List 68.
Kaj je perš na siru? odkod in zakaj se naredi, in kako se odpravi?
Prejeli smo te vprašanja iz Gorice. Ker se ue upamo, Da vse tri dostojno odgovoriti, podamo celo pisemce, kakor smo ga prejeli, tudi drugim v sirarstvu bolj zvedeuim brav-cem „Novica in jih prosimo, naj nam zastran 2. in 3. vprašanja razodenejo svoje skušnje. Pisemce se tako le glasi:
„Naredi se, vsako leto, na siru rumenkast prah, — imenujejo ga živi prah — tudi perš (prš). Al to ni navadni prah; živa lice so. Ali kakošne so? Iz česa se narede ?
Pastirji pravijo, da je paša kriva; pa če je to res, mora različna paša kriva biti, ker se perš napravi po vsake sorte paši. Tudi napravljanje sira in shrambe niso uzrok temu, ker ga razločno delajo in hranujejo, in perš se nahaja tu in tam. Napravi pa veliko škodo na siru, ga razjeda in napravi luknje, in če se zmiraj sir ne ogleduje in brani, sama skorja ostane.
Vidil sem doma (blizo Sežane), da ga nekteri z oljem mažeju, misleč, da perš tako pogine, pa za dva dni se spet pokaže in obilno napravi.
Ce perš na golo roko ali obraz pride, zlo serbi, kar sem sam skusil. Rad bi ga v malem kosčiku sira za ogled poslal, al ga ravno tukaj nimam, mislim pa, da Vam bo že znan.
Prosim tedaj lepo, pismeno meni ali pa v „Novicaha razložiti: kako je mogoče ti napaki v okom priti in pomo-ček .svetovati, ki pa bi zdravju škodljiv ne bil."    I. K—n.
Odgovor vredništva. Perš so res same živa lice, ktere se po nemško Kasemilbe (acarus casei) imenujejo. Sir, kakor nektere druge jedila, ima dvojno različno žival, ktera se v njem in na njem za redi. Ena je širna muha (Rasefliege, piophila casei); ta zaleže čer ve ali mole v siru, da včasih vse mergoli v njem. Nekteri ljudje tak červiv sir še le prav radi jedo. Druga živalica pa, ktero naš gosp. dopisnik iz Gorice misli, je perš (Kasemilbe), ki se na milijone zaredi na siru in njegovih raz-poklinah, pa je tako majhna, da se s prostimi očmi vidi le kakor prah, zato je ime ^živi prah" prav dobro, in slov-nikarji bojo gosp. dopisniku hvaležni, da nam je povedal te besedi. Ta živalica je le četerti del linije dolga, je rumen-kasto-bela; na herbtu ima dve temnejše lisici, rujavkastih nog ima 8; gobček je kratek in kljunček je doli obernjen, ona leže bele jajčka, iz kterih se v 8 dneh zvale mladi. Ce jih je obilo skupej, zdrobe sir sčasarno v sam prah. Pa ne le v samem siru, tudi v starem kruhu, v starih suhih če s pij ah, ktere se po tem vidijo kakor da bi bile s cukrom potresene, v suhem mesu, v moki itd. se zarede ravno te živalice, ktere, če pridejo na človeško kožo, res ser-be, ker so tisti živalici, ki jo nahajamo v garjah človeških ali živinskih, in jo serbec (Kratzmilbe) imenujemo, zlo podobne.
Žival ta nam je tedaj po naravoslovskih preiskavah popolnoma znana, in kaj je perš, ni dvombe več.
Ali kdaj in  zakaj  se zaredi v siru, ali odkod za-
četek te živalice? — tega ne moremo za gotovo povedati. Morebiti bo to kdo drug nam povedal. Da se po klaji živine nekoliko ravna mleko in po mleku lastnost sira, se ne da tajiti; al da bi perš izviral iz ki a je, tudi mi ne verjamemo; saj vemo, da v ti sirarii delajo dober sir, v uni pa ne, čeravno vse te ovce ali krave hodijo na eno pašo. So tedaj še druge okoljšiue, da je sir tu dober tam pa ne. Pa tudi iz tega, da perš nahajamo tudi na kruhu, na šahih češpljah, na suhem mesu, smemo soditi, da ne izvira iz klaje (paše). Delanje sira in še bolj pa shrambe utegnejo več pripomoči k napravi perša. Na enem hlebu pa zarejeni perš naleze drog hleb ravno tako lahko (ker ta žival ima noge) kakor ena gaijeva ovca naredi deset druzih garjevih. Kako silno natanko se mora o cediti in osnažiti cela shramba (sirnica) po vseh kotih, kjer se je enkrat perš ugnjezdil, je očitno kot beli dan.
Snaga, snaga, pa le spet snaga cele shrambe (sirnice) je po naših mislih perva in poglavitna pomoč; potem pa je olje gotovo najbolje, ker v olji pogine vsaka živa stvar, in z oljem hlebe mazati, ni zdravju škodljivo.
To so naše misli. Prosimo, naj se oglase še drugi v tem skuseni možje.