POROČILO, RAZMIŠUANJE, KOMENTAR, SPODBUDA
Polka je ukazana!
Prvo sezono je imel pet, dnigo petnajst, nulednjo šestindvajset in zadnjo le tri nastope. Vzrokov za lako neugodno statistično krivuljo javnega delovanja pihalne-ga orkeslra naše občine je več. Neurejeno financiranje, prostoiske ležave v zadnjem času in kadrovkse zagate. Kot posledica vsega tega se pojavlja pojenjajoča volja do dela oziroma vaj in nastopanja.
V Ljubljani je veliko povpraševanje po dobrih pihalcih in trobilcih, saj so precejšnje praznine v vseh orkestrih. Če so pred leti radi posojali za borne honorarje svoje znanje ljubiteljskim orkestrom, je inflacija neusmiljeno segla tudi v njihov družinski proračun. Zato se bojimo, tako kot dirigent, da jih ta obljuba ne bo zadržala v orkestru, ampak ga bodo zapustili tudi tisti poklicni glasbeniki, ki imajo še nekaj odnosa do tovrstnega igra-nja. S tem bodo hoteli tudi dokazati, da še vedno, ali pa še bolj kot nekdaj, velja pregovor »najprej štalca, potem pa kravca«.
Kapelnik Josip Grgasevič v svojem obsežnem, natanč-nem in kritičnem poročilu o štiriletnem delovanju KUD »Pihalni orkester Vič-Rudnik« ugotavlja, da bi moral imeti orkester 80-90 članov, a se ponavljajo ista vpraša-nja: »Pomanjkanje instrumentov, nezainteresiranost olrok za doloiene instrumente in nezainteresiranost za to zvrst glasbe.«
Težko je v nekaj vrsticah strniti, zakaj je tako, a menim, da predvsem zato, ker mladi nimajo možnosti slišati (radio) ali videti (TV, javni nastop) povprečno vsak dan pihalnega orkestra. Z njimi (žal) polnimo le praznične programe, ki pa so potetn tako odstopajoii od ostalih dni, da so žal težko (nevajenemu ušesu) poslušlji-vi. Bralcem, posluSalcem. gledalcem ponujajo pretežno (komercialne) tuje izvajalce, pozabljajo pa na domačega ljubiteljskega godbenika. Žal le v »SLOVENIJI - moji
deželi«, prav posebno pa še v Ljubljani. Je mogode to spremeniti, spraSujemo radio, tv in STOP?
Priznam, da bi si moral vzeti ie več časa za pripravo tega prispevka, da bi med drugim lahko pobrskal tudi po finančnih listinah obiinske in morda ljubljanske kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij. Če delavci že odvajajo sredstva za kulturno - tudi ljubiteljsko - in, če smo si zažcleli imeti v občini pihalni orkesler, res ni povsem prav, da ga spet - pa čeprav le za stari milijon na podjetje - naprtimo proizvodnim OZD. Prepričan sem, da se tudi predsednik OSZSS ne počuti najbolje, ko po telefonu alj osebno prosi tisočake za pihalni orkester. Prav tako ne, kot v preteklih letih Josip Grgasovič in Mile Škabar, ki sta obiskala nad 5O OZD. Koliko je bil vreden njun čas? Je to kdo izračunal?
In še iz porodila: Nujno potrebno je financirati nove kadre brez katerih orkester v bodoče ne bo mogel delo-vati. Do sedaj nam je v tem nesebično pomagala glasbena šola z oprostitvijo dela šolnine za učence, ki so sodelovali v pihalnem orkestm, z instrumenti. ki jih orkester nima ter financiranjem fotokopiranja materialov potrebnih za delovanje godbe. POVSOD DRUGOD ORKESTRI FI-NANCIRAJO GLASBENO ŠOLO ZA SVOJE PO-TREBE, EDINO PRI NAS JE BILO OBRATNO. Lah-ko rečemo, da je to bilo zelo veliko razumevanje za strani delavcev in pedagogov naše glasbene Sole«
In mi naj vse skupaj predstavimo kot problem pihalne-ga orkestra, orkestra. ki smo mu nadeli ime naše občine, ime, s katerim naj bi prav s svojimi mladimi ljubiteljskimi glasbeniki dokazal, da še gojimo ta del nad sto let trajajo-če množične glasbene poustvarjalnosti in da želimo, ho-čemo in zmoremo to obdržati, razvijati in doseči najvišje kakovostne cilje, o katerih so omenjani tovariši in tudi drugi govorili na 130 minut trajajočem občnem zboru. STANE JESENOVEC