NAMESTO   JEZIKOVNE   KRITIKE
Med jezikovnimi kritikami slovenskih izvirnih del in prevodov, ki jih prinaša
— žal ne preveč pogosto — revija Jezik in slovstvo, opozarjajo nekatere na skrajno pomanjkljiv jezik. Založba, ki je tako knjigo izdala, se .potem največkrat opravičuje, češ da nima dovolj lektorjev ali da avtorji ne dovolijo popravljati svojih tekstov. Vendar ni dvoma, da bi se brž našla rešitev, če bi bila založba zaradi malomarnega odnosa do jezika svojih publikacij materialno ali moralno prizadeta. Naijiučinkovitejše sredstvo za to je javna kritika.
Založba Obzorja je lanska leto izdala prewd češkega romana Križi ob progi, čigar avtor je Zdenek Pluhaf. Jezikovne kritike ni mogoče pisati, ker bi zavzela preveč prostora. Prepisal sem samo nekaj vzorcev s prvih strani, ki ne potrebujejo komentarja. Poudarjam nekaj, ker skorajda ni stavka, ki mu ne bi bilo kaj očitati.
Str. 5: Topi zadnji ladijski krn z redjo leščenih medeninastih črk — Kanesville
— se je odlepil od plavajočega moistička. Kalna, torzo tekoča voda je, peneč se, za-šumela pod lopatami koles... — Kakor da je v njej surova sled hladnih gorskih snežišč... —¦ Str. 6: ... red oken na obeh krovih se pobliskava v soncu, kot da bi hipoma udaril plamen iz petdeset topovskih cevi; —¦ ... tu se skoro lice vsakega petega občana že od daleč sveti pod žgočim soncem v rdečerjavi barvi. — Žena nosi na hrbtu ploščato rogoznico, na tej pa čepi v neki platneni malhi dobro privezan novorojenček. — Str. 7: Z umazano roko si razgrne zlepljene pramene las, ki ji padajo v oči, in zabrede bosa naravnost po blatu k njemu. — Ena sama doumeta beseda v stavku je bore malo. — Str. 8: ... skočU s tooinja in brez dolgih okoliščin
205
odgnal jokajočo in povaljano Indijanko z otrokom vred. — »Ne vem, zakaj,« in mož je z rokavom usnjenega jopiča otri blato z denarnice. »Ce ni okradla mene, okrade nekoga drugega. Postreljati, likvidirati je tre-ba to barbarsko pleme do posljedne duše —¦ inače ne ho miru!« — Str. 9: Počenjam to verjeti. — Str. 10: Vzkliknila je, si položila v občutku krivde dlan na usta... — ... ko so zaslišali zvoke neznanega jezika. — Stefan se je zavedel, da še drži nehote njeno roko v svojih, v navalu naglo ganjene radosti in nezmožen besedi. — ...za svojo ameriško bodočnost še doslej natančno ne vem. —¦ Str. 11: ...je rekla šele po nekem času in se nasmehnila. — Doslej je bore malo teh, ki znajo to tlo oploditi... —¦ Ozrla se je vanj ra2Žarena...
Potem sem na slepo odprl knjigo na raznih mestih. Ker je bilo povsod enako, sem jo neprebrano odložil, da je nikoli več ne vzamem v roke.
Ce prevajalec ne obvlada slovenščine, je to konec koncev njegova stvar, če pa založba s'iab prevod izda, ni to podcenjevanje bralčevega občutka za jezik, ampak tudi pomanjkanje čuta za odgovornost, ki jo ima založba kot kulturna institucija.
B. Ü.