349. štev. V Ljubljani, nedelja dne 15. decembra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnistvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5 —, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. J:: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. Za odgovor je priložiti znamko. " Telefon številka 118. ::: Balkanska vojna. Mali in veliki diplomati. Kanoni so torej utihnili — in diplomati so dobili besedo. Biti diplomat j.e lepa stvar — zato po tudi — redka. V napetih časih, kakor so sedaj, hoče biti vsak nekoliko diplomata in rešuje vprašanja, kakor se njemu zdi prav. Tako imamo polno malih diplomatov. Pa tudi na višjem mestu so mali diplomati. To so oni, ki rešujejo vprašanja, ki so dalekosežnega pomena — s svojega nizkega stališča, Bog varuj državo — takih diplomatov. Veliki diplomati so oni, ki imajo široko obzorje, ki ne poznajo predsodkov in zasledujejo tudi pri malih dogodkih velike cilje. V Londonu se snidejo veliki in mali diplomati. Kaj imamo od njih pričakovati? Vprašanja, ki se bodo razrešila v Londonu so važna za celo dolgo bodočnost. Cele generacije lahko uživajo sadove take konieren-ce — celi rodovi lahko trpe, ako se vprašanja rešijo napačno. Tu ne gre za trenutno ugodnost, kakor jo kaže slučajna pridobitev — gre za ugoden nadaljni razvoj. Te dni so listi prinesli naravnost smešne brzojave, ki pa so se pri nas smatrali precej resno. Avstrija je namreč razžaljena. Zakaj — tega ni menda ni treba našim čitateljem pripovedovati. In seveda je bilo treba dobiti od Srbije zadoščenja. Pa kakšnega! Naduto nemško časopisje si je izmišljevalo na vse načine — kako bi se predrzno Srbijo — ponižalo. Tako n. pr. naj bi kralj Peter v galauniformi prišel prosit za odpuščanje avstrijskega poslanika — Pašič naj bi šel prosit za odpuščanje Prochazko in za vse žalitve in muke naj bi dobil Pro-chazka od Srbije še odškodnino — menda — 50.000 kron. To so diplomati! Na tak način naj bi se reševali konflikti med državami. (Človek bi si mislil, da bi se kaj takega moglo pisati le v kakem humorističnem listu ali pa pod naslovom Eigija Lipeta — toda vesti so prinašali avstrijski listi popolnoma resno — in niso bili kon-fiscirani. Nasprotno so menila vsi čakali, kdaj bodo diplomati uradno razglasili, da zahtevajo zadoščenje v tej obliki. Ne bilo bi to nič čudnega — kajti če se gleda na drugo državo tako — kakor gledajo nemški listi na našo sosedo — potem se lahko komu tako blede. Iz tega se vidi, da gotovih ljudi tudi veliki dogodki, jasni 'dokazi in krepki nastopi niso izpametovali. Da je kdo hitro razžaljen — je znamenje malega Človeka. Da kdo zahteva zadoščenje v ponižujoči obliki — je znamenje nadutosti. Ko so pri nas listi kvasili o teh stvareh in so nemški žurnalisti že sanjali, kako bo stal ponižani Pašič pred Prochazko — njih duša se je vsled tega zadoščenja napajala z nebeškimi sladkostmi — takratso se godile drugod važne stvari. Premirje na Čataldži se namreč ni sklenilo kar tako. Padel je zastor, za katerim so se godile važne stvari. Nemčija namreč ni pozabila na svojo orijentalsko politiko — in je skušala zase pridobiti Rusijo. Brez Rusije je namreč težko delati politiko na vzhodu, zato je skušala Nemčija Rusijo pridobiti zase z lepo ali z grdo. Ponujala ji je jako vabljive stvari: na Balkanu naj bi se balkanskim narodom v vseh zahtevah ugodilo — zato pa naj bi se takoj začelo z delitvijo azijske Turčije. Ako bi Rusija na to pristopila — bi bilo naravno, da bi Angleži izgubili svojo moč na vzhodu. Stvar je bila dalekosežnega pomena — vse bi se bilo naenkrat zasukalo. Ker pa ni prišlo do sporazuma — se je obnovila — trozveza. V Londonu se bo torej merila nemška in angleška diplomacija. Nemčija in Anglija sta oni dve siii, ki se bosta tu merili. Obe sc bosta naslanjali na svoje zaveznice. Pojde za to, ali bo vzhodu odločevala trozveza ali tripelent-enta. Namesto da bi pri nas vodili politiko te vrste — uganjajo gotovi diplomati politiko razžaljenih ljudi, ki sami ne vedo, kako bi dobili svoje osebno zadoščenje. Zato je mogoče, da bodo mali diplomati videli pred nosom vedno le Prochazko — ne bodo pa videli onih pokrajin, od koder naj bi cela desetletja prihajalo v državo gospodarsko blagostanje. Doslej je propadlo samo na Češkem 27 to-varen — ker blago ne gre več v denar. Koliko tovaren pa se lahko zapre v bližnjih dneh. Zunaj vlada zima, delavci bodo brez dela — brez zaslužka. Kaj bo sledilo? Revščina, beda, glad. To so posledice kratkovidne politike — onih ljudi, ki so zaljubljeni samo vase. Diplomat mora biti človek drugačnega kova — politika, kakor jo delajo razni Prochazke — ne bo nesla državi blagostanja. Pismo iz Belgrada. B e 1 g r a d , 29. nov. (12. dec.) 1912. Pred petimi dnevi, 9. t. ni. ob 4. uri popoldne je korakala srbska konjiča v Ohrid. Poročnik Božidar Simovič, ž manjšim oddelkom svojih konjenikov, je bil navdušeno vsprejet. Ljudstvo je srbske junake spremljalo ob navdušenih slava- in živio-klicih v mitro-politsko cerkev. Po velikih ovacijah pod okni mitropolije, spregovoril je z balkona g. Simovič, vedno* prerušen po stalno se ponavljajočih vzklikih: »*Živio kralj Petar! Živela srbska vojska!« Se tisti večer so bile postavljene v Ohridu srbske oblastnije. nakar se je začelo razoro-ževanje mohamedancev, kristjani sploh niso imeli orožja. Drugi dan je šel poročnik Simovič v Strugo, kjer je istotako upostavil srbske oblasti. V Strugi se je podal cel tabor askerov g. Simoviču, ki jih je nato povedel v Ohrid kot vjetnike. Včeraj smo imeli »pogreb« enega turškega vjetnika. Pri Turkih namreč ni običaj de-vati mrliča v krsto. Vsled tega so truplo, zavito v rjuho z vozom prepeljali na pokopališče, v tramvaju pa so se peljali turški hodža (mohamedanski svečenik) in dva vjetnika v bajo-netovem spremstvu enega srbskega vojaka. Škoda, da iz službenih ozirov nisem mogel prisostvovati pokopavanju mrliča. Ko so se vračali nazaj iz pokopališča, posrečilo sc mi je spregovoriti v neki kavarni, kamor so šli slavit pogrebnino, z enim vjetnikom, ki je sicer Srb, ampak mohamedanec. Pravil mi je. da sta bila ona dva od zapovedništva določena. da zastopata »pogrebce«, položita truplo v jamo, pomagata pri molitvah hodži in da zagrebeta grob. Vprašal sem ga, da-li bi mogel kdo pobegniti iz vjetništva. Odgovoril mi je. da bi se prilika sicer našla, vendar bi dotičnik drago plačal tak poskus. Končno pa tudi nimajo vzroka pobegniti, ker se ž njimi postopa človeško iii ako se ima kdo kaj pritoževati, ie sam kriv. Neki Arnavt (katere turški vojaki sedaj strašno sovražijo) je zaprosil stražo krulia. Starejši mož stražar mu ga prinese in mu ga izroči. Arnavt pa, mesto da bi vsprejel kruh, zgrabi Srba za vrat in bi ga gotovo zadušil, ko bi ga sami turški vjetniki ne rešili iz rok. DospevŠa pomoč straži je zgrabila Arnavta in ga pošteno naklestila, kakor je zaslužil, nato pa ie bil odveden v ječo. Nekateri vjetniki so res prave zveri in poleg tega tudi nesnažni, na svojem ležišču opravljajo vse svoje potrebe, dasi se strogo pazi na snago od strani Srbov. Vprašal sem ga dalje, ako je postrelil mnogo Srbov pri Kumanovem, tam ie bil namreč vjet, odgovoril mi ie tako prepričevalno in verjetno, »da niti enega«, da sc nisem temu prav nič čudil. Streljal je kar tja v en dan. pazeč na to, da nikogar ne zadene, ko pa se je ponudila prva ugodna prilika, pometalo ie kakih 20 turških vojakov puške proč in se pustilo prijeti Srbom brez odpora. Večinoma so bili kristjani ali pa Srbi, služeči v turški armadi. Tudi Turek vc, da kri ni voda. Kakor sem izvedel iz zanesljivega vira, se pripravlja v Srbiji splošna mobilizacija, pri tem pa se misli — kot prostovoljce — mobilizirati tudi one Srbe v na novo osvobojenih krajih. Orožja je namreč dovolj. V soboto bo namreč imenclan srbskega kralja Petra I. in bo v ta namen zahvalna služba božja v katedrali (saborski cerkvi), katere se udeleži tudi kralj. Dosedaj je bilo v Belgrad prepeljanih nad 5000 ranjencev, od teh pa jih je samo še 2432%— dve bolnici sta celo popolnoma prazni. Šole, ki so bile dosedaj zaprte bodisi radi odhoda učiteljev v bojne linije, bodisi radi tega, ker so v njih nastanjene sedaj bolnišnice, se začetkom novega leta (po prav. koledarju) zopet odpro rednemu pouku, ker se vsi učitelji pošljejo iz vojske domov. Včeraj je dospel v Belgrad državni poslanec dr. A. Tresič-Puvičič, da se na licu mesta informira o položaju. Svetozar Gavrilovič, administrator lista »Pijemont« je bil predvčerajšnjem aretiran, ker se sumi. da je avstrijski ogleduh. Drugače, kar se tiče prirodne situacije, je tukaj precej občutna zima, dasi solnčice še precej milo osvetljuje moderno in naraščajočo Srbijo. Smo pač v zimski dobi, poleti gotovo ne bo mraza. Mars. Londonski dnevi. MIROVNA KONFERENCA. Delegati za mirovna pogajanja so že prispeli v London, potem ko so na potu opravili vazne posle v Parizu. Bukarešti! in Berlinu. Mirovna konferenca se prične v sredo v sta-roslavni angleški palači Saint James. Oči cele Evrope se zdaj obračajo proti Londonu, kjer se čez par dni prično konference, od katerih je odvisen mir ali evropska vojna. Istočasno z mirovnimi konferencami sc bo v palači Sv. Jakoba vršila tudi veleposlaniška konferenca. Turške solze. T u r e k : O vi vsi. ki mimo greste — ustavite se in poglejte, kaka se godi krivica, vstavite se in povejte, kje na svetu ie pravica? Ali vi še zanjo veste? Orožna zveza je balkanska, v nji je sila velikanska, ta me je za vrat prrela — vse iz mene je izžela... Če me bo naprej stiskala, dihati mi ne bo dala, usmiljenja nič ne pozna, več živeti mi ne da ... Kam po svetu ste odšli, moji vi, prijatelji?.... Nemški ž u r n a 1 i s t i : Oj, le toči solze, toči, Turek dragi, oj, le rnoei, zmeljo moči Turek blagi, res brez srca so sovragi. V tej veliki grozni sili — te ne bomo zapustili. Solze tvoje bomo zbrali in tja v London jih poslali. Konferenci, diplomatom tam jih bomo pokazali, čutimo s teboj, kot z bratom, vedno zate smo lagali. T u r e k : Hvala, hvala, dragi bratje, mnogo zame ste storili vi me niste zapustili — kakor drugi diplomatje. kaj — povejte — vas je gnalo, da ste peli meni hvalo. Nemški žurnalisti: Ti pobijal si Slovane sekal si krvave rane, ti si zna! jih še krotiti — niso mogli se zganiti, — zdaj pa dvigalo že glave, svojevoljne in bahave, če bi se osvobodili — težko bi jih mi krotili. 1' u rek : Dobro, dobro, bratje dragi, pojdite tja v London slavni, pišite o naši zmagi — in o slavi starodavni. LISTEK. M. ZLVAKCr V senci jezuita. (Dalje.) Potrkal je na vso moč trikrat zaporedoma. »Na pomoč! Na pomoč!« ie zaklical od znotraj mlajši glas. poln nepopisne groze. »Oh, oteta sem! Manfred prihaja!...« Nato se ni slišalo ničesar več. Spadakapa ie v teknil ost svojega bodala v ključavnico in se naslonil na vrata z vso svojo širokoplečo silo ... Nekaj je počilo ... »Hitro! Hitro!« je ponavljala kneginja ... »Oh! Nič se ne sliši več!« Ta hip pa so se vdrla vrata. Spadakapa je planil noter, za njim kneginja Beatrice. Pred oknom je stala deklica, za mizo, ki jo je bila pritegnila k sebi za obrambo. Za mizo, izkušaje splezati nanjo, da doseže deklico, je skakala ženska izbuljenih oči, z odprtimi prsi in razkuštranimi očmi, vihtila v roki nekaj brezobličnega ter ponavljala z blazno trdovratnostjo: »Krinko! Krinko!...« Spadakapa se je vrgel na to žensko; deklica, očividno izmučena po borbi, ki jo je morala prestati, pa je padla na kolena in iztegnila roke proti kneginji Beatrici. Beatrica je stekla k nesrečnici, prestregla jo v naročje ter zamrmrala z razburjenim sočutjem: »Ne bojte se ničesar več, dete moje, vaša »riiateliica sem.« »Prijateljica!« je zajecljala Zileta s hvaležnim usmevom. »Da, prijateljica! To vidim po vašem lepem obrazu.« In spet jo je napol objela nezavest, tako da se je Beatrici komaj posrečilo, vzdramiti jo. Med tem je bil Spadakapa popadel blazno Margentino. Zenska je divje zakričala, nato pa se je zasmejala z blaznim smehom. »Ali ste mi prišli pomagat, da ji nadenem krinko?« je dejala. Vihtila je kos vlažne klobučine, ki je iz-hlapevala močan parfum. Spadakapa je bil Italijan. V Rimu je nekdanje čase mnogo občeval s tajinstvenim svetom otrovaric in cigank. Nemara da ie poznal posebni vonj te mokre klobučevine, kajte prebledel jc in zamrmral italijansko kletvico. Prijel je blaznico za roke in ji zavil zapestja. Margentina je začela rjoveti in tuliti od gneva, nato Da je, premagana po bolečinah, izpustila klobučevino, ki jo je Spadakapa brcnil z nogo v oddaljen kot te bedne čumnate. »Bodite mirni,« je dejal nato, »da vam zvežem roke.« »Pustite me, da ji nataknem krinko!« je kričala blaznica. »Zakaj?« »Zato, da ne bo več lepa! Zato, 'da je ne vidim več takšne, kakršna je zdaj! Zato, da je ne bo mogel nihče več spoznati! Pustite, da ji nadenem krinko!« »Naj bo, nadeli ji jo boste jutri! Še jaz vam bom pomagal!« »Ali res?« »Prisežem vam!« Blaznica se jc zagrohotala. Nato pa, kakor da so se nenadoma izprevrgle vse njene misli in kakor da jc izginilo iz njenega spomina vse, kar se ie zgodilo, se je spustila v kot, počenila in začela peti s tihim, čudno krotkim glasom starodavno uspavanko. »Uboga žena!« je zamrmrala Beatrice, ki ni obrnila oči od nje. Zileti se je vračala zavest. v »Dete moje,« jo je vprašala kneginja, »ali se čutite dovolj krepko, da mi morete slediti?« »Ah, da. gospa! Vzemite me s seboj. Groza me je tega kraja!« »Zdaj sc ne bojte ničesar več.« Objela je deklico okrog pasu in jo potegnila s seboj proti vratom. Margentina je videla to. Vzravnala se je in zatulila s strašnim glasom : »Torej jo jemljete s seboj? Nočem tega! Kdo pa ste vi? Zakai ste prišli sem?« Beatrice se jc obrnila k blaznici, ki jo je komai zadrževal Spadakapa. »Pomirite se. gospa,« je dejala. »Nočem vam ničesar žalega.« In v njenem glasu je bilo toliko milobe in dobrote, da je blaznica osuplo zajecljala in se spustila na kolena. »Kaj bo z mano, ako mi jo vzamete?« »Uboga žena!« je zamrmrala Beatrice. »Oh, gospa! «je dejala Zileta, »nikarte me zapustiti,« »Nc, ne, dete moje, o tem ni govora. Toda« je povzela, obračajo se k Margentini, »zdi se, da vam je težko, ker gre ta deklica od vas in vendar ste ji hoteli zlo.« »Zakaj govorite z mano tako prijazno?« ie zarohnela blaznica. »Kdo ste?« Beatrice je odgovorila: »Nesrečna mati sem. Ali me razumete?« »Nesrečna mati? Zakaj?« »Zato, ker iščem svojega otroka, ki sem ga izgubila.« Blaznica jo je pomerila s čudnim pogledom. Solze so ji zalile oči. »Oh,« je dejala, »svojega otroka iščete. Potem bi pač. morali imeti usmiljenje z mano, zakaj tudi jaz iščem svojega otroka. In veste, kaj? Nekdo mi jc obljubil vrniti mojo hčer, ako bom hudo trpinčila to dekle. Hčer imam, gospa! Kje je moj otrok? Jaz mati njegova, ne vem tega. Kdo ve. ali revica že ni mrtva?« Margentina si je zakrila obraz z dlanmi, ponavljaje zamolklo in s krčevitim ihtenjem: »Mrtva! Mrtva!« »Uboga, nesrečna žena!« je mislila Beatrice sama pri sebi. Obotavljala se je par trenotkov. Nato, ko se ji je zdelo, da se je Margentina onesvestila bolečine nad smrtjo, da je izgubljeni otrok morda že zdavnaj mrtev, ie namignila Spadakapi ter odvedla deklico rahlo s seboj. Spadakapa je položil na šepavo mizo siromašnega stanovanja polno mošnjo rumenjakov, počakal še par minut, da pazi na blaznico, in dohitel kneginjo ravno v trenotku, ko sta sedali z Zileto v kočijo. Spakapa se je vrni! na svoj sedež poleg kočijaža, in voz je oddrdral v naglem diru proti Ragastauovem dvorcu. V trenotku, ko je Beatričina kočija zavila iz ulice Franz - Arše, sta radovedno pogledala kneginjo in deklico moški in ženska, skrita v enem izmed številnih zakotii te vijugaste uličice. Roke me osvobodite, ki zdaj stiska me za vrat :vse Balkancem odvzemite, kar prišli so mi jemat — jaz pa vam obljubljam rad, da moril bom še Slovane, sekal jim krvave rane, dokler moj bo Carigrad — in tako jih bom krotil — kot bo kdo iz vas učil. Tak je Turk solze točil žurnalistom vse naročil — žurnalista solze brala in se v London sta podala — kako pa je bilo tam, ■— bomo sporočili vam. ' Pri mirovnih pogajanjih bodo posamezne 'države zastopali sledeči delegatje: Srbijo: Stojan Novakovič, bivši ministrski predsednik, Andra Nikolič, predsednik skupštine in dr. Milenko Vesnič, poslanik v Parizu. Bolgarsko: Dr. Danev, predsednik sobranja, bivši ministrski predsednik. Mihajlo Madjarov, poslanik v Londonu in general Paprikov. bivši poslanik v Petrogradu. Črnogorski delegati so: Lazar Mijuškovič, bivši min. predsednik, Jovo Popovič, bivši poslanik v Carigradu in idr. Lujo Vojnovič, bivši justični minister. Grško bodo zastopali: Venizelos. ministrski predsednik, dr. Streit poslanik na Dunaju, general Danglis, šci generalnega štaba in Gcnnadinos, poslanik v Londonu. Turško: Rešid - paša, minister trgovine In bivši poslanik na Dunaju, Osman Nizami - paša. berlinski poslanik in bivši vojaški ataše na Dunaju ta Šalih paša, bivši vojni minister. Razen teh delegatov bodo v Londonu tudi itajnikr posameznih delegacij, vojni strokovnjaki. Srbi, Bolgari in Črnogorci imajo po dva tajnika, sicer nobenega drugega personala. Naj-jvečji personal je grški. Grška delegacija je Inamreč najela v Claridges 20 velikih sob in idva salona. POSLANIŠKA KONFERENCA. Na poslaniški konferenci v Londonu bodo sodelovali: Za Avstro - Ogrsko: grof Mensdorff-Pou-lly; poslanik v Londonu; za Nemčijo: grof Lichnowsky, poslanik v Londonu; za Italijo: jmarchese Imperiali, poslanik v Londonu; za Francosko: Pavel Cambon, poslanik v Londonu: za Rusijo: grof Benkendorff, poslanik v Londonu; za Angleško: sir Edvvard Grey, zunanji minister. 1 Kako dolgo bodo trajale mirovne in posla-niške konference, ni znano, vsekakor najmanj do Novega leta. Na vsak način bodo balkanske 'države zahtevale zase vse ozemlje, katero so si osvojile potom orožja. Dalje stoji balkanska (Zveza tudi na stališču, da mora odstopiti Turčija tudi še nezasedene trdnjave Drinopolje, Skader in Janina. Po obeh londonskih konferencah Se bo vrnila .še tretja glavna in to je evropska konferenca, glede katere pa še ni ničesar določeno. jVršila bi se v tem slučaju, ako bi se vprašanja na londonskih konferencah ne razjasnila dovolj {natančno in sicer po izjavi angleškega zunanjega ministra Greya v Parizu. Mnenje balkanske zveze je, da do te konference ne pride. AFERA PROCHAZKA. Dunaj, 13. decembra. Konzul Edel je, prf-Išedši na Dunaj, odšel s kolodvora takoj naravnost v ministrstvo za zunanje zadeve, da poda jsvoje poročilo. Srbske oblasti so šle konzulu ikolikor mogoče na roke. Konzul Prochazka je bstal v Skoplju. Zdi se, da je afero konzul Edel Tazjasnil na popolnoma zadovoljiv način. Belgrad, 13. decembra. Konzul Edel je Izjavil, da se Prochazka nahaja v Skoplju prf najboljšem zdravju. Belgrad, 13. decembra. Javnost apelira na {vlado, da še pred sestankom poslaniške konference poda natančno poročilo o aferi Pro-fchazka. da se ljudstvo ne bo vznemirjalo naprej. Obenem naj vlada sestavi tudi svoj dokumentarni material, ki je bil povod velikih komplikacij. Kolikor je tu znano, preiskava ni dognala nobenega težkega pregreška srbskih oblasti, a mnoge priče, med njimi tudi več katoliških albanskih duhovnikov, so izpovedale za Srbijo povoljno. SRBSKE ZAHTEVE. Belgrad. 13. decembra. V javnosti se opaža gibanje, ki zahteva z vso odločnostjo nepopustljivost Srbije v nekaterih temeljnih vprašanjih. V »Pravdi« navaja neki odlični poslanec Jtri točke, od katerih Srbija pod nobenim pogojem ne sme odstopiti. Prvič: Eventualni avtonomni Albaniji se ne smejo priklopiti kraji, katere ie zavzela srbska armada, pa če so tudi Srbi v imenovanih krajih v manjšini. Drugič: V krajih, kjer živi vsaj nekaj Srbov, naj se polom plebisata dožene, h kateri državi hoče ljudstvo pristopiti. Tretjič: Vprašanje srbskega primorja se mora rešiti na ta način, da dobi ■Brblja neodvisno luko, da bo trgovinsko popolnoma neodvisna od sosednih držav, da ji ne bo taogel nihče zapleniti vojni material, kakor se jfe to zgodilo pred vojno s Turčijo. Te zahteve <50 konsekvenca neodvisnosti Srbije, katero so priznale velevjasti. pozanten svetimiK, ki do svetu sirom siovensKe zemlje. Veliko število slovenske mladine re-prezentira Trst. In ne veliko mani Gradec. Mladenič, ki si je prišel v Trst izpopolnit strokovno znanje ali si služit kruli, se je tekom časa vrnil v rojstni kraj. A ni se samo strokovno izpopolnil,, temveč se ie navzel tudi narodno in naprednih idej. Tako sem imel priliko slišni na drugem sestanku tržaške mladine, mladeniča, ki še ni bil dolgo v Trstu, ki je javno govoril dasi še z neoktrenimi besedami. — In ko se mi tukaj temeljito izobrazimo, poidemo nazaj domov. Kmetu bomo povedali... ? Tak mladenič bo postal mož, ki bo delal čast N. s. m. o. in svojemu narodu. Mladenič pa. ki je prišel v Gradec z istim namenom, ga socialna demokracija drži v svojih krempljih, predno je prišel delati. Redki so, ti se rešijo tega modernega zmaja. In prišel e tudi ta domov. O narodnosti ne ve nič. Pač pa tem bolše o tolikokrat premlatenem inter-nacionalizmu. Pri vsaki priliki bo skušal dokazati, da zna tajč. Iz takega mladeniča ne bo nikoli postal mož, temveč renegat. ki ne bo le nič koristil svojemu narodu, temveč mnogo škodoval. Zato se tako sistematično krči slovenska zemlja na Štajerskem in nasprotno širi na Primorskem. Poznam tukaj mladeniča, ki sva pred časom skupaj telovadila v sokolski telovadnici. Slučaj je nanesel da sva se tukaj zopet sešla. Veselila sva se zopetnega snidenja. A z žalostjo sem gledal za njim, ko ie odšel. Postal ie žrtev socialne demokracije. In se li kaj stori tukaj, da bi se to preprečilo? Da bi ga takoj, ko je prišel v Gradec, sprejeli, mu pomagali po možnosti, in bi tako dobil varno zavetje pred nemškim valovjem? Nič in zopet nič. Povečini niti ne vedo. da v Gradcu sploh obstoji kako slovensko napredno društvo. In kdo je vzrok, da je tako? Ako se ne motim — obstoji na Štajerskem »Zveza narodne mladine«. Nje pravila spe »mirno spanje« — in teh se tudi krčevito drže. Treba bi bilo, da bi se mladeniču, ki je šel v tujino, povedalo: ko prideš sem, pojdi v društvo, tam Ti bodo zopet povedali, kako se ravnaj, da se narodno ne izgubiš. To je: biti bi morala v resnici »Zveza«, — ki bi ne izgubila člana, najsi gre sem ali tje. In tudi tukaj se premalo stori, da bi se mladeniče, ki še niso popolnoma zgubljeni, rešilo. Tukajšnje delavsko društvo »Domovina« že 10 let obstoji, a ne more vsega storiti. Manjka agitacije. Zadnji čas so se začeli zanimati zanjo g. akad. »Taborjani«. Pravim »Taborja-ni«, ki jih je tukaj malo a agilno število. Priredili so že nekaj prav zanimivih predavanj. A kaj, ako so predavanja, če pa poslušalcev ni, kot bi bilo želeti. Ko je tu začetkom t. 1. g. dr. J. Lah priredil par prav zanimivih predavanj, se je zaliva liti nekaterim, da so bili društveni prostori nabito polni. In sedaj se čaka, kedaj se bo kdo prišel vpisat v društvo, mesto, da bi se z vso silo agi tiralo, da bi se čimveč Slovencev združilo in bi reprezentirali moč. Tako imamo sliko jasno. Tržaška mladina je. oziroma se probuja, a graška spi spanje pravičnega. Trst simbol svetilnika — Gradec simbol groba. In ti graška mladina, ali ti ne polje kri po žilah hitrejše, ko vjdiš, da mladina na jugu vstaja? Ali se hočeš še naprej braniti luči, svobode, življenja? Vstani tudi ti! Oglej si, v kakem položaju si. Odpri oči in videla boš, da hitijo z električno brzino veliki trenotki proti nam. In ali se moremo prištevati vredni onim bratom, ki hitijo da jih veliki trenotki ne dobijo nepripravljene? Prepričan sem, da vam N. s. m. o. v Trstu zadovolji, da moralno podporo, ako ji sežete v roko. Ne bo je sile, ki bi nam uspehe preprečila, ako se združimo. Zatoraj, Graška mladina! na dan — na plan, — bodočnost je tvoja! Take misli so me obšle, ko sem »Dan odložil. Tebi pa Tržaška mladina čestitam na Tvojem uspehu. Črtomir. DNEVNI PREGLED. *r Slovenska zemlja. Pismo iz Gradca. Z nestrpno naglico sem čital članek, ki jta Je prinesel »Dan« z dne 11. decembra z naslovom pravila »Narodne soc. mlad. organizacije v Trstu, potrjena«. Tržaški mladini je torej zasijala zarja. ^epi&LSii, te mlM. .ter, Pozor. Deželna vlada nam poroča: Objekti železničnih prog Zidani most - Ljubljana - št. Peter - Trst in Celovec - Jesenice - Gorica so do nadaljne odredbe ponoči in podnevu z vojaškimi stražami zastraženi. Daje se na občno znanje, da imajo vse vojaške straže povelje, da vsakega, ki si da na železničnih progah kaj opraviti, ali ki nanje stopi, pa se ue more primerno izkazati, zapro, zoper vsakega na. ki se izkuša zapretbi odtegniti ali ki na prvi klic: »Halt! Wer da?« ne obstoji, uporabijo orožje. Cenjenim naročnikom. Prosimo cenjene naročnike, da se poslužijo položnic, katere smo priložili v - začetku meseca. V pondeljek ustavimo vsakemu list, kdor še ni plačal naročnine; opozarjamo na to danes, da ne bode potem nepotrebnih reklamacij in pritožb. Volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu«! Opozarjamo slovensko delavstvo, da si takoj preskrbi od svojih delodajalcev glasovnice, ter iste odda takoj v tajništvu N. S. Z. v Ljubljani! Volitev se vrši 20. t. m., zato prosimo volilne opravičence, da pošljejo glasovnice zadnji čas do srede 18. t. at. Slovenski delavci! Storite svojo dolžnost, ako hočete biti sami gospodarji te važne zavarovalnice in odvzeti moč in oblast zagrizenim Italijanskim mogotcem, ki so samo v škodo slovenškemu delavstvu. Nov molo. Vsled sklepa ogrskega trgovinskega ministrstva bodo začeli zidati na Reki nov molo, ki bo 80 metrov dolg in 50 metrov širok in bo ležal med molom Adamičem in molom Zichyjem. Za večji kraj na Spodnjem Štajerskem se išče izurjen slovenski kovač s podkovsko izkušnjo. Ker ni daleč na okolu nobenega kovača, se nudi pridnemu in poštenemu narodnemu obrtniku lepa priložnost zasigurati si dobro eksistenco. Natančnejše pove Posredovalnica tteLtessa 4r.uta «.Gsite. vtaK povozil voz. K včerajšnji notici pod em naslovom, pripomnimo še, da je zadel Mizo Žalca vlak v voz. na katerem se je peljal jubljanski trgovski potnik Albert Pečovnik z izvoščkom Alojzijem Mihelinom. Vlak je zadnji del voza jropolnoma razdrobil, moža sta se e lahko poškodovala, konja sta se splašila. Tatinska dekla. Mišnica Marija Eberhard je spravljala svoj denar pogosto v neki predal v predsobi, kjer je stanovala. Dne 28. oktobra ji je bilo ukradeno iz predala 26 K. 7. novembra e prišlo med zakonskima Galer. ki stanujeta v isti hiši, do domačega prepira, med katerim je otela Ida Galer zapustiti stanovanje. Mož pa jo je pridržal na hišnem pragu. Pri tem je padla ženi iz rok ročna torbica z vsebino 17 K vred. Vsled ropota je prišla na mesto prepira 19letna dekla Lucija Juvan, ki služi pri sosedi Štucik, in je pobrala razmetane stvari in jih je dala Galerjevi nazaj. Ko je Cialerjeva pozneje revidirala svoje stvari, je pogrešila ročno torbico z njegovo vsebino vred. Kot storilka ie prišla v poštev samo Juvan, ker ni o prepiru nihče razim nje vedel. Dne 3. novembra je vzela Lucija Juvan iz že omenjenega predala svoje gospodinje hranilnično knjižico, ki se je glasila na 1320 K. Drugi dan nato ie šla v hranilnico in ie dvignila 150 K denarja, na kar je dala knjižico zopet nazaj na njeno staro mesto. Nekaj dni potem je gospodinja odkrila tatvino in je naznanila osumljeno Juvan orožništvu. To jo je prijelo in jo izročilo sodišču. Predvčerajšnjem je sedela obtoženka na zatožni klopi pred sodiščem. Tatvino 150 K je priznala, do-čim je drugi dve tatvini trdovratno tajila. Sodišče jo je vkljub temu spoznalo za krivo in jo je obsodilo na petnajst mesecev težke ječe. Prijazna zakonska. Zakonska Matija in Neža Pučko živita že več let v vednem prepiru. Vsak dan je v njih hiši prepir in pretep. 23. oktobra sta se zopet hudo prepirala. 421etna žena — je po izpovedbi svojega moža — prijela med prepirom sekiro in je udarih z njo svojega moža po roki, da je zadobil težko telesno poškodbo. Mož je nato svoji ženi iztrgal iz rok sekiro in jo je zalučil proti njeni glavi. Žena se je vsa krvava zgrudila na tla in je morala potem dolgo časa ležati v postelji. Po izpovedbi zdravnikov bo imela rana tudi svoje posledice, kakor padavico, slaboumnost itd. Kritičnega dne — 23. oktobra — je pobral Matija Pučko ves denar, kolikor ga je imel in je zbežal v Ptuj. Toda prijeli so ga in izročili sodišču. Pučko je sedel že trinajstkrat v zaporu zaradi pretepa in tatvine. Sodišče ga je obsodilo na dvanajst mesecev težke ječe. Aretacija že dolgo iskanega tatu. V Kraljevem gradu v Budimpešti, v Elizabetnem muzeju so zasledili fotografa Szigethvaryja, ko je ravno hotel ukrasti porcelanast kip. Szigeth-vary je izvrševal že dve leti sistematično tatvine v imenovanem muzeju. Policija je med zaslišanjem tudi dognala, da je bil Szigethvary oni tat, ki je ukradel prejšnje leto sliko Tinto-rello v ceni 12.000 K iz Nacionalnega muzeja. Tudi iz več drugih muzejev je odnesel podobe, porcelanaste figure in kipe. Tat Je priznal, da ima zvezo z nekim dunajskim prodajalcem starin. S tem sta se zmenila, da bi Szigethvary kradel tudi po inozemskih muzejih in mu prinašal vrednostne stvari, katere bi potem on spravil v denar. Oblasti so napele vse moči, da onega starinarja zasledijo. Umetniška obrt in Kitajci. Umetniška obrt v »državi srede« je bila že pred tisoči leti na visoki stopinji, in posebno v stroki slik na lesu in blagu je bila Kitajska priročnost vedno občudovanja vredna. Stara arabska kronika iz IX. stoletja pripoveduje o tem: Ako napravi Kitajec kako delo, o katerem misli sam, da se mu je posrečilo, ga nese višjemu mandarinu in prosi za podelitev nagrade za napredek, katerega je napravil v umetnosti. Višji mandarin da nato postaviti prinešeni predmet pri vratih svoje palače in če celo leto nihče ne dobi na njem napake, dobi umetnik nagrado, včasi se ga pa tudi sprejme v mandarinovo službo. Nekoč se je zgodilo, da je neki mož prinesel svileno blago, na katerem je bil všit ptič, sedeč na pšeničnem klasu. Delo, ki se je odlikovalo po živih barvah in resničnosti je bilo predmet splošnega občudovanja. Vsak je priznal. 42 je ptič kakor živ in mnogi so se tudi s prsti prepričevali, če ni to samo motenje čutov, glavno oči. Bilo je že skoro gotovo. da dobi umetnik zasluženo nagrado, ko pride tu nenadoma majhen grbec in vzklikne: »To vendar ni resnično! Kako naj tako velik ptič sedi na klasu, ne da bi tega zlomil ali pa vsaj nagnil?« — Mandarin je priznal, da ima delo res precejšnjo napako in umetnik ie moral oditi brez honorarja. Ta zanimiva štorija kaže, da so na Kitajskem imeli že pred tisoči leti tudi slavni uradi smisel za umetnost in da so jo podpirali. Pri tem pa je skoro nerazumljivo, da je umetnost tu prav malo napredovala in da je marsikaka stroka umetniške obrti popolnoma padla v pozabljenje, tako da se danes umetnost na Kitajskem nahaja na nižji stopinji- kakor pred tisoči leti. Tolstoj kot ženin. Predno se je Tolstoj oženil z grofico Zofijo, je bil zaročen z mlado plemenitašinjo Valerijo Arseniewsko. Tolstoj je bil svoji zaročenki s celega srca udan; vendar pri različnih značajih obeh, so vstajali v Tolstoju dvomi, ali bi bila njuna združitev v zakonu srečna. Iz Tolstojevih pisem, adresi-ranili Valeriji Arseniewski. ki jih ravnokar objavlja »Revue Bleue«, diha trud, mlademu, veselemu, brezskrbnemu, malo koketnemu in od mladih mož obletavanemu dekletu, vtisniti v glavo resnejši nazor o svetu. Tako piše svoji zaročenki v enem izmed pisem dvoje slik iz zakonskega življenja. Opisuje mlad zakonski par, ki je z letnimi dohodki 3800 rubljev živel pet mesecev v Petrogradu in sedem mesecev na kmetih. V mestu je imel najeto stanovanje se srčno ljubila, živela sta v najlepši slogi, bila sta srečna, in sta z delom preganjala dolgčas. — Isti zakonski par pa bi si lahko najel stanovanje v Petrogradu »Bel-Etage«, prirejal bi lahko velike in sijajne gostije, imel bi lahko veliko služabnikov in se krival pred upniki. Da bi lahko plačeval dolgove, bi odiral muzike iz vasi in jih okradal. Iz žene postane koketa, iz moža igralec. Uničita se in se bosta slednjič sovražila. Naj si torej gospodična Valerija izbere enega izmed teh dveh načinov življenja Ker ji je Tolstoj hotel dati časa za razmišljanje, jo je pustil dva meseca sami sebi. Gospodični Valeriji pa ni ugajal niti prvi niti drugi način življenja in predno se je Tolstoj vrnil — je imela že novo znanje z nekim pro-fesoriem godbe. Tolstoj je ni več iskal. Spoznal je. da nista drug drugemu namenjena. Brez jeze se je z njo ločil in želel ji je, »da bi dobila dobrega in pridnega moža«. Ura diplomatov je udarila ... Clement Van-tel piše v »Matinu«: Ura diplomatov je udarila Iz Londona dobivamo približno take telegrame: »Pondeljek. — Vse gre dobro: balkanski delegati so se s poslaniki velevlasti popolnoma sporazumeli. Torek. — Hudo ie, hudo: gre se za to, da se pogajanja razbijejo. Sreda: — Mir je virtuelno podpisati. Četrtek. — Ne ostaja niti trohica nade, evropejske spletke morajo neobhodno nastati.« — Torej nervoznost Evrope bo zopet enkrat zadela nova skušnja: prvi dan se bodemo bali, da denemo turnistro na hrbet, drugi dan bomo za-lučili »fasane« rezervistovske čevlje za peč.. . In tako delamo že par let. »Da, da, in trgovina trpi s tem,« ie vzdihnila neka modistinia. »Kaj?. Evropska kriza da škoduje trgovini s klobuki? Ali je to mogoče?« povprašujem. »Seveda, gospod... Od onega časa, kar je Nemčija poslala ladijo v Agadir, trgovina peša.. « — In tako je v vseh strokah obrti. Kakor hitro se mednarodna situacija pooblači, ne delajo bulj-varski vodelili nič več takega »kšefta«, ženskih oprsnikov se ne more prodati in »cham-bres se parees« so prazni. V naši družbi se vse vzajemno dotika: milijonar in prodajalec kostanjev na oglu ulice obadva podlegata v svoji »trgovini« vplivu onih valov zaupanja in strahu, katere razširjaio evropski diplomati s svojimi »formulicami«. In zato bi bilo potrebno, da bi se vsa ta diplomatična obotavljanja že enkrat končala. Prosim, da bi bil program poslaniške konference v Londonu naslednji: Vse delegate konference se bo zaprlo v eno sobo in da se jim da tja živeža za osem dr.i!« Slovensko podporno in izobraževalno društvo »Domovina« v Gradcu, priredi dne 15, decembra 1912 v dvorani restavracije (zum »Gold. Štern«) Spabersbachgasse 85 »Božičnico«, tem potom se vljudno vabi graške Slovence k udeležbi. Začetek ob polu 6. uri popoldne. Prijatelji društva v velikei 'vilu k udeležbi in domovinčanom dobro d v petem nadstropju, hodil je le malo k zabavam in si je vendar pridobil krog zvestih in odkritosrčnih prijateljev. Na kmetih pa le živel v slogi z muziki, udeleževal se je njih življenja te jim skušal življenje olajšati* Zatemska tea - Jim vsakdo etosi. Ljubljana. -r- Konfiskacija. Tudi včeraj smo bili pobeljeni. In zakaj? Zato, ker smo dobesedno prinesli neko brzojavko iz Pariza, ki io ie prejšnji dan prinesel »Riečki Novi List«. Gosnod cenzor naj torej ošteje svojega kolega na Reki, zakaj da ne konfisclra takih notic. »Riečki Novi List« se čita tudi v I jubljani in so v njem vsi lahko čitali ono brzojavko, ki je bila itak-brez važnosti. Skrbnost gospoda cenzorja ie torej vse hvale vredna — toda mi ne moremo zato, ako hočemo poročati svojim pripateljem isto, kar poročajo drugi domači listi. — Nov ferman je izdal gospod Elsner na ljubljanskem sodišču. Ferman zapoveduje, da morajo pravni praktikanti in odvetniški kandidati priliajati ob tri četrt na 9. v svoje sobe. Predsedniki posameznih oddelkov morajo strogo paziti, da bodo mladi gospodje to novo zapoved izpolnjevali. Po mnenju nekaterih se ferman ne krije z dosedaj izdanimi določbami. Značilno pa je, da je ferman nemški in da ni proti temu nikakega protesta. Tudi sicer ni bilo nikakega odpora, iz česar se vidi. da se postopa na slovenskem sodišču kakor se komu poljubi. „ , — Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru kljub ugovoru mestne občine ljubljanske priklopljenje občine Spodnja Siska ljubljansKe-mu mestu. Klerikalci se trkajo na prsi in pravijo: »Kar mi sklenemo, tudi izvršimo.« Državna policija prične poslovati kakor se govori, meseca marca. Predavanje prof. Fr. Ilešiča se vrši v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Vstop prost. Prostovoljni ^prispevki za knjižnico Splošnega ženskega društva v Ljub-ljani Predavanje: Arbanasi in Slovani. Stare zgodbe z ozemlja med Prizrenom in Dračem, Morda se pri tej priliki pokaže tudi nekaj slik, — Sekanje in dovažanje ledu se je včeraj pričelo Ledene plošče so debele 6—8 cm. Ne« snažen led dovažati v mestne ledenice ni dovoljeno. Kakor kaže, letos ne bo pri nas pomanjkanja ledu. — V Ameriko so jo nameravali včeraj popihati štirje mladi Hrvatje, a jih ie policija prijela in jim namen preprečila. Odtegniti so se hoteli vojaški dolžnosti. 3 — Razstreljevanje Ljubljaničine st.fUgy0d-zdaj nadaljuje med prisilno delavnico m matom. revnim Dobrodelna prireditev v WJJedna ^ šolskim otrokom. Nar^ ’V, prirediti rev-štva v Spodnji Šiški so sklenil ^ mm šolskim otrokom en darovala vsako božičnico m bodojpevke. Tudi se je sklenilo, posebej izda Spodnjo Šiško za prispevek. Dabo dobrodelni namen čim učinkovitejši, se društva na vsakega posameznika, ki bi hotel v ta namen kaj darovati, da vpošlje svoj obolus na predsednika društva za zgradbo Sokolskega doma, g. Josipa Seidla, župana in posestnika v Spodnji Šiški. Z okrožnicami se prispevkov ne bo pobiralo. Kdaj in kje se vrši božičnica se naznani pravočasno. K prireditvi Novo došla I t v kavarni „Čentral od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta ušla taisla JUHA" koncertuje od danes naprej vsaki dan ^,5”jLlel° no{ — Domača knjižnica 1913. Pri Kleintnayer Bambergu je izšel seznam izbranih najboljših del slov. literature in svetovne literature v prevodih. Seznam se dobi zastonj in poštnine prosto. — V restavraciji »Narodnega doma« bode pričenši v nedeljo 15. t. m. nadalje, vsako nedeljo popoldne od 10—12. ure zajutrkovalni koncert, zvečer od pol 8. do pol 12. ure pa večerni koncert. Sodeluje godbeni ensemble »Viola«. Vstop vsakokrat prost. — V kavarni »Central« nastopi danes in tvsaki dan damska kapela »Gora«. — Opozarjamo na inserat »Ugodna prilika«. — Loterijske številke. Trst: 34, 88. 52, 40. 1. Trst. Javen shod postiljonov. Pogajanja. Pred štraikom. Pretekli četrtek zvečer se ie vršil V konsumnem društvu v Rojanu javen sliod postiljonov. Na shodu sta poročala o sedanjem plačilnem gibanju dr. Kisovec in strokovni tajnik Brandner. Zahtevam postiljonov se ni ugodilo do danes. Podjetnik Dolenc na spomenico ni dal odgovora centralnemu vodstvu N. D. O. Pač pa se je obrnilo do postiljonov ravnateljstvo z željo, da bi se ono rado pogajalo s posti-iljoni. Z ozirom na vse to. je bila izvoljena na shodu deputacija, ki se poda danes (v nedeljo) predpoldne k ravnateljstvu. Centralo bosta zastopala dr. Kisovec in strokovni tajnik Brandner. Če pri pogajanjih ne pride do sporazuma. če se ravnateljsvo ne uda, izbruhne čisto gotovo štrajk, za katerega se je opažalo razpoloženje že v četrtek na shodu. Na vsak način pa »Nar. delavska organizacija« pri tem gibanju, pri tej borbi za zboljšanje eksistence postiljonov, ne bo odnehala, ampak se bo bojevala do skrajnosti, kar je tudi dr. Kisovec v imenu centrale izjavil na shodu, če bodo šla pogajanja po vodi, bo čisto gotovo izbruhnil štrajk tik pred prazniki, ko ima pošta največ posla. Dr. Krek v Trstu. Kakor poroča »Slovenec«, bo prišel danes dr. Krek v Trst organizirat služkinje. Shod bo ob 5. popoldne v Marijinem domu. Glede odpuščanih delavcev tržaškega Llovdovega arzenala je interpeliral državni poslanec dr. Rybar pri ministrstvu. Slovensko gledališče v Trstu. Danes (v nedeljo) popoldne »Valčkov čar«, zvečer pa »V nižavi«. Kako pridno delajo. Prišlo mi je "slučajno iv roke vabilo političnega društva »Edinost« z vsebino: »Ker seja že dvakrat ni bila sklepčna, Vas vabimo, da se te seje gotovo udeležite. Dnevni red: 1. Šolsko vprašanje. 2. Volitve v »Del. zavar. proti nezgodam«. 3. Vojna. — Kakor se vidi se ti gospodje zelo zanimajo za volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam«. Zato pa »Edinost« tudi tako zelo agitira, da se kar poti pri tem. Bodo pa potem zato bolj agitirali, ko pridejo volitve v deželni 'ali pa državni zbor. Mandolinistična skupina »Viktor Parma« v »Trstu, vljudno vabi na plesne vaje, ki se bodo ivršile v nedeljo 15. decembra zjutraj od 10. do '12. opoldne, zvečer pa od 5. do 11. v dvorani otroškega vrtca pri sv. Jakobu v Trstu (stara policija). Prosi se polnoštevilne udeležbe. Med Bolgari. (Poročilo dr. M. Rusa.) Spomenik Hrlsta Botjova. — Hristo Boljov. — Narodni pesnik in Junak. Srodi mesta Vratc je mal trg, na katerem stoji spomenik bolgarskega pesnika in bojevnika za svobodo- — Hrista Botjova. Spomenik je priprost — toda izraža zelo dobro pesnikovo osebnost. Hristo Botjov stoji na vzvišenem mestu z mečem v roki. Njegov febraz kaže mladega bojevitega moža, polnega odločnosti in navdušenja. Okoli spomenika fe štirioglata ograja — na vsakem oglu pa je prog z nasajeno bronasto glavo. To so glave Onih boriteljev, ki so šli z Botjovom v boj in so jvsi popadali... Turki so jim po svoji navadi odsekali glave in jih nataknili na kole. Nazadnje je padel tudi Botjov smrtno zadet od turške kroglje. To se je zgodilo severno od Vratc IV balkanskem gorovju dne 20. maja 1876. Od takrat je postal Hristo Botjov narodni junak mesta Vratc — in mesto mu je postavilo tudi spomenik. Vsako leto spomladi se obhaja v mestu in na onem kraju, kjer je Botjov padel — narodno slavlje — v spomin Hristu Botjovu in njegovim padlim junakom. Ime Hrista Botjova živi znano med narodom in med ljudstvom se pripovedujejo razne povesti iz dobe onih bojev. V teh časih, bo morebiti umestno, da se nekoliko spominjamo Hrista Botjova, pesnika in prvoboritelja za osvoboditev bolgarskega naroda izpod turškega jarma, i Dne. 25. decembra 1847. leta, se je porodil ja sloviti Bolgar v »zlatem« Kaloferu, najlepši in najromantičnejši pokrajini Bolgarske, Kolo-ler leži v podnožju belih balkanskih snežnikov, ;ha bregu poetične Tundže, v cvetoči dolini z milim, južnim podnebjem. Njegov oče je bil daskal (učitelj) Botju, zelo inteligenten in naroden mož, znan bolgarski pisatelj, Želel je. da bi njegov sin postal zdravnik aLSy.fllsm kras- nem rojstnem kraju, nato pa ga je poslal oče v Odeso, da bi se tam izšolal za svoj bodoči poklic. V ruski omladini je kipel tiste čase uporni duh revolucije, hrepenenje po konstitu-cijonelni vladi in narodnih zastopnikih je napolnjevalo rusko inteligenco z mržnjo in gnje-vom proti vladajočemu absolutizmu. V tej družbi je rastel in se razvijal Hristo Botjov. Njegova smela duša je željno vsrkavala revoluci-jonarne ideje ruskih tovarišev, bogata literatura, ki mu je bila vedno »a razpolago, je vzbudil v njem tisoče dvomov in tisoče načrtov. L. 1866. se je vrnil Botjov iz Odese v domovino, ne da bi dokončal svoje študije, ter je postal učitelj v mali vasi Besarabije. Dasi je Botjovu bivanje med priprostim, nadarjenim narodom izvanredno prijalo, vendar to idilično in naivno življenje ni moglo dolgo zadovoljevati moža, ki ga je narava sama določila v to, da posveti vse svoje sile osvoboditvi svojega rodu. Vrnil se je torej zopet domov in oče ga je sprejel kot pomočnika v svoji šoli. Tri stvari so sladile Botjovu življenje v Kalaferu: bajno-krasna priroda, stik s prijatelji-somišljeniki in prva ljubezen. Konečno je zbral daskal Botju poslednje novce ter odpravil sina v Moskvo, da bi tam nadaljeval študije. Potoval naj bi preko Carigrada. Botjov pa se je odpeljal na Rumunsko, ostal tam ter pozabil na univerzo. Bukarešt je bil v teh časih zbirališče bolgarskih narodnih delavcev. Tu je začel Botjov svoje neumorno delovanje. Skupno s pesnikom Karavelovim, ki je idejno vodil predpriprave za bolgarsko vstajo, je Botjov ustvarjal načrte za vstajo, organiziral zaroto v domovini in je bil sotrudnik raznih časopisov (»Neodvisnost«), ki so, dasi od turške vlade prepovedani, v neštetih izvodih krožili po Bolgarskem in netili iskre nezadovoljstva in upora med narodom. Tu povzemamo par mest iz spisa »Od nedavno«, kjer znameniti bolgarski pisatelj Ivan Vazov opisuje življenje in delovanje Hrista Botjova: »Z Botjovom sem se seznanil že v Brajli 1. 1870, ko je izdajal časopis »Duma«, kjer je izrekal v ognjevitih besedah svoj prvi protest proti tedanji upravi in pokazal svoj pisateljski talent. Kmalu pa je izgubil vsled svojega viharnega življenja naklonjenost brajlanskega meščanstva in zato ie moral ustaviti izdajanje svojega časopisa. Pozneje je prišel v Galac. Tu sem občeval z njim več mesecev. — Živel je v zelo bornih razmerah, ni imel stanovanja in bil kot revolueijonar in prekucnil na slabem glasu. Vsi so se ga bali, sovražili so ga, a vzlic temu spoštovali.' Policija ga je nadzirala. Mladina je sicer bežala pred njim, toda imela ga je rada. Nihče ni mogel prenesti njegovega smelega, orlovskega pogleda. Bil je visoke, močne, skoro orjaške postave, imel je črne, ognjevite oči. dolg, rimski nos, široko, vzneseno čelo, črne lase. Inteligenten pogled, nenavadno visoka postava, možat govor, glasen smeh, krepka, ponosna hoja, vse to jc bilo na njem nenavadno in ga ie visoko dvigalo nad družbo, s katero se je navadno sprehajal, zatopljen v svoje misli. Toda ta človek ni mislil tako kot drugi ljudje. Vse njegovo mišljenje in čustvovanje so prevevali čudoviti načrti o bodočnosti bolgarskega naroda, snoval je velikanske preobrate človeške družbe in uprizarjal v svoji domišljiji socijalne in duševne revolucije. Vse njegovo delovanje je bilo živ protest proti povišanju iz-vestnih elementov človeške družbe in zatiranju pretežne večine ostalih. Svojo misijo je videl v boju z mogotci, bodisi dobrimi ali slabimi. Bogataši so mu bili protivni, poveličeval je ponosno revščino. Botjov je občeval v Galaci z nekim inteligentnim Malorusom, ki so ga kmalu vsled revolucionarnih agitacij izgnali; Botjova so smatrali za njegovega zaveznika ter ga zaprli. Po posredovanju nekaterih uglednih rojakov pa so ga kmalu izpustili in Botjov je odpotoval v Bukarešt. Tu je deloval zopet kot časnikar in začel priobčevati svoje domoljubne pesmi, ki se. odlikujejo po socialnem slogu, ognjevitih mislih in prekipevajo sovraštva proti zatiralcem Bolgarov. Botjov in Karavelov sta v tem času z mrzlično gorečnostjo pripravljala bolgarsko vstajo. Dopisovala sta si z bolgarskimi veljaki v domovini ter pošiljala agitatorje in skrbno izdelane načrte čez Dunaj na Bolgarsko. Kmalu pa ju je razdi užilo neko nesporazumljenje in odslej sta delala vsak na svojo pest. Končno se je posrečilo Botjovu, da je s pomočjo denarnih žrtev, ki so mu jih dali na razpolago plemeniti Bolgari, zorganiziral vsta-ško četo ter se popolnoma na tihem vkrcal s svojimi junaki na parnik Radecky«. Čez nekaj dni je poljubljala navdušena četa sveto domačo grudo (dne 17 maja). Ginljivo je pismo, v katerem se poslavlja Botjov od svoje žene’ in dece. Bodri jih naj zaupajo v usodo, naj ne plačejo za njim, če pade v boju, saj pade v nadi da je priporno el k osvoboditvi zatiranega rodu. Dne 17. maja 1. 1876 je torej stopila mala četa na kopno, da bije boj na življenje in smrt. Po treh dnevih ni živel niti eden od vstašev več. Botjov sam je padel med zadjimi. Kri te male čete pa je pojila rodovitna tla; ta kri je rodila seme upora in junaške samozavesti, ki jo danes občuduje na Bolgarih vesoljni svet. V svoji najslavnejši in najlepši pesmi slika Botjov smrt slavnega bolgarskega hajduka JtMši .Uinuira, Juuafc Jeli smrtno raoieii na Balkanu, volkovi mu ližejo rane, vile prihajajo, da niu oslade smrt s svojimi spevi... Botjov je oboževal junaško smrt na bojnem polju — usoda mu jo je dodelila. Pesmi Hrista Botjova so dandanes popolnoma popularne. Bolgarska dcca se navdušuje ob njih, vojaki jih prepevajo na poti v vojsko. Morda ie marsikateri bolgarski junak v zadnjih krvavih bojih izdihnil; prepevaje davorije Hrista Botiova... Naš poet Anton Aškerc, ki je tako rad opeval revolucionarne nature, je posvetil Hristu Botjovu v svoji zbirki »Rapsodije bolgarskega guslarja« dve pesmi, in sicer »Hristo Botev na Radeckem« in »Hrista Boteva smrt«. Znamenito je mesto iz govora Hrista Botjova pred smrtjo: »Kaj mar nam življenje. V svoj handžar veruje In v puško nabito in v črni smodnik; v patrone zaupa in v močno pest svojo in ljubi svobodo hajduk - mučenik. To je narodni junak mesta Vratc — to je življenje in delo moža, katerega spomenik stoji na trgu. V tem duhu se vzgaja narodna bolgarska mladina — v tem duhu jc zmagovala narodna bolgarska vojska. V tem krogu je bilo nama odločeno človekoljubno delo. ki je imelo namen lajšati trpljenje in lečiti rane velikega boja — ki je izvršil to, kar je pred 40 leti sanjala romantična duša — Hrista Botjova. Nainoveiša telefonska in brzojavna poročila. MIROVNI DELEGATI V LONDONU. London, 14. decembra. Mirovni delegati pričakujejo, da bodo pogajanja trajala šest tednov. Otvoritvena seja se vrši v pondeljek, nakar se bo konferenca odgodila do srede, da sestavijo balkanski delegati v jasni obliki svoje zahteve napram Turški. Če se Turki spo-razumijo z balkansko zvezo glede mej, ostane balkanski zvezi še težak problem razdelitve pridobljene zemlje. Pariz, 14. decembra. Turški delegat Re-šid paša je izjavil napram nekemu uredniku »Tempsa« sledeče: Želimo iskreno, da sklenemo mir, smo pa odločno pripravljeni, da sprejmemo mir samo pod častnimi pogoji. Turška vojaška sila raste danzadnevom. Sedaj je na Čaialdži 170.000 mož. ki so izvrstno oskrbljeni z municijo in živežem. Vojna se bo takoj zopet pričela če bo balkanska zveza stavila pretežke pogoje. Z Grško se bomo pogajali šele takrat, ko bo tudi ona podpisala premirje. Pariz, 14. decembra. Ministrski predsednik Poincare je sprejel včeraj Rešid pašo in turškega poslanika v avdijenci. Pariz, 14. decembra. Danes je izjavil: Balkanski zavezniki bodo odločno zahtevali, da se pripusti tudi Grška k mirovnim pogajanjem. Kar se tiče Drinopolja, je to vprašanje za nas condi-tio sine qua non. PROGRAM POSLANiŠKE KONFERENCE. Pariz, 14. decembra. O predlogih, katere pripravlja francoski poslanik v Londonu Cam-bo.n za poslaniško konferenco, se poroča, da prideta na vrsto tudi dardanelsko in solunsko vprašanje. Solun se ima postaviti pod evropsko varstvo in dobiti kapital za ureditev te bodoče svobodne luke na popolnoma moderni način. Računa se z ozirom na to, da bo imela od Soluna največ dobička ravno Avstrija, da bo Avstrija za to vsaj nekoliko odnehala od svojega stališča napram Srbiji. Ona bi dobila garancijo Evrope, da dobi pristop na Egejsko morje. »POLITIKA« O POTOVANJU PAŠIČA. Belgrad, 14. decembra. »Politika« poroča, da je imel Pašič v Nišu jako važen političen sestanek, v Skoplju pa dolg razgovor z generali-ssimom srbske armade, vojvodom Putnikom. Pašič se je s potovanja vrnil jako zadovoljen. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. Atene, 14. decembra. Grško zunanj,e ministrstvo priobčuje sledečo brzojavko iz Philipia-desa: Naša vojska je začela splošni napad na sovražnika. Kljub neprestanemu ognju Turkov smo zasedli Aetocachon. Naša artilerija, ki je streljala z občudovanja vredno preciznostjo je razbila po 4 urah sovražne baterije pri Lagavri. Grki se bojujejo z občudovanja vredno hrabrostjo. General Sapuzakis je vodil akcijo osebno. Imeli smo kakih 100 ranjenih. Ker se je znočilo, smo morali prenehati z bojem. Carigrad, 14. decembra. Južno in južno-zahodno od Janine je turška vojska popolnoma porazila Grke. Janina je sedaj od grške oblegovalne armade popolnoma oproščena. Grki so morali opustiti svoje prodiranje proti Valoni in so.se umaknili do svojih mej. O tem boju poročajo iz Aten. da so grške čete zavzele Aetocachon ter so Turki zbežali in pustili na mestu 7 topov in mnogo municije. Včeraj so morali Turki zapustiti tudi svoje pozicije pri Pestiji in se umakniti v janinske okope. Turkom so sledili Grki za petami. Odposlali so prostovoljce proti Driski, kjer pa so se morali umakniti silnemu sovražniku. BOJ MED TURŠKIM IN GRŠKIM VOJNIM BRODOVJEM. Carigrad. 14. decembri. Br;? -žični brzojav kvlia, da.Sfi j£ .vnela zalivu uri Yerosu bitka med turškim in grškim vojrnrn brodovjem. Glasom teh poročil bodo Grki bržkone izgubili bitko, ker je turško celokupno brodovje napadlo in obkolilo Grško. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. 11 oglasi. Meblovana soba s posebnim vhodom se ceno odda. Vpraša se Emonska cesta št. 2. Odda se na prometnem kraju takoj špecerijska trgovina v Ljubljani; ravno tam se odda tudi meblovana mesečna soba. Poizve se v gostilni št. 13. Gradišče. Železna postelja za odraslo osebo, svetlo lakirana ali tudi iz medi (Messingbett) se kupi. Ponudbe na »Prvo auončno pisarno«. f Bogu Vsemogočnemu se je dopadlo, da je nsš mladi, iskreno ljubljeni sin oziroma brat, gospod I Janko Lenassi danes ob 2. uri popoludue po kratki in mučni bolezni, prejemši zakramente sv. vere v svoji 211etni starosti odpoklican v boljšo bodočnost. Pogreb dragega nam ranjkega se bode vršil v pondeljek dnč 16. decembra t. 1 ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti na farni mirodvor v Gorenjem Logatcu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Gorenji Logatec, 14. dec. 1912. Julij Lenassi, posestnik in trgovec, Ivanka Lenassi roj. Grašek, stariši. Julij, Josip, Franci, Anica, Ivanka, Pepica, bratje in sestre irzofavla. V Italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. ... .'vvrnu;« & Naj cene jši nakup božičnih in novo-:: letnih daril. :: Juveli, zlatnina, srebrnina in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo prve vrste. Najnižje cene. LUD. ČERNE juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Ceniki zastonj. ^ m ^.1“ Ugodna prilika! Pristne vseh velikosti, primerne kot božično ali novoletno darilo so po jako nizkih cenah naprodaj pri špedicijski in komisijonarski del. družbi ..BALKAN" v Ljubljani, Dunajska cesta 33. (Telefon št. 100.) B. Gotzl, Ljubljana '■ Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.- gsssssr. — JSr?z li€Wl£{Yfr<»l!14W T = =>• Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov tin* mače^u izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. ere«.*. — ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNBR Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Cgfe^ Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Štampilje vieh vrst za urade, drn-štva, trgovce itd. Anton Černe graver Ih Izdelovatelj kavčukovih StampllIJ. Ljubljana, staritr« um. Ceniki frank«. KLOBUKI moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : niodistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21. : Popravila točno in najceneje. : Gramofonske plošče cd 03 M C/i< N m na -a CL NI Fr. P. Za-ec, Ljubljana Stari trg 9 S. Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega2K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej Iranko. Zgotovljene postelje ^.moZga,belega ali rumenega nnnkinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5’20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni ecnovniki gratin in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 790, Češko. Specialna trgovina = finih ročnih del TONI JAGER v Ljubljani, Zidovska ulica 5. Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. ■ MMMfe s~ a> ■ mn as •4—• CD -4—» ■ wmmm 15 ■ mmm O O CL >co cC OD co omtravafl Liker Medicin?] ::: niaiSilSiS!«! lovroSBbsnik.šis^3 pri tjubljflf1' fSm “O o 03 CD & CO< "3 O EL mmm • fHK CD rt* Pozor! Kdor hoče imeti lepo električno razsvetljavo, naj se oglasi pri trg. zastopniku Francu Železniku, v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, I. nadstr. Največja in najcenejša zaloga električnih „Ergo Wolfram“ žarnic. ! Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. bi a ib m m p 0 m 1 SL- mi ISg A. Kje pa pustite prusitl svoje nože in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. ^ . m zlati iiaukl za zdravje želodca! Kdor s „FLORIAN-om“ se krepča, Ztnera) dober tek Ima I Ce želodec godrnja, Pij „FL0RlAN-a“, pa neha! Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vniva Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica SW fcias tiija IHU tt&ti I sta hm Jf Postavno varovano w Ozirajte se na tvrdke. ki oglašajo v „Dnevua. Tvrdka Bilina & JKaSCil nasi. Priporoča svojo veliko zaiogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, MO oU i i L-v r°čna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, • kJ& 11 UL ID W I. L kakor ludi vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. . Snaženje vseh I iiihlia«* '/i ti clr t* »1 Cvrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna LJUUIJdlld, A<1U