St; 38? V Gorici, v Mvrtek 30., septembra 1875. „So{a" izhftjft f«ak ietfrtek in telja • poito prejeman* ali v iiorici na doin poliljana ; vTse leto......f. 4.50 Pol leta......„ 2.30 Cefcvrt ltta ,....„ 1/20 „Kraetovalec" za nsroenike Soce Vac 1. f. 2- L*tfl l'-ta f 1. Za nenarocnikc: Vse lefco I. 3.— P I leta f. 1.6U Pri ozfrinilih in vavno tako pri ,$•<:• irke po prostoru. Tecaj W Posaraezne Stevilke Be dobivajo po 10 soldo* v Gorici pri Patornollijuj v Trstu v tobakarnicah ,Via della caserma 60" Narocuina in dopiai naj «e Wagn* roljno posiljajo pod naslovom: Vik» . tor Dolenec v Gorici -» Rokopiii «e ne vni&ijo; dopiei naj se plagovoljna frankttjejo. ~ Delalcem in drugim no* prcraofnira ie narotoina mt% ako m oglwe pri ureduiitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Ustaja v Bosni In lIerct»goviiii. Iz Hercegovine se poroea sopet o mnogih bitkah, v katerih so zmngali ustusi; Trebinje jo popolnoma ob*" koWo; v mestu nckda vre in 3. konzuli po.sredovalnih vlad se no npitjo vrniti iz Trebinja.—Ena turfika ladja je sopet izkrcaia 2 bataljona turSkih vojakov pri Kleku; a ustaSi so Turke ^aknli v gorah nad Klokom in so jih napadli ter zapodili v bog; gnali so jih do morja in jih prav mnngo pobiii; kar je ostalo turfikih vojakov, so se deloma zgubili po hiibab, deloma pa so se rcSili na ladje blizo Kloka, Poboj je bil velik in Tut ki so zgubili injiogi ljudi, orozia ir ziv<»za.— Iz Carigrada pa porofcajo Turki, da jo 6 bataljo-nov Turkov zmagolo ustase pri Zunjevini tervzelo Pivo in da so usta&i zgubili mnogoljndi in streljiva.—S tem, da so bahtijo se zmago, vendar priznuvajo Turk), da ustafii nijso Se zgmili. kakor je tdegral'oval Server-pa§a v Carte rad. tWin rad laic, kajti resnifino je, da pop Zarko napreduje in da je njegova dota narastla na 6500 nioz. V Hercegovini torej Turki no bodo nic oprnvili, V Bosni pa se ustaja vedno siri; iz Avstriji in Srbije dohajnjo limogo fete prostovoljcov. Iz B-lgradn se cel6 poroea, da je nek Srbski kapitap pobcgnil k popu /o peska je vcasih preglasil ti§ino, ili pa krik Ia>nega orla v sinjera zraku, kateri jo,zapaziv§i m^rho, sino! kakor blisk na svoj rop ter ga pozn-sno tergal i lakot tolazil. Ko smo uze dobre pol ure v eno mer vsi zamis-Ijeni jpo svoji pott jezdili, zagledali smo pred seboj sre-di voiieega s kosatim drevjein nasejenega vna ,kr.isno palaco: truraa ptifiev raergclt po zelenih vejah, i pri-jazno Sumljajo studencki. Ouj ! kako mi!i glasovi ti done nasproti! jo-li rao-gofe? to je znana pesem!- Se mi mar sanja?— „Nij-so sanje! Zala dcklica siva pod kosatim drevesom, ter vsa zamisljena prepeva: „devo milo, devo krasno" ! Njo mili gias se razlega po verb) kakor struna; se pti-ci so zacudeni omolcali i—rajsko d»voiko poslusali ! Krtkor da bi biii okameneti, ostali smo: biia jeto nam vscm dobro znana pesen, kojo smo tudi veckrat na ,,Minerviu o vecornem mraku pnvali, nikdar bi si pa ne bil clovek inishl enti to lepo hervatsko v t^j t«a-niolriej zelvnic! (vazi)! Stoperv ko dekliea pesem kon-6a, nas zapnzi, osfane i kakor nokako osratnocena se oberrie proti gradu; moj tovari§ P., nekedanji zagreb-{kt dijak i prav olikan mUdeni6,jo ogovori po bervat- krst znamnje prave solidarnosti in jugoslovanske boljSe bodoLnosti uagcga naroila,— Mirosluv Hubmajer je sel iz Hercegovine v Bosno, kder bo pre vzel poveljniStvo ustaSev na hrvatski meji na reki Uni. Srbska dozda je popolnoma v oio^ji; tr-govstvo miruje; narod Laka dan za dnevom, da pojde na Turcma.—Adresa skupcine srbske, katere pravi ob-sezek nij znan nobenehiu listu, nejcda nij tako pohlev-nu.—Ona mogno di6i po smodniku in obeta knezu, da bode na njegov poziv ves narod kot en muz ekocil na branik drage domovine, Turska vojska pri NiSu jo Srbako u%e vcckrat provocirala, ker je prestopila mejf in no Srbskem ro-pala; te dni pa so Turki vstrlill 8 srbska oficirjn, ki sta bila v sluzbi na meji. Imonujeta so Dimic in Ra-jakovifi— Srbska vlada se je pritofcila pri Porti; a Porta je nekda protostovula in se pritozila pri evropskit ve* iovlastib. da Srbska iziliitno podpira ustujo. — Blisi se eelo, da liore Tuicija nnpovednti vojsko Srbski In da Rk\\& nalabc <5aka in nsta,o vidno podpira, da le Tur5-l.a za&ne boj. Ta plan jo prav izvrsten, ker Srbska bi bila potent opnvvicVua nasproti evropski diplotnaciji, katera bi po tem mogla molcati.—Da je Srbska popolnoma pripravljena na boj, prica to, da je oborozila 160000 moz, ki se no smejo gauili iz voja«kib taborov in ca-kajo no povdje za marS.—Moi Sfbsko, Rumensko, Oirfi-ko in Ornogoro se pridno telfgrafuje; sbfii se, da se tiodo te male vlasti populnoma aporazumele za slnctij vojske. — Rumanska je u|e post^viln 14000 vojakov na Turako rnejo* ''¦ L * ' . • i Na Balkanu bo torej teXko diplomacija kaj opra-vila; rec se zna §e kaj casa vlefii; a na vse zadnje bo razsodil mefi. . Bosna in Hercc^orlim, (nadaljcvanje.) Omcnjeni dezeli nijsti sterilni, nerodovitni, posebno Bosna ne, ainpak kultura, t»> je obdelovanjo jezan-mar-jeno, kakor bolj ne more bit*.— Nij dvombe, da bi de-zeli, pod kolidkaj boljso vlado, lehko priddali toliko, da bi prebivalci izvrstno zivinoga dovolje \ja. Posebno lepi in veliki gozdj so na obdh bregih roao Neretve, po katori trgovd z iosom plavajo najlepfia debla. — Ainpak kg in sploh potrebue obrtnijo z l>«som je prav malo, all pa je prav primitivna, V omenjenih go/.dih taste bukovina, bojevna in izvretni lirnst. Kupftiia in obrtnija % lesom ima torej v Bosni in Hcrccgovini lepo prihodnont, (e ne bo tarn gospodnril Turftin. Oba glavna mo&virja, edon bliio Mo-stara in Bhito—Buiko sta nekoliko obdelana; km^tje • iim pridelujejo mnogo prosa, mej torn ko ao lepo in rodovitne pr> nja ve in dolino skoro veftnoma zanemnr-jeno in neobdelane. — Uboga raja nijma nobcn«>g'i ve-t-elja do dcla, karje naravno, do se preinisli, da mora de-luti samo za Tuika, in kar je Se hujai: kristjanBko pn-bividntvo se cel6 boji veljaii za prcmozno in skriva koliker mogoc'O pr.d TurLinom vse pn*makljivo imetje* kajti Ttircin jemljc, kder vidi in dobro raznmi, kako je treba puliti.nbogo rajo.—To je torej krivo, da se Bos-njak le totiko bavi s poljodelstvom, kolikor mu je po-lireba za skromui zivcz; on ne gnoji njiv in ne kosi * kp\h travnjkov, kakor samo enkrat, namesto 3 krat. -Vkljub toj prezaioatni prika/ui pfidelajo B>^njakt toliko zita, da z-adostuje - pQtnibam. in da se ga §u prav mnogo izvaia. pos<;buo ovsa in turgice. — Ali sama Bosna bi lehko 5 krat vec izvazala, ko bi se razmere lo ko-liekaj predrugafiile. — Omeniti je tudi treba, da so vsi pridelki. kau»re izvaia Bosna, prav slabi in torej v ceni ;,ako nizki. Nafiim trgovcem je gotovo znano bosniSk tam v starodavnib iaaih muogi vinogradi; a ko so Tnrki pn-svorli si to dezelo, so zafieli vnieevati vinograde, ker iim postava (koran) prrpoveduje vino piti in zbog toga se nahajajo samo Se v severni Bosni na brvatski meji nekateri ve5i vinogradi. V Hercegovini pa pridelujejo Se precej dobrcga vina; torn raste v obilnosti tndi figovo drevo riz, tabak in Se drnge rastline, ki navadno ra-stejo le v juznih deielah Evrcpe. Na gorah raste nmo-co zdravilnth zdiSc. ki so velike vrednosti. Sploh se fraejo te deiele glede Uime priStevati k najtop!ej§im; podnibje je skoro toko, kakor italijansko * razliko, da prav vrt.ke vrocine nij inrad mnogih in visobli gora. Geografifina iega t?h deiel je torej jako ugodn* in go-tovo Se ngodnejSa kakor lega Hrvatske. Vendar pa po nekatenh planjavah v wmskem ca-su piha mocna burja, posebno pa po KtipreSki dolini. Zahorin* strauHercegovine proti Dalmaeyije bolj skalnata hribovaka in se sine priraerjati naSemn krasu; svet je tarn nerodoviten in? dolinnh poln mocvirov in mamSih jeze-rov, mej tem ko ima Hercegovin* proti whodo mnogo iepih $ozdov in planin, na katerih se nahajajo najboJjSi paSniki. Sirer rodovitne planine v Bosni so |ako rnrzle, takoda taranerastejo juini pridelfci, trta, murvaitd. Na bereegovinskib planinah pa je sicer r» dka, pa popol-noma juzna vegetaeiia; nahajajo se tam v nekaterih le-gab enake rastline, kakor na Itilijanskem. Divjacin.* je v Bosni in Heroegoviui prav mnogo: dosti zajoev, srn, jelenov; pa tudi volk, medved in divji presift je tam doma. Domncih iivali ima Bosna prav mnogo, posebno dosti volov, koz, ovac in neko posebno bazo majhnih pa trdnih konj. po tem mnogo domaSe letecino in prav dosti preSieev; z gojiivijo zadhjih pa se peeajo samo kristjanje, ker Turkom prepovednje koran svinjsko inc-¦o.—Bosna izvaza 8e preeejsno Stevilo volov prav male raati in pa nekoliko famj. V Bosni so tudi nekateri nid-niki; koplje se ielezo, premeg, svinee, pa le po malem, kolikor z»m»re rabiti ondotna mala indnstrija se zelezom. Lehko pa bi se odkrili veliki in bogali tamo&oji rudniki, ko bi se vdomaeila tain veca obrtnija in ko bi bil« v dezeli boljso in gostejSe rente in pa zelezniee. — Bosna Uegne postati glede rularstva in obrtnije prav vazna deiela, ce se enkiat tam vdomaci boljSa evrupska clvi-satoricna vlada. Pod turSkim gospodarstvom pa jo n«-mogoc najmanjSi uspeh. Vkljnb izvrstni legi in dobri zemlji preJelu e torej B>>sna primeruo malo in ko bi v Bosno in Hercegovino dosh kolitkaj veca tuja voj-ska, ne bi se mogla preziveti, fie bi za seboj ne vozila v«-cib pruvijautnih kolon; za slucaj voj-ske bi prav za prav in«»rala dotitna vlast napraviti velike zaloge iivt-zii v magacinah ne dales od bo«niske in herccgovinske raeje, na priiko Avstrija v Kotoru in pa v nekaterib knijih Graniee preko Save. S tem smo dovrsili popis dez^ie, Ijndstva in dr-2avnih razmer v Bosni; spregovorili bomo pribodnjiS tudi o zgodovini teh dezel. (Dalje prih) O a ;r. nernSkl dekl«ki Soli v Gorici Malo je mest po Slovenskem, v katerih bi se od-gojevanje zenske mladino tako zanemarjai», kakor v nasi lepi, solnC:ni, slovenski Gorici. N»mei in Italijani imajo pri nsis svoje javne ali privatne dekliSke Sole, samo Slovenec, ta stura, uboga potrpezljiva para, je mrtvem morjn ne dalefi od nas morski vrtinee, iit mor-sko trombo; daiec v krogn sli&il se je Sam vznemirje-ne vodfi, in morje je moeoo kipelo. Taki morski vrtinei so za ladje zelo nevarni, ker vefikrat se prigodi, da celo jambore polomijo, vervi po-terzejo, in s tem brod veliko pokvarijo. Ko smo 7a pol morske milje t<> naravno prikazen objadrali, razpustil se je njen blacoik: polovieaje viso-ko v zraku zginila, draga poloviea pek se zopet v raor-ji vtonila. Dobri boter jng napel je nasa jadra, da je vse Skri-palo, in ker se je v jogo-zapadnej strani tem nib, bli-skalo, in gromelo, naS zrakomer se tudi nicli blizal, nijsmo veL dvomili, da nas obisce v kratkem hitri \i-nar; zategadelj pripravljali smo se po modi neljubega gosta sprt-jeti. Za to pot pa nam je bil prizanesel, ter se vec milj proti izhoda podil. Moralo |e Iriti- okolo druge poloviee svefiana I. 1871, ko smo Se pol dneva na otoku Korfii po&ivali, in ker nam je tudi vode uze primanjkovalo, jo tam vkr-cali, ter se potem zmirom bolj daimatinskemu obrezju blizali. Z veseljem smo je pozdraviii, prvo dalmatinsko skalovje, iu ppali tudi kraalo Pulj dosegi. . • Zopet je mlad; mesec osvitljal puljsko ladjbstajo, kakor o easu odjadrania v sredozemsko morje; prijaz-no migljale so zvezdice, in lehki vetrifi nas eiljn bliial; Posadka „Francova" nas tuiii uze zapazi, ter z gromovitici ..dobro—doSli!-4 pnzdr:svija» ko jaz v daljne kraje €r«-z morje in g«>re zamiSijen, napoverSji na inin-bor naslonjen, bledi im-sec opasn>m( nDevoj milii de-vpj krasai" zadnji z Bogoiu ! voSf im. ter „perute imeti si ieliin, da k tebi spet kot ptig zletim/1 — (Konec.} Janko Stibjel. nema niti janse, niti;privatne ufiilnice, kjer bi svoje hee-re po svoje odgojeval. Stovenski starSi z delete in iz mesta poSiljajo svoje dekfeta vecji del v tukajSnjo nera-sko Solo, ki nij nid bo^jSa in nie slabia kakor so drn-ga enaka samostanska n«iliSLa. V tej Soli se sicer tndi slovenSSina u8-aber fraget nur nieht wie! Glavna namera vsega nfienja je vendar - le ta, da se na-Se dekleta navadijo fnrianSLino zlobodrati in italijanske spake mei slovensnO govorieo mesati, a svoj inaterin jezik paeiti in zauemarjati. To je stara rana, o kateri so naSi goriSki slovenski easopisi nie veSkrat toziii in pisali, se ve da brez vsega vspeha. Minister Stremayer, ta atari ijobcok slovenskega naroda, je sicer izprevidel, da je Goriei treba nove dr-i»voe dekliSke sole, a kakor navadno, je v svoji modro-sti Gorici dal tako solo, kakorSne—prav nifi ne potre-buje, namreft nemSko, ki se je lansko leto z velikim in glaanira ropotanjem odprla.^ Za naduiiteljico tej, do sedaj trirazredni nem»ki Soli, katero so pa se ve, da obiskaval* skoro samo slovenska in italijanska dekleta, je ministerstvo poslalo neko dnnajsko gospodifiino. Mi-slili smo do sedaj, da za to uCiteljico^Bog vedi kaj ti-ei, k^r nas je premodro ministerstvo notri % datjnega Dnnaja z njo osreCilo. Prav oveseltlo nas je torej n»m-Sko pisano Solsko porScilo, katero je konec prvegaSols kega leta omenjena naducltdjica—< d sebe dala. Ako se po svojem peresu sme ta uditeljiea, potej ufiiteljici naSa nepotrebna neinSka dekliSka Sola soditi, po tem iahko na gias vskliknemo: To jelepa blamazat Prosit! Letno poroSiio obsega celih 9 tiskanih stranij in 8°.Na celn nosi sestavek: ,„Uber .die deutsehe Scliule in Gorx." Naduciteljica je* inenda] sama cutila. da je nemSka dekliska Sola v Gorici -nocsens, /atony jo je botela opraviciti se spisom, ki je celt 2 strani in 8 vrstic dolg. Pa kakp pisan ! 6<>spodtfina na'!a daled sega, kakor njeni la-s;e. geravno bi nam, bilo Ijubo, da bijbilo pri ucitelji-cab malo drngace. 0>lpustiti pa ne moremo nemSki, z daljnega Dnnaja nam poslani naduSiteijici s t i 1 i s t i-dnih in slovniSkih napak, katerih omenjeno let-no poro&lo kar mrgoii! Nadufiiteljica, kateri je izro-Lena tako vazna(H) naloga nemSki jezik Siriti po slovenskem Primorji, bi morala sestuvliaje letno poro5ilo vendar pomisliti, da no piSe zaljubljenega pisemca, katero je samo eni osebi namenjeno in v knterem se stilisti-Sne in gramatikalne napake ne jemljo v poStev. To-da, da ne bode kedo rekel, da samo zabavijam, hoccra natrgati nekoliko diSegih rofcic iz cveto&ega vrta gospo-di^ne Beinischeve. Gospodicna n. pr. ptSe: 1.) nin seiner Pa brick (Str. 1)" namesto Fabrik. Ko bi bila dosledna, bi morala pisati tudi: Musick, Logick, Eritick, Gramatick etc. 2.) „Darfiber (namesto dabei) sind drei Punk-te zff berftcksichtigen". (Str. 1.) 3.) „Um diese Frage zn beantworten, miissen wir uns t r a g e n. (Str. 1.)" Kako lepo, kako donece! 4.) „Fur seine Majestat dem verstorb. Kaiser (Str. 3.)* Aber, mein frdulein, fur regiert ja den vier-tenfall! h.) rd ie heil. Sacramente empfingen sie (die Schfllerinen) dreimal." Katere^'sakramente ? Ueenk menda vendar nijste stoprv krSfievali, po tem pa mo-iili in za maSnike posvefievali? ka-li? In pa po trikrat na leto! 6.) Jnspicirt wurde die Schule durch alle drei Klassen." (Str. 3.) Bravo ! 1.) Mit .den Schttlerinen wnrden einige Ansfluge nnternommen, auch stand diesen ein Schulgarten znr Verfugung. (Str. 4.)" Also, fraulein. den ausflugen stand ein garten zur verfilgung? 8.) Der kleine Kateehisrmis erklart mit passenden Beispielen. (Str. 5.)u So? vVozu habpn Sie dann den katecheteiu wenn der katechismus sebst erkl&rt ? 9.) Gospodicna Beinischeva tako-le Steje: eins, zwei, vierU Kedor pozna njeno iogiko, sene bode cudil; kedor ne verjame vzemi letno porofiilo v roke, ondi naj-de na 1. in 2. strani odstavke tako-le zaznaraovane: «•) ft.) s.) Et eaetera cum gratia in infinitum! Glavno grajo zasln&i naSa interesantna naduciteljica tudi zaradi brezkrajne nemarnosti, s kttero v tem jako zanimiven letuem poroeilu vsa potrebna lodi-la (Unterscheidnngszeichen) izpnSfia. Kjer stoji pika, bi morala veckrat sta?i vejica, kjer bi morala stati ve-jica—ne stoji—niL / Sploh je znano, da Bvine hcere, kar ae locil tice, malo kedaj pravo pogode. AH gospodicina Reinfaeheva se mi z»ii pravi pravcati prototvp zenske malomarnosti v tem oziru! Izboren je pa tudi ucni naert, po katerem se r tej dekliSki soli slavnega Stremayerjevcga spomina podu-Suje! Kedor ga ]' naredil, tisti res zasluzi, da bi mu Schmidt v svoji imenittii encyklopediji v.so stran posvti-til! i)a o drugem molcim, bom navedel samo to, kar se bere na 6. strani pod naslovoin „Heimatkundeu: d i e alten Deutschen, Hermann (sic!) der 0he-rnsker und dieSchlacht imTeutoburger-walde etc.!!! To se ubija naSim 10 litnim dekletom r 3. razredn v glavo! To je „Heimatkunde" po slavni metodi Beinischeve gospodicine! Taka „Heimatkundeu se uci na slovenskih tleh, v c. kr. a v s t r i j s k i Soli I Zares, prav patri-jotiSne dekleta, prav domoljubne, lojalne raatere nam boste v takih Solah izredili! Kri zavre v cloveku, ki je doner Slovan in poSten avstrijski drzavljan, ko vidi, da samo nan5no ministerstvo ta nepatrijotifien duh na vse kripfje podpira t Sploh je pa pisano vse letno porocilo od konca do kraja v tistem znanem impertinentnem tonu, kakor jenavaden vsern Nemcem pri nas naseljenem, ki vse-lej in povsod usta tako Siroko odpirajo in se tako po-stavljajo^ kakor bi uze na roriSkem gradu pruska zas-tava vihrala. S to nemSkci^pertinentnostjo je pa Rei-nischeva gospodiSina zdruzila Se velik kos tiste silno neprijetne prevzetnosti, katera jo navadna vsem einau-cipiranem nezenskim—zeuskam. Letno porocilo beri, kedor mi ne verjame! Da sem jaz minister Stremayer bi rekel naSi nad-utiteljici: „GospodiLina, naufiito se najprej logicno in xdravo rnisliti! Potem se vse.Mi in piSite nemsko dik-tando. Urez par let se morda navndite pravilno pisati in, ce boste pridni, si boste tudi zapomnili, s katurim sklonom se veze predlog ,'tfr*, kedaj in kako so Io6ila rabijo in kako se pravilno nemsko porijode piSejo. Potem se ogfasite pri mjni in morda vas poSljem v kak nemski K ra h w i n k e 1—za po luciteljico' Zi uciteiji-t'O v lepi solncni Gorici pa vi~nijxto! Ein sclmlm, dor mehr leisten—will, als or verstolit! Somit, main wertes friiulein, koSuinadinar! Ich wiinsclie Ihnsn eine glttckli-cho reise und eiu schones wotier! V Gorici 8. sept. 1875. A. K. Dopisi. Ii NsfcrezMie 15. sept— Znacaj nasej dobi je nagon do druzbovanja, kar utegne bi*i nek izraz humannosti, ako je res i to je menda tudi, da se clovek cedalje vise uciove^uje ali pa deloma poudnhovituje. Veciua da-nasn.ili druStev mori na oblazevanje LloveSkega duha i na zboljSuvanje materialaih polozajt-v. Izrok pa, dady-moralizacija rase z napredkom, ni| morda brez prai'icne skrbi zabruseua kletvica, kakor bi se mirsikdo izrazii. Saj nij nemara nikakorSnjih filozofov par excellence treba, da to potrdijo ali ovrzejo. Pri polo vie ri svitlo-hi, na ozkej ouiahljivej brvi dez temna brezdna rezefiih se dvojnov i ko utrud povodai: Moj oca ima veiiko sta Ji0vali§5. Ah bi «e ne smelo reci: O vi umrli 06 t»> raatere sestre, bratje, soproge, soprogi „priiatelji i znan' c>, nekde tarn gori bomo se zopet v.d.di ! Krogotek ma-terye je ufce tako znan, i da n<* bi smel duba, poghi-Vjtnega dela krogotek biti mogoe ? Z veiiko vwji.ti.o--«,.)» amnio bise sodm, da so zvezde stanovalisiht vl-II-ko srecnejim bistvom, kakor je revni sinte zemlje. To-da nehajmo s tem. , Poglejmo, kaj se tukaj na zemlji godi. Znrija onih t3RJ!!JV!$* *0W5V?» ko P°*t«.W znanslva lastnina vsakterega clovoka. Veil *vedeftiki stopajo od svojih vi- str«8tijim poljubi in obieini zgoreeo naudu&enostjo raz-kladajo bkrirnosli 11 mkojto prefiudno natore; jo oynjajo f nfeno, vid i.dulut osiipnujoco trornieo, ki nikdnr ne miruje; uLe je zajemati modrost iz nje in iz bistrih studencev matere zgodovine, in je visoko unemajo /a vse, kar je dobro, rwmeno i krasno. Via ee pogrezme- 1 !°JI,\d,0™81ka .Jerfosegla tako slavo, da 8e j»j CnLofIa8t- V do}*1 borbi * natoro J« «wek •PwnJ SSfSS •V0-,e V°1Jk',l K0r -i0 ie niifteltako mogofino, KiJ5J;^n\{e!o Kvit,i Pe*nt DfpremiigUiir moLJ. SB p?8.luSatl J° u^ z,n<>6'» i §e vt'6: priiriiiiti se na-jaw, ko)a ie le zdaj spoznava svojega krotit«lja v elo-ye*u, ter mu radovoljna vse svojo xnklade o-lpira. Da, uovofc sine se se svojo iskro, ponas».ti! VeS nij Huicni naravi, in ako se je prejo bal je in 0na ga nadvladnla jpostupta 1 l,ubita se zdai ui.'d subo. Kabla, sranioi-Jif» devica P^jja, v uvojoj priroji>n<*j mehkobi i gra-f ji, ne imajoca tide mozke ivornonti v sebi, bode so se redno mmkiila v cvotlifinate samote, ozirula se t pj-' fm.7*.'Ce' °gLle'lftVfl]rt »e v bistrih potoeib, poftivnla ii,« ;«" ¦ 8Tb. mhllh *?nJ,,v« "Www svojo earobno nro in joj z \iluu.n ^l.isom piilagula. zainikala v bli-f! !i,n-i * P^stunco 111 od daljo tistudiiftuviilii irudnngA id blanh dutov Hpoiitnoga delalca na polji hrupupSn liwjinja. A Jroglin pot<;in hodo resne tmnoi\\ gladilo ?l(f do «ppznavanja boi^stva. V obsegu KDunoHtli KLI?-i ,ft hml ,,adno senco 8t' »iinikftio. nrinio tuboracik studonwv tod no teka, i lo trud, vodni tova-n«, Jim je «pi em!j»»v»tlec. I vemtor. kjer jo tan lo kras- ;. nat^abzein uin.ra ta dobeli i do vsoga polt'ui satir m ob t, veaelak. No za.ukavanjn, voija do spoznavanja jodeijuje nam grb «lnr«ike M^menitosti. Z vedami, no z «L'!ji!1 VvJT* .poj:limo .r,!lPr,,i! AH bi ne snieli torn wklikmti: Zivela vsa postena drustva, ki pripomagajo v ta najnen, 1 z.vele vse vede, ki nam privzdignavajo za-gnjalo v natorr, bozjo tvornico?-..!.. Za dans o tem Politicni prcgled. DrSavni zbor je sklicau na 19. oktobra. Dele-gacije delajo v odsekih, v kratkem ?Mne debata 0 proracunu. - Na interpollactjo delegata, Skofa Hai-nalda zarad nstaje na Balkanu, je Andrassi odgo-vonl, da avstrijska politika meri na to, dase ohra-m nurt da bodo varovaui iateressi Avstrije, in da se kohkor mogoce olajsajo pritozbe, ki so prouzro-ejjB ystajo. Da se to dosofe, daje dosti upanja pri-jateljstvo mej tremi severnimi velevlastmi.—Ta od-go?or je prav malo pomenljiv, & ga primerjamo odgovora nasega cesarja, ki ga je dai zbranim de-legacijam,ko so so ran predstavljale; cesar je aam-ree mej drngim rekel, da pripoznava veiiko va^nost jugosloTanskega gibanja ia da ustaja v turSkih de-zelah zadeva na§o monarbijo v prvi vrstL Te besede so gotovo jako pomenljive in prejasno ka-fejot da se- bofie nasa vlada polastiti ?odstva v Ori-jentu.-.Vazno je tudi to, da cesar nij omenil 2 nobe-besede tur§ke vlade, to molcSanje je jako agoforao.--l^BSftnljivJq tadi govor predseduika a?strijske de* legacye, Schmerlinga, ki je rekel, da so bili ustaSi materijalno prisiljeni k ustaji in da je feleti, da se tarn reai stalno vrede. I2 hrvatskih virov doSU pam..je tadi vest, da lam 2 vso sigurnostjo racuni-jo, da Avstnja izkoristi aa - se polo2aj na Balkanu m da se delajo resne priprave 7a boj. S tem bi Avstrija zadobila, kikor smo uze ve«krat povdarjali, vse simpatije Jugoslovanov; a pnSuja je So, kaj bo Rusija rekla? Bismark je objavil v svojem glasilu, da NemSka nijma nob^nih mteressov na jutrowm iu da torej pusti pronto roko Ruski m. Avstrji. ~ Mej Avstrijo in Bnsko pa sft je nekda posreSiilo popolno porazu menje. - Fo tem takem postane rassumljiyo tidunjo Av-stryo m Kusije ua Srbsko, kater boCe meada Avstnja jzviti voditeljstvo > jugoslovanskega sveta. Ce se je Aratrga nans poprijela tako zdrave politi-¦ke, potem moramo bit. zadovoljni posebno mi Slovenci Na Ceskem se delajo velike priprave za b!i2-nje volitve1 v dit zbor. Stari in mladi prijavili so uze svoje kandidate in bnda borba bo sopef mei narodnima strankama. - Kako bi bilo zeleti, da bi se Cehi mej seboj spmvili, ker drogaae bodo merom vedo ikodo trpeli. — * V Gradcu je bil, kakor smo u2e porofeli, shod naravoznancev, ki je trajal veC dni in je bil pra? za prav namenjen zabavi in manj ucenim raspra-vim. Pr. bauketu ufienjakov je napil nek dvorni svetovalec nemSkemu Gradcu; a cesarjevnamestnik, baron Kubeck je za njim napil avstrijskernu Orad' cu; a to je nekega graSkega advokata, slovenskega renegata, dr. Kozjuka tako razsrdilo, daje namest-niku segel v besedo in ga podufll, da avstrijsko in nemsko je vse eno; na kar je namesfcnik demon-Strativuo npastil dvorano^ Tadi to jo zaamenje «5asa: Sploh jo mogoSo, da se v Avstriji kaj spre-mem in pohtikarji, ki imajo dober nos, slutijo kri-», ki mora nastati, ce Avstrija hofie prevzeti vod-stvo v onjentu. Baron Rodia potujo po dolanji Dalmaciji, te- mu potovanju se pripisuje velika vaznost Rusija se nekda pripravlja na vojno, in sbi- ra vehko vojsko v Bwarabiji. Ruaka flota jo prifila v jadrausko morje; poveljuik ji je veliki kuez Kon- stantin. Te dni jo pricakujejo v Trst. Srbski knoz je sposebnim pisrnom prelozil se- de2 skupfime 11 Kragujevarja v Bdgrad.- To po- nieni, da so Pm tako vazni in noviirui, da se lah- ko vsak hip spromeni situvacija. - V Btflgrnda irnnjo boj za prav gotov, AngNko vojno brodovjo se biiza Dalmaciji in bo tamvefi Casa ostalo,— NemSki dexar odpotnje 12. t. m. v Italijo z Bismarkom in Moltkejem.— Mej Spanijo in Pape2em nastale so navskri^. nosti zarad neke postave. Ktrlistom gre slabo; sliSi so, da nekateri visoki krogi delajo na spora- zumenje mej don Karlos-om m kraljem Alfonzora. Razne vesti. (n<-«r4» v fjurid.) Gorigka slovenska ftitalnica napraviv soboto dne 2.oktobra besedo,h kateri uljudno vabi drustvom odbor. Ves dohodek je namenjen v po-mo6 hercegovinskim in bosnjaskim ubpglim dmiinara. Prognun. I. rid 1. Balkan tuzni. (mozki zbor) nglasb. A. Leban. 2. Cigan (d.-klamauija) zlozil Dragotin D-2-man. 3. Ja.lransko morie. (Mozki zbor.) uglanbil Hajdrih. 4. Grando Inmtaise brillanto snr le Prophete (Igra na glasoviru.) 5. Veenrna. (Mozki zbor) uglasbil Wendler. p. blava Slavjanom (deklaraacija). zl. Boris Miran. 7. U boj. (Mozki zbor) uglasbil pi. Zajc. II. del. Uskok. §a-Kjigra v I dejanji. Vstopnina znasa za neude 40 kr. Ker gre za jako blag namen, priporoca se odbor obfini radodarnosti. Zacetek tofino ob 7 uri zvefier. v Gorici due 25. septerabra 1875. Odbor. (F*n«»iiii pie*) v Solkanu bil je jako lep in dobro obiskovan. Vsi prostori bili so zelo okusno v na-rodnih barvah dekorirani in lepo Stevilo gospa in go-spodi^en krasilo je prostorno dvorano, Za uboge Her-eegovee nabralo se je okoli 70 f. Zaradi postopanj-a na ulici nekaterih domafiih in tujih kme^kib fantov bi imeli marsikako neljubo njim in nam spregovoriti; a za zdai zamolfcimo. Zapazili smo pa ialiboze, da rarjcega ener-gidnega zup;«na Matije Doljaka — nij veel'Zapazili pa smo tudi, da tovarne mofino demoraiizujejo naSe ljudi in da zamore industrija le potem postati blagodejna. 6e narod popi lnoma preSini omika, sicer pa mora' vsaka srenja za to skrbeti, da se gno] ne valja po cesti, kakor se, je soboto ponoBi pred Bupnikovo pnlaSo. — (t>rtojb«>»«iia ^itainien) napravi v nedeljo 10. oktobra besedo s plesmw po mogi ? prid ubogim her-cogoviuskim druzinam, ki st> pribezale v Avstrijo. Program priobcimo prihodnjic. Nadwati se je mnogo ob* cinstva. , (v vertoj^i.) mislijo tamoSnji rodoljtrme napra-viti besedo s plesom 10 prih. m. Le glede petya so si — kakor se sli§i — v zadrcgi, ker nemajo za to **¦ dosti sposobnih mo^ij. No, mi mislimo, da jim gospod-jo narodni nditolji, ki so sedaj na knMijskera t*>5aji v Gorici, bodo radovoljno prhVkli na pomofi ter sod«d(»valit kakor so v ^elko-jiam sodelovali pnt nedeljopri bese-di v Sovodnjah. Narod je treba buditi iz spanja in ga on^mati za vse lepo in blago. Za to gospodje u&telji, ne odrecite svojo pripomoci I Pa tudi vse vrle sloven-ska mladenke, ki ste bile tudi pri sovodenjski bese^Ii Bra- vrlo fiTSJAT'TggW"* .P"f?W? nedeljo in is Gorioe je L LmL Ll"f*' >Z bUin^ ok,>««» okinJani sobani v"e trb jbL 2LJ!JMltanA <""*"><» » 0M..0 pohvalo zvr*» n """"""i* program sole zm »nih irosnrt.iAv «*•*!. pevei. z ,zdatno pomofi 0 liko /ameriH tSi ' '*. kM m *mr ne moremo to. okiiB.J *°Tul bTd0 in Yob liHo^X«2i% S S! t(gS P. J. Kocijan«:6. 12. Svtranjena g,asov,r« .3. X boj!; Zbor. Ugl. Iv. pi. Zajc. &fe. tek ub 7. un zveder. U*Uipui„a 25. novcev. Ker pride-deta pomagat dom^emu zboru Se dva izverntna teno-mtaiz Gonce, se je nadejati izbornega petfa pri in (nimnn itm&tva ttftinvec.**) Kakor znano ima ysako drustyo na\adno svojo himno in tudi za ..Slavea-je zlozil odhcen rodoljub in dobro znan pesnik himno. katero tukaj p. n. bralcem podajemo. Glasi se tako-le: 6uj od planin — Luj od ravnin Stoglasno, vbrano ivrgoljeiye! Aj to doni — aj to budi, To polno je zivljenjal . 2ivf, cveti domafii gaj, Mladi se dom in narod vstaja, In pesni nslav6ek4 peva xdaj, Kot pesnice izraja. Le cveti, dom, mi zmir lep5t Zare naj ti krasnejSi dnovi, Obsiplji s sreco te nob6, In Bog te blagosl6vi! In v ddmu sreLnem dan ha, dan Bo rSlavcek" radostno popeval, In sp« jo) 27. t m. g. dr. Aleksij Rafael-liojic z gospodidno Aiiko Dokchein-ovo in je koj po poraki odSei v Paris, kder ostane do prve polovke no-vcmbra, da bode obisfcovn! ondotne bolniske zavbde in ' kliuiko, kf .iemenda prva ua svetu.—Gaspod dr. Rbjic, ki j»nxe zdaj ftdl$ni zdravnik, vsatko leto -popotuje po inostraiiskem, da ra^siri svoje znanje. —Iter je odlieni na-rodn.j»k, mi fa\r. ves«%m nasninjamo obMn^tva in dr. Bo„eu vosciiuo srecuib dtt^vov v druzbi ljubezojivo nja- Kve soproge, katero Stejerao a ponosvnv m»i najomi-nejSe krasotiee nasega naroda. (nan *ifow»»), ki je znan nasemu obfcinstvu po dogodkih v Gradeu, pride skoro gotovo v Gniico; slisi set da iSfce stanovanje. Tadi mnogo dnmh visokm gostov pricakujemo v naSo iepo Nizzo. (Imen^nnje) - Gospodje grof Fr. Uoronini, dr. Bizzarro, dez. Soi*ki oadzornik Klodi<5 imeno»»»t so z* ade ce.nralne kumaije z* ohranenje statbeuib in zgo-dorkbkih »p m nkov. (|»rre«rtijski tetnj v Gorico pa uci-telji iz G^rice, GradiSke, Trsta, Istre in Dalmacije, po-t«m pa §t> oni tz Kranjskxga rd«*r deutschen Spmcho niehi maishtige L^hrtTi* (v nemscini no podkovani). — Mi pristaviine k temti: Dtbro nam je znano, da Kranjski uiitelji bolisi oni ki so ptklicam v kmetijski teiaj v Grad«)e ili oni po/.vani v Gori«o, zmo/.ni so nem-SLin>% tako, da se more ravno prav strogo soditi, kdo od teb je boijsi nKaalus" v svabSuini. Vze iz pedagogtinega stal^tM pa je 6isto pravilao, da ucitelj poslula preda-vanjii y oiiein jeziku, v kaler.-m on sam mladino po-daeeva; to na| VfL zaradi ttga, da se ucitelj dobro izuri v tbhnidiiil) izra/.ih. To pa nij pri slovenskih u-2it< Ijib, ki so poklicani v kmet. tt-caj v Gradec ; oni mo-ra.o, hote ili n-?hote poslnsiti pn'davanja v nomJciui, kakor da bi u^telii biii nunMijrtni pjdueevati nMiisko otroke. Tu v Goriei ntpravili sta se dva oddclka: za stovenske ueiteije od lelek siovenski, za itaijanskc pa itiljanski. Zitaj bi se tako pravicno in peda^jgicno ne postopdo tu Is z onimi ucit>)ji v Gracu? M^niu >, da tako zahtevanjd od nase stranke je popoinoma opravi-ieno. (%9v» pripra%ij»vat«>»). Pripravljavnica za uei-teljsko i'obraievalisee se letos odpre tudi v Goriei. U-cenec te pripr..vijavaice zamore biti vsak, ki je dobro konfial ijudsse solo, ter dobil oipustno spricevalo samo da steje ze stiinajst let zivenja. (Jboznim in pridnim u5enceiii te Sole se priporaor** s 50 goldinarji iz der-iavne denarniee. Kedor to solo dobro doversi, zamore preiti na uSiu.-l.jsko izobraz<'ralisce, tu ii v tej soli dobi-vujo manje premozni pa pridni .iceaci od 50 do 200 gld. pomoft na leto. Iz obrazevalisca je p-»t odperta do u5it*'ljstva za ija lske in meseanske Sole in tudi za uci-teljsko izobrazevaliscc. — Od 16. do 20. oktobra t. i. se bodo vpisovaii ueenei te bole pri rarnateijstva c. k. uci-teljskega izobrazuvaH&da v Goriei. Prav za prav namen ti soli je, da se po lazji in krajgi poti, kakor prej pride do uciteljstva, pa vendar se nceni'i te sole bodo ucdi v vseh predmetih, ki sopo-trebni za vsakdanje zivenje: tora; tasoia tudi spolnjuje ljudsko §olo, in zato pripor;i-}ati bi bilo pn>inoznisim roditeijem naj sinove po tlokonSani Ijudski soli posljejo fie v to-te solo, zato da.se bolje vkoreninijo v tem, kar jim bo treba kot pametni gospodarji in pravi derzavljaoje. (je-n to wnmiijeaje k) V ponedeljek ob 6. po-poludne sem §el po ulici mestnega vrta in tarn sem vide!, kako js nek voznik neusmiljeno dva konja pretepal, ker nijsta mogia zaradi preobloge voza s kamenjem na-prej. MimogredoSt Ijadje so se ustavljali in marsikaka be-seda nevoljnosti bila jo sliSati. Pri nas v Goriei bi bilo pafi treba kakega „Verein-a fur Thierqualerei," da se takim surovim ljudem, ki do zivalij nobenega nsmiljena ne-majo, enkrat za vselej na prste stopi. ( v 80*0 ak«*n ) je te dni neki podfiastnik tu-kajgnega polka. Akoprarn je leseni most Sofie zelo visok, padel je tako sreeno. da je mogei s plavanjem se. reSiti gotove srnrti. Uzrok tega obupnega koraka je neznan; nekateri pravijo, da je neuslisana Ijubezen kriva te — kopelji! ( «tr«Xa» nmrvtm ) se je pripotila minolo nede-yo v Biterjevi tovarni v Stradicah. Neki Joie Stapar ii Sturje, fiul je ? zgornih prostorih uudoo sumenje ma- I J Sin in Set gledat kaj je, a revei bil je tako nesref no od I 1 a^aSise popaden, da isa je Fes zivot Jzmestila i ga tekoj I 2 asmrtila. Zapastil je inlado vdovo. I '• iVmii •« je) nek zidar, ki je padel iz strehe no- I a' ve hiSe nasproti glediSca v Goriei.— I' j (V t»i«ii«h) je priSla sodnija na sled trem hn- I '* J dodelnikom, ki so oskrncili mnogo malib 7, 8 letnih I j deklie. — L >karni5ar in dva krojaca sta uze pod klju- j j dam.—V naSih slovenskib trgib kaze se prav lepa do I moralizticija. To so nasledti prineipa: Rvse za trebuh, j za dobro zivenjo, ni( za sree in mozgane.1*-- I : (%*« b« D-kla lekarja Z. v Gori- I ci je priSla v lekarnieo in villi na mizi steklenico, v I , kateri je bila tekoi-ina zganjn podobna.—Poieijivost jo I , je gnala, pokusi, dopade se ji in spije.— I Ko pride hlapjc lekarniiarja v lekarnieo in vidi I ( prazno steklenico, praSa deklo, bam je priftla tekoeina I in dekla obstoji, da jo je ona spila. PrestraSen blapec I , ji naznani, da je spila hud strap, hitro tcce po dokto- I rja, kateri jo posije v botniSnieo, a ker nij hotela pre- I cej vzeti medicine ali pa ker je bilo uze prepozno, je I umrla denes. Hnda kazen tat— I (i*ri Pnt^rnuiiijta) knjigotrzecu v Goriei bila I je te dni — in je Se — razpostavljena krasna zenska po- | doba, katero je izdelal strokovnjask malar na Italijan- I ' skom, ki je bival pr»^d leti tndi nekaj easa v Goriei. I Na§ mladi uraetnik Griloc je to podobo prav iepo se I svincnikom na papir kopiral in to v kratkej po! urici I na Travniku pred oknom Staeune Paternolli-jevo ! Mi I obzaluiemo, da se tega stoprv 24 Hnega nmetnika. I kateri je uze s tolikimi posknsi dokazal svoj lepi ta- I lent za malarstvo, na kako viSo Solo ne poSijo, da bi j j mogei dospeti na stopinjo dovrSnoSti nam Sfoveneem f j na Cast, Siovenski meconati bi morali v tem obziru I i kaj storiti. — I | («» «rV»tvi> so nam doSIa razim porocila. ki so I tako ngodna, da bolj ne morejo biti. Na Vipavskem, to I je od AjdovSSine naprej in tudi v Dornbergu, Bihcn- I borgu i. t. d. trgatev kaj izvrstna, na Slapem, Goeah, I Planini, v §embidu in okoli Vipave sploh, je toliko 1 grozdja, da ljudom primanjkujo posoda in da ljudje | grozdje prodajajo po prav ni/.ki ceni in jo eeie vozc* I voziio v Trst.—Take obilne trgatve v nekatorib vipavs- I kih krajih vinorejei ne pamti|<»; zraven tega je tudi I grozdje n»oeno zrrfo in bo kapljica izvrstna —KraSevci I bodo imeli letos tudi prav dosti izvrstnega terana, v I Brdah se toliko natrgali. da bo kak posestnik, ki je I navadno priddoval po 20 do 30 kvinoov rebule, letos I pridel 70—SO kvinSev. Tuci uze dohajajo v Brda po j sladko reb;:lo in jo plafiujejo po 7, 8 do 10 gold. kvinL. J Na dolenjim Furlanskem je prav taka; Srnega i/.vrst- I nega fnrlanea boaio letos kupavali po 8 do 10 gold. I Vinski trgovei in gostiinicarji iz Kranjskpga in 1 KoroSkpga naj torej letos raofino zahajajo na GoriSko; I tukaj dobe vsakovrstna, moena in dobra vina po prav j nizki ceni, kakor monda nikder drugod ne. . (Per«»m»ine vesti) Dr. fl iaci nt Pet r i s, do sedaj tajnik pri namestnistvu postal je dez. glavar in ] pride najbrze v istro. Monsignor vitez Globofnik. taj- I nik goriSkega nadskofa je, postal svetovalec ljubljanske- I ga konzistoiija. GoriSko stareSinstvo jeimenovalo gro- I fa Einanuola Giulaj-a eastnega mestjana.— I C!Vad»l|e »i» dnrwvMll an Her«eir«>yin«lte atroftr) J Iz Lokavca pri AjdovS 5 t n i: Anton Slo-kar narodnjak s., 50 And. Kompara gl.!., 1 Joze Slokar I s.. 30 Friderik Bolko 50 s., Anton Kete kmet 50 s., I Joie Vidmar 1 gld., Franjo Slokar 1 gld., And. Cibej j 50 s., Anton Cibej 10 s., Ivan Slokar 10 s., Joze Slo- j kar 30 s., Marija Slokar 10 s., Ana Slokar dekleta 20 s., j Katarina Slokar 20 s., Katarina Bolko 20 s.., Karolina I Bolko 20 s., Franca Slokar 20 s., Anton Cibej 50 s.. I Miba Biasko 50 s., And. Slokar 20 s, Anton Bratina I 20 s.. Anton Vovk 20 s., Franca Kette 20., Jo^efa Slokar 20 s., JoMn Slokar 20 s., Ana Slokar 20 s., Marija I Slokar 10 s., Polda Cibej s., 10 Fr. zl. Bottoni 5 gld. Fr. Hmeljak 3 gld., Marija Hraelak 2 gld., Jpra Vidic 1 gid , I Neimenovani 2 gld., Marija Mennolja 20 s., Antonija I Stibelj 10 s., Katerina Slokar 10 s., Kristjan Slokar 20 s., Joze Bizjak 10 s, Anton Rustija 30 $., Anton Pe- | rjevec 50 s., Ivan Slokar 50 s, Anton Lokar 20 s., Janez I Bolko 50 s., Anton Kcva6 10 s„ Anton Cernigoj 20 s., I Franjo Eova5 10 s., Anton Ealin 20 s., Joze Coha 20 i s., BIaz Zigou ?0 s., And. Lokar 20 s., Janez Biasko | 10 Joie Kovafi 20 $., Franjo Rebek 1 gld., Rajar Ar- j nek 1 gld., Son Kristjan 1 gld., Suban Franjo 50 s., Fornazari$ Rok 50 s„ Hmeljak Tone 50 s.. Kompara Tone 20 s., Lokar Drejfie 20 s., Rebek Paula 5 s., For-nazarid Vencelj 5 s., Suban Tone 20 s, Kompara Krist 30 s., Batia Ivan 30 s.t Lokar BrejSe 20 s., Bovk Franjo 10 s., BatiL Joze 10 s„ Lokar GaSpar 40. s., Slokar Jakob 20 s., Mievle Joie 20 s.Bolko Franjo 50 s. Coba And. 50 s.. Stibjelj Janez 50 s.-Jan. Kompara 20 s., j Fr. Coba 20 s., Skupaj 35 gl. 60 sold. V S k r i 1 j ab: Franjo Bustja 1 gold., Terezia Rustja 20 s., Siuga 20 s., Janez Zgonik 50 s.. Janez Rustja 50 s., j