Jože Pirjevec v Sloveniji ustanavlja novo stranko Zavod Rittmeyer že 100 let skrbi za slepe Doberdobska šola ostala brez izvajalca del
QQSTISCE TOR;
Ribje in mesne specialitete _
Primorski
št. 79 (20.707) leto LXIX.
Ko se barka potaplja, je tudi ženska dobra
Poljanka Dolhar
Ženske so se v zadnjih tednih znašle v središču medijske pozornosti tako v Italiji kot v Sloveniji. Temu tokrat niso botrovali razni spolni škandali, ki v zadnjih letih polnijo časopise, niti grozljivi »žensko-mor«, ki se žal neustavljivo nadaljuje. Za kroniko: tudi v teh dneh je partner ubil žensko, ker je želela prekiniti njuno razmerje. Do umora je tokrat prišlo v Ravenni, žrtev je 36-letna Adela.
Ženske so se v zadnjih tednih znašle v središču pozornosti zaradi svoje politične vloge. Slovenija je prvič v 22-letni zgodovini dobila premierko, v Italiji se vse bolj vztrajno širi prepričanje, da bi morala naslednjih sedem let na Kvirinalu sedeti predsednica republike. Kandidatka, ki naj bi uživala največjo podporo, je radikalka Emma Bonino. Ali bo Italija, prvič v svoji 66-letni republikanski zgodovini, dobila predsednico države, bo znano prihodnji teden, ko bodo v Rimu začeli z glasovanji.
Človek bi na prvi pogled rekel, da gre za dobri novici. In vendar se ne morem izogniti pikri pripombi: ko se barka potaplja, so očitno tudi ženske dobre krmarke. Ko politika doseže najnižjo stopnjo priljubljenosti in ugleda (res najnižjo?), se lahko na najvišje položaje zavihti tudi ženska - v Sloveniji celo mlada ženska, saj ima predsednica vlade Alenka Bratušek »le« 43 let.
Nekaj podobnega velja ne nazadnje tudi za našo manjšino: na nekaterih vodilnih funkcijah so že nekaj let ženske. Upravne svete knjižnice, gledališča, obeh glasbenih šol, ki se soočajo z najhujšo finančno stisko zadnjih desetletij, vodijo ženske. Največkrat brezplačno, v prostem času, ki ga iztržejo službi, otrokom, staršem, družini. Zanimivo: honorirane vodilne funkcije ostajajo tudi v naši manjšini pretežno v moških rokah. Položaj očitno ni še popolnoma brezupen.
Da ne bo nesporazumov: nikoli nisem zagovarjala teorije, da so ženski »atributi« zadosten predpogoj za zasedanje odgovorne ali vodilne funkcije. Tako kot ni dovolj biti mlad, član te stranke ali one krovne organizacije, tako ni dovolj biti ženska: potrebna je kvaliteta. Ko pa vidim, da najvišji italijanski politični predstavnik - predsednik republike Napolitano, imenuje desetčlansko ekipo svetovalcev, v kateri ni ene same ženske, se me poloti malodušje. Kvaliteta očitno ni dovolj, žensko zastopanost je treba morda predpisati z zakonom: v vsaki ekipi - vladni, parlamentarni, podjetniški - naj bo pol žensk in pol moških. Zaradi rožnatih kvot ne bodo najbrž te ekipe ne boljše ne slabše: bodo pa vsaj bolj demokratične.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
apCLiaillCLC	—- n
ter jedi	ft° ^ r\V
startufi
Tel: +386-5-639-25-95 gostisce_turk@siol.net
Bertoki - Bertocchi, Cesta med vinogradi 34
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
PETEK, 5. APRILA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Renzi: Izgubljamo čas, rešitve je možno najti, a potrebna je volja
DEŽELA - Posvetovalna komisija
Več denarja za kulturne ustanove
TRST - V palači Tessitori se je včeraj sestala deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino, ki je z deželnimi funkcionarji preučila kriterije porazdelitve sredstev, ki jih je pred mesecem Dežela FJK prejela s finančnega ministrstva. Za kulturne ustanove in njihovo dejavnost bo po novem za letos na voljo nekaj več kot 7,6 milijona evrov (skoraj 2,3 milijona več ob običajnih 5,3 milijona evrov); z njimi naj bi krili tudi lanskoletni, 1,3-milijonski manko.
Na 3. strani
RIM - Italijanske stranke po doslej neuspešnih poskusih za sestavo nove vlade vse bolj pretresajo notranji boji in pritiski, naj se vendarle oblikuje neka koalicija. H koaliciji z desno sredino je včeraj pozval župan Firenc Matteo Renzi, rekoč, da se izgublja preveč časa. Vodja Demokratske stranke (PD) Pier Luigi Bersani je doslej vztrajal, da ne bo šel v koalicijo z des-nosredinskim taborom. Renzi opozarja, da sta edini možnosti ali koalicija z Berlus-conijem ali pa nove volitve v juniju.
Na 11. strani
GORICA - Holub
Povzročitelj
političnega
potresa
GORICA - Rolf Holub je povzročitelj političnega potresa na Koroškem, ko je desetletno desničarsko vladanje zamenjala levosredinska uprava. Za svoj prvi nastop v tujini kot član deželne vlade je izbral Gorico.
Na 13. strani
TRST - Volitve FJK
Javno soočanje med štirimi kandidati
TRST - Kakšna bo prihodnja skupna hiša prebivalcev dežele Furlanije-Julijske krajine, kaj bo storila prihodnja deželna
vlada za izhod iz krize in kakšni bodo ukrepi, ki jih bo morala sprejeti so bila glavna vprašanja na javnem soočanju med štirimi kandidati za predsednika oziroma predsednico Dežele FJK na bližnjih deželnih volitvah, ki je bilo včeraj popoldne v hotelu Savoia na tržaškem nabrežju. To je bilo tudi prvo dosedanje srečanje med vsemi kandidati, na njem pa so se uvodoma še predvsem kresala mnenja glede krčenja javnih stroškov na različnih področjih, od politike do zdravstva.
Na 4. strani
Teen Mom: Ko otrok vzgaja otroka?
šepet ulice
Montecchi
/
18
Postaja Topolove poziva na pomoč
Na 2. strani
B. Gorenc - Pižama duhovito o prevajanju
Na 13. strani
Tristo otrok s tekom povezalo obe Gorici
Na 14. strani
Ivan Peterlin kandidat za predsednika ZSŠDI
Na 16. strani
Skgz
50 let Dežele FJK:
ocene in perspektive
Sodelujejo: Roberto Antonione, Alessandra Guerra,
Renzo Travanut in Tamara Blazina.
Moderatorja: Marij Čuk in Dušan Udovič
danes, 5. aprila 2013, ob 17. uri
Trst, dvorana Tessitori (Trg Oberdan 5)
9771124666007
2
Petek, 5. aprila 2013
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Med ustanovitelji zgodovinar Jože Pirjevec
Že v kratkem nova levosredinska stranka
Pirjevec: Na levici je za nas precej prostora - Ne bodo kot Grillo
LJUBLJANA - Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, ki je politično aktiven v Sloveniji, skupaj s somišljeniki iz Odbora za pravično in solidarno družbo ustanavlja novo levosredinsko stranko, ki se bo imenovala Solidarnost - za pravično družbo. Uradni postopek za ustanovitev stranke se sicer še ni začel, saj morajo pobudniki najprej zbrati zadostno število (približno 250) podpisov. Kot nam je povedal Pirjevec, zbiranje podpisov že poteka, zato računa, da bo nova stranka ustanovljena v kratkem.
Kot poudarja tržaški zgodovinar, ima ime nove stranke v današnjem času velik simbolni pomen, istočasno pa nakazuje že sam program novega subjekta na slovenski politični sceni. »Prizadevali si bomo za družbo, ki bo slonela na solidarnosti med ljudmi, temeljila pa bo, če si sposodim geslo francoske revolucije, na enakosti, svobodi in bratstvu. Nekaj enakosti in svobode v Sloveniji že imamo, bratstva pa že dolgo ne vidim nikjer,« je poudaril Pirjevec in dodal, da je prav bratstvo temeljnega pomena za solidarno družbo, za kakršno si bodo prizadevali. Sprejeli so tudi moralni kodeks, ki jasno določa, kakšni naj bodo člani nove stranke.
Pirjevec je k sodelovanju pozval vse člane Odbora za pravično in solidarno družbo. Kot je povedal, so med pobudniki nove stranke nekateri njegovi
somišljeniki iz Liberalne akademije, kot sta na primer Niko Toš in Darko Štrajn ter še nekateri. Pravi, da bo v stranki kar pisana druščina - tudi mladih in žensk -, ki bo skušala nagovarjati predvsem tisti del slovenskega volilnega telesa, ki ne verjame več političnim strankam, ki naj bi predstavljale levico. V pogovoru za naš dnevnik je poudaril, da sam meni, da v Sloveniji danes ni prave leve stranke: »Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati, ki naj bi bili zdaj na levici, sta odpovedali in nimata več zaupanja med ljudmi. Tudi zato, še enkrat poudarjam, da je to moje osebno mnenje, ker je Pozitivna Slovenija v bistvu stranka enega človeka, in sicer Zorana Jankovica, Socialni demokrati pa so bili in so še vedno preveč podrejeni Borutu Pahorju in so izgubili svoj levičarski značaj.«
Na vprašanje ali ne gre pri novi stranki morebiti za nekakšno Liberalno demokracijo Slovenije v novi preobleki, je dejal da ne. Kar zadeva LDS pa je povedal, da se je sam vključil v LDS leta 2008, nato pa kmalu ugotovil, da ne gre za tako stranko, kot si jo je predstavljal in je zato izstopil iz nje. »Sem pa spoznal nekaj čudovitih ljudi v krogu Liberalne akademije, s katerimi tudi pripravljamo to novo stranko, ki pa je povsem nekaj drugega kot LDS,« je dodal.
Jože Pirjevec
kroma
Za zdaj težko ocenjuje, kakšno podporo bo imela nova stranka. »Vsekakor bomo skušali zapolniti praznino, ki je nastala na levici. Nezadovoljnih ljudi je veliko, marsikdo od njih ne voli več. Te ljudi je treba pridobiti in jih prepričati, da gredo spet na volišča. Ne bo lahko, toda prepričan sem, da nam lahko s kapilarno akcijo med ljudmi to uspe.« Cilj nove stranke je preboj v Državni zbor. »Sam sem zagovornik politične demokracije, ki v nasprotju s tem, kar počne Grillo v italijanskem parlamentu, zahteva sodelovanje in dialog z drugimi strankami,« je še povedal Pirjevec, ki se je pripravljen tudi potegovati za položaj predsednika stranke, če ga bo kdo predlagal ali nagovarjal k temu.
R. G.
KULTURA - Ali bo Postaja Topolove zaradi pomanjkanja sredstev po dvajsetih letih zamrla?
Poziv na pomoč
TOPOLOVO - Bo priljubljena in mednarodno priznana Postaja Topolove (na posnetku slikovita beneška vasica) zaradi krčenja sredstev za kulturo po dvajsetih letih zamrla? Organizatorji in njeni številni vsakoletni obiskovalci seveda upajo, da se to ne bo zgodilo, in so si zato zamislili, da bi potrebna sredstva za izvedbo programa nabrali s prostovoljnimi prispevki preko interneta oziroma s sistemom »crowdfunding« preko spletne strani indiegogo.
Kdor želi pomagati Postaji Topolove mora iti na spletno stran www.indiegogo.com in napisati »sos topolo«. Prispevek se nakaže s kreditno kartico s sistemom PayPal. Na strani posvečeni Postaji Topolove so tudi pozivi najrazličnejših kulturnikov, kot so na primer
Marco Paolini, Alina Marazzi, Jan Cvitkovic, Gian Luca Favetto, Pif, Al Margolis, Mario Raviglione, Jessica Lurie in Per Platou, ki želijo, da bi lahko s prireditvijo nadaljevali tudi v bodoče. Objavljen je tudi video posnetek protesta kulturnega centra Unikum celovške univerze, ki redno sodeluje s Postajo Topolove, pred tamkajšnjim italijanskim konzulatom.
»Zaenkrat si bomo skušali pomagati na tak način,« pravijo organizatorji Postaje, »vsekakor pa se nam zdi pravi paradoks, da se s krčenjem sredstev prizadene tako prireditev, ki jo cenijo na mednarodni ravni in ki vsako leto zaradi svoje posebnosti privabi v Topolo-vo, pa tudi v vso Benečijo, številne obiskovalce in pritegne pozornost številnih medijev.« (NM)
Senat koprske FHŠ Ireno Lazar potrdil kot kandidatko za dekanjo
KOPER - Postopek volitev na koprski Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) se bliža koncu. O Ireni Lazar, predstojnici študijskega programa dediščina Evrope in Sredozemlja, ki je prejela največ glasov na glasovanju akademskega zbora zaposlenih, se je včeraj izrekel senat fakultete in potrdil njeno kandidaturo. Senat je predlog za novo dekanjo fakultete že poslal rektorju Draganu Marušiču v imenovanje. V skladu s statutom univerze bo ta v petnajstih dneh sklep senata nato potrdil ali pa ga z obrazložitvijo zavrnil in vrnil v ponovno odločanje senatu. Za dekana FHŠ sta poleg Lazarje-ve kandidirala še sedanji v. d. dekana Gorazd Drevenšek, ki mu mandat poteče v petek, in predstojnica programa kulturni študiji Polona Tratnik.
Prodajalci Mercatorja bodo še čakali na ponudbe
LJUBLJANA - Konzorcij prodajalcev Mercatorja je skupaj s svetovalcem ING podaljšal rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup trgovske družbe. Vsem ponudnikom bi namreč radi omogočili dovolj časa za zaključek skrbnega pregleda, so za STA pojasnili v agenciji Futura. Do kdaj zdaj prodajalci Mercatorja pričakujejo ponudbe, zaenkrat ni znano. Drugih sprememb v postopku prodaje 53 odstotkov delnic Mercatorja, ki se prodajajo že devetič, ni. V tokratnem prodajnem konzorciju so Pivovarna Union, NLB, Pivovarna Laško, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor - Faktoring Beograd, Radenska, Banka Koper, banka Hypo Alpe Adria, NFD 1, Banka Celje in NFD Holding. Konzorcij je doslej omogočil skrbni pregled štirim ponudnikom, zatem pa jih namerava povabiti k oddaji zavezujočih ponudb. Njihovih imen niso razkrili. Hrvaški Agrokor tudi tokrat velja za enega glavnih igralcev v igri za nakup večinskega deleža Mercatorja. Medtem ko so Hrvati v zadnji ponudbi za delnico Mercatorja ponujali 221 evrov, naj bi bila tokrat cena po ocenah analitikov nižja.Agrokor pa po informacijah STA ni zaprosil za podaljšanje roka za oddajo ponudb, kot je danes poročal Dnevnik. Še pred oddajo zavezujoče ponudbe za nakup 53-odstotnega deleža Mer-catorja naj bi namreč moral hrvaški trgovec po informacijah časnika izvesti dokapitalizacijo, saj je preza-dolžen in nima lastnega kapitala za naskok na Mercator.
ZAGREB - Zahtevek poslali hrvaškim bankam in sodišču
Hrvaška vlada sprožila postopek za ustavitev obravnav proti LB
EUROBAROMETER - Raziskava
Slovenci se v veliki meri imajo za državljane EU
ZAGREB - Hrvaška vlada je obvestila odvetnike Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ), ki vodijo primere proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki na hrvaških sodiščih, naj ustavijo postopke, so potrdili na hrvaški vladi. Pripravili so tudi zahtevek pristojnemu sodišču v Zagrebu.
Kot so še dejali, je bila za danes predvidena obravnava (o zadevi smo poročali včeraj) v primeru tožbe PBZ proti LB in NLB napovedana veliko prej. Na zagrebškem občinskem sodišču so namreč že novembra lani za petek, 5. aprila, ob 9. uri napovedali začetek ponovljenega sojenja v enem od devetih primerov tožb PBZ proti LB in NLB.
Medtem se je Hrvaška v memorandumu o prenesenih deviznih vlogah
Vesna Pusič
LB na Hrvaškem, ki ga je podpisala 11. marca, zavezala, da bo do končnega dogovora o LB zagotovila ustavitev vseh postopkov, ki sta jih PBZ in Zagrebška banka sprožili proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je včeraj po seji vlade povedal,
je govoril s hrvaško kolegico Vesno Pusic, s katero sta se dogovorila, da bosta obe strani predlagali mirovanje tožb proti nekdanji Ljubljanski banki in NLB na hrvaških sodiščih, tako kot predvideva memorandum o rešitvi vprašanja LB. Erjavec je menil, da obravnava, napovedana za danes na zagrebškem občinskem sodišču, bo, vendar bo verjetno vzpostavljeno mirovanje postopka.
Tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je danes potrdila, da na petkovi obravnavi pričakujejo zahtevo obeh strani v postopku za mirovanje postopkov.Pojasnila je, da je hrvaška stran storila vse, da bi vzpostavili mirovanje postopkov na sodiščih, ter da se slovenska stran danes pogovarja s predstavniki LB in NLB.
LJUBLJANA - Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je včeraj objavilo rezultate raziskave Eurobarometer o državljanstvu EU za Slovenijo. Slovenci se glede na rezultate v veliki meri dojemajo kot državljani EU, tako se je namreč izreklo kar 68 odstotkov vprašanih. Občutek pripadnosti državljanstvu EU med slovenskimi anketiranci za pet odstotkov presega povprečje EU in je v primerjavi z letom 2012 tudi narasel.
Kar se tiče poznavanja pravic, ki jih prinaša državljanstvo EU, pa so bili Slovenci bolj razdeljeni, saj jih dobra polovica meni, da te pravice poznajo, medtem ko slaba polovica priznava nasprotno. Glede koriščenja ugodnosti, ki jih je vzpostavila
EU, sta skoraj dve tretjini vprašanih Slovencev dejali, da so imeli koristi od odprave mejnega nadzora pri potovanju v tujino.
V okviru raziskave so anketirance povprašali tudi o njihovih pričakovanjih od EU. Več kot polovica Slovencev oziroma 54 odstotkov tako od EU pričakuje uspešno soočanje z reševanjem krize in ukrepe za zagon gospodarstva, dobra petina Slovencev od unije pričakuje boljše vodenje in več sodelovanja med članicami. Sicer pa le dva odstotka vprašanih Slovencev pričakujeta izstop iz EU ali območja evra.
Raziskavo o državljanstvu EU so opravili v vseh državah EU, na Hrvaškem in v državah kandidatkah.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 5. aprila 2013
3
POSVETOVALNA KOMISIJA - Finančno ministrstvo nakazalo 7,6 milijonov za slovensko narodno skupnost
Več denarja za kulturne ustanove, manj za dvojezičnost in Videmsko
TRST - Nepričakovano, »kot strela z jasnega ali mana z nebes,« kot je ocenil predsednik SSO Drago Štoka, je italijansko finančno ministrstvo pred mesecem dni nakazalo Deželi Furlani-ji-Julijski krajini sredstva v višini 7.618.607,20 evra za kulturne ustanove in dejavnosti slovenske narodne skupnosti za leto 2013 - skoraj 2,3 milijona več od običajne vsote (5,3 milijona). »Gre za smotrno potezo, s katero je država skušala zakrpati lanskoletni finančni primanjkljaj, ki je hudo ohromil delovanje številnih slovenskih organizacij,« je dejal ravnatelj deželnega Urada za manjšinske jezike Giuseppe Napoli, ki je s funkcionarjem Pavlom Slamičem vodil včerajšnje zasedanje deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Deželnega odbornika Elia De Anne tudi tokrat ni bilo, tako da je Napo-li v njegovem imenu potrdil deželna prizadevanja, da bi se denar čim prej porazdelilo med slovenske organizacije.
Slamič je pojasnil, da naj bi 7.139.000 evrov šlo za potrebe 16. člena zaščitnega zakona - inštitucije in dejavnosti slovenske manjšine, 300 tisoč jih spada v poglavje krovnih organizacij, 75 tisoč pa je namenjenih kritju obresti za Slovensko stalno gledališče (petnajstletna postavka). »Znašli smo se v izredni situaciji, v kateri so se postavke za kulturne ustanove in njihove dejavnosti dvignile, medtem ko so se nekoliko zmanjšale tiste za rabo slovenskega jezika v javni upravi v okviru 8. člena zaščitnega zakona in za gospodarski razvoj slovenskih občin v videmski pokrajini v okviru 21. člena istega zakona.«
Okrnjena sredstva za 8. in 21. člen zaščitnega zakona
Z željo po neki uravnovešeni porazdelitvi sredstev, sta predsednika krovnih organizacij Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka odborniku De Anni predlagala, da bi se napovedani povišek sredstev namenilo ravno dvojezičnemu poslovanju v javnih
upravah in pa razvoju hribovitega območja videmske pokrajine, za kateri so bili prispevki nekoliko okrnjeni. Slamič je pojasnil, da je postopek precej zapleten, saj je do porazdelitve sredstev prišlo na podlagi zakonskih določil, tako da je vsakršna sprememba sedaj težko izvedljiva, pravzaprav nemogoča.
Da ne bi nikogar prizadeli
Kot zapisano sta predsednika krovnih organizacij v svojem pismu De Anni nakazala smernice, v katerih je razvidna skrb, da ne bi prizadeli nikogar in objektivno prišli vsem na roko. Štoka je poudaril, da ostajajo seveda najpomembnejše primarne ustanove, ki so jamstvo za obstoj naše skupnosti, in pa tiste ustanove, ki so res potrebne in si prizadevajo za naš razvoj. Hkrati je izrazil zaskrbljenost pred volitvami in posledično novimi sogovorniki. »Zaključimo s postopkom in ne puščajmo te dediščine drugim.«
Po Pavšičevem mnenju je bila pri pozitivnem finančnem premiku odločilna umestitev institucionalnega manjšinskega vladnega omizja, v sklopu katerega so številni akterji skupaj preverjali težave in iskali rešitve za slovensko skupnost. »Pozorni moramo biti do organizacij, ki so v večji meri plačale krizno stanje, med katerimi je tudi Primorski dnevnik,« je dejal in komisiji predlagal tudi povišanje prispevkov javnim upravam za dvojezičnost. Pri tem je spomnil na milijon evrov, ki ga krajevne uprave niso v zadnjih letih uporabile za tovrstno poslovanje.
Da nas vsota ne sme navdajati s pretiranim optimizmom, je poudaril Iztok Furlanič. »Primarne ustanove morajo s tem denarjem sedaj upravljati smotrno, saj ne vemo, kaj nas čaka prihodnje leto.« S Pavšičem se ni strinjal glede dodatnega denarja za dvojezično poslovanje javnih uprav, pač pa ga raje namenil ustanovam, ki so huje občutile krizo. Pri ovrednotenju Nadiških dolin in Benečije se je zaustavil Ric-cardo Ruttar, Janez Povše pa je med drugim spodbudil zavzemanje za vse
Nekateri izmed članov komisije v deželni palači Tessitori na Trgu Oberdan
kroma
naše medije od Primorskega dnevnika in Novega Matajurja do Novega glasa in Doma.
Soglasno za predlog
Sedmerica od desetih članov deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino je nato soglasno sprejela deželni predlog za porazdelitev sredstev. Za enkrat bodo torej ohranili običajno stanje - se pravi 5,3 milijona evrov bodo namenili kulturnim ustanovam in dejavnostim, z 1,3 milijona evrov pa bodo krili lanskoletni manko. Preostali denar bo zamrznjen, dokler ne bodo na državni in deželni ravni sprejeli novih določil. Omenjeni dekret bo omogočil manjšinskim organizacijam, da bodo lahko že v prihodnjih mesecih razpolagale z ustreznimi sredstvi, ki os bistvena za preživetje.
Prihodnje srečanje komisije bo v petek, 19. aprila, se pravi dan zatem, ko naj bi deželni odbor odobril predlog komisije. (sas)
AFERA PATRIA - Sojenje na Dunaju
Sodnica za danes napovedala razsodbo
DUNAJ - Predzadnji dan sojenja v zadevi Patria na deželnem sodišču na Dunaju je zaznamoval poskus obrambe, da s predlogom o zaslišanju novih prič zavleče postopek. Sodnica je namreč za danes napovedala razsodbo. Peterici obdolžencev s prvoobtoženim Wolfgangom Riedlom na čelu avstrijsko državno tožilstvo očita kriminalnega združevanja, utaje davkov, industrijske špijonaže, goljufije in podkupovanja slovenskih oblasti z namenom, da bi dobila 278-milijonski posel v Sloveniji finska Patria in ne slovenska Sistemska tehnika, ki je v delni lasti avstrijskega orožarskega koncerna Steyr.
Na včerajšnji obravnavi so največ pozornosti namenili izdaji poslovne skrivnosti, ki sta je obtožena nekdanja sodelavca Steyrja, Wilfred Karlhofer in Wolfgang Albrecht. Tik pred zaključkom obravnave je zagovornik prvo-obtoženega Wolganga Riedla sodnici Marion Zöllner predlagal, naj zasliši še pet prič, med njimi tudi Karla Erjavca, ki je bil v času nakupa oklepnikov slovenski obrambni minister. Tožilec Volkert Zackmann je zaslišanju novih prič odločno nasprotoval, sodnica Marion Zöllner pa je v neformalnem pogovoru namignila, da napoved o današnji razglasitvi sodbe še drži. (STA)
IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - Za izletniki že prvo potovanje v Oman in Združene arabske emirate
Na programu še trije zanimivi izleti
Agencija First&lastminuteAdriatica.net že prihodnji petek pelje izletnike na zanimivo potovanje v Ukrajino - Z agencijo Aurora maja v London in na Lago Maggiore
Aurora po Omanu v London in nato na Lago Maggiore
Prva letošnja potovalna izkušnja je za nami. Mirnejši Oman in bolj kaotični Združeni arabski emirati so marca pozitivno prestali preizkušnjo: udeleženci izleta, ki ga je za naš dnevnik pripravila agencija Aurora, so bili z videnim in doživetim več kot zadovoljni. Sultana-tu na jugovzhodni strani Arabskega polotoka se pozna, da je že dolgo samostojna država in da ga vodi umirjen sultan. Njegovim severnim sosedom, ki so se povezali v Združene arabske emirate, pa se še bolj pozna, da jih je preplavil denar, ki ga prinaša nafta. Na relativno majhnem ozemlju s precej sličnimi značilnostmi so se v času osnovale po načinu življenja različne države: temeljijo na arabski kulturi in islamu, vendar je Oman v vsem zmernejši, Abu Dhabi in Dubai, ki sta bila vključena v program, pa sta po eni strani versko strožja po drugi pa sod-obno-konzumistično v svetovni špici. O potovanju bo seveda objavljen podrobnejši potopis.
Maja Primorski dnevnik v sodelovanju s potovalno agencijo Aurora ponuja še dva progra-
ma: od 14. do 19. maja si bosta vedno privlačne in stalno spreminjajoče se predele Londona in njegove okolice ogledovali dve skupini (odhod in prihod istočasno), od 23. do 26. maja pa vabi s svojimi znamenitostmi in lepotami Lago Mag-
giore. Za to potovanje, ki je potrjeno in vsebuje tudi ogleda Milana in zgodovinskega dela Ber-gama, je na voljo še nekaj mest (v dvoposteljnih sobah). Zainteresirani se za podrobnejše informacije lahko oglasijo v agenciji Aurora.
Udeleženci izleta v Oman in Združene arabske emirate, ki ga je za naš dnevnik pripravila agencija Aurora, so bili z videnim in doživetim več kot zadovoljni
First&lastminuteAdriatica.net na potovanje v Ukrajino
Kijev, mesto s 1500-letno tradicijo; Jalta, ki se je v zgodovino zapisala tudi z znamenito Krimsko ali Jalt-sko konferenco leta 1945; Odesa, turistična atrakcija ob Črnem morju. To so nekateri od glavnih poudarkov v programu potovanja Zasanjana Ukrajina, ki ga je za naš dnevnik pripravila agencija First&lastminu-teAdriatica.net. In to osemdnevno potovanje je na startu, saj bo potekalo od 12. do 19. aprila.
Odhod in prihod sta predvidena na beneškem letališču, s katerega bodo udeleženci potovanja odleteli v petek, 12. aprila ob 6.45. Do tja bo izletnike pripeljal avtobus, na katerega bodo posamezniki lahko vstopali na naslednjih zbirnih krajih: Žavlje - avtobusna postaja ob 2. uri; Boljunec - na Gorici pred trgovino Žerjal ob 2.10; Trst - Oberdanov trg ob 2.25; Operne - na parkirišču nasproti črpalke Esso ob 2.35; Prosek - pred Društveno gostilno ob 2.45; Sesljan - pred lekarno oz. na avtobusni postaji ob 2.55.
Odhod bo nekoliko »zahteven«, saj terja zgodnje vstajanje, nedvomno pa bodo vsi, ki jih v kratkem čaka odkrivanje osrednjih mest in spomenikov Ukrajine globoko poplačani.
/
TRST	Petek, 5. aprila 2013	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
VOLITVE - Javno soočenje med štirimi kandidati za predsednika Dežele FJK
Koga bo prihodnja vlada FJK najbolj prikrajšala za denar?
Serracchianijeva in Galluccio bolj za socialo, Tondo branil lastno delo, Bandelli proti Tondu
Volitve
K
Kakšna bo prihodnja skupna hiša prebivalcev dežele Furlanije-Julijske krajine, kaj bo storila prihodnja deželna vlada za izhod iz krize in kakšni bodo ukrepi, ki jih bo morala sprejeti so bila glavna vprašanja na javnem soočanju med štirimi kandidati za predsednika oziroma predsednico Dežele FJK na bližnjih deželnih volitvah, ki je bilo včeraj popoldne v hotelu Savoia na tržaškem nabrežju. To je bilo tudi prvo dosedanje srečanje med vsemi kandidati, na njem pa so se uvodoma še predvsem kresala mnenja glede krčenja javnih stroškov na različnih področjih, od politike (do česar so zelo pozorni v Gibanju 5 zvezd) do zdravstva (kar vneto zagovarja Ljudstvo svobode).
Javno soočanje sta priredili tržaško združenje žensk volilk ANDE in deželno združenje podjetnic AIDDA v sodelovanju s tržaškim dnevnikom Il Piccolo. Srečanja se je udeležilo veliko ljudi. V prvih vrstah so bili mnogi lokalni javni upravitelji, predstavniki javnih ustanov in institucij ter oblasti, v občinstvu pa je bil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Dimitrij Rupel. V Trstu je bilo skratka veliko zanimanje za soočanje med kandidati. Vprašanje je, ali velja to zanimanje tudi na deželni ravni, sploh pa, kdo bo naposled prevladal. Štrene lahko namreč dodobra pomeša prihod Beppeja Grilla, ki se bo v kratkem izkrcal v Trstu.
Na srečanju so sodelovali dosedanji deželni predsednik in kandidat Ljudstva svobode Renzo Tondo, evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchia-ni, vodja gibanja Drugačna dežela Franco Bandelli in kandidat Gibanja 5 zvezd Sa-verio Galluccio. Pogovor je povezoval odgovorni urednik Piccola Paolo Possamai. Ta je uvodoma vprašal kandidate, kje bodo uporabili škarje (oz. jih ne bodo), saj bo javnega denarja vedno manj. Tondo je odgo-
Soočanje med kandidati za predsedstvo Dežele FJK
kroma
voril, da bo nadaljeval s tem, kar je začel. Spomnil je, da je že krčil upravno osebje za 8,9 odstotka in se nato osredotočil na varčevanje, ki naj bi ga prispevala njegova zdravstvena reforma (ki bo lahko stopila v veljavo šele leta 2014) in glede tega med drugim omenil, da ne bodo nadomeščali ljudi, ki gredo v pokoj ali zapustijo službo. Serracchianijeva je bolj kot o rezih poudarila potrebo po vlaganju denarja, s katerim Dežela FJK že razpolaga, in iskanju novih finančnih sredstev, na primer prek evropskih skladov. Dejala je, da je naša dežela že »izgubila« 7,5 odstotka BNP in dodala, da je še čas za koriščenje evropskih skladov v okviru evropskih programov do leta 2015. Poleg tega je nujno novo poga-
janje z Rimom glede davčnega federalizma, potrebno bo tudi krepko zmanjšati stroške za politiko ter sprejemati učinkovite odločitve glede infrastruktur. Bandelli je bil mnenja, da je treba tako kot v normalni družini odločati o prednostnih izbirah. Potrebne so učinkovite politike za delo, še posebej pa je treba podpirati podjetja, ki nameravajo vlagati v deželi FJK. Galluccio je poudaril, da je treba začeti s korenitim krčenjem stroškov za politiko. Nujna bo vsekakor posebna pozornost za socialo in za ljudi, ki jih je kriza še najbolj prizadela.
V nadaljevanju so si sledila še druga vprašanja na zdravstvenem, davčnem in delovnem področju. Če je Tondo povedal, da je treba ukiniti davek Irap za podjetja, je
Serracchianijeva med drugim povedala, da potrebuje zdravstveni sistem jasen načrt. Glede podjetij je dejala, da jim mora deželna uprava pomagati pri prodiranju na tuje trge, v deželi FJK pa bi lahko ustanovili posebne cone »brez birokracije«. Bandel-li, ki je bil večkrat kritičen do dosedanje deželne vlade, je še povedal, da je treba pomagati podjetjem pri reševanju problema kredita, medtem ko je Galluccio obljubil ukrepe v prid malim in srednjim podjetjem. Poleg tega si bo treba zamisliti nov razvojni model, je dodal, v katerem bodo v ospredju okolje, turizem in poklicno izobraževanje, namenjeno še predvsem za mlade.
Aljoša Gašperlin
Debora Serracchiani danes v Domu Briščiki
V sklopu volilne kampanje za deželne volitve bo v prostorih kulturnega društva Dom Briščiki v Briščikih danes ob 19.30 javno srečanje s kandidatko za predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani. Prisotna bosta tržaški župan Roberto Cosolini in zgoniški župan Mirko Sardoč. Govor bo o ekonomski krizi in ukrepih za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja, o mednarodni vlogi Dežele FJK in evropskih projektih, o zaščitenih naravnih območjih in razvoju Krasa, o reformi zdravstva ter o politiki Dežele FJK v odnosu do narodnostno mešanih okolij in jezikovnih manjšin.
Srečanje DS o družini
Demokratska stranka prireja danes ob 16.30 v Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 okroglo mizo o vlogi dežele za pomoč družinam. Sodelujejo občinska od-bornica Laura Famulari, bivši podpredsednik Ater Raffaele Leo, predsednica združenja AsSostegno Caterina Dolcher, predstavnik urada za zdravje otrok in mladostnikov Oscar Dionis in predstavnik združenja Il Cenacolo Gianni Ferin. Srečanje bo vodil in zaključil kandidat DS za deželni svet Franco Codega.
Predstavljajo se kandidati Italije vrednot
Stranka Italije vrednot bo svoje tržaške kandidate za bližnje deželne volitve predstavila na srečanju z novinarji ni somišljeniki danes ob 11.30 v kavarni Verdi na istoimenskem trgu.
Galluccio-G5Z o krizi v Rimu
»Nikoli nismo bili enoumni, zato bomo razpravljali. Vendar tema razprave ni sklepanje sporazumov.« Tako se je kandidat Gibanja 5 zvezd za predsedstvo dežele Save-rio Galluccio včeraj opredelil glede izhoda iz politične krize na državni ravni. V sozvočju z Grillom nasprotuje dogovarjanju z levo sredino.
SINDIKAT - Cgil pripravil načrt za izhod iz krize
Belci: Prednost ima delo
Načrt bodo predstavili prihodnji teden v Vidmu ob udeležbi državne tajnice Cgil Susanne Camusso
Prihodnja deželna vlada bo morala nameniti še posebno pozornost delu oziroma zaposlovanju. V deželi Furlaniji-Julijski krajini je poleg tega potrebna prava reforma, ki bo omogočila učinkovito upravljanje in ki bo prispevala k razvoju v vseh sektorjih, začenši s šolstvom in lokalnimi upravami, ki jim je treba zagotoviti več pristojnosti. Med glavnimi prednostnimi izbirami morajo biti izdelava deželnega energetskega načrta, ki bo omogočal smotrne odločitve in spodbujal okolju prijazne izbire, učinkovite politike dela ter razvijanje uravnovešenega infrastruk-turnega sistema, ki bo zagotavljal hitre in smotrne pristaniške, železniške in cestne povezave.
To so v grobih obrisih glavni predlogi deželnega sindikata Cgil za obnovo dežele FJK in za izhod iz krize, ki so še predvsem namenjeni kandidatom za predsednika na prihodnjih deželnih volitvah. Predlogi so sestavni del t.i. načrta za delo, ki ga je izdelal sindikat Cgil in ki ga bodo uradno predstavili v petek, 12. aprila, v Vidmu ob udeležbi državne tajnice sindikata Cgil Susanne Camusso.
Glavne smernice načrta je predstavil včeraj deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci, ki je poudaril, da je to »programski prispevek« za koalicijo oziroma za deželni od-
Deželni tajnik Cgil Franco Belci
bor, ki bo vodil Deželo FJK v prihodnjih petih letih in ki bo imel nelahko vlogo, da potegne deželo iz gospodarske krize. Belci je glede tega izrazil upanje, da se bo prihodnja deželna vlada oddaljila od obnašanja vlade dosedanjega predsednika Renza Tonda, ki »je opustil politično vlogo in vsako izbiro glede industrijskih in razvojnih politik«. Tako obnašanje pa je pogubno, je dejal Belci, če pomislimo, da je bila povprečna stopnja brezposelnosti v letu 2012 6,8 odstotka, v zadnjem
tromesečju pa je bila kar 7,2-odstotna, ko so tudi zabeležili 42 tisoč brezposelnih.
Med glavnimi izzivi je po Belcijevem mnenju rešitev vprašanja brezposelnosti med mladimi med 15. in 24. letom starosti, ki niha v deželi FJK med 30 in 40%. Ravno glede tega zahteva Cgil od vseh političnih sil izreden napor, da bo prišlo do ponovnega razvoja produktivnega tkiva in splošne rasti. Tak napor, je poudaril Belci, je mogoče primerjati s tistim za popotre-sno obnovo in predpostavlja sodelovanje deželnih in lokalnih uprav ter institucij.
Belci je še povedal, da mnogi med navedenimi predlogi ne zahtevajo naložb, čeprav bodo seveda nujne nove investicije, ki jih bodo lahko prispevali evropski skladi, boj proti davčnemu utajevanju in tudi morebitna posojila. Nujne so seveda tudi spremembe v političnem sistemu, je glede afere uporabe javnega denarja v svetniških skupinah ocenil Belci. To ni samo etični in sodni problem, je dejal, ker se postavlja vprašanje vloge in odgovornosti politikov. Potrebne so torej korenita reforma politike in stroškov za politiko, tudi glede t.i. zunanjih svetovanj, ki so v zadnjih 5 stala davkoplačevalce okrog 20 milijonov evrov.
A.G.
PRISTANIŠČE - Nevzdržni delovni pogoji
Dober začetek pogajanj za obnovo pravilnika
Panožni sindikati pristaniških delavcev in člani zadrug, ki delujejo v tržaškem pristanišču so se včeraj sestali z delodajalskimi organizacijami oz. predstavniki podjetij, ki delujejo v tržaškem pristanišču. Srečanje je bilo namenjeno pogajanju glede vrste še vedno nerešenih problemov, ki so privedli do stavke 29. marca. Med glavnimi zahtevami je sprememba pravilnika, ki urejuje delo v pristanišču, saj se je stanje tudi zaradi gospodarske krize zelo poslabšalo, mnoga podjetja so v težavah, delovni pogoji pa nevzdržni.
Udeleženci srečanja so vzeli v pretres odlok št. 1171/2004, ki zadeva »pravilnik za delo in pristaniške dejavnosti v tržaškem pristanišču«. Glede na pomembnost problematike, so sindikalne in delodajalske organizacije soglašale, da je potrebno čim prej skleniti sporazum. Dogovarjanje se bo moralo torej nadaljevati v kratkem in v okviru čim bolj konkretnih in plodnih srečanj. V tej luči so odločili, da naj bi prišlo do končnih odločitev pred koncem meseca.
Prvo srečanje je predvideno že v ponedeljek, 15. aprila. Na njem se bodo pogovarjali o različnih vprašanjih, glede katerih veljalo podobna gledanja in naj bi jih torej zlahka rešili. Skupne predloge bodo nato predočili predsednici Pristaniške oblasti Marini Monassi. Začrtana pot je sorodna tisti, ki so ji sledili v letih 2003 in 2004, ko je prišlo do izdelave in sprejetja omenjenega odloka 1171/2004.
Sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti in Ugl Mare ter delegacija delavcev so ocenili, da se je pogajanje začelo s pravim korakom in so zato izrazili upanje, da bo izid pozitiven, ker bo le s spremembo nekaterih pravil mogoče povrniti delavcem zaščito in dostojanstvo, podjetjem pa možnost dela v okviru lojalne konkurence.
Kot smo že poročali, se morajo danes podjetja med drugim pogosto dogovarjati s terminalisti, nazadnje pa so pogoji težko vzdržljivi. Kdor nastrada, so delavci oziroma člani zadrug. Zato je nujno zagotoviti dostojanstvo delavcev in tudi zajeziti uporabo socialnih blažilcev ter odpuste, pravi sindikat. Številna podjetja so v težavah, mnogo delavcev pa je zaradi tega v dopolnilni blagajni. Drugi prejemajo plačo z zamudo, tretje so odpustili. Sindikati še poudarjajo, da je upadel promet na nekaterih terminalih. Poleg tega je pretovarjanje blaga samo v nekaterih dneh, medtem ko v drugih v bistvu ni dela.
A.G.
/
TRST
Petek, 5. aprila 2013
5
SOCIALA - Barkovljanski zavod za slepe in slabovidne slavi stoti rojstni dan
Vabilo, da z zatisnjenimi očmi obiščete zavod Rittmeyer
Do novembra se bo zvrstil niz dogodkov: med njimi tudi večerje v temi
O obletnici in nizu dogodkov so spregovorili predstavniki občine in zavoda Rittmeyer
kroma
UPLINJEVALNIK - Sedem poslancev opozarja vlado
Kršitev jezikovnih norm
V predloženi dokumentaciji ni slovenskih prevodov, pravzaprav pa niti italijanskih originalov
Tamara Blažina - DS
Skupina sedmih poslancev Levice ekologije in svobode, Gibanja 5 zvezd in slovenska poslanska Demokratske stranke Tamara Blažina so včeraj naslovili na predsednika vlade ter ministra za ekonomski razvoj in za okolje poslansko vprašanje v zvezi z načrtovanim uplinje-valnikom v Trstu. V njem med drugim opozarjajo na kršitev zaščitnih norm za slovensko manjšino iz državnih zakonov 482 iz leta 1999 in 38 iz leta 2001 ter evropske direktive 2001/92/UE, ker predložena projektna dokumentacija ni bila prevedena v slovenščino, kot bi po državnih in evropskih predpisih moralo biti za objekt, ki bi obremenil naselitveno ozemlje slovenske manjšine v Italiji.
Kršitev norm gre sicer še dlje, saj je družba Gas Natural svojčas pomembne dele dokumentacije za pridobitev predhodne okoljske presoje VIA in nato dokončne avtorizacije AIA predložila samo v angleškem in španskem jeziku. Niti ne v italijanščini torej, s čemer so kršili zakon 482, po katerem je italijanski uradni jezik republike in ga je treba uporabljati za pravno učinkovitost javnih aktov, ob tem pa je na narodnostno mešanih območjih potrebna tudi raba manjšinskega jezika, v danem primeru slovenščine.
Poslansko vprašanje so poleg Bla-žinove podpisali furlanska poslanka SEL Serena Pellegrino in njeni strankarski kolegi Claudio Fava, Luigi Laquaniti in Michele Piras ter dva poslanca Gibanja 5 zvezd, Tržačan Aris Prodani in Furlan Walter Rizzetto. Poslanci se sklicujejo na ugotovitve, ki jih je inž. Marino Valle kot
Serena Pellegrino - SEL
član tehničnega omizja o tržaškem upli-njevalniku iznesel že lansko leto.
Vlado pozivajo, naj ukrepa za spoštovanje jezikovnih in drugih norm v postopku. Po eni strani, ugotavljajo, je mi-
Aris Prodani - G5Z
nistrstvo za okolje zahtevalo dopolnilno okoljsko presojo, po drugi pa si minister Passera v Bruslju prizadeva, da bi že pred tem sporni energetski objekt bil vključen med strateške evropske projekte.
Minilo je sto let, kar je baronica Cecilia de Rittmeyer slepim in slabovidnim zapustila svojo vilo v istoimenski ulici v mestnem središču. Takratna družba je v slepih videla predvsem breme in jim ni priznavala enakopravnosti, odločitev mecenke je bila zato skoraj revolucionarna, predvsem pa izredno daljnovidna: slepi živijo danes skoraj »normalno« življenje, izpopolnjujejo se v raznih poklicih, študirajo na univerzi ... Uspešni so tudi po zaslugi Deželnega zavoda Rittmeyer, ki se je medtem preselil v bar-kovljansko vilo z lepim vrtom in je danes izredno vitalna institucija, ki bo z bogatim nizom dogodkov proslavil svoj stoti rojstni dan.
Jubilejno leto so včeraj predstavili v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer sta vodstvu in gojencem zavoda čestitala župan Roberto Cosolini in odbornica Laura Famulari. Pohvalila sta iznajdljivost, s katero so kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev v zavodu pripravili bogat in zanimiv spored. Župan se posebno veseli uvodnega dogodka: tiste večerje v polni temi, ki jo bodo političnim predstavnikom ponudili 12. aprila. Podobnega dogodka se je v preteklosti že udeležil in bil nad izkušnjo prijetno presenečen (večerjo bodo za javnost ponovili 6. decembra).
Kot sta pojasnila predsednik Hubert Perfler in direktorica Elena Weber, imajo v zavodu Rittmeyer veliko željo: da bi Trža-čani prestopili prag njihovega barkovljan-skega sedeža in se na lastne oči (ali z lastnimi rokami) prepričali o delovanju. Zato so predvideli tri dneve odprtih vrat (18. maja, 21. septembra in 19. oktobra), med katerimi se bodo lahko obiskovalci z zakritimi očmi sprehodili po Vrtu čutov, udeležili aperitiva in spoznali knjige v Braillovi pisavi (v zavodu deluje tudi poseben laboratorij, kjer »prepisujejo« knjige in učbenike). Razstavo teh knjig bodo julija postavili v veži tržaške kvesture, kjer bo decembra potekal tudi božični sejem obrtniških izdelkov, ki jih bodo pripravili gojenci.
Maja bodo na sporedu nekateri koncerti, ki jih bodo izoblikovali slabovidni pevci in gojenci konservatorija Tartini, ki ima sedež ravno v vili Rittmeyer v Ulici Ghega, oktobra pa bosta nastopila tudi uveljavljeni trobentač Mauro Maur in pianistka Francoise de Clossey. Novembra bo potekal tudi mednarodni posvet, ki ga bodo priredili v sodelovanju s sorodnim zavodom iz Ljubljane. (pd)
SESLJAN - Zakonca zasačila tata pred svojo vilo
Neznanec na dvorišču
V noči na četrtek je 31 -letni moški preskočil mrežo in vdrl v parkirana avtomobila na dvorišču
Ko sta se zakonca nekaj po 1. uri zjutraj vrnila na svoj dom, v vilo v Sesljanu, sta na domačem dvorišču opazila neznanca, ki je vdrl v parkirana avtomobila. Poklicala sta policiste z devinske postaje. Ob njihovem prihodu se je tat najprej skril, nato pa skušal zbežati kar čez železno ograjo (od koder je sicer tudi prišel). Policisti so mu bili takoj za petami in ga kaj kmalu, s pomočjo nabrežinskih ka-rabinjerjev, tudi ujeli.
Ugotovili so, da gre za 31-letnega H.W. s francoskim in hrvaškim državljanstvom; v žepu so mu našli tudi nožič. Moški se je v Sesljan pripeljal z avtomobilom peugeot 206, ki ga je ukradel na Hrvaškem; v njem so agenti našli še en nož in pa nekaj blaga, ki ga je moški ukradel dan prej v Ulici Bellavista. Moškega so odvedli v ko-ronejski zapor. Preiskave vodi javni tožilec Federico Frezza, ki bo moral med drugim ugotoviti, ali je moški deloval sam ali je imel v Italiji morebitnega pajdaša.
Skupščina AcegasAPS potrdila združitev s Hero
V	Trstu so delničarji družbe AcegasAPS zasedali na redni in izredni skupščini. V rednem delu so potrdili imenovanje dveh članov uprave, Tomasa Tommasija di Vi-gnano in Maurizia Chiarinija, ki ju je upravni odbor kooptiral že lanskega 18. decembra. V izrednem delu so odobrili vrsto statutarnih sprememb, ki so bile potrebne zaradi združitve družbe v koncern Hera. Slednja je sporočila, da je v sklopu dogovora odkupila 95% delnic, s čemer se zaključuje procedura za sto-odstni prevzem AcegasaAps, čigar delnice ne bodo več kotirane na borzi.
V Miljah srečanje z občani o participativni bilanci
Občina Milje prireja danes ob 18. uri v sejni dvorani občinskega sveta javno srečanje o uvajanju ti. participativne bilance. Odbornica za finance Valentina Pa-rapat bo predstavila namen uprave, da izdela občinski proračun za leto 2014 na osnovi smernic in izbir, ki bodo izšle iz širokega demokratičnega posvetovanja z občani. Nocojšnjemu bodo v naslednjih mesecih sledila specifična vsebinska srečanja.
Koncert orkestra Tartini
Koncert orkestra konservatorija Tartini, ki je 25. marca odpadel zaradi slabega vremena, bo na sporedu nocoj ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba apostola. Izvajali bodo Mozartov Rekvijem kv 626 v posebni adaptaciji muzikologa Petra Lich-tenthala.
I« •• •	«V*	I • •
Knjigi o novejši zgodovini
V	čitalnici Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v vili Primc (Reber Greta 38) bodo danes ob 16.30 predstavili knjigi Patricka Karlsena in Williama Klingerja Frontiera Rossa in Il terrore del popolo. Povezuje zgodovinar Roberto Spazzali.
Grška mladinska pisateljica
Fundacija za grško kulturo vabi danes ob 17.30 v center Filoxenia na Nabrežju 3. novembra 9 na srečanje s pisateljico Al-ki Zei, dobitnico nagrade Andersen 2007. Zeieva je najpomembnejša sodobna grška mladinska pisateljica.
Knjiga o judovski mistiki
V	knjigarni Lovat v Drev. XX. septembra bo odvetnica in filozofinja Olivia Flaim predstavila svojo knjigo La danza di Davide. Il segreto dei Salmi. Vsebina obravnava judovske molitve in mistiko.
Policist kaže mrežo, skozi katero se je tat prikradel na dvorišče vile v Sesljanu
NESREČA - Včeraj
Skuter izsilil
prednost
avtobusu
Kaže, da se je vozniku skuter-ja včeraj zelo mudilo: na križišču med ulicama Roma in Valdirivo ni upošteval rdečega semaforja in mirno zapeljal mimo njega. Iz sosednje Ulice Roma je takrat privozil avtobus št. 28: trk je bil kljub zaviranju neizogiben. Pri tem sta bila priletna potnika lažje ranjena, saj sta zaradi sunkovite reakcije izgubila ravnotežje in padla na tla. Z rešilcem so ju odpeljali v katinarsko bolnišnico.
Pomazana vetrovnica
Neznanci so v noči na četrtek s »proti-italijanskimi« napisi poma-zali orientacijsko ploščo na vetrov-nici na koncu pomola Audace. Preiskave vodita tržaška kvestura in služba Digos, ki že preverjata video-posnetke mestnih videokamer.
6
Petek, 5. aprila 2013
KULTURA
/
NAŠ POGOVOR - Sindikalist in pesnik Luca Visentini
»Potrebujemo kulturno in ekonomsko revolucijo«
Danes bo predstavil svojo novo pesniško zbirko Prima della rivoluzione
Luca Visentini je prepričan, da potrebuje Italija zelo korenite spremembe, pravo revolucijo, ki mora prevetriti našo miselnost in kulturo, a tudi ekonomski sektor. Prepričanje je sad njegovih dveh velikih ljubezni: sindikata in poezije. Dolgoletni deželni tajnik sindikata UIL, danes pa član ožjega vodstva Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) s sedežem v Bruslju, je namreč tudi pesnik. Danes ob 18. uri bodo v kavarni San Marco predstavili njegovo tretjo pesniško zbirko, ki je izšla pri založbi Lieto Colle in nosi naslov Prima del-la rivoluzione (Pred revolucijo).
Od kod ta, za pesniško zbirko nekoliko neobičajen naslov?
Položaj je tak, da ga ne moremo reševati s plahimi ali ravnodušnimi prijemi, temveč z revolucijo, v prvi vrsti kulturno. Živimo v stari, provincialni, vase zabubljeni državi. Na italijansko stvarnost zadnja leta gledam iz Bruslja in položaj se mi zdi iz dneva v dan slabši. Zato potrebujemo odločna dejanja, majhni koraki ne pridejo več v poštev.
Je v tujini drugače?
V evropskih severnih državah nedvomno: res je, da si lahko privoščijo višja vlaganja v javni sektor, a sredstva tudi uporabljajo bolj smotrno. Vsi muzeji so na primer digitalizirani, v njih imaš restavracijo in trgovino z dizaj-nerskimi predmeti, v mestih imaš hiše kulture, v katerih na državne stroške gostijo umetnike, ki sodelujejo s krajevnimi ustvarjalci. Mlad človek si lahko privošči najeti stanovanje v mestnem središču, ker stane recimo 500 evrov, ne pa 5.000 kot v Rimu. Avtomobila ne potrebuje, ker ga podzemna železnica pripelje kamorkoli, po začetnem stažu in »izrabljanju« ima realne možnosti za zaposlitev. To niso detajli, ampak odlo-
kroma
čilno vplivajo na kvaliteto življenja. Zakaj ne pogledamo preko naših državnih meja in posnamemo tuje dobre prakse?
Izgovarjali se bodo, da ni denarja
Nihče ne zahteva dodatnih vlaganj, odpraviti pa je treba potrato, spremeniti mentaliteto, organizacijo dela: zato, da postanemo učinkovitejši, nam ni treba več delati. V Belgiji delajo od 9. do 17. ure, nadur skoraj ni ...ampak, če je začetek sestanka napovedan ob 10.15, se takrat res prične ...in po 45 minutah tudi zaključi. Vsak dobi domačo nalogo in jo tudi izpelje.
V pesmi Bambioccioni blues ste krivdo za nastalo situacijo naprtili starejši generaciji
Seveda, saj je ona ustvarila tako velik javni dolg, ona je kriva za nemo-bilnost naše družbe, saj njeni predstavniki nočejo zapustiti svojih stolčkov. Generacija štiridesetletnikov je
TRST - Obnovili most za pešce med ulicama San Marco in Calderai
Nadhod ponovno odprt
Poseg izvedli v okviru družbeno koristih projektov za delavce v dopolnilni blagajni in zapornike
Včeraj so v navzočnosti občinskega odbornika za javna dela, funkcionarjev tržaške občine in družbe Fincantieri predali namenu prenovljen most za pešce, ki povezuje ulici San Marco in Calderai. Nadhod so čez tamkajšnjo železniško progo postavili leta 1974, predvsem za potrebe delavcev takratne ladjedelnice San Marco. Kovinski most je v letih močno načel zob časa, tako da so ga morali naposled iz varnostnih razlogov zapreti. To ni šlo v račun članov 4. rajonskega sveta, ki je zahteval njegovo popravilo in ponovno odprtje.
Družba Fincantieri, ki je bila njegova lastnica, je pred nedavnim brezplačno odstopila most tržaški občini, slednja pa je poskrbela za obnovo in to kar z minimalno in-
Prenovljen in ponovno odprt nadhod čez železnico spet povezuje ulici San Marco in Calderai
kroma
vesticijo. Uporabili so namreč delavce v dopolnilni blagajni, ki so jih zaposlili v okviru družbeno koristnih projektov, ter zapornike s posebno delovno štipendijo, ki so delali pod strokovnim vodstvom mentorja. Občina je s svoje strani poskrbela le za nakup gradbenega materiala, barvil in delovnega orodja.
Na kovinskem mostu so povsem prenovili hodišče, utrdili ograji in zamenjali nekaj stranskih panojev, delno so tudi obnovili in očistili dostopa z obeh strani. Odprtje mosti-ča je dobrodošlo za kakih tisoč stanovalcev območja onkraj železnice, ki bodo tako imeli lažji dostop do Ul. San Marco, kjer so trgovine in druge storitve številnejše.
Včeraj danes
blokirana in nima dostopa do upravljanja sodobne družbe ...ko bo končno na vrsti, bo že prestara.
To v vašem primeru ne velja ...
Ko sem bil leta 1996 imenovan za deželnega tajnika sindikata UIL, sem bil s svojimi 27 leti najmlajši sindikalni tajnik v Italiji. Primat sem obdržal vse do leta 2011, ko sem funkcijo zapustil: neverjetno! Če ostaneš 15 let na istem položaju, se ga naveličaš, izgubiš voljo do dela, nimaš novih idej. Alternativne poti pa ni bilo, tako kot številni 40-letniki sem odšel v tujino.
V isti pesmi tudi priznavate, da bi za revolucijo potrebovali »sanjsko mrzlico«, ki je navdihovala prejšnje generacije
Res je, zdi se mi, da nismo dovolj pogumni, da se ne znamo zares boriti. Živimo v lupinah, radi se pritožujemo, razbiti pa jih ne znamo. Biti mlad očitno ni dovolj: potrebujemo dobre ideje, kvalitetne predloge, pogum, da na glas povemo, da je kralj nag.
Nam je poezija lahko v pomoč?
Kdo ve ... umetnost pa prav gotovo. Družbenih sprememb ne bo prinesla nova politična govorica ali poveličevanje znanstvenih dosežkov: kultura nam mora ponuditi nove besede, nova vodila, zamislijo pa si jih lahko samo umetniki. Zato se bom boril, da bodo lahko ustvarjalci še dalje ustvarjali, da bo umetnost vsem dostopna. Umetnost mora nagovoriti čim več ljudi, zato pa mora uporabljati jasen in sodoben jezik; naše pesmi so večkrat take, kot bi jih bili napisali pred 200 leti. Neučinkovitost naše družbe se zrcali tudi v naši okosteneli italijanščini in v neumnih neo-logizmih. Nihče me ne bo prepričal, da si je bilo res treba izmisliti besedo »ge-licidio« (»ledomor«) ... (pd)
Danes, PETEK, 5. aprila 2013
VINKO
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.38 - Dolžina dneva 13.00 - Luna vzide ob 3.49 in zatone ob 14.30
Jutri, SOBOTA, 6. aprila 2013
VILJEM
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1005,5 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 2 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje C.
[I] Lekarne
U Kino
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
vabita na
revijo otroških in mladinskih zborov
PESEM MLADIH 2013
Kulturni dom Ul. Petronio 4 - TRST Nedelja, 7. aprila 2013, ob 16.00 uri
V.
Od torka, 2., do sobote, 6. aprila 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Bolju-nec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuto presidente«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Il cac-ciatore di giganti«; 22.15 »La madre«; Dvorana 3: 18.30, 22.15 »The Host«; Dvorana 4: 16.40 »Zarafa, giraffa gi-ramondo«; 18.00, 20.05, 22.15 »Come un tuono«; 17.00, 20.30 »Jimmy Bobo bullet to the head«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15 »I Croods«; 19.50, 22.00 »Il cacciato-re di giganti«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Benvenuto presidente«; Dvorana 3: 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 17.30 »G.I. Joe - La vendetta«; Dvorana 4: 17.15, 19.45, 22.10 »Come un tuono«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Bianca come il latte rossa come il sangue«.
Bi Osmice
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.30 »I Croods«; 22.10 »G.I. Joe - La ven-detta«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come pietra paziente«.
CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Benvenuto presidente«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I Croods«; 20.15, 22.15 »Due agenti molto speciali«; 16.30, 19.00, 21.30 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il cac-ciatore di giganti 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »Come un tuono«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; 16.40, 18.25 »Le avventure di Zarafa, giraffa gi-ramondo«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.30, 22.00 »Gli amanti passeggeri«; 18.00 »I figli della mezzanotte«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50, 23.05 »G.I. Joe 2: Retalitation«; 18.45 »Jack, morilec velikanov«; 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 16.00, 18.05 »Krudovi 3D«; 21.15 »Mogočni Oz«; 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Padec olimpa«; 21.05, 21.10, 23.15 »Polnih 21«; 23.10 »Prvo leto po poroki«; 16.30, 20.15, 22.55 »Srečen za umret«.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 335-1624285.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985.
PAOLO PA ROVE L vabi na osmico, Mačkolje št. 33. Tel. št.: 040-231572.
SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
V	PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577.
V	SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261.
V	ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198.
Prispevki
Ob 5. obletnici smrti dragega brata Walterja daruje Alenka Bullo 100,00 evrov za Plavalni klub Bor.
V spomin na gospo Lilijano Gornik -Počkar darujeta Dino in Dragica Sto-par 20,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice.
Darujte za
sklad
Bubnic Magajna
.d
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
/
TRST
Petek, 5. aprila 2013
7
J. K. »Čupa« vabi članstvo na
VOLILNI
__
petek 5. aprila ob 20.00 uri, drugi sklic ob 20.30.
DELAVNICA SPOZNAVANJA OSNOV SUHOZIDNE GRADNJE z Borisom Čokom iz Lokve. Park Škocjanske jame organizira v sklopu projekta Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013 delavnico, ki bo potekala v petek, 12. aprila, od 13. do 16. ure in je namenjena otrokom od 6 do 15 let. Zaželena je športna obutev in obleka ter delovne rokavice. Prijave do danes, 5. aprila, na si-donija.mozetic@psj.gov.si.
SLOVENSKI TRŽAŠKI ČEBELARJI so vabljeni na sestanek o snujočem se čebelarskem društvu, ki bo danes, 5. aprila, ob 18.30 v dvorani Slomškovega doma v Bazovici.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 5. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja; v soboto, 6. aprila, ob 17. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na spominskem večeru Pavlu Miklavcu, ki bo v kulturnem domu v Izoli ob 19. uri; v torek, 9. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja.
AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani!
KLUB NATURA vabi v soboto, 6. aprila, na 4-urno začetno praktično delavnico uporabe metode EFT. S predavateljico AAMET Piko Rajnar bomo spoznavali učinkovito in preprosto tehniko doseganja čustvene svobode. Delavnica bo potekala na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
MFU - Magna Fraternitas Universalis prireja teoretično-praktična seminarja v soboto, 6. aprila, na sedežu v Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje: »Esen-čna olja za vzpostavljanje ravnovesja živčnega in sklepnega sistema« (ma-
Loterij
a 4. aprila 2013
Bari	60	58	23	27	30
Cagliari	32	81	13	16	84
Firence	24	71	67	22	2
Genova	78	48	7	16	52
Milan	1	17	87	16	78
Neapelj	43	87	6	27	66
Palermo	23	51	57	10	50
Rim	25	39	69	30	50
Turin	33	69	3	27	84
Benetke	58	56	49	42	83
Nazionale	75	58	57	48	45
)er Enalotto
St. 41
3 4 31 52 66 84	jolly24
Nagradni sklad	1,798,372.74 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.930.332,75 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
9 dobitnikov s 5 točkami	29.972,88 €
726 dobitnikov s 4 točkami	376,76€
33.263 dobitnikov s 3 točkami	16,33 €
Superstar	35
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
4 dobitniki s 4 točkami	37.676,00 €
171 dobitnikov s 3 točkami	1.633,00 €
2.490 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.668 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
31.483 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
saža za sprostitev in zoper bolečine sklepov) od 9.30 do 12.00; »Zdravje pridobivaš s hranjenjem: 5 premikov za regeneracijo s prehrano« od 15.00 do 18.30. Vodi Dr. Francesco Furlan. Info: 040-2602395 ali 333-4236902.
TPK SIRENA vabi člane, da se v soboto, 6. aprila, pridružijo čistilni akciji, ki bo potekala na društvenem sedežu od 8.30 do 13.00.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v ponedeljek, 8. aprila, matični urad zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja.
PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v torek, 9. aprila. Ob 16.10 molitev rožnega venca, nato sv. maša v velikonočnem duhu.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice s pravljico na potovanje...«. Sedmo srečanje v torek, 9. aprila, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj »Juri Muri v Afriki« (Tone Pavček in Marjanca Jemec - Božič).
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289.
SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Bazov-skem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva.
MAJENCA - Razstava domačih ustvarjalcev: SKD V. Vodnik iz Doline prireja v četrtek, 11. aprila, ob 18.30 v društveni dvorani prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Informacije na tel. 333-9857776.
MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi ob 17.30 v knjigarno Borsatti-Li-breria del Centro, Ul. Ponchielli 3, na konferenci: »Ninfa: vrt čudes. Človekova občutljivost in inteligenca v službi za harmonijo narave«, dr. Guido Marotta in Sergia Musuruana, v četrtek, 11. aprila; »Regenerativna moč narave«, dr. Guido Marotta in Sergia Musuruana, v četrtek, 18. aprila.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi.
KRU.T obvešča dedke, babice in vnuke, da bo 3. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« v soboto, 13. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih. Pod mentorstvom igralke in anima-torke Irene Zubalič bomo spoznavali lutkovni svet. Informacije in prijave na sedežu ali na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: 040-211997 (Olga) in 328-361723 (Silva).
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 15. aprila, na sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, ob 8.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu.
FOTOVIDEO TRST 80 obvešča, da je na ogled do ponedeljka, 15. aprila, v pi-ceriji na Opčinah, Proseška ul. 35, razstava Extempore Kraškega pusta. Vabljeni!
SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC obvešča vse odbornike in člane, da bo redni občni zbor potekal v drugem sklicu v ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu.
SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ...) naših babic, ob če-
trtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v torek, 16. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špe-ter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 37. občni zbor, ki bo v petek, 19. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14.
KRU.T IN NŠK v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti - bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, vabita na voden ogled tržaške sinagoge, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30. Prijave in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it ali pri NŠK v Ul. S. Francesco 20, tel. 040-635629, trst@knjiznica.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
0 Prireditve
SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC razstavlja v prostorih društvenega bara na G'rici fotografije Čistilnih akcij v Bregu. Vabljeni!
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira fotografsko razstavo Clare Ferlatti »Kraške sanje«. Odprtje danes, 5. aprila, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Odprta bo do petka, 10. maja; predavanje Franca Malečkarja »Temna plat kraškega podzemlja« ob odprtju fotografske razstave danes, 5. aprila.
ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo danes, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Gu-glielmotti, Sanja Mikac in Nikol Ker-pan. Razstava bo odprta vsak delavnik do 24. aprila od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure.
KD KRAŠKI DOM vabi na ogled veseloigre v tržaškem narečju »Pacchi d'America virgola« v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali. Režija Luciano Volpi. Prireditev bo v soboto, 6. aprila, s pričetkom ob 20. uri v kulturnem domu na Colu.
ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA: v nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri bo na Openskem strelišču spominska svečanost v spomin na 71 talcev, ki so jih pred 69. leti nacisti ustrelili. Spregovorila bosta novinar Jan Grgič in docent na tržaški univerzi Sergio Zilli. Predsedovala bo Martina Soban. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala.
MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabita na solidarnostni koncert Pesem pomladi posvečen Dori Križmančič, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 18.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Koncert bodo oblikovali osnovna šola Trubar-Kajuh, Mepz Lipa in ženska vokalna skupina Tisa.
SKD TABOR - Prosvetni dom »Open-
ska glasbena srečanja« v nedeljo, 7. aprila, ob 18. uri koncert Komornega orkestra Nova. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 8. aprila, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na podelitev literarne nagrade Vstajenje pesniku Ivanu Tavčarju. Nagrajenca in njegovo delo bo predstavila prof. Neva Zaghet. Nagrado bo izročil predstavnik ZKB. Nastopila bo pianistka Julija Kralj iz razreda prof. Tamare Ražem pri Glasbeni matici v Trstu. Začetek ob 20.30.
KNJIŽNICA DIVAČA Vas v torek, 9. aprila, ob 18. uri vabi na 9. srečanje potopisnega študijskega krožka »Iz knjižnice Divača v svet«. S popotnikom Marjanom Olenikom bomo odkrivali Korziko - goro v morju. Ob posnetkih in glasbi se bomo potepali po četrtem največjem otoku v Sredozemlju. Povzpeli se bomo na najvišji vrh, tj. na Monte Cinto, se podili po prelepih peščenih plažah ter spoznali korziško zgodovinsko in kulturno dediščino.
V	KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo v torek, 9. aprila, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica.
SLOVENSKI KLUB prireja v sredo, 10. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, debato Uprimo se! Od Slovenije do Afrike. Z Dušanom Jelinčičem in Robertom Šabcem, avtorjema knjig Nocoj bom ubil Chomskega in Rdeča pošast, se bo pogovarjal Peter Verč. Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN
ZTT vabijo na kavo s pesniško zbirko Davida Bandlja »Odhod«. Z avtorjem se bo pogovarjala prof. Jadranka Cer-gol. Srečanje bo v sredo, 10. aprila, ob 10. uri v Tržaški knjigarni.
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 11. aprila, v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje Sonje Gregori »Aljaska, dežela prostranstev, kjer sta meja le morje in nebo«. Vabljeni.
ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V Ljudskem domu v Trebčah v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s SKD Primorec. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorga-nizaciji SKD Igo Gruden.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev s čarodejem Janijem in mednarodno otroško plesno skupino Alfa Dance v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli, 29. Vabljeni otroci in odrasli!
V	NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 14. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: sobota 16.00-19.00; nedelja in prazniki 9.00-12.00 in 16.0019.00.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 20. aprila, ob 20. uri »Praznik pokušnje kruha, vina in ek-stradeviškega olivnega olja«. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija pregledala in ocenjevala, naj pridelovalci prinesejo v društvo v ponedeljek, 15. in v torek, 16. aprila, od 18. do 20. ure. Prvo uvrščena vina bodo prejela diplomo in pokal, olja pa kolajno. Tudi občinstvo bo nagrajevalo vina na prazniku samem. Prvi štirje uvrščeni bodo prejeli kolajno občinstva.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v tržaškem uradu ZSKD, Ul. S. Francesco 20, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Organiziran je avtobusni prevoz iz Domja, Trga Oberdan in Opčin; Informacije in rezervacije na info@zskd.org ali, tel. 040-635626.
Danes
Walter
50 let praznuje.
Iskreno ti čestitamo in želimo vse naj, naj...
vsi domači.
Čestitke
Iz Padrič v Boljunec Abraham hiti, ker WALTERJA lovi. Kot po navadi Kalc se mu ne preda, a Abraham zmago že v rokah ima! Mi ti kličemo: Walter kar tako naprej! Dario in Igor z družinama.
Ob 50. letnici želimo WALTER-JU mnogo sreče in veselja brez bridkosti in trpljenja, da poln boš radosti v tej nadaljnji mladosti. David, Petra, Ester in Leo.
Danes na Krmenki MIRANDA SANCIN 70 let slavi. Mnogo srečnih dni in zdravja ji želijo mož Aldo, hči Astrid in sin Mauro.
Ob velikem pričakovanju in neučakanosti je tudi TJAŠA prestopila prag polnoletnosti. Z njo se veselijo in ji iz srca voščijo vse najboljše Mateja, Betty in Gabrijel.
S Izleti
SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« - ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Tel.: 040-213945.
SKD SLOVENEC organizira v nedeljo, 21. aprila, ob priliki nastopa Mepz Slovenec-Slavec na reviji Primorska poje, avtobusni izlet v Posočje in dolino Trenta. Informacije na tel. št. 040228629 (Sonia).
AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632.
0 Mali oglasi
PODARIM zelo lepe tigraste mucke. Tel. št.: 337-1017758 (Mojca).
PRODAM 750-litrski sod iz inoxa. Tel. št.: 333-4251151 (ob uri obedov).
PRODAM malo rabljen šivalni stroj znamke pfaff. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-9448295.
PRODAM otroško sobo znamke zel-va.si, pogradna postelja (visoka 100cm), globoki predali, omara. Tel. 338-2105138.
PRODAM skuter kimko grandink 125, letnik 02, rdeče barve, v dobrem stanju. Tel. št.: 349-7888919 ali 04044928.
PRODAM, samo ljubiteljem živali, dva simpatična oslička: samec star 5 let, samica 2 leti. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 3388961853.
SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica nudi pomoč pri učenju in pri varstvu otrok. Poklicati tel. št.: 348-2591457.
STARO 250kg težko peč iz litega železa prodam najboljšemu ponudniku. Tel. št.: 040-361286 (v večernih urah).
V OKOLICI Samatorce, Praprota in Šempolaja sta se izgubili beli ovci majhne postave, pasme quessant. Če bi jih kdo našel, prosimo, naj pokliče na tel. 339-7836739.
www.primorski.eu1
8
Petek, 5. aprila 2013
KULTURA
/
PREVAJALSTVO - Srečanje z Boštjanom Gorencem - Pižamo
GLEDALIŠČE
»Slovenščina je za prevajanje
Argentinska drama in
celo bolj prožna od angleščine« italijanski
Slovenski raper, bloger, pisatelj, prevajalec in stand up komik zabaval poslušalce musical
Boštjan Gorenc - Pižama, nadimek se ga je prijel na osnovni šoli, je slovenski raper, bloger, pisatelj, prevajalec in stand up komik. S človekom s črkami, tako se sam opredeljuje, sta se v sredo na literarno-prevajalskem srečanju, ki je potekalo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, pogovarjali Darja Betocchi in Karin Marc Bratina. Pogovor sta priredila Slovenski klub in Sekcija za slovenščino na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce Univerze v Trstu.
V	izhodišču je pogovor z duhovitim Gorencem tekel o ljubezni do rap glasbe, ki je sicer zašla kmalu na stranski tir. To zanimanje je razvil v zelo osebnem slogu, saj je njegova prva pesem vsebovala širok rap pregled slovenske literarne zgodovine, kar hkrati kaže nagnjenost k literarnemu ustvarjanju. Izhodišče ustvarjanja Boštjana Gorenca je osebni blog Špehšilja. Za naslovom spletnega dnevnika se skriva poimenovanje zatočišča njegovega nerodnega junaka krepke postave, Strijamoža, ki živi v podzemnih rovih Kranja.
Pretežno mladi publiki, je Gorenc razložil, da skuša v svojih besedilih rušiti klišeje. Smeh je vzbudil z branjem parodije na serijo svetovnih knjižnih uspešnic 50 odtenkov, v kateri je namesto sa-domazohističnih spolnih prizorov navzočim prikazal moževo mučenje tipične slovenske gospodinje med peko jabolčnega zavihka z očitki, da se na kuhinjskih policah nabira prah, da je sosedov vrt boljše urejen in da njena potica sploh ni okusna.
Gorenc je tudi prevajalec stripov, angleških grozljivk in znanstveno-fanta-stičnih del za mlade. Med drugim prevaja serijo stripov Dava Pilkeya Mister Gum - Kapitan Gatnik in znanstveno fantastiko ameriškega avtorja Georga Martina. Za prevajalsko delo je prejel tudi častno nagrado Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
V	pogovoru o prevajalstvu je Go-renc dokazal, da natančno obvlada slovenski jezik. Tako je Gorenc priznal, da se mu zdi slovenščina za prevajanje zelo prožen jezik, celo bolj prožen od angleščine. »Slovenski pevci, ki pojejo v angleščini z utemeljitvijo, da se izraženih misli ne da prevesti v slovenščino, dokazujejo,« pravi Gorenc, »da slovenščine pravzaprav ne poznajo.«
Prijeten pogovor, ki je trajal poldrugo uro, je potekal v sproščenem vzdušju. Beseda je med drugim tekla še o stand-up komediji, o literaturi. Po postavi krepkega Gorenca nadvse odlikujeta simpatija in duhovitost. Tako je na izjavo poslušalke iz občinstva, da je bilo pač med pogovorom povedano že vse in publiki ostaja mogoče le vprašanje o Gorenčevem zodiakalnem znamenju, je ta odgovoril: »Po horoskopu sem kremšnita.« (mlis)
Trst se predstavlja na Sejmu prostega časa v Celovcu
Na pobudo Konzorcija Promotrieste, vseh občin v pokrajini, raznih krajevnih proizvajalcev in trgovinske zbornice se bo Trst od danes do nedelje predstavil na Sejmu prostega časa v Celovcu. Prireditev, ki jo je lani obiskalo 47 tisoč obiskovalcev, ponuja poleg drugega pregled turistične ponudbe na območju Alpe Jadran. Trst bo predstavil svoje tipične pridelke, gostinsko, hotelsko, kulturno in okolj-sko ponudbo med morjem in Krasom.
Boštjan Gorenc -Pižama med Karin Marc Bratina (levo) in Darjo Betocchi
kroma
UNIVERZA - Na pobudo študentske mreže Erasmus
Zborovanje o študentski mobilnosti in evropskih integracijskih procesih
Danes, jutri in pojutrišnjem se bo v Trstu mudilo lepo število študentov, ki so včlanjeni v evropsko študentsko združenje Erasmus Student Network (ESN), ki je pod okriljem Evropske komisije nastalo pred 23-imi leti. Namen združenja je povezovati študente različnih kulturnih in socialnih okolij skozi plenarna srečanja in družabne dogodke. Široko razpredena mreža združenj je prisotna v 36-ih državah, 49 sekcij pa ima tudi Italija.
Relativno mladi tržaški sekciji, ki se je oblikovala pred dobrim letom dni, je decembra lani uspelo pridobiti kandidaturo za organizacijo plenarnega srečanja ESN Italija, ki se običajno sestaja petkrat na leto. Drugo nacionalno konferenco v tem letu bo tako ta konec tedna gostil Trst, ki se bo v treh dneh prelevil v pravo kalilnico znanj in idej.
Okviren program in opis tridnevnega plenarnega zasedanja so organizatorji predstavili na včerajšni novinarski konferenci. Direktorica tržaške delegacije Lorenza Rega je skupaj s predsednikom tržaškega odseka ESN Gian Lorenzom Montino povedala, da se bo v našem mestu zbralo okrog 140 študentov z vseh koncev Italije, na plenarnem srečanju pa bodo sodelovali tudi nekateri člani mednarodnega odbora in mednarodnih komisij. Dogodek sta podprli tudi tržaška Občina in Pokrajina, ki ocenjujeta, da je tovrstna srečanja potrebno podpirati in širiti zavest o evropski skupnosti mladih ljudi. Slišali smo tudi, da je izvedbo tridnevne konference omogočila tudi Fundacija CRTrieste.
Vsebinski del konference, na kateri bodo razpravljali tudi o mobilno-
sti študentov v Evropi, bo potekal danes, jutri in pojutrišnjem, tako v dopoldanskih kot tudi popoldanskih urah. V tem času bodo potekale številne delavnice na najrazličnejše teme; motivacija, leadership skills, team building ipd. Dogajalo se bo v veliki dvorani Visoke šole za prevajalce in tolmače, kjer bodo za prevode (za študente iz tujine) skrbeli nekateri študentje. Ob rednem programu pa bo vsak večer poskrbljeno tudi za zabavo. Danes in jutri bo tržaška Pokrajina organizirala posebne avtobusne prevoze, avtobus na progi št. 8 bo nocoj vozil s podaljšanim voznim redom, jutri pa bo podaljšan vozni red veljal tudi za avtobus s številko 24, je na včerajšnji predstavitvi dejala pokrajinska od-bornica za šolstvo Roberta Tarlao, ki se je spomnila tudi svoje Erasmus izkušnje. (sč)
V	veliki dvorani Rossettije-vega gledališča je od drevi, 5. aprila, do nedelje, 7. aprila, na sporedu delo sodobnega argentinskega dramatika Rafaela Spregelburda La modestia (Skromnost) v režiji znanega italijanskega gledališkega režiserja Luca Ronconija. Predstavo je postavil milanski Piccolo Teatro v koprodukciji s festivalom Dei due Mondi v Spoletu in Mittelfestem v Čedadu, kjer so ga deželni ljubitelji gledališča lahko videli minulo poletje.
Leta 1970 rojeni dramatik, režiser, igralec in prevajalec Rafael Spregelburd velja za enega najzanimivejših današnjih gleda-liščnikov. Drama La modestia spada v zaokrožen niz sedmih kratkih del, ki mu jih je navdahnila v madridskem Pradu razstavljena slika Hieronymusa Boscha Sedem smrtnih grehov: v svoji heptalogiji argentinski pisatelj obravnava glavne grehe sodobne družbe, v kateri skromnost pomeni laganje samemu sebi o lastni potencialnosti zato, da ne bi bilo treba preveriti, do kod sega. Drama istočasno, na istem prizorišču in z istimi igralci prikazuje dve zgodbi, ki ju dva različna para doživljata v dveh različnih obdobjih in dveh različnih krajih, eno v današnjem Buenos Airesu in eno v preteklosti nekje na Balkanu, in samo igralsko izražanje omogoča ločevanje med zgodbama. Predstava spada v abonmajska niza klasičnega gledališča in inovativne scene.
V	Bobbiovem gledališču je od drevi do ponedeljka na sporedu musical Una vita da strega Andrea Taddeia in Armanda Puglie-seja, ki se bolj na daleč navezujeta na slovito ameriško nanizanko. V vlogi poredne mlade čarovnice, ki so jo za kazen poslali na zemljo, nastopa Bianca Guaccero, njenega zemeljskega izvoljenca pa igra Francesco Venditti. Gostovanje spada v modri abonmajski niz Gledališča La Contrada. (bov)
FOTO VIDEO TRST 80 - Nagrajevanje natečaja Ota Hrovatin
Nagradili najboljše filmarje
Video natečaja, ki ga Fotovideo Trst 80 vse od leta 2000 prireja v spomin na snemalca Sašo Oto in Mirana Hrovatina, se je tudi letos udeležilo lepo število ljubiteljev sedme umetnosti (čeprav manj kot v prejšnjih letih). Prireditelji so prejeli okrog petindvajset filmov, najboljše so prejšnji teden prikazali in nagradili v Narodnem domu.
Med avtorji dokumentarnih filmov je slavil Federico Manna, na drugo mesto se je uvrstil Marko Civardi, na tretje pa Pino Rudež. Žirijo, ki so jo sestavljali Antonio Giacomin, Jan Leopoli in Aljoša Žerjal, so med igranimi filmi prepričali tisti, ki so jih posneli Lodovico Za-botto, Daniel Radetti in Claudio Sepin, med avtorji foto sekvenc pa so slavile ženske: Sonia Ozbich, Olga Micol in Tatjana Masala.
Natečaja se vsako leto udeležijo tudi šole, za kar gre, kot je opozoril predsednik društva Marko Civardi, zasluga predvsem mentorjem, ki vodijo video delavnice. V kategoriji šolskih igranih filmov je slavila tržaška šola Caprin, v kategoriji animiranih filmov pa ljubljanska srednja šola Moste.
Natečaj je tudi letos potekal pod pokroviteljstvom ZSKD in v sodelovanju z deželnim sedežem Rai: najboljše filme bodo slovenski programi tudi predvajali.
Skupinska slika nagrajencev z organizatorji natečaja
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 5. aprila 2013
9
ŽARIŠČE
Intelektualni proletariat
Erika Jazbar
Ko sem prvič slišala to besedno zvezo, jo je v svojem nagovoru uporabila mlada časnikarka. Namenjena je bila statusu vedno večjega števila kolegov v Sloveniji, med katerimi, tako je rekla, niso le mladi. Pred kratkim pa mi je še ne 35-letna zamejska sogovornica povedala, da polovica njenih sošolcev ne živi več v naši deželi, temveč so bili pri-morani iskati srečo drugje.
Intelektualni proletariat je - skupaj z delavskim - vedno obstajal in ni nobena novost. Vsi poznamo, pa čeprav jih ne obešamo na veliki zvon, zgodbe cenjenih profesorjev, pisateljev, raziskovalcev, glasbenikov, arhitektov, razumnikov in drugih velikih mož in žena, ki so se morali v vsakdanu soočati s tesnobo, ki ni bila prav nič duhovna in intelektualna, temveč predvsem stvarna. Gre za poglavja, ki težko najdejo mesto v prečiščenih biografijah, saj se v njih omili tisti del, ki se mu pravi revščina.
Revščina ostaja v naši družbi zakleta beseda, saj nam prikliče v spomin zgodbe o hlapcih in deklah, za katere smo mislili, da so del naše neslavne zgodovine in - sicer edinstvene - Voranče-ve proze. Predvsem na našem koncu zahodne družbe, ki je desetletja živel v izobilju - nekateri so to izobilje nesramno razkazovali - se generacije, ki so v tem večjem ali manjšem izobilju odraščale in do nedavna živele, nočejo soočati z novo stvarnostjo. Kot da bi ne hotele prilagoditi svoje leče novim koordinatam, v katerih je danes zarisana propadajoča zahodna civilizacija.
Revščina je vedno pogostejša tudi v naši zamejski družbi in je tudi pri nas odžrla srednji sloj. Mogoče je res, da nam ponos, ki je za našo formo mentis tako značilen, onemogoča, da bi o tem spregovorili in revščino tudi pokazali. Vendar, če se zazremo v družinske in individualne mikrokozmose, bomo takoj našli na desetine zgodb, ki čakajo na novega pisca proze ali scenarijev novodobnega neorealističnega filma. Neorealistične so te zgodbe tudi zato, ker nosijo v sebi brezizhodnost, s katero je prežeto današnje stanje duha.
Občutek brezizhodnosti nam vsak
JEZIK NA OBROBJU
Izpeljava pridevnikov iz priimkov in osebnih imen (nekoč smo jim rekli krstna imena) povzroča našim piscem kar nekaj težav, ki se kljub opozorilom vedno znova pojavljajo v našem tisku. Že pred nekaj leti sem pisala o pridevniških oblikah, ki jih v slovenščini že zelo dolgo uporabljamo za pripadnice ženskega spola. Tako sem se jaz npr. rodila kot Rehar-jeva in po poroki postala Sanci-nova.
Kmalu bo minilo 80 let, kar se je moja takratna mlada ženska generacija temu uprla. Nismo razumele, zakaj bi morale biti očetove ali moževe, želele smo si svoj nespremenjen originalni priimek. Kot emancipirane mladenke smo se borile za svoje pravice, a brez uspeha. Moški jezikoslovci so nam diktirali pravila. Ker takrat tudi ženskih novinark ni bilo, je obvladala moška volja.
Z leti sem se umirila in sprijaznila s slovničnimi pravili, obenem pa tudi spoznala, da je zelo majhna razlika med Rehar ali Reharjeva, Sancin ali Sancinova, vedno se imenujem po očetu ali možu. Po drugi svetovni vojni sem morala v Sloveniji že pri zapisu priimka upoštevati pripadnost očetu. Za priimkom je stal najprej rodilnik
dan krepijo prizori nemočnih upokojencev, ki prodajajo hišne dragocenosti, ker prosjačenja niso zmožni; ne več rosno mladih odličnih izobražencev, ki bi morali biti gonilna sila naše družbe in ne najdejo svojega mesta pod soncem; zgodbe mož, ki v zrelih letih izgubijo visoko kvalificirano službo, ki je ne bodo več našli.
»Intelektualni proletariat je pa vseeno boljši od intelektualne revščine, saj zanjo ni pomoči,« vas bodo lahkotno nagovorili tisti, ki običajno niso pro-letarci, in vas potrepljali po rami.
Odgovora na dano stanje seveda nimam, saj ga - vsaj kolikor berem - nima prav nihče. Rada bi le nanj opozorila. Brezupno iskanje delovnega mesta s posledično izselitvijo preštevilnih je pojav, s katerim se premalo ukvarjamo, na dlani pa bo, ko bomo v kratkem iskali kandidate za krmilo naše družbe in bomo dognali, da nam je zmanjkala cela generacija.
Edini recept, ki ga poznam, mi pravi, da bi morali začeti pri temeljih. Gojiti bi morali večji smisel za skromnost, na katero smo pozabili v letih, ko smo se prepričali, da je vse možno. Priklicati bi morali duhovno kulturo, ki smo jo v desetletjih izgubili, pa čeprav so njeni drobci še vedno prisotni. Drobec tega žlahtnega človeštva, ki ga vedno redkeje srečaš, mi pomeni danes že priletna in vse prej kot bogata gospa Jožica, ki je vsakemu izmed svojih številnih otrok v letih, ko bi današnji krizi rekli, da ni bogvekako huda, vsako leto kupila po eno knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe. Naša slovenska knjiga ji je (bila) draginja, za katero se je verjetno odrekla marsičemu.
Ko bomo v kratkem z novo slovensko vlado ponovno začeli z leitmo-tivom reorganizacije, racionalizacije, prioritet, dvojnikov in strategij, bi odgovornim položila na srce razmislek o žlahtnosti kulture srca, ki jo izgubljamo in ki jo z dobro organiziranostjo funkcionarjev ne bomo priklicali nazaj, ker je zanjo potreben čut za sočloveka in predvsem za ranljive člane naše družbe, med katere spada tudi intelektualni proletariat.
očetovega imena, potem šele moje, postala sem torej Rehar Radivoja Lelja. V Italiji imam v rojstnem listu zapisan očetov priimek, ki ga potem ohranim do smrti. V Sloveniji pa se, če sem poročena, že rodim z moževim priimkom, ki ga prav tako obdržim do smrti. Sama svoja torej nisem nikoli, vendar se v Sloveniji pri poroki lahko odločim za dekliški ali možev priimek, lahko pa tudi za oba.
Odkar sedijo na novinarskih stolčkih tudi ženske, se pri nas v Italiji, kjer nimamo lektorjev, same odločajo za samostalniško ali pridevniško obliko ženskih priimkov. Od njihovega ugleda je odvisno, ali se ravnajo po njih tudi moški kolegi. Tako se je zgodilo, da je pred kakšnim letom eden izmed njih po tem zgledu slovensko ministrico Širca spremenil v ministra. Ta sprememba spola se nikomur ni zdela narobe (če upoštevamo italijansko prakso). Zapisal je namreč »ministra Žekš in Širca« (v Italiji ni ministric).
Kadar se naši pisci odločijo za pridevniško rabo, ne vedo, katero končnico naj uporabijo. Tako se je zgodilo, da je nekdo zapisal, da »upajo v Vanjino vrnitev«. V svoje veliko presenečenje sem ugotovila, da je Vanja moški, ne ženska.
GLEDALIŠČE - V Kranju ta mesec ponovitve še 18., 1 9. 20. aprila
Močan odziv občinstva na predstavo 25.671 o izbrisanih
Projekt hrvaškega režiserja Oliver-ja Frljica 25.671, ki je nastal v Prešernovem gledališču Kranj, je med gledalci naletel na močan odziv. Politično angažirana predstava (na posnetku prizor iz predstave), ki je premiero doživela 21. marca, je dosegla svoj namen, je prepričana vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak. Namen je bil namreč ozavestiti ljudi, prekiniti njihovo otopelost in apolitičnost. »Ljudje so na nek način pretreseni, da so se te stvari dogajale pred njihovimi očmi, a se ni niso dovolj potrudili niti, da bi se pozanimali, kaj je bistvo problema izbrisanih,« je za STA pojasnila Poštrakova.
Vendar pa se vsi gledalci na predstavo, ki trka na njihovo vest, ne odzivajo dobro. Odziv dela občinstva je namreč zelo negativen. »Ljudje se odzivajo ignorantsko ali agresivno in jih moti, da se v gledališču na ta način lotevamo problema izbrisanih,« je povedala Poštrakova in dodala, da so dobili več pisem. Med njimi tudi pismo ene od gledalk, ki je zahtevala vračilo denarja za predstavo. »To se mi zdi, milo rečeno, smešno. Ljudje morajo spoznati, da je gledališče tudi prostor osveščanja. So predstave, ki te zazi-bljejo v neko iluzijo, in so predstave, ki te dregnejo v ranljivo oziroma travmatično točko. Ko stopiš v gledališče, se moraš zavedati, da te bo kakšna predstava tudi predramila in pretresla,« je izpostavila Po-štrakova.
Številnih gledalcev se predstava 25.671 dotakne tako, da celo namenijo nekaj denarja za odškodnine izbrisanim. Na štirih dosedanjih uprizoritvah in na generalki je predstavo spremljalo nekaj več kot 900 gledalcev, ki so skupaj prispevali 1400 evrov za izbrisane. Denar je kranjsko gledališče po vsaki predstavi poslalo vladi Republike Slovenije in dopisalo, da je namenjen za odškodnine izbrisanim.
Kuverte z denarjem je vlada posredovala ministrstvu za notranje zadeve. Tudi tam pa so bili presenečeni in so denar poslali ministrstvu za finance, je minuli teden poročal Dnevnik. Kot so za STA povedali na ministrstvu za finance, so takoj po praznikih, v torek gotovino vplačali na podračun proračuna Republike Slovenije pri Banki Slovenije. »V nadaljnjih dneh bo ministrstvo za finance skladno z utečenimi procedurami v okvi-
ru finančnega načrta ministrstva za notranje zadeve odprlo ustrezno namensko proračunsko postavko v višini pravic porabe prejete donacije,« so pojasnili na ministrstvu in zagotovili, da se bodo do-nirana sredstva uporabila za namene izplačila odškodnin za izbrisane.
Pred koncem meseca si lahko na vladi obetajo še nove kuverte z denarjem, saj bo predstava 25.671 ponovitev v kranjskem gledališču doživela tudi 18., 19.
in 20. aprila. Kasneje pa bodo sledila še gostovanja, nekatere kulturne ustanove so se namreč odzvale na poziv Prešernovega gledališča, naj odprejo vrata tej politično angažirani predstavi. Predvidoma maja bodo predstavo odigrali tudi posebej za predstavnike vlade in poslance Državnega zbora. Gledališčniki s predstavo namreč apelirajo tudi na slovensko politiko, ki pa se nanjo zaenkrat ni odzvala, kot bi si želeli.
TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
Velika srenja, nova produkcija Slovenskega gledališča, tokrat ni prepričala Edinosti. »Je pač res manjkalo na vseh koncih in krajih vaje in uprizarjalcu glavne uloge, grofa Marianija, gospodu Toplaku je večkrat tako občutno zmanjkovalo slovenskega teksta, da je mnogokrat govoril neko posebno hrvatsko - slovensko mešanico, ki silno neugodno deluje na redno prebavo. V igri sami gospod Toplak ni bil slab, a marsikje mu je manjkalo izrazitosti. Vse premalo je bilo v njem izražen fini, gladki diplomat, ki vidi grehe in slabosti vseh drugih, a končno le pade nad svojimi lastnimi, za katere je slep. Prizor z bankirjem v drugem dejanju je bil z Marianijeve strani premrtev.
O Fiametti gospe Dragutinovičeve velja isto, kar smo že rekli svoj čas. Mestoma je zadela prav dobro koketo, ki je le sama sebi namen, a v onem prizoru, ko jo soprog zaloti pri ljubimcu, je bilo neko premalo resničnosti, praveg strahu, pa vendar one tudi pristne ženske lahkomiselnosti, ki pomaga tudi preko naj-kočljivejših stvari. V tretjem dejanju, kjer že nastavlja svojemu novemu soprogu rožičke in to morda celo s svojim prvim soprogom, je bila prav dobra.
V resnici ugajal nam je gospod Dragutinovič v ulogi bankirja Kristijana Lordana. Karakteriziral je izborno moža, ki ve, da ga vara njegova soproga z njegovim prijateljem in ki je izbral za maščevanje najboljše sredstvo, da je obesil svojo ženo njenemu ljubimcu, svojemu prijatelju, vedoč, da ga tako kaznuje z uresni-čanjem njegove lastne teorije o veliki srenji zakonskih slepcev na njem samem. Hladno, trezno računajoč karakter - krščen žid, ki razume svoj posel.
Kakor rečeno, se je splošno opažalo pomanjkanje vaj in znanje teksta, ki je bilo mestoma tako občutno, da je bilo več čuti suflerko nego igralce; vendar moremo trditi še vzlic temu, da je bila v ostalem igra dobra, kar je sicer ne ravno pre-številno občinstvo priznavalo z živahnim odobravanjem, ker je stvar tudi sama na sebi dobra in če se nekoliko bolje pripravi, bi prav želeli, da se igra ponovi!«
TA TEDEN
A PHIHDHSKI DHEYHIK
T	BI... Ill JLIL . II lllfl IIIUIUII I1IJUIII I I Ifi. .1
PRED 50 LETI
Vanja je namreč ime, ki ga uporabljamo za moške in ženske, spol pa spoznamo iz končnice. Če je moški, ima končnico -ev -eva -evo, torej Vanjeva vrnitev, Vanjev avto. Če je ženska pa dobi končnico -in -ina -ino, torej Vanjina vrnitev, Vanjin avto.
Čeprav vsi poznajo besedno tata (namesto oče) in tudi vedo, da je avto tatov in hčerka tatova, se pri drugih imenih zmedejo.
Zato večkrat berem Rebulin roman, čeprav je edino pravilno Rebulov roman in tudi Rebulova hčerka, pesnica Alenka Rebula, ali pesnica Rebulova. Vse samostalnike, priimke in imena moškega spola torej spremenimo v pridevnike tako, da jim dodamo končnice -ov (-ev), -ova (-eva) -ovo (-evo), tudi, če se končujejo na -a.
Lelja Rehar Sancin
Na Proseku je vladal preplah zaradi podivjanih pobeglih konj. »Pro-sečani so bili priče prizoru, kakršnih so bili nekoč vajeni le na divjem Zahodu. S proseške postaje so ušli trije konji - žrebec in dve kobili - (po trditvah nekaterih celo štirje) od katerih pa naj bi se eden izgubil, za katerimi so se zapodili nekateri delavci. Pogon je trajal precej časa, kajti konji so jo ubrali najprej proti Briščikom in od tu so se usmerili proti Proseku, kjer so se ustavili na Luxovi mandriji. Živali, zlasti pa žrebcu, je bilo očitno dovolj vožnje v zaprtem vagonu in tako so hotele spet na svobodo. Žrebec je budno pazil na obe kobili. Nikogar ni pustil blizu in dva oziroma trije moški, ki so menili, da žrebec ni tako nevaren, so jo pošteno skupili. Prva sta bila na vrsti Karlo Lazar, ki so ga morali zaradi raznih poškodb, ki mu jih je žrebec prizadejal s svojimi zobmi in kopiti, odpeljati v bolnišnico ter ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh, ter Mauro Colon-na, ki je zaposlen na gradbišču podirajoče Luxove gostilne. Le temu so nudili le prvo pomoč in bo okreval v dveh dneh. Končno je vrsta še na nekem Francu, ki pa mu je žrebec na srečo odtrgal hlačnik, tako da se je iz njega posvetilo golo stegno.
Okoli Luxove mandrije se je medtem zbrala množica domačinov, a tudi mnogo Tržačanov, ki jih je pot slučajno privedla mimo. Če se je hotel kdo približati žrebcu in obema kobilama, je slabo naletel: žrebec se je pognal proti njemu, a se je potem ko je videl da človek beži, zopet ustavil in se vrnil k obema kobilama. Očividci pravijo, da so bili to prizori, ki ji zlepa ne bo moč pozabiti, saj se je žrebec izkazal kot res najbolj temeljita žival. Toda tudi tem prizorom je bilo treba napraviti konec, za to so poskrbeli karabinjerji s pro-seške postaje, ki so v žrebca umirili s puško: najprej s streli v nogo, potem še v vrat in ob sedmem strelu je bil žrebec mrtev.«
10
Petek, 5. aprila 2013
KULTURA
/
GLEDALIŠČE KOPER - V sodelovanju z MGL
Ponavljajoča se zgodba o zaposlenih in osamelih ženskah
Indigo sodobnega srbskega avtorja Duška Premovica je na oder postavil Boris Cavazza
V delovnih okoljih ženske (še) niso enakopravne. Nikjer na svetu. V delovnih okoljih (in ne samo) ženske težko najdejo pot druga do druge. Vsepovsod. Mednarodni dan žena še ni daleč in tudi letos nam je postregel s podatki, ki potrjujejo pravilnost trditev. Bolj prve, druga je težje opredeljiva. Tudi v nekdanjih socialističnih državah, sedaj (že dolgo) v tranziciji je tako. O tem razvija svoje misli sodoben beograjski dramatik Duško Premovic, avtor gledališkega teksta Indigo (2006). Naslov ni lahko raz-berljiv, opozarja pa na barvo oziroma na lastnost «karbon papirja», s pomočjo katerega nastajajo kopije. In kopije oziroma nenehno, nespremenjeno ponavljanje situacij, ženski v škodo, je teza, ki jo je razvil Premo-vic. Tekst je prišel v roke Borisa Ca-vazze, ki ga je - v prevodu Sonje Po-lanc - priredil in postavil na oder. Uprizoritev je rezultat sodelovanja Gledališča Koper, v katerem je bila premiera 29. marca in Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer bo premiera nocoj, 5. aprila.
Tema je nedvomno mamljiva. Še posebej za igralke. Še bolj za tiste, ki so že v boljših letih in na katere avtorji radi pozabljajo. Zato je razumljivo navdušenje Jožice Avbelj, o katerem govori Boris Cavazza v intervjuju, objavljenem v gledališkem listu. Uveljavljeni igralki, članici MGL, je režiser zaupal vlogo Ane, starejše uslužbenke, ki jo odpustijo. Mlajšo Belo, ki se ob koncu zbliža z Ano, katero je doživljala kot tekmico, kar sicer velja v obeh smereh, igra Ajda Toman (Gledališče Koper). V predstavi nastopa
Jožica Avbelj (levo) in Ajda Toman (desno) v predstavi Indigo
tudi Zara, Rok Matek (Gledališče Koper): to je uslužbenec istega podjetja, ki zasnubi Belo. Prav glede te moške figure je Cavazza kot dramaturg in režiser najbolj posegel v Pre-movicev tekst. V izvirniku je Zara bivši kaznjenec, ki se zaposli v podjetju in s svojo gesto reši Belo osamljenosti in tako prepreči, da bi se njeno de-lovno-ljubezensko življenje izteklo klavrno, kot se je Anino. Cavazza pa ni bil za happy end, odločil se je za odprt konec, ni zapečatil ne Anine ne Beline usode: Anin prisilni odhod iz
podjetja, Belina bolezen, Zarov poročni predlog, vse to odpira nove možnosti, starega je konec, novo se napoveduje.
Pri postavitvi na oder Premovi-cevega teksta je bil po režiserjevem mnenju odločilen scenografski doprinos Mete Hočevar, ki je znala prostorsko določiti in umestiti dogajanje.
V Indigu se soočata ženski različnih generacij, a z enakimi poklicnimi ambicijami in zelo podobnimi osebnimi težavami. Najprej je dialog oster, potem, ko je njunega delavne-
ga sobivanja skoraj konec, se zbližata. Bela ostane sama, dokler ne pride Zara - ta se je sicer že prikazoval - s svojo rešitvijo ... Žensko naravnana uprizoritev, za katero se je najprej odločila Barbara Hieng Samobor, direktorica MGL, je zanimiva že zaradi načina razkrivanja sodobnega ženskega položaja. Ob tem načenja vsesplošno temo osamljenosti, ki današnjega človeka rada ohromi in otopi. Indigo lahko razumemo tudi kot opomin, češ ne uporabljaj me preveč, ne kopiraj napak. (bip)
LJUBLJANA
Azijska umetnost letos v fokusu festivala Exodos
Festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos bo v svoji 18., "polnoletni" izdaji v Ljubljani ponudil 25 predstav in deset dogodkov, kot so delavnice, predavanja in srečanja z umetniki. Festival, ki ga letos kurira britanski umetnik Tim Etchells, bo 14. aprila uvedla premiera predstave Mareta Bulca Gremo vsi!.
Poleg razstave festival Exodos in Svetlobno gverilo napovedujejo tudi Etchellsovi svetlobni napisi, povezani z njegovo literarno dejavnostjo, ki so od včeraj na ogled po Ljubljani. V Galeriji Jakopič že stoji mali oder, ki ga bodo začasa festivala namenili pogovorom in performansom. Zaključek festivala bo 25. aprila zaznamovala predstava Etchellsove skupine Forced Entertainment Jutrišnji žuri, ki jo bodo uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču. V fokusu festivala bo letos azijska umetnost. Selektor Tang Fu Kuen je pri izboru nastopajočih izhajal iz vprašanj, kdo so predstavniki mlade generacije v Aziji, kakšne so njihove vizionarske ideje in kaj prinašajo v umetniško razpravo. V program je vključil solo predstave, ki veljajo za fenomen azijskega sodobnega plesa.
Exodos bo v Stari elektrarni uvedla premiera Bulčeve predstave Gremo vsi!, nastala v produkciji Maske in koprodukciji Bunkerja ter Zavoda Exodos. Gledališko-glasbeni projekt je tematsko vezan na migracije mladih ustvarjalcev v tujino. Slovenske barve bodo zastopane še s predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! v režiji Oliverja Frljica, ki velja za enega uspešnejših "izvoznih artiklov" SMG. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa bo na ogled ko-produkcija gledališča z nizozemskimi in norveškimi ustvarjalci Bestiaires oz. Bogovi na turneji. (STA)
GALEB
Februarska številka revije
Oblikovalci zbrali lep izbor zgodbic iz slovenske zakladnice
Kljub koledarski pomladi je zunaj še vedno bolj zimsko, visoke gore so še bele, zimski pa je tudi februarski Galeb, s katerim se v teh še vedno hladnih dneh lahko odpravimo na zanimiv potep. Zimsko naslovnico z motivom sneženega moža je prispevala Milena Mičič, učenka 2. razreda OŠ Alojza Gradnika s Cola. Oblikovalci revije pa so v tej številki zbrali lep izbor zgodbic iz slovenske literarne zakladnice.
Zvezdana Majhen nam je za februar izbrala poučno in praznično pesem Narod in jezik, ki jo je zasanjano naslikala Mojca Cerjak. Med pesmicami velja omeniti še stalno Galebovo sodelavko Martino Legiša, ki je prispevala pesem z naslovom Poseben bolnik, za hudomušno ilustracijo pa je poskrbel Štefan Turk. Najbrž se njunih pesmi in podob nikoli ne naveličamo. V dom posrečene družine Hladilnikovih nas je tudi tokrat spustila Maja Gal Štromar, ki skupaj z ilustracijo Štefana Turka pripoveduje o pomenu ljubezni in sprejemanja drugega. Štefka Kac Marn v svoji zgodbi Volčja ljubezen nadaljuje s prigodami volčje družine, ki se spoprijema z različnimi izzivi: tokrat s človeškimi pastmi. Medved in miška pa nam v obliki stripa razlagata, kakšna je razlika med malo in veliko. Hu-morno pripoved je napisala Majda Koren, narisal pa jo je Bojan Jurc. V
Galebu letošnjega letnika njegovi oblikovalci iz zakladnice ljudskih pripovedi vsak mesec objavijo eno besedilo. Avtorica teh besedil Marjeta Zorec je za februarsko izdajo izbrala idrijsko ljudsko pripoved, ki govori o čudnem povodnem možu Ge-strinu, ki so mu ljudje morali nekaj darovati, da jih ni nadlegoval ali celo kaj žalega storil. Pripovedko je zelo lepo ilustrirala Marjana Šegula Miš. Že kar nepozabne pa so ilustracije Andreje Peklar, ki likovno dopolnjuje zgodbico o Kozimi in Ka-mili, ki sta plod domišljije avtorice Anine Oblak.
Dvoročno je bila napisana zgodbica Svinčnik in Domnov rojstni dan. Pod njo sta se namreč podpisali Nina Kokelj in Saška Rakef. Stalnica letošnjega Galeba je tudi zgodbica Helene Jovanovič, ki vsak mesec prispeva eno pripoved o dečku De-žanu. Rubrika ko živali spregovorijo, ki jo vsak mesec pripravlja Klarisa M. Jovanovič, pa bo všeč otrokom in odraslim. Tokrat lahko izvemo veliko o zajcu, s katerim je povezan marsikateri slovenski pregovor. Kot spodbudo za vzgojno-izobraževalno delo so oblikovalci revije objavili do-polnjevanke, uganke ter likovno in kuharsko delavnico. S pomočjo prve delavnice se bomo naučili pripravljati zanimive pirhe, z drugo pa se bomo naučili pripravljati cvetačni obrok, ki ima obliko sneženega moža. Gozd Pirčeva dolina - naravoslovna pripoved - je lahko privlačno izhodišče za pogovor o znamenitostih domačega kraja in okolice. V rubriki Zelišča in začimbe pa lahko izvemo marsikaj zanimivega o rožmarinu, ki ima tudi veliko zdravilnih učinkov. Martina Malalan in Katerina Kalc sta nam v besedi in sliki podali opis rastline, nahajališče, čas cvetenja, način nabiranja in zdravilne učinke, ob koncu pa še napotke za pripravo čaja.
Na zadnjih Galebovih straneh pa je tokrat kotiček naših šolarjev, ki so prispevali risbe in spise. (sč)
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS —
I1CJ1
The Strokes
Comedown Machine
Indie rock, pop rock
RCA Records, 2013 Ocena:
»Padajoči stroj«, tako je ime petemu glasbenemu izdelku ameriškega ben-da The Strokes, ki je izšel ravno prejšnji teden pri angleški multinacio-nalki RCA. Zasedba, ki je na začetku novega tisočletja vodila gibanje prerojenega indie rocka, je to vlogo že zdavnaj zamenjala za bolj nostalgi-čno hlipanje po popu iz osemdesetih ...
Comedown Machine torej, The Strokes so iz tega zornega kota res »padajoči stroj«, ki je po uvodnem dokaj inovativnem prvencu (izšel je pred dvanajstimi leti) ubral pot, ki se počasi, a neizprosno izliva v morje »komercialne« glasbe. Za izjemo velja komad All The Time, predvsem pa hitra in poskočna 50/50, izredna indie rock - pank pesem, pri kateri pride končno do izraza tudi hrapav glas pevca Juliana Casablancasa, pa čeprav s pomočjo elektronskih efektov. Čisto drugačna je uvodna Tap Out, bolj v osemdeseta leta usmerjena pesem, ravno tako pa single One Way Trigger, ki ima sicer posrečeno melodijo, a tudi moteč Casablancasov vokal v falsetto tehniki. Glasbeni trend nadaljuje naslednja Welcome to Japan, sledi komad, ki daje ime plošči 80's Comedown Machine in zveni tako, kot bi pomešali glasbo francoske skupine Phoenix z Islandci Sigur Ros ... Po že omenjenem, uspešnem intermezzu 50/50 sta na vrsti anonimna komada Slow Animals in Partners in Crime, nato pa Chances, kjer Casablancas slabo oponaša uspešnega angleškega pevca Miko. Ploščo zaključujeta še pesem Happy Ending, prijeten komad, idealen za najpopularnejše radijske postaje, in še umirjena in zapeljiva Call It Fate, Call It Karma. Comedown Machine lahko brez večjih pomislekov opredelimo kot »ea-sy-listening« ploščo, ki sledi ravno takemu albumu Angles (2011) in podobnemu First Impressions of Earth (2006). Ploščo, ki drastično zmanjšuje upanje, da se bo skupina vrnila k svojemu prvotnemu soundu ...
/
ITALIJA, SVET
Petek, 5. aprila 2013
1 1
RIM - Stališče župana Firenc sprožilo polemike v Demokratski stranki
Renzi: »Izgubljamo čas, Cerkev je bila hitrejša«
n


Župan Firenc Matteo Renzi je bil včeraj o dkrito polemičen do Bersanija
ansa
RIM - Stranke po doslej neuspešnih poskusih za sestavo nove vlade vse bolj pretresajo notranji boji in pritiski, naj se vendarle oblikuje neka koalicija. Med drugim je h koaliciji z desno sredino Silvia Berlusconija pozval župan Firenc Matteo Renzi, viden član levosre-dinske Demokratske stranke, relativne zmagovalke februarskih volitev. Vodja Demokratske stranke (PD) Pier Luigi Bersani je doslej vztrajal, da ne bo šel v koalicijo z desnosredinskim taborom, čeprav ga Berlusconi k temu poziva že vse od volitev. Renzi sedaj opozarja, da sta edini možnosti ali koalicija z Ber-lusconijem ali pa nove volitve v juniju.
Renzi vse glasneje napada Bersa-nijevo stališče, da koalicija z Berlusco-nijem ni možna. »Ne moremo čakati, da Bersani pridobi podporo.
Nekaj se mora zgoditi. Ali vlada, ki jo bo sestavil predsednik, ali velika koalicija ali pa se moramo vrniti na vo-
PJONGJANG - Vse glasnejše grožnje z vojaškim napadom
Severna Koreja namestila na obalo balistično raketo srednjega dometa
Korejski voditelj Kim Jong - Un s svojimi generali
ansa
lišča,« je za časnik La Repubblica dejal Renzi.
Bersani na Renzijeva stališča včeraj ni odgovoril neposredno, oglasilo pa se je več njegovih tesnih sodelavcev. Alessandra Moretti iz vodstva PD je ocenila, da bi bile volitve takoj neodgovorno dejanje. Glede koalicije z Ljudstvom svobode pa je dejala, da je Demokratska stranka hotela skupaj z LS izpeljati reforme, a to zaradi odklona desnice ni bilo mogoče.
Odgovorni za gospodarstvo DS Stefano Fassina je dejal, da ni spoštljivo govoriti o izgubljanju časa kot to dela Renzi. Po njegovi oceni je predsednik republike Napolitano iskal možnosti, vendar je naletel na resne težave. Oglasil se je tudi sam Napolitano, rekoč, da po njegovem mnenju ne izgubljajo časa. Podobno je o delu poslanske zbornice ocenila njena predsednica Laura Boldrini, ki je obenem predlagala komisijo za spremembo volilnega zakona.
Bersani se je medtem sestal z Montijem, s katerim se je pogovarjal o možnih skupnih kandidatih za predsednika republike. Na dnevnem sredu srečanja pa so bila tudi urgentna gospodarska vprašanja, ki jih je treba rešiti, začenši s takojšnjim sprejetjem sklepa o plačilu dolga, ki ga ima državna uprava s tisoči podjetij, ki so zaradi tega v hudi stiski.
Medtem pa se pritiski večajo tudi v gibanju Pet zvezd komika Beppeja Grilla, tretji najmočnejši politični opciji v Italiji. Vse več poslancev tega gibanja namreč kritizira vztrajanje Grilla, da ne bo vstopil v koalicijo s katero od tradicionalnih političnih strank. Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, se jih vse več zavzema za koalicijo z Demokratsko stranko.
»Ko v parlament prideš z osmimi milijoni glasov, moraš prevzeti odgovornost. Menim, da je dialog z Bersa-nijem nujen. Država trpi in ne smemo izgubljati časa. Ne moremo čakati tri mesece na nove volitve,« je izjavi poslanec Pet zvezd Tommaso Curro za italijanski časnik La Stampa.
Grillo sicer zaenkrat ne popušča.
PJONGJANG/SEUL/WASHINGTON - Severna Koreja je premestila ba-listično raketo srednjega dosega vzdolž svoje vzhodne obale. Poznavalci ocenjujejo, da želi Pjongjang s tem pokazati svojo moč ali se pripraviti na izstrelitev. Severna Koreja je delavcem iz Južne Koreje tudi ponovno preprečila dostop do industrijskega objekta Kaesong in zagrozila, da bo umaknila svoje delavce. Premestitev severnokorejske balistične rakete številni označujejo tudi kot odgovor na sredino odločitev ZDA, da svoj obrambni in radarski sistem namestijo na svoji bazi na pacifiškem otoku Guam, je včeraj sporočila nemška tiskovna agencija dpa.
Bela hiša je v sredo Severno Korejo, ki je nedavno zelo zaostrila svojo retoriko in v sredo sporočila, da je odobrila jedrski napad na ZDA, pozvala, naj preneha z grožnjami, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
»Ponovno smo bili deležni sporočila Severne Koreje z grožnjami, ki niso v pomoč in so nekonstruktivne,« je izjavila tiskovna predstavnika sveta na nacionalno varnost Caitlin Hayden. Dodala je, da gre za še eno od številnih pro-vokacij, s katerimi se Severna Koreja samo še bolj izolira od preostalega sveta in ruši lasten gospodarski razvoj.
Severna Koreja je sicer včeraj že drugi dan blokirala dostop do skupnega industrijskega objekta Kaesong in tako južnokorejskim delavcem preprečila, da bi prišli v objekt, ki si ga delita obe Koreji. Pjongjang je tudi zagrozil, da bo iz Kaesonga umaknil 53.000 svojih delavcev.
»Če nas bodo južnokorejske marionete in konservativni mediji še vedno blatili, bomo našim delavcem naložili, da se umaknejo iz Kaesonga,« je po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA sporočil severnokorejski odbor za mirno ponovno združitev Korej. Ob tem so v Pjongjangu še dodali, da se zdi »zaprtje kompleksa realnost«.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je zaradi odločitve Pjongjanga glede Kaesonga včeraj izrazil razočaranje in zaskrbljenost. Upa, da bodo severnokorejske oblasti čim prej spet omogočile dostop južnokorejskim delavcem, saj tamkajšnje sodelovanje prinaša koristi tako za Severno kot Južno Korejo, piše AFP. Ban je poleg tega na novinarski konferenci v Monaku ponovno izrazil »globoko zaskrbljenost« zaradi naraščanja napetosti na Korejskem polotoku, ki ga je povzročila »zelo negativna hujskaška retorika Severne Koreje«. Vnovič je posvaril, da »jedrske grožnje niso igra« ter pozval vse vpletene strani, predvsem kitajsko vlado, naj umirijo dogajanje. (STA)
NEW YORK - Obletnica
Pred 45 leti ubit Martin Luther King
NEW YORK - Na včerajšnji dan leta 1968 je bil na balkonu motela v Memphisu ustreljen ameriški borec za državljanske pravice temnopoltih Martin Luther King mlajši. Ubit je bil, ko je prišel v Tennessee, da izrazi podporo tamkajšnjim stavkajočim smetarjem.King se je le dan pred umorom v Memp-hisu pošalil na račun dogodka iz leta 1958, ko ga je v New Yorku skušala ubiti duševno neuravnovešena ženska. Rešilo ga je to, da je v trenutku, ko ga je zabodla z nožem, kihnil, zaradi česar je rezilo za las zgrešilo vitalne organe.
Martin Luther King mlajši je bil v času svoje smrti že svetovno znana osebnost. Leta 1964 je zaradi zagovarjanja nenasilnih metod boja proti zatiranju prejel Nobelovo nagrado za mir. Beli Američani na jugu so Martina Luthra Kin-ga sovražili, nekateri so se ga tudi bali. Posebno pozornost mu je namenjal celo »večni« direktor ameriške zvezne policije FBI J. Edgar Hoover, saj ga je sumil protidržavnih oziroma komunističnih dejavnosti.
Velika Britanija je julija 1968 ZDA izročila Jamesa Earla Rayja, ki je umor borca za pravice temnopoltih hitro priznal in dobil 99 let zapora. Umrl je leta 1998, vendar pa je pred tem priznanje umaknil. Tako kot v primeru atentata na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963 tudi glede umora Kinga krožijo številne teorije zarote. Kingov umor je v ZDA sprožil hudo rasno nasilje, v katerem je umrlo 40 ljudi. Tedanji ameriški predsednik Lyndon Johnson je 7. april 1968 razglasil za dan žalovanja za pokojnim, na pogrebu v Atlanti, kjer danes stoji muzej Martina Luthra Kinga mlajšega, pa se je zbralo okoli 100.000 ljudi.
ZDA imajo še vedno številna nerešena rasna vprašanja, vendar pa so se od leta 1968 močno spremenile, kar med drugim dokazuje dvakratna izvolitev temnopoltega Baracka Obame na položaj predsednika ZDA. (STA)
V Franciji kmalu zakon o istospolnih porokah
PARIZ - Zakon, ki bi omogočil istospolne poroke in posvojitve otrok s strani istospolnih parov, je v Franciji pred zadnjo parlamentarno oviro. Po potrditvi v narodni skupščini je danes razpravo o njem ob napovedi novih protestov začel še senat. Tudi tu je potrditev skoraj zagotovljena, a najverjetneje z manjšo večino kot v spodnjem domu parlamenta.Predlog zakona, ki na novo definira zakonsko zvezo, je senatu danes predstavila ministrica za pravosodje Christian Taubira. Senatorji naj bi o njem razpravljali do 12. ali 13. aprila in potem o njem glasovali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Proti islamističnemu zatiranju »zgoraj brez«
BERLIN - Pred mošejami in tunizijskimi veleposlaništvi po Evropi so včeraj pomanjkljivo oblečene aktivistke priredile proteste proti islamističnemu zatiranju pravic arabskih žensk. Protestnice iz ukrajinske feministične skupine Femen so izvedle shode med drugim v Berlinu, Kijevu in Parizu ter si na prsi napisale slogane, kot je »Gole prsi proti islamizmu«.»Smo svobodne, smo gole, to je naša pravice, to so naša telesa, pravila in nihče ne more uporabiti religije za zlorabo in zatiranje žensk,« je dejala članica Femen Aleksandra Šev-čenko na manjšem shodu pred berlinsko mošejo pri temperaturah blizu ledišča. »Proti temu se bomo borile in naše prsi bodo močnejše od njihovega kamenja,« je še dodala.
Policija v Kijevu pa je včeraj pridržala dve mladi aktivistki, takoj ko sta se približali edini mošeji v mestu. Približno 20 zgoraj brez aktivistkam je dostop do tunizij-skega veleposlaništva onemogočila tudi policija v Parizu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Shodi po Evropi so se osre-dotočali predvsem na primer tuni-zijske aktivistke Amine Tyler, ki je prejšnji mesec sprožila škandal, ko je na spletu objavila svoje fotografije z napisi »Moje telo pripada meni« in »Je...e svojo moralo« na svojih golih prsih. Njene podpornike sedaj skrbi, da ji grozi kazenski pregon.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
38.610,50 € -47,15
SOD NAFTE
(159 litrov)
107,11 $ +0,12
EVRO 1.2818 $ -0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
4. aprila 2013		
	evro (povprečni tečaj)	
valute	4.4	3.4
ameriški dolar	1,2818	1,2828
japonski jen	122,31	119,96
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,81 7	25,828
danska krona	7,4534	7,4535
britanski funt	0,84745	0,84840
madžarski forint	301,38	302,10
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7011	0,7013
poljski zlot	4,1887	4,1908
romunski lev	4,4251	4,4208
švedska krona	8,4064	8,3258
švicarski frank	1,2155	1,2167
norveška krona	7,4490	7,4465
hrvaška kuna	7,6085	7,6095
ruski rubel	40,5533	40,5150
turška lira	2,3176	2,3205
avstralski dolar	1,2290	1,2237
braziljski real	2,5898	2,59121
kanadski dolar	1,3012	1,3010
kitajski juan	7,9484	7,9639
indijska rupija	70,3680	69,8550
južnoafriški rand	11,8509	11,8463
/	TRST	Petek, 5. aprila 2013	48
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
DOBERDOB - Do začetka novega šolskega leta dela ne bodo zaključena
Izvajalec odstopil, šola bo morala počakati
Volitve
3<
P. Vizintin
Uresničil se je najslabši scenarij. Doberdobska občina je v minulih dneh prejela uradno sporočilo, s katerim se je gradbeno podjetje, ki so mu jeseni zaupali širitev stavbe doberdobske nižje srednje šole, odpovedalo izvedbi del. Občinska uprava bo morala zdaj imenovati drugega izvajalca, zato se bodo delavci v najboljšem primeru vrnili na gradbišče čez nekaj mesecev. To pomeni, da septembra, ko se bo začelo novo šolsko leto, doberdob-ska nižja srednja šola še ne bo razpolagala z dodatnimi prostori, ki jih nujno potrebuje in na katere čaka že nekaj let. V najboljšem primeru, pravi doberdobski župan Paolo Vizintin, bodo nove učilnice urejene do decembra.
»Ta razplet smo pričakovali, čeprav smo upali, da bo drugačen. Izvajalec se je uradno odpovedal širitvi nižje srednje šole, zato bomo morali imenovati drugega izvajalca,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin in nadaljeval: »V kratkem se bomo sestali s podjetjem, ki se je uvrstilo na drugo mesto na lestvici, in preverili, ali je pripravljeno dokončati dela, ki jih je začel prvi izvajalec.« Župan pravi, da bi lahko do imenovanja novega gradbenega podjetja in ponovnega začetka del lahko prišlo že junija, glede na dosedanje izkušnje pa ni preveč optimist.
Kot smo poročali v prejšnjih dneh, je gradbeno podjetje iz Porde-nona, ki je lani zmagalo javno dražbo, občini Doberdob predlagalo spremembo načrta obnovitvenih del. Namesto obnove obstoječih zidov stavbe, kjer so sla-čilnice, je predlagalo izgradnjo novih zidov. Upravitelji so podjetju pojasnili, da bi na to pristali le v primeru, da bi se stroški ne spremenili, vodja firme pa je ocenil, da je to izvedljivo. Gradbeniki pa so se očitno s časom premisli, saj so po Vi-zintinovih besedah naposled zahtevali višjo vsoto, na kar občinska uprava ni pristala. Občina je podjetju poslala pisno zahtevo po takojšnjem začetku del po prvotnem načrtu, podjetje pa je sklenilo, da se umakne.
Nad odstopom podjetja je zelo razočarana podžupanja Luisa Gergolet. »Pred enim mesecem so mi osebno zagotovili, da bodo v kratkem začeli z deli in da ne bodo zahtevali dodatnega denarja, nato pa so se premislili. Zelo sem potrta, saj je občina nemočna pred tovrstnim ravnanjem,« je povedala Gergoletova in spomnila, da zaradi zamud pri dokončanju gradbenih del ob učencih in učnem osebju, ki se morajo zadovoljiti z začasno prostorsko rešitvijo, nastrada tudi občinska knjižnica. »Zaprta je že dve leti. Knjige so shranjene v prvem nadstropju večnamenskega centra društva Kremenjak, a jih ne moremo izposojati. Občani lahko na občini zaprosijo za izposojo knjig preko pokrajinskega knjižničnega sistema, kar pa seveda ni najbolj praktično. Izposoja je upadla, mladina pa nima prostora, kjer bi se lahko srečevala, delala raziskave, ipd.,« je zaključila podžupanja. (Ale)
GORICA
Ljubosumni oficir napadel kolego
Namesto štirih mesecev zapora bo moral opraviti 120 ur brezplačnega dela v korist skupnosti. To je pogojna kazen, ki jo je oficirju konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli naložilo sodišče iz Verone, ker je pred časom pretepel kolega. Oficir oddelka za taktično podporo brigade Pozzuolo, ki ima sedež v Tržaški ulici v Gorici, se je pogosto kregal z ženo. Ko sta se vnovič spri-čkala, se je ženska skupaj z otrokoma zatekla h kolegu svojega moža. Oficir, ki so ga po dogodku ovadili zaradi groženj in fizičnih napadov v obtežilnih okoliščinah, je ženi sledil. Pozvonil je na vhodna vrata stanovanja svojega kolega in ga prepričal, naj mu odpre vrata. Najprej ga je porinil, nato pa ga je oklofu-tal. Kolega je naposled poklical ka-rabinjerje, ki so moškega odpeljali.
Gradbišče sredi Doberdoba samuje
bumbaca
SVOBODA EKOLOGIJA LEVICA
Paolo Vizintin o pokrajinah
»V današnjem času se moramo vprašati, ali ima sploh smisel vzdrževati ustanove, kot so pokrajine. To so ogromni aparati z omejenimi pristojnostmi, upočasnjenim delovanjem, visokimi stroški, neskončno birokracijo in še zlasti s skromnimi rezultati. V našem prostoru bi kvečjemu imelo smisel razmišljati o avtonomni goriško-tržaški pokrajini po bo-censkem modelu - o organu z izrazito samostojnostjo in širokimi pristojnostmi, ki bi združeval pod isto streho velik del slovenske manjšine in omogočil njeno zaščitno raven v skladu z zakonskimi predpisi.« Tako razmišlja kandidat stranke Svoboda Ekologija Levica (SEL) za deželni svet, Paolo Vizintin.
LJUDSTVO SVOBODE
Rodolfo Ziberna o brigadi
»Pred 30 leti je bilo v našem mestu skoraj pet tisoč vojakov, z ukinjanjem železne zavese pa se je njihovo število postopoma zmanjševalo. Cena, ki sta jo Gorica in njena pokrajina plačali, je bila visoka, če pomislimo na vojaška območja, na kasarne, ki so danes opuščene in razpadajoče katedrale sredi puščave ... To smo storili, ker smo se zavedali pomena varovanja domovine. Zato ne moremo sprejeti, da selijo brigado v Emilio Romagno, potem ko smo za vojsko toliko žrtvovali. Ne odpišimo še brigade, saj do danes ni odloka o njeni selitvi, priča pa bi lahko bili tudi škodi za državno blagajno zaradi nedavnih naložb v vojaške objekte,« pravi Rodolfo Ziberna, kandidat Ljudstva svobode za deželni svet.
GORICA - Preiskava zaradi odkritja ostankov ročno izdelane bombne naprave
Demonstrativno dejanje?
V sredo še ena eksplozija na Rojcah, šlo pa naj bi za večjo petardo - Župan: »Upam, da gre le za skupino mladih pobalinov«
Goriški policisti še vedno preiskujejo okoliščine silovite eksplozije, ki so jo v torek ponoči okrog 23.30 slišali številni Goričani. Kot smo poročali včeraj, so preiskovalci najprej domnevali, da je na grajskem griču ali v predoru Bombi nekdo sprožil večjo petardo, popoldne pa so tik ob gradbišču vzpenjače odkrili ostanke kovinske cevi, ki bi lahko bila sestavni del doma sestavljene bombe.
Vodja letečega oddelka kvesture Claudio Culot, ki koordinira preiskovalno delo, je potrdil, da so ostanke cevi našli v gozdiču izven gradbišča, na katerem med drugim ni bila povzročena nikakršna škoda. Včeraj popoldne so še prever-
jali prisotnost eksplozivnih snovi in drugih ostankov, ki bi lahko pojasnili, kaj se je zgodilo. Po nekaterih virih naj bi kovinsko cev z eksplozivom pritrdili v zemljo, pokrili s prazno posodo gradbenega materiala in razstrelili, sile javnega reda pa tega niso potrdile. »Tehnična preverjanja so še v teku,« je poudaril Culot, ki je dodal, da je v sredo okrog 17. ure na območju bivšega zavoda Filzi na Rojcah prišlo do druge eksplozije, v tem primeru pa naj bi šlo le za večjo petardo.
Torkovo eksplozijo na grajskem griču nekateri povezujejo z načrtom vzpe-njače. Mnogi Goričani nasprotujejo njeni uresničitvi, zato se je porodil sum, da
bi lahko eksplozija bila demonstrativno dejanje. »Ničesar ne izključujemo, vendar ne verjamem, da je tako. Do zdaj ni nihče prevzel odgovornosti za eksplozijo,« je povedal Culot. Novica o odkritju ostankov ročno izdelane eksplozivne naprave je vznemirila tudi občinsko upravo, ki je v stiku s policisti in karabi-njerji. »Upam, da so protagonisti te zgodbe le mladi pobalini, ki ne znajo bolje izkoriščati svojega časa. Nadejam si, da jih bodo sile javnega reda kmalu izsledile,« je povedal župan in pristavil: »Tovrstna dejanja je treba neizprosno obsojati. Neprizanesljivi moramo biti tudi do vandalskih akcij, do katerih je prišlo
pred časom na območju gradbišča vzpe-njače in predora Bombi, ki so jih neznanci popisali z žaljivimi stavki, ob katerih so bili tudi politični simboli.«
Novico je na spletni strani Foruma za Gorico komentiral tudi Andrea Bella-vite, ki je bil v minulih letih med najbolj aktivnimi nasprotniki vzpenjače na goriški grad. Bellavite obsoja dejanje, v primeru, da bi res šlo za »atentat«, pa se sprašuje, komu bi to sploh služilo. »Ali bi od tega ne imeli koristi le tisti, ki želijo dokončno utišati proteste zoper gradbena dela, ki so nepopravljivo izmaličili grajski grič in zgledajo brez konca?« pravi predstavnik združenja Forum za Gorico. (Ale)
J*
a
Kulturni center Lojze Bratuž
v sodelovanju s Circolo Fotográfico Isontino
vljudno vabita na odprtje fotografske razstave
VIDIKI V€R€ v PRVI SVETOVNI VOJNI 1914 - 2014
Kulturni center Lojze Bratuž
sobota, 6. aprila 2013, ob 17.30
GORICA - Enotno vodstvo podjetja ATER pri županu
Z znižanjem davka Imu bi vlagali v nova stanovanja
Goriški župan Ettore Romoli se je srečal s predsednikom enotnega podjetja za neprofitne gradnje ATER Claudiom Serafinijem, ki sta ga spremljala direktor podjetja Massimo LIberale in goriški predstavnik upravnega sveta Daniele Stacco. Med sestankom je tekla beseda o novi ureditvi stanovanjskega podjetja, ki nima več pokrajinskih vodstev; le-ta so bila na predlog predsednika Furlanije Julijske krajine Renza Tonda, ki je želel znižati stroške delovanja podjetja, združena v enotno deželno vodstvo, na čelo katerega je bil marca imenovan Serafini. Upravni odbor, ki ga ob omenjenih sestavljajo še podpredsednik Emidio Bini, Luciano Aita, Manuele Braico, Walter De Bor-
toli, Domenica Marturano, Alessandro Minisini, Paolo Pittini in Fulvio Sluga bo deloval eno leto, v tem obdobju pa bo pripravil načrt reorganizacije, ki bo vodil v ustanovitev enotnega deželnega stanovanjskega podjetja.
Župan Ettore Romolija je upravitelje prosil, naj Gorici v tem letu namenjajo posebno pozornost. V mestu ima podjetje ATER tudi nekaj odprtih gradbišč. V Ulici Vittorio Veneto na primer obnavljajo bivši sedež zavoda Inam, kjer bodo uredili 39 novih stanovanj, ki bodo pred koncem leta na voljo goriškim družinam.
Predsednik Claudio Serafini pa je goriškemu županu predlagal nekaj ukrepov, ki bi podjetju omogočili prihranek
in hkrati vlaganje v obnovo in gradnjo stanovanj. Med temi je znižanje davka na nepremičnine Imu za podjetje, ki bi tako imelo na razpolago kar nekaj denarja za nove naložbe. Župan Romoli je izrazil pripravljenost, da preuči to možnost, obljubiti pa ni mogel ničesar. »Predlog znižanja davka na nepremičnine Imu za podjetje ATER bomo vzeli v poštev, pri tem pa bomo morali upoštevati razpoložljiva sredstva. Maja bomo predvidoma odobrili občinski proračun, v katerem bo v primerjavi z lanskim letom gotovo prišlo do bolečih rezov. Ti bodo prav gotovo negativno vplivali na tekoče stroške naše občine,« je povedal goriški župan Et-tore Romoli.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 5. aprila 2013
13
GORICA - Prvi nastop deželnega odbornika Rolfa Holuba v tujini
Koroški politični potres in klofuta na temo manjšine
Rolf Holub pri nas, zaenkrat, ni poznana oseba, je pa vredna, da jo spoznamo, saj gre za povzročitelja političnega potresa na Koroškem, ko je desetletno desničarsko vladanje zamenjala levosredinska uprava v sestavi Socialdemokratov, Ljudske stranke in Zelenih. Sodi me slednje od leta 2003, ko se je odločil, da vstopi v politiko. Nameraval je zapustiti Avstrijo, pa se je premislil in sprejel izziv, ki mu ga je serviral deželni glavar Jörg Haider, ko mu je zanikal nagrado za dejavnost v kulturi, ker se je satirično izražal do deželnih vodilnih struktur. Kot predsednik pristojne komisije je bil Holub glavni akter pri razkrivanju sleparij Hypo Banke, ko je ob njeni prodaji 6 milijonov evrov odcurljalo v predale Haiderjeve stranke. Zainteresirani lobiji so počenjali vse mogoče, da niso sodni postopki imeli pravega učinka. Zato je Holub tožil celo sodnike. Farsa se je zaključila lanskega julija, nakar je Liberalno nacionalna stranka na vse mogoče načine preprečevala svojo razrešitev in volitve, ker je povzročila 3 milijarde evrov izgub, podkupovanje je bilo ustaljena praksa (od 5 do 10 odstotkov vrednosti naložb). Na trenutke se je zdelo, da avstrijski gost govori o Italiji. Končno so na Koroškem volili in Haiderjeva stranka je padla od 44,5 odstotka na 17 odstotkov. Nemogoče je mogoče. O tem in vrsti drugih pojavov je Rolf Holub govoril okrog štiridesetim udeležencem srečanja, ki je potekalo v sredo v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Predavanje z zaporednim prevajanjem je priredilo študijsko središče Antonio Rizzatti, vezni člen med prireditelji in gostom pa je bil odgovorni za kulturno združenje goriških Zelenih, Renato Fiorelli.
Gosta, ki je Gorico izbral kot prvi cilj v tujini v vlogi deželnega odbornika, so pozdravili občinski odbornik Guido Germano Pettarin, pokrajinski odbornik Federico Portelli in medejski župan Alberto Ber-gamin. Vsi so poudarili zgodovinske vezi med Posočjem in Koroško, prvo svetovno vojno in prometne povezave ter postavili vprašanja glede prihodnosti. Potrebna so dogovarjanja, ki naj se osnujejo na že obstoječih pobratenjih med Gorico, Celovcem in Novo Gorico ter med Medejo, Šem-petrom-Vrtojbo in neko koroško občino.
Novinar Marco Di Blas, poznavalec avstrijskih razmer, je postavljal vprašanja in tudi sam pojasnjeval zamotane koroške zadeve, ki izvirajo iz drugačnega volilnega sistema. Pahljača pojavov in stališč za njihovo razreševanje je zaobjela energijo, daljnovode, odpadke, prevoze, zunanjo politiko, vodo ... Glede energije namerava Avstrija v 20-25 letih postati neodvisna z gradnjo malih central na vodo, veter, sonce, bio-maso. Seveda je proti gradnji Krškega II. Odpadke je nesmiselno in škodljivo prevažati na dolge razdalje ter ustvarjati nejevoljo pri sosedih. Naj vsak kraj skrbi za svoje, ker bo tako uspešnejše izbirno zbiranje. Avstrija sežiga le 22 odstotkov odpadkov, vse ostalo gre v reciklažo. Daljnovodi služijo le ozkim interesom investitorjev, kot se je izkazalo za tistega med FJK in Koroško, ki naj bi bil v interesu obeh držav, pri njem pa slednji nista bili soudeleženi in je vsa dokumentacija bila sad dogovarjanja zasebnih družb, je na goriškem javnem srečanju opozoril Holub.
Zaradi onesnaževanja je potrebno čim prej zamenjati pogonsko gorivo v vozilih, kar seveda nima smisla, če se napor omeji na eno samo državo. Nujno je zmanjšati porabo in omejiti na mednarodni ravni gospodarsko rast na 2 odstotka letno. To pomeni spremeniti gledanje na gospodarstvo in kulturo. Krizo je povzročil mednarodni kapitalistični sistem, ki v težavah s pomočjo državnih struktur prenaša sredstva državljanov na bančne in nato fi-
nančne družbe, zavožene investicije krije z izčrpavanjem milijonov ljudi in zdrava podjetja sili v prodajo.
Predavatelj je bil jasno opredeljen tudi glede privatizacije vode, seveda v smislu javnega upravljanja. Še bolj lapidaren je bil po vprašanju iz publike o novem odnosu do slovenske manjšine, o slovenskem uradnem pozdravu novega koroškega glavarja, o prisotnosti dveh svetnikov v deželnem svetu in na splošno v zvezi z manjšinskim vprašanjem: »Tako je edino prav in tako mora biti. Pika!« Nekaj poslušalcev je morda imelo občutek, do so dobili klofuto ... (ar)
Rolf Holub (desno) nagovarja goriške poslušalce (levo)
bumbaca
GORICA - Aretirali tri romunske državljane
Kradli čevlje in ščetke
Policisti v civilu so jih zalotili v trgovin Pittarello, pred tem so že obiskali trgovino Tigota
Čevlje, s katerimi so polnili torbo, so verjetno nameravali prodati v domovini. V resnici pa so se trije romunski državljani, ki jih je v prejšnjih dneh aretirala goriška policija zaradi tatvine v dveh goriških trgovinah, znašli v zaporu, kjer bodo morali počakati na sojenje.
Goriška mejna policija je v sredo dopoldne med rednim nadzorom prometa v bližini bivšega mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu ustavila avtomobil z romunsko registracijo, v katerem sta se peljala dva moška in ena ženska. Med pregledom dokumentov so policisti ugotovili, da so bili 38-letni V.N., 26-letni Z.C.N. in 36-letna D.I., ki so romunski državljani, v preteklosti že prijavljeni zaradi tatvine. V tem primeru ni bilo z njimi nič narobe, zato so jim mejni policisti vrnili dokumente in jih spustili naprej. Kljub temu so sklenili,
da kolege sodne policije seznanijo s prisotnostjo treh Romunov v mestu.
Izkazalo se je, da previdnost policistov ni bila odveč. Nekaj ur kasneje so namreč trije Romuni vstopili v trgovino z obutvijo Pittarello shop, ki deluje v Ulici Terza Armata. Ko so se sprehajali po prodajnih prostorih in si ogledovali blago, so jih opazovali goriški policisti v civilu. Le-tem ni ušlo, da je trojica s polic snela nekaj parov ženskih in moških športnih čevljev in jih spravila v torbo. Preden so pobegnili s trgovine, so jih policisti prijeli in odpeljali v kasarno pri Rdeči hiši. Med preiskavo avtomobila so policisti odkrili tudi vrsto električnih zobnih ščetk. Ugotovili so, da so jih Romuni ukradli v trgovini Tigota v Tržaški ulici. Vse tri so prijavili zaradi tatvine in jih odpeljali v zapor: moška sta v Ulici Barzellini v Gorici, ženska pa v tržaškem zaporu.
Plen kraje
Papir je pomečkan, črka je slabo čitljiva, nalepljen je na slabo vidnem mestu
GORICA
Nespodobni smerokaz
V sredo umeščeni slovenski konzulti, ki bo bdela nad ravnanjem občinske uprave z manjšino, predlagamo, da se spopade s sicer postransko zadevo, ki pa je ne gre podcenjevati, saj se nanaša na slovenski (hkrati tudi furlanski) urad pri občini. Kdor ga bo iskal, bo v veži matičnega urada le s težavo opazil napis, ki usmerja v prvo nadstropje: papir je pomečkan - morda ga je sram, ker se ne more kosati s sosednjimi tablami z navedbami ostalih pisarn -, črka je slabo čitljiva, nalepljen je na slabo vidnem mestu. Naj se smerokazu vrne dostojanstvo, da ne bi koga prešinila misel, da se v njem zrcali odnos občine do Slovencev ...
GORICA - Manjšina
Občinski konzulti dela ne bo zmanjkalo
Minilo je skoraj eno leto od izvolitve nove občinske uprave v Gorici in posledično tudi od začetka postopka za umestitev slovenske občinske konzulte. Od srede je konzulta umeščena, bolj kot izrazi zadovoljstva, ki jih seveda ne manjka, pa so na mestu spodbude h konkretnemu delu.
Poudarek zasluži najprej dejstvo, da imenovanje predstavnice šolskega sindikata Majde Bratina na predsedniško mesto je rezultat dogovora med krovnima organizacijama. Livio Semolič v imenu SKGZ čestita Bratinovi in podpredsedniku konzul-te Alešu Waltritschu ter jima želi, da bosta na najboljši možen način opravljala svojo nalogo: »Sedanji trenutek je zelo primeren za doseganje novih ciljev na relaciji manjšina - občinska uprava, saj je marsikaj še nedorečenega, kar zadeva na primer udejanjanje zaščitnega zakona, dvojezičnega poslovanja, vidne dvojezičnosti in ne nazadnje tudi nadgradnje že izpostavljenih potreb slovenskih občinskih jasli. Razlog za zadovoljstvo je tudi, da je bila predsednica izbrana na osnovi dogovora med SSO in SKGZ, kar kaže na pozitivne učinke dogovarjanja med krovnima organizacijama. SKGZ podpira obenem predlog o uradni zamenjavi pri predstavništvu znotraj konzulte, kjer je po statutu še danes prisotna Zveza slovenske katoliške prosvete. Primerno bi jo bilo nadomestiti s krovno organizacijo.«
Semoliču pritrjuje Walter Bandelj v imenu SSO: »Soglašam z zamenjavo Zveze slovenske katoliške prosvete s Svetom slovenskih organizacij, za kar sem že posredoval pri pristojnem odborniku. Zamenjavo mora najprej odobriti svetniška komisija, nakar jo bo osvojil še občinski svet. Med prioritetami pa mora biti tudi sprememba naziva. "Konzulta za probleme mestne etnične manjšine" naj po zgledu pokrajine postane "Konzulta za slovensko jezikovno manjšino". Novi predsednici sem tudi predlagal, naj na prihodnjo sejo povabi Iva Co-tiča, ki je v minulem mandatu predsedoval konzulti, zato da preda posle in nove člane seznani s tem, kar je že bilo nastavljeno in je treba izpeljati do konca. Koristno bo tudi, če bodo med člane porazdelili naloge in področja, zato da bo delovanje konzulte učinkovitejše.«
Odzvala se je tudi slovenska komponenta Demokratske stranke: »Na umestitev konzulte je bilo treba čakati kar deset mesecev, kar seveda ne gre v ponos desno-sredinski goriški upravi. Člane konzulte čaka sedaj zahtevno in požrtvovalno delo, saj je odprtih vprašanj kar nekaj, od uveljavitve vidne dvojezičnosti do uporabe slovenščine v mestnem svetu, od preverjanja uporabe namenskih sredstev za slovensko manjšino do vseh tistih primerov, kjer so potrebe in zahteve slovenskih občanov podobne, če že ne enake tistim ostalih prebivalcev. Konzulto sestavlja lepo število mladih, kar je seveda spodbudno za njeno delovanje. Slovenci v Demokratski stranki pozdravljajo tudi izvolitev na podpredsedniško mesto svojega dosedanjega koordinatorja Aleša Waltritscha. Izkušnje, ki si jih je nabral v dveh mandatih na goriški občini, bodo skupaj z ravno tako dolgim občinskim stažem Nataše Paulin in s prizadevnim delom ostalih članov pripomogli k uspešnemu delu tega za nas vse pomembnega telesa.«
Ostro kritiko na račun mestne uprave naslavlja član konzulte Dimitri Tabaj: »Na umestitveni seji je župan izrazil upanje, da bo konzulta postala v tej mandatni dobi nepotrebna, ker problemov ne bo več. Kot zapreti bolnišnico, ker bolezni ni več. Ganljivo in čudno, še posebno s strani župana, čigar odbor je izglasoval nekaj odločb, na osnovi katerih je namenil mastne denarce za sodne stroške v pravnem postopku občine proti razsodbi mirovnega sodnika, ki je priznala pravico do javnih obvestil v slovenščini na celotnem občinskem ozemlju.«
1 4 Petek, 5. aprila 2013
GORIŠKI PROSTOR
GORICA-NOVA GORICA - Dvanajstič Mala Vivicitta - Poživimo mesti
Tristo otrok tekalo, zato da bi se zbližali
Zdravstvo brez meja
/
Na svojem sedežu v Ulici Vittorio Veneto 169 v Gorici se bo vodstvo zdravstvenega podjetja danes ob 14. uri srečalo z delegacijo združenja Verein der Verwaltungsdirektoren, katere člani so generalni direktorji avstrijskih zdravstvenih podjetij. Srečanje bodo izkoristili za poglobitev priložnosti, ki jih ponuja internacionalizacija zdravstvenih storitev. »Meja ne bo več, ljudje bodo zato svobodno izbirali zdravstveno oskrbo znotraj evropskih okvirov. Če ne bomo izkoristili priložnosti, bodo postale problemi,« opozarja generalni direktor iz Gorice Marco Bertoli.
Na Trgu Evrope - Transalpini se je včeraj zbralo okrog tristo otrok osnovnih in nižjih srednjih šol z obeh strani državne meje za dvanajsto izvedbo Male Vivicitta - Poživimo mesti. Tudi letos so bili organizatorji uličnega teka UISP, ZSŠDI, Športni zavod Nova Gorica, Marathon Club in Športno društvo Mark iz Šempetra pri Gorici pod pokroviteljstvom obeh občinskih uprav in goriške pokrajine. Sodelovalo je skupno enajst šol oziroma 136 otrok iz goriške pokrajine in 156 otrok iz novogoriškega prostora, zastopani sta bili tudi večstopenjska šola iz Doberdoba s 37 nižješolci in večstopenjska šola Gorica z osemnajstimi učenci šole Ivan Trinko.
Učitelji in profesorji so aktivno sodelovali z organizatorji, za otroke pa je bilo tekmovanje priložnost za medsebojno spoznavanje. Tekače so porazdelili po spolu in v štiri starostne kategorije: letniki 2002 in 2001 so tekmovali na 800-metrski progi, letniki 2000 in 1999 pa na kilometrski razdalji. Uspešna prireditev se je zaključila z običajnim nagrajevanjem, na katerem sta sodelovala tudi nekdanja olimpijka Meta Mačus (tekačica v štafeti 4x400 metrov v Sidneju 2000) in koordinator goriškega pokrajinskega šolskega urada Umberto Ballarini. Posebno nagrado Sportiva - Športnica, s katero že šesto leto zapored izpostavljajo žensko prisotnost na športnih prizoriščih, so prejele vse prvou-vrščene tekmovalke v posameznih kategorijah. Posebno odmevna rezultata sta za slovenske šole v Italiji dosegla dijakinja iz Doberdoba Mara Lavrenčič, ki je v kategoriji letnika 1999 osvojila končno prvo mesto, in Davide Copetti, letnik 2000 in dijak nižje srednje šole Trinko, ki je osvojil tretje mesto.
Po kategorijah so bili rezultati naslednji: tek na 1000 metrov: letnik 1999 fantje: 1. Luca Maran (NSŠ Ascoli) 3.48'', 2. Jaka Kuraj (OŠ M. Štrukelj) 3.49'', 3. Kri-stian Petrovčič (OŠ Solkan) 3.52'', dekleta:
1.	Mara Lavrencic (NSŠ Doberdob) 4.25'',
2.	Neja Kenda (OŠ Dušana Muniha) 4.28'',
3.	Maruša Vidrih (OŠ Solkan) 4.38''; letniki 2000fantje: 1. Stefano Cuca (NSŠ Per-co) 3.58'', 2. Edi Slokar (NSŠ Solkan) 4.09'', 3. Davide Copetti (NSŠ Trinko) 4.17''; dekleta: 1. Lana Muhič (OŠ F. Erjavec) 4.21'', 2. Deborah Tripodi (NSŠ Ascoli) 4.27'', 3. Zoja Muhič (OŠ F. Erjavec) 4.29''; tek na 800 metrov: letnik 2001 fantje: 1. Nejc Markič (OŠ Kanal) 3.16'', 2. Gašper Torkar (OŠ F. Erjavec) 3.17'', 3. Denis Zorn (OŠ M. Štrukelj) 3.20''; dekleta: 1. Nika Vrabec (OŠ M. Štrukelj) 3.19'', 2. Petra Gregorič (OŠ F. Erjavec) 3.29'', 3. Anna Marega (NSŠ As-coli) 3.30''; letnik2002fantje: 1. Domen Ga-brijelčič (OŠ Kanal) 3.27'', 2. Tine Košiček (OŠ Solkan) 3.30'', 3. Amir Durakovič (OŠ Solkan) 3.33''; dekleta: 1. Ana Strosar (OŠ Solkan) 3.24'', 2. Nikolina Markič (OŠ Solkan) 3.25'', Ema Koršič (OŠ Solkan) 3.27''.
Prireditelji letošnjega teka so obeležili tudi 300-letnico velikega tolminskega punta: v sodelovanju s Tolminskim muzejem, av-
torjem stripov Remigiom Gabellinijem in avtorjem članka v časopisu Isonzo Soča, Aleksandrom Panjekom, so vsem udeležencem poklonili zgibanko s povzetkom dogodkov izpred tristo let. Najavili so tudi projekt Kras 2014+, ki ga goriška pokrajina posveča stoletnici izbruha prve svetovne vojne. V nedeljo bo na vrsti še osrednja netekmovalna prireditev za ljubitelje teka in pohodništva ter za družine s skupnim startom ob 10.30 ravno tako na skupnem trgu obeh Goric. (it)
NOVA GORICA
Anonimka: »Hit prevzeli politikanti«
Razočarani delavci Hita, kot so se predstavili avtorji anonimke, ki je bila te dni poslana na več institucij in medije, menijo, da so podjetje prevzeli politikanti, ki premalo poznajo igralništvo. V pismu, ki so ga naslovili na premier-ko Bratuškovo, poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in Socialnih demokratov v državnem zboru, na predsednika Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe ter na novo-goriškega župana Mateja Arčona, zagotavljajo, da sporočajo mnenje 80 odstotkov zaposlenih. Arčon in novi predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga včeraj nista želela komentirati vsebine pisma.
»Razočarani smo nad tem, da smo v Hit dobili politikante, in nad tem, da nam našo firmo s pomočjo politikantov vodita delavca firme, člana nadzornega sveta, ki jima je figo mar za poslovanje in dobrobit ostalih 1.400 zaposlenih. Po Hitu se sprehajajo politiki, ki jih vozi novi predsednik uprave in jih komaj utegnemo sproti sprejemati, ampak važno je, da so vsi ptički iz enega gnezda,« pišejo anonimne-ži, ki si, kot navajajo, niso upali podpisati se. Sprašujejo se tudi, kako lahko pride Hit reševat nekdo, ki o igralništvu »nima pojma, važno je samo, da je 'naš'«. Na naslovnike anonimke pisci apelirajo, naj naredijo »temu politikanstvu konec«: »Hit naj vodi tisti, ki igral-ništvo pozna, ni dovolj le to, da je "parkrat bil v igralnici, za vodenje pa imam svetovalce".« Avtorji pisma se še sprašujejo, kako je mogoče, da se v razpisu za novega predsednika uprave ne zahteva izkušenj s področja igralništva. (km)
foto it, bumbaca
Prispevki za učence in dijake
Na spletni strani goriške pokrajine (www.provincia.gorizia.it) so objavljeni obrazci prošenj za prispevke, do katerih imajo pravico učenci osnovnih šol ter dijaki nižjih in višjih srednjih šol na osnovi deželnega zakona 14/91 za novo šolsko leto. Rok za vložitev prošenj bo zapadel 30. aprila.
Na sejmišču vrtni mojstri
Goriško sejmišče bo z današnjim dnem ozelenelo. Ob 17.30 bo na njem uradni začetek sejma vrtnih mojstrov »Pollice verde«. Napovedanih je preko sto razstavljavcev, ki bodo do nedelje ponujali najrazličnejše rastlinje in opremo, fotovol-taične in termične naprave, gnojila itd. Sejmišče bo odprto od 10. do 20. ure, vstop bo prost.
Orkester, violina in rog
V kulturnem domu v Bukovici bodo dre-vi ob 20. uri nastopili Komorni orkester Nova, Tymur Melnyk na violini in Seba-stijan Buda na rogu; vstopnina znaša 5 evrov. (km)
GORIŠKA - Bolezni, kemija in vreme ogrožajo čebele
Čebelarji so lani imeli več kot polovičen izpad medu
Neugodne vremenske razmere, kot so burja, suša, veliko dežja, poleg tega pa še uporaba fitofarmacevtskih sredstev in herbicidov ter občasne bolezni - vse to povzroča hude težave čebelam. Ker je kar 80 odstotkov hrane odvisnih od njihovega opraševanja, je nujno, da se v zvezi z uporabo kemikalij nekaj naredi, opozarjajo čebelarji. Pa tudi že Albert Einstein je opozoril, da če izginejo čebele, bo v roku štirih let še človek. »Mislim, da ni pretiraval,« je prepričan slovenski poslanec v Evropskem parlamentu in čebelar Lojze Peterle, ki se je včeraj v Novi Gorici udeležil problemske konference Čebelarske zveze Slovenije na temo »Umiranje čebel - znak za ukrepanje«.
»Fitofarmacevtska sredstva, predvsem glavni strup "gavča", ki je prisoten na cvetoči podrasti, povzroči izgubo orientacije pri čebelah. Zadostuje, da pride čebela v stik z eno samo molekulo in ne pride več do panja. Zgodi se tudi, da zaide v drug panj, zato se čebele med sabo ropajo, tepejo, če je velika količina čebel, zbolijo, spravijo se v gručo, matica preneha zalegati in čebelja družina slej ali prej umre,« pojasnjuje čebelar Marjan Bratina, podpredsednik čebelarskega društva Bazara-Šempeter. Bratina opozarja tudi, da se veliko uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ne drži pravil, ki jim nalagajo škropljenje v večernih urah. Do jutra se ta sredstva posušijo in za čebele niso več tako nevarna. »Velike težave povzročajo tudi herbicidi. Če čebelo oplazijo, je zbegana, napada vse v okolici, je nevarna za ljudi, skratka, ima toliko energije, da je zelo divja,« dodaja šempetrski čebelar. Težave so povsod tam, kjer uporabljajo omenjena sredstva: v kmetijstvu, sadjarstvu, pa tudi v bližini železniških prog, kjer tire pred zaraščenostjo s plevelom obvarujejo kar s škropivi. Pa ne le ke-
Novogoriški čebelnjak (desno) in evroposlanec Lojze Peterle
foto k.m.
mizacija okolja, tudi bolezni se lotevajo čebeljih družin. V Goriških Brdih so marca odkrili pojav čebelje gnilobe ali čebelje kuge. »Koliko čebeljih družin je prizadetih, še ne vemo, veterinarski pregledi se še niso zaključili. Ocenjujem pa, da je šlo za okoli deset družin. Te je treba uničiti, panji se zažgejo, tako se prepreči nadaljnje širjenje te bolezni. To je bil prvi primer v Goriških Brdih v zadnjih 30 letih, na Goriškem pa so primere že zabeležili. To se sicer pojavlja povsod, kjer so čebele, že tisočletja,« pravi Zmago Štucin, predsednik čebelarskega društva Kanal-Brda. Lanska medena letina na Goriškem je bila zelo slaba, pravi Štucin. »Vreme je zelo vplivalo na razvoj čebel in na cvetenje. Imeli smo veliko dežja, burjo, sušo ... Lani smo čebelarji imeli več kot polovičen izpad medu. Letos se obeta podobno, saj tudi letošnje vreme ni ugodno. V tem primeru moramo sami prehranjevati čebele, kar predstavlja čebelarjem velik strošek,« še navaja.
Na omenjene težave, predvsem tiste, povezane z uporabo kemičnih sredstev, opozarjajo čebelarji in tudi civilne iniciative po vsej Evropi. »Z Evropsko unijo sem precej nezadovoljen, ker je zadnjič na ravni Sveta prišlo do precej naklonjenega odnosa do niko-tinoidov, kar pomeni, da je bila raba pesticidov na nek način dovoljena,« kritično ugotavlja Lojze Peterle in opozarja, da takšne odločitve, glede na posledice, niso dobre. »Očitno je industrija močna in preko svojih držav, ki imajo glas v svetu, dosežejo svoje. Čebele so indikator, ki kažejo, kako je z našim okoljem. V Sloveniji govorimo o več deset odstotnem pomoru, kar pomeni, da je naša prehrana ogrožena, če se bo to takole ponavljalo,« opozarja Peterle, ki se bo, kot pravi, kot član odbora za varstvo okolja, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu, potrudil, da bo ta problematika čim prej na dnevnem redu.
Katja Munih
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, S. aprila 2013
15
GORICA - Jubilejni Komigo
Z muzikalom zadeli v polno
Prizor iz predstave »Ljubim te, spremeni se!«
Letošnji deseti festival trijezičnega komičnega gledališča Komigo se je v sredo začel na najboljši možen način. Predstava Gašperja Tiča z naslovom »Ljubim te, spremeni se!« oziroma komični muzikal o ljudeh, ki skušajo vzpostaviti in ohraniti stik, je ponovno vzpostavila in obenem utrdila stik z goriškim občinstvom. Zabavni gledališko-glasbeni kolaž s Simono Vodopivec Franko, Romano Kranjčan, Danijelom Malalanom in Marjanom Buničem je z ozirom na odobravanje publike zadel v polno. Obnesel se je torej prvi poskus uprizoritve muzikala v okviru Komigoja. Tudi na goriškem odru je izstopal igralec Danijel Malalan, ki je doma iz Trebč pri Trstu. Številna publika - vpisanih je bilo preko dvesto abonmajev - je ob zaključku predstave nagradila izvajalce z dolgim aplavzom.
Na vrsti je »Moped show v živo« s šalami, ki jih zna »vkup sklanfati« samo slovenski showman Tone Fornezzi Tof; na sporedu bo v torek, 16. aprila, z začetkom ob 20.30. Geslo predstave se glasi: »Obljubljali so nam, da nam bosta tekla mleko in med. Obljubo so izpolnili delno. Teče nam mleko, drago kot med.«
CI3 Lekarne
¿I Čestitke
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
Priznani cenovno ugodni selitveni servis »Marino Bedreja« praznuje danes 50. obletnico svojega obstoja. Njegove usluge hvaležno odklanjamo in se njegovim kulinaričnim vragolijam raje prepuščamo vsi, ki ga štemamo.
Q Kino
~M Gledališče
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE: v
ponedeljek, 8. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu četrta predstava letošnje abonmajske sezone SSG na Goriškem »Burundanga« Jordi-ja Galcerana v režiji Nenne Delmestre; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu (0481-33288) in centru Bratuž (tel. 0481-531445).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 5. aprila, ob 20.45 radostna, besna, nesremna, mučna mnenja komika z naslovom »Nascosto dove c'è più luce«; nastopa in napisal Gioele Dix; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602.
V	MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA v Gorici poteka niz otroških predstav z naslovom »Nedelja v gledališču (z mamo in očetom)« v skupnem sodelovanju Ana-Thema teatra iz Vidma, združenja Terzo teatro iz Gorice in Kulturnega doma: v nedeljo, 7. aprila, ob 16.30 bo ekološko vzgojna predstava »Eco- Detektive« in v nedeljo, 21. aprila, ob 16.30 »Ostržek - Pinocchio«; rezervacije vstopnic po tel. 0432-21740499, informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288).
DANES V GORICI
KINEMAX: Dvorana 1: 17.30 »I Croods«; 20.00 - 22.00 »La madre« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Co-me pietra paziente«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »I Croods«; 19.50 - 20.00 »Il cacciatore di giganti«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ben-
venuto Presidente!«.
Dvorana 3: 17.30 »G.I. Joe - La ven-
detta«; 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La
vendetta« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Co-
me un tuono«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Potomci« (Filmsko gledališče).
fl Razstave
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE prireja razstavo svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v Jamljah v četrtek, 25. aprila. Tisti, ki hranijo na domu material, ki bi lahko bil zanimiv za razstavo, naj se zglasijo pri odbornikih sekcije ali po tel. 338-5755060 (Bruna Visintin) v večernih urah.
GLEDALIŠČE
Dido in Enej premierno v Gorici
V goriškem teatru Verdi bo v četrtek, 11. aprila, premierno uprizorjena nova postavitev opere Henryja Pur-cella »Dido and Aeneas« (Dido in Enej). Odrsko delo, pri katerem sodelujejo zbor dežele Furlanije Julijske krajine in združenje Artisti Associati, je zrežiral Walter Mramor, umetniški vodja goriškega gledališča, ki se je prvič preizkusil v vodenju opere. V vlogi protagonist baročnega dela bosta nastopali mednarodno priznani pevki, goriška mezzosopranistka Romina Basso, ki bo igrala kraljico Dido, in vi-demska sopranistka Annamaria Dell'Oste, ki so ji zaupali vlogo Belinde. Projekt si je zamislil Cristiano Dall'Oste, ki bo vodil deželni zbor FJK in tudi glasbenike orkestra Mitteleuropa, ki bodo uporabljali antična glasbila. Na goriškem odru bodo nastopali tudi plesalci baletnega ansambla to-rinskega gledališča, ki jih vodi znani ko-reograf Matteo Levaggi. Novo postavitev opere je včeraj na goriškem županstvu predstavil podžupan Roberto Sartori, ki je pozdravil tudi v imenu odbornika za kulturo Rodolfa Zi-berne. Mramor je povedal, da je nova postavitev enostavna, a zelo čustvena, nastopajoči - z izjemo zbora - pa bodo oblečeni v kostume iz 16. stoletja. Dall'Oste je spregovoril o nastanku in posebnostih Purcellove opere v treh dejanjih, izpostavil pa je tudi veliko navdušenje, ki ga v projekt vlagajo vsi nastopajoči. Bassova je poudarila, da so opere in baročna glasba za Gorico nekaj nenavadnega. »Naša publika je bolj navajena na Traviato in Madame Butterfly. To, kar bomo mi predstavili, je nekaj različnega. Želimo si publike, ki je pripravljena na novosti.«
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. Ob razstavi bodo potekala srečanja: 7. aprila, ob 11. uri bo Francesca Valan govorila na temo barve in kromatičnosti dizajna.
V	GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 7 v Gorici (vhod skozi trgovino obutev) je na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja; do 20. aprila od torka do sobote 9.0012.30, 15.30-19.30.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v torek, 9. aprila, ob 18. uri v Rotundo SNG v Novi Gorici na odprtje fotografske razstave Loredane Princic z naslovom »Narava "to kar umira"«.
RAZSTAVO »SOČA BREZ MEJA« bodo odprli v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Razstavljali bodo Vanda Colja, Flavia Delise, Edes Frattallone, Alessio Gre-gori, Lidija Jerončič, Marta Kodelja, Marta Malni, Emilija Mask, Mirjam Morenčič in Armando Pizzignach.
Koncerti
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz (odhod avtobusa s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici okvirno ob 16.30); informacije na gori-ca@zskd.org ali po tel. 0481-531495.
30. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Organizatorji toplo vabijo vse ljubitelje petja.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 8. aprila, ob 20.15 koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, Sara Rustja - klavir; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 12. aprila, ob 20.45 nastopa Trio Giocoso (Elisabeth Ganter, klarinet; Pavel Iones-cu, fagot; Tatiana Levitina, klavir); informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Žerdin in Christine Leibbrand - Kue-gerl, harfa); informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk.
M Izleti
KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com.
IZLET V BUDIMPEŠTO - KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik).
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00.
Ü3 Obvestila
»SPINNING« v domu Andreja Budala v Štandrežu: prosta so 3 mesta ob ponedeljkih (20.00-21.00) in 2 mesti ob sredah (20.00-21.00); informacije in prijave po tel. 347-8800556 (Sara).
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro.
ZSKD GORICA obvešča, da ima novo številko faksa: 0481-531495.
»ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517.
ZSKD Gorica sklicuje pokrajinski svet (občni zbor) včlanjenih društev v ponedeljek, 8. aprila, ob 8. uri v prvem
in ob 20. uri v drugem sklicu v Tumovi dvorani KB centra, Korzo Verdi 51 v Gorici.
SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri; informacije po tel. 0481-778779 (Liliana).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30.
KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur.
0 Prireditve
POKRAJINSKI ODBOR ZA GORIŠKO VZPI-ANPI prireja danes, 5. aprila, ob 17. uri v palači Attems v Gorici predstavitev knjige »Adriatisches Kusten-land - Litorale Adriatico e collabora-zionismo fascista«, ki jo bo predstavil Luciano Patat.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z društvom Oton Župančič iz Štandreža vabita danes, 5. aprila, ob 20. uri v dom A. Budala v Štandrežu na zadnje predavanje Jožeta Pirjavca z naslovom »Povojna leta v Jugoslaviji, zamejstvu in zdomstvu«.
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI obveščata, da bo v soboto, 6. aprila, od 15. ure do 18.30 potekala v Tumovi dvorani KB Centra februarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave na gori-ca@zskd.org ali po tel. 327-0340677.
ZDRAVA PREHRANA IN INTOLERANCE: sekcija prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje in občina Sovodnje vabita na predavanje dr. Marije Merljak v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah; vstop prost.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v četrtek, 11. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici prireditev z naslovom »Naj mladi...« Nastopili bodo mažoretke iz Doberdoba, zbor Neokortex, Funny Dance Plesna skupina Vipava, Take Dance Vipava, makedonska plesna skupina Ohridski biseri, plesna skupina mamic in očkov Vipava, mladinski zbor društva Le note allegre iz Ronk in Cheerleding ŠZ Dom.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v grad Kromberk v torek, 9. aprila, ob 20. uri. Boris Andrej Mlakar bo predstavil taborniške filme »Ribno 1973«, »Pohod po partizanskih poteh« in »Napad na tabor«, ki jih je posnel v gimnazijskih časih, ko je bil še aktiven tabornik. Večer bo vodil Borut Koloini, sodelovali bodo skavti in taborniki iz Ajdovščine in Nove Gorice.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Francesco Be-vilacqua iz splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev; 11.30, Giuseppe Beltrami z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Giulia Lo-russo vd. Carlovich (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Pahor Domenico s pokopališča v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.30, Ferdinando Bertogna (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi v Beglianu in na pokopališču v Škocjanu.
/	TRST	Petek, 5. aprila 2013	52
APrimorski
r	dnevnik

Evropska liga: Lazio KO v Turčiji
ISTANBUIL _ V prvi tekmi četrtine finala evropske nogometne lige je Lazio v Istanbulu z 2:0 izgubil proti Fenerbacheju. Moštvo trenerja Petkovica (na sliki) je zdržalo do 33. minute drugega polčasa, ko je z bele točke zadel Webo, na končni 2:0 pa je v 90. minuti povišal Kuyt. Lazio je v prvem delu igral dobro, v drugem polčasu pa se je samo branil, ker je sodnik že v 3. minuti izključil Onazija zaradi dvojnega opomina. Ostali izidi: Chelsea - Kazan 3:1, Benfica - Newcastle 3:1, Tottenham - Basel 2:2.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Esimit Europa 2 prvič na severu Evrope
GORICA - Jadrnica Esimit Europa 2 bo prvič zajadrala v hladne severnoevropske vode. Od 22. do 30. junija bo namreč s svojo 18-člansko posadko z jadralci iz osmih različnih držav sodelovala na 13. regati Kieler Woche. «To je novo poglavje naše zgodbe. Po 19 zmagah s petimi rekordi v 19 regatah se bomo prvič preizkusili zunaj Sredozemlja,« je izjavil krmarjadrnice Igorja Sim-čiča Jochen Schumann, dvakratni zmagovalec Ameriškega pokala in trikratni dobitnik zlate olimpijske medalje.
MOTOCIKLIZEM - V Dohi konec tedna začetek sezone 2013 v razredu MotoGP
Prvak z močno konkurenco
DOHA - Konec tedna se bo v Katarju začela nova sezona motociklisti-čnega svetovnega prvenstva. V najbolj privlačnem razredu motoGP bo naslov iz sezone 2012 branil Španec Jorge Lorenzo, ki pa bo imel ostro konkurenco kar v lastni ekipi: k tovarniški zasedbi Ya-mahe se je namreč po ne preveč uspešnem obdobju pri Ducatiju vrnil Valentino Rossi. Prav dvoboj Lorenzo - Rossi bo požel največ zanimanja ljubiteljev tega športa. Znano je, da se dirkača, ko sta še tekmovala skupaj za Yamaho nista najbolje razumela. Takrat je imel več uspeha Rossi, ki ima skupno devet naslovov prvaka, sedem v razredu motoGP, štiri z Yamaho. A karte so, odkar ga ni bilo v japonski ekipi, pomešane na novo. Lorenzo je prvak (drugič po letu 2010), vsaj teoretično pa bosta imela dirkača v sezoni 2013 enako izhodišče.
A vsaj Dani Pedrosa in Marc Marquez se nameravata enakovredno vklju-
»NAŠA« MNENJA
Andrej Kosmač
»Mislim, da bo sezona ena najlepših zadnjih let. Čeprav naj bi bila to končno sezona Danija Pedrose, kije v vrhu že toliko let, prvak pa še ni postal, menim, da bo šlo v resnici za izenačen boj med njim, Lorenzom, Rossijem in tudi mladim Marquezom, ki se ne boji nikogar in ničesar. Oni se bodo borili za naslov. Med hitro Hondo in Yamaho z odličnim ogrodjem ne vidim velikih razlik, malo možnosti pa tudi letos pripisujem težkemu Ducatiju. Če ni bil uspešen zRos-sijem, ki je še vedno pravi šampion, ne vidim možnosti, da bi bil z Haydonom in Doviziosom So pa to dirkači, skupaj z drugimi, ki se lahko borijo za zmagovalni oder, « je povedal brežan Andrej Kosmač, sicer tudi duša konjeniškega kluba Dolga krona, ki še vedno vztraja na železnem konju in bo letos s hrvaško licenco nastopil na tekmah v razredu 125 sport production
Mario Korečič
Jorge Lorenzo in Valentino Rossi spet skupaj v uradnem moštvu Yamahe
ansa
čiti v boj za naslov. Hondina tovarniška dirkača se pred novo sezono počutita dovolj močna, Pedrosa bo skušal priti do svoje prve velike lovorike, potem ko je že
torja enakovredna. Tudi Pedrosa in Lorenzo sta si enakovredna, čeprav je Lorenzo v lažjem položaju, ker je že dvakrat osvojil naslov prvaka, Pedrosa pa je vedno drugi in to ga psihološko sigurno bremeni. Zame bo presenečenje tudi Marc Maquez. Kot novinec lahko dela hkrati čudeže ali pa leti po zraku, kot se je dogajalo z Lorenzom v njegovi prvi sezoni na tej ravni. Talent ima, agresiven je, strahu ne pozna, na testiranjih je dokazal, da je hiter. O Rossiju kot navijač Ducatija ne morem biti nepristranski. Je seveda vrhunski pilot, a zame sta Pedrosa in Lorenzo razred zase. Valentino nima več alibijev. Z Yamaho se ne bo mogel za neuspehe sklicevati na slabosti motorja. Za moje okuse ima Valentino vsekakor predolg jezik.«
»Prva polovica sezone bo težka, ker bo treba šele doseči ustrezno stopnjo razvoja, da bomo lahko dosegli to, na kar čakamo že dve leti. Mislim pa, da bodo rezultati že vidni v drugem delu. Bolj kot pripadnik stare garde Hayden, ki je za tovarno pomemben tudi zaradi ameriškega trga, na katerem Ducati prodaja največ svojih motorjev,utegne presenetiti Dovizioso. On je garač, ki malo govori in dosti dela,« je uvodoma o »svoji« ekipi povedal Goričan Mario Korečič, predsednik goriškega motokluba Ducati, ki precej upanj polaga tudi v drugo na pol uradno ekipo Ducati Pramac (Iannone, Spies), ki pa nastopa s tovarniškimi motorji. Glede boja za naslov pa je povedal tole: »Čeprav pravijo, da je Honda dosti pred Yamaho, jaz mislim, da sta si mo-
»Testiranja kažejo, da je Valentino že na ravni Pedrose in Lorenza. Srčno upam, da se bo boril za naslov. Če ne še letos, pa vsaj prihodnje leto, saj ima z Yamaho dveletno pogodbo. Mislim, da ima glavo na pravem mestu. Vsekakor se obeta zelo izenačeno prvenstvo, v katerem bo prvak dirkač, ki bo naredil najmanj napak. Zelo pomembno bo tudi delo moštev pri pripravi motorjev. Vsaka napaka, vsak padec bo lahko odločilen. Mislim, da bo šlo za troboj, ker Marqueza še ne vidim v samem vrhu. On predstavlja prihodnost kategorije, lahko se tudi izkaže na posamični dirki, toda ne zdi se mi, da bi bil lahko že v svoji prvi sezoni na najvišji ravni povsem enakovreden tako močnim nasprotnikom. Vendarle ne pozna dovolj dobro motorja. Je pa lahko s svojo agresivnostjo povzročitelj marsikaterega zapleta. Zelo obžalujem, da ni Stonerja in Si-moncellija. Če bi tekmovala tudi onadva, bi bilo to prvenstvo za anale motocikliz-ma,« je povedal naš najboljši motociklist, Prosečan Mitja Emili, ki bo konec tedna na dirkališču v Mugellu začel z nastopi na Trofeji Yamaha. (ak)
trikrat končal na drugem mestu (2007, 2010, 2012) in dvakrat na tretjem (2008 in 2009). Lani je dosegel šest zmag in zbral le 18 točk manj kot Lorenzo. Z Lo-renzom sta rojaka v prejšnji sezoni razvila kakovostno rivalstvo in Pedrosa ne vidi razloga, da se ne bi nadaljevalo.
V boju za prestol pa ne bo več Ca-seyja Stonerja. Svetovni prvak iz let 2007 in 2011 se je, čeprav ima za športnika še prav nič upokojenskih 27 let, odločil za slovo od motorjev in dirk na najvišji ravni. Nekaj so k temu prispe-
vale tudi poškodbe, lani je Avstralec zaradi padca v Indianapolisu izpustil del sezone. A je že pozimi spet zajadral na dirkališča, saj se bo preizkusil v avstralskem avtomobilističnem tekmovanju Dunlop Series. Zamenjavo so pri Hondi našli v Marcu Marquezu, ki v elitni razred prihaja kot velik up in z naslovom prvaka v razredu moto2.
Ducati, ki ni našel skupne poti do uspeha z Rossijem, bo v novi sezoni skušal napasti z Andreo Doviziosom in Nic-kyjem Haydnom v tovarniški ekipi ter Benom Spiesom in Andreo Iannonejem v poltovarniški ekipi Pramac.
Sezono bodo dirkači začeli na nočni dirki na leta 2004 zasnovanem dirkališču, ki se lahko pohvali z izjemno močno razsvetljavo, a tudi zahtevnimi razmerami zaradi vročine in puščavskega podnebja. Nadaljevalo se bo z ameriško dirko v Austinu, od maja do julija sledi evropska turneja v Jerezu, Le Mansu, Mugellu, Barceloni, Assnu in na Sach-senringu. Sledil bo poletni skok v ZDA s klasiko v Laguni Seci, in v Indianapo-lisu. Zadnji del sezone začenja Brno, po dirkah v Silverstonu, Misanu in Alcani-zu pa je oktobra na sporedu še azijsko-avstralski del s Sepangom, Phillip Islan-dom in Motegijem. Zastor bo padel 10. novembra v Valencii.
Zamparini uradno pomaga Triestini
TRST - Lastnik Palerma, furlanski podjetnik Maurizio Zamparini, je od včeraj tudi uradno partner tržaškega nogometne kluba Triestina. Ob prisotnosti upraviteljev kluba in pooblaščenca za stike z Občino Franca Ban-dellija je podpisal dveletno pogodbo, po kateri se bo v naslednjih dveh letih steklo v klubske blagajne Triestine 120.000 tisoč evrov finančne pomoči letno. Kot kaže bo prišel tudi kak igralec, saj je v pogodbi omenjeno tudi tehnično sodelovanje. Zamparini je napovedal, da bo odkupil 80-odsto-tni delež Triestine, ko (in če) ji bo uspelo doseči napredovanje v poklicno 2. divizijo. Za to je sicer potrebna sprememba pravilnikov, ki zaenkrat klubu A-lige ne dopušča možnosti, da bi imel satelita v C-ligi.
KOŠARKA
Siena
iz evrolige
VITORIA - Montepaschi iz Siene, edini predstavnik italijanske košarke, je končal svojo pot v evroligi. V zadnjem krogu faze Top 16 je v španski Vitorii s 76:64 izgubil proti moštvu Caja Laboral in je tako izločen na glede na izide drugih tekem. Četrtfinani pari so: CSKA Moskva - Caja Laboral, Olympiacos Pirej - Efes Istanbul, Barcelona - Panathinaikos, Real Madrid - Maccabi Tel Aviv.
PO BASKIJI - Kolumbijec Na-iro Alexander Quintana Rojas (Movi-star) je zmagovalec 4 etape. Zelo dobro se je odrezal Slovenec Simon Špi-lak (Katjuša), ki je osvojil peto mesto, za zmagovalcem pa je zaostal dve sekundi. Skupno je napredoval na peto mesto. Za vodilnim Kolumbijecem Henaom zaostaja 10 sekund.
»ROCCO« - Kje bo Cagliari igral v nedeljo proti Interju? V Trstu kot želi nogometna zveza, v Rietiju kot želi klub ali pa morebiti še vedno v zaprtem stadionu v Cagliariju, ampak samo za abonente. Končna odločitev mora brezpogojno pasti danes.
JADRANJE - Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je na tekmi svetovnega pokala v Palma de Mallorci po prvih štirih finalnih plovih zlate skupine v razredu finn z 2. nazadoval na 6. mesto.
DAVIS CUP - Svetovna skupina, od danes četrtfinale: Buenos Aires: Argentina - Francija, Vancouver: Kanada - Italija; Astana: Kazahstan - Češka; Boise: ZDA - Srbija
JOGAN - V prvi tekmi četrtfi-nala končnice ženske košarkarske A2-lige je miljski Intermuggia slovenskega trenerja Matije Jogan (Borroni 20, Ljubenovič 13, Cergol 2) po izenačenem boju s 55:47 (7:9, 21:15, 33:27) izgubil proti ekipi San Martino di Lupari.
BAVISELA - Na občnem zboru organizatorja Evropskega maratona so odobrili proračun za leto 2012 (522.294,44 evra stroškov, od tega 218.500 iz javnih virov) z dobrimi 11.000 evri izgube in odobrili predračun (540 tisoč evrov). V odbor so bili vključeni novi svetniki Stefano Ber-nobich, Gaetano Cristiano in Ales-sandro Piemonte. Pridružili so se predsedniku Fabiu Cariniju ter Ales-sandri Butti Lo Gatto, Linu Madottu in Riccardu Tomsigu.
ALPSKO SMUČANJE - Massi potrdil odhod trenerja Tine Maze
Magoni se res vrača v Italijo
LJUBLJANA - Ekipa Tine Maze bo v olimpijsko sezono zakorakala v spremenjeni zasedbi. Eden izmed tvorcev največjih dosežkov 29-letne Korošice italijanski trener Livio Magoni se je odločil za nov izziv. Skorajšnji odhod Magonija je včeraj potrdil vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi.
«Ni skrivnost, da smo ga želeli zadržati, saj je bil zvest, zelo natančen in izjemno marljiv trener. Tega ne skrivam. Zato sem mu bil pripravljen ponuditi tudi nekoliko drugačen način dela, ki bi mu omogočal več dni z družino. Sestali smo se, želeli smo ga, on se je odločil za novo pot. Dejstvo je, da je Livio velik domoljub. Pred leti naj bi denimo celo izjavil, da bi ob klicu iz Italije tekel v domovino. Meni denimo delo v italijanski reprezentanci ne pomeni toliko kot njemu. Morda je tudi ocenil, da je naši ekipi dal vse, da več ne more. Govorim povsem
iskreno, ko pravim, da mu želim v novem delovnem okolju veliko sreče. Ob slovesu je dejal, da mu je bilo v Tinini ekipi kljub velikim naporom zelo lepo. Izpolnil je vse obveznosti
do nas, mi do njega,» je za spletno stran Sportal povedal Goričan Massi.
V ekipi Tine Maze bodo čim prej skušali zapolniti vrzel po odhodu 50-letnega italijanskega strokovnjaka. «Ko sem leta 2008 iskal trenerja, sem klical vsaj deset ljudi, pozitivno je odgovoril le Andrej Perovšek. Danes, ko je Tina najboljša smučarka na svetu, pa sem sam prejel vsaj deset ponudb. Novinec v naši ekipi se veseli novega izziva. Ko ne bo več vezan na pogodbo z drugim ta-
borom in bo tudi uradno del naše ekipe, ga bomo predstavili,» je iskanje zamenjave za Sportal opisal Massi, ki imena trenerja še ni želel razkriti, znano pa je, da, tako kot njegov predhodnik, ne bo Slovenec.
SLOVO - Po Andreju Jermanu se je letos za slovo z belih strmin odločil tudi slalomist in veleslalomist, Velenjčan Bernard Vajdič, 32 let. Njegov najboljša izida sta 5. mesto v slalomih v Alta Baddi (decembra 2007) in Kitzbuhlu (januarja 2009).
/	TRST
Petek, 5. aprila 2013
17
NA ŠOLI SLOMŠEK SO SE DIJAKI SEZNANILI S PRVINAMI NAMIZNEGA TENISA
Naša šola je sodelovala s projektom namiznega tenisa, ki je trajal pet dveurnih lekcij. Projekt je finansirala dežela FJK, vodila ga je profesorica športne vzgoje in namiznoteniška igralka ŠK Kras Martina Milič. Program je bil v okviru šolske mreže z zavodom Žiga Zois (namizni tenis in šah) in se imenuje »Mens sana in corpore sano«. S projektom smo tudi pridobili potrebno opremo. Nositelja projekta sta profesorja Sonja Milič in Marko Oblak. Na prvih lekcijah smo spoznali način drže loparja, postavitev nog, osnovne udarce in izraze. Nato smo začeli z igro. Vadili smo v parih in z vaditeljico. Naučili smo se tudi, kako potekajo namiznoteniške tekme in štetje točk. Po določenem času nas je profesorica vključila v tekmovalne igre. Vsi zdaj kar dobro obvladamo osnovne udarce in se po končanem tečaju ukvarjamo s šolskimi turnirji, ki jih za nas pripravlja profesorica telesne vzgoje Loredana Kralj. Profesorica Martina Milič je odlična igralka, včasih upravičeno stroga, saj si je želela, da bi od tega projekta nekaj odnesli, vendar je bila tudi simpatična in potrpežljiva. Projekt je bil lepo organiziran in izpeljan. Dijakom je bil tečaj všeč, a je bil za večino prekratek. Vsi smo bili mnenja, da bi projekt spet izvedli, ker je bil zabaven in poučen. S prof. Kralj pa smo si ogledali tudi razne videoposnetke vrhunskih igralcev namiznega tenisa. Vsak je napisal svoje mnenje pri evalvaciji, ki nam jo je pripravila naša profesorica telesne vzgoje.
Dijaki 1. razreda humanistične smeri »A. M. Slomšek« v Trstu
ZSŠDI - Zapadel rok za prijave kandidatur pred občnim zborom
Peterlin in prenovljeni odbor
Prof. Ivan Peterlin je vložil kandidaturo za mesto predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo 19. aprila imelo na Opčinah svoj redni občni zbor. Na njem bo tudi uradno prišlo do zamenjave dolgoletnega predsednika Jureta Kufersina, ki je že lani potrdil, da ne bo več kandidiral. Rok za prijavo kandidatur za novi odbor je zapadel včeraj ob 16. uri. Čeprav je možno, da uradniki ZSŠDI prejmejo v naslednjih dneh še kakšno kandidaturo, odposlano po pošti, lahko z dokajšnjo gotovostjo zapišemo, da bo Peterlin edini kandidat. Njegovo ime sta na skupščini predsednikov ZSŠDI 22. februarja letos v Nabrežini formalno predlagala predsednika ŠD Sokol Savo Ušaj in ŠZ Bor Igor Kocijančič, takrat pa je Peter-lin izjavil, da bo kandidaturo sprejel, le če bo ugotovil, da ima široko podporo.
»Bolj kot z društvi sem se v tem času pogovarjal s predstavniki različnih panog. Kandidatura za mesto predsednika ni bila moj življenjski cilj. To je težka neplačana funkcija, ki pa zahteva celega človeka. Če bom torej izvoljen, se bom naslednji dve leti z vso intenzivnostjo posvetil našemu športu v celoti. Zbrisal bom svoje odbojkarsko poreklo in se v vse športe in problematike poglobil v enaki meri. Ne bom več treniral ekip pri Slogi, ker želim biti stoodstotno na razpolago društvom ob katerikoli uri tudi med tednom. Aktivno
Če bo izvoljen za predsednika, prof. Peterlin ne bo več treniral pri Slogi, da bi bil stoodstotno na razpolago Združenju
kroma
sem sodeloval tudi pri spodbujanju kandidatur za odborniška mesta in lahko z zadovoljstvom povem, da bo v izvršnem odboru veliko novih obrazov, želim pa v delo Združenja polnopravno vključiti tudi nadzornike in razsodnike in v dveh letih pripraviti most za še dodatno prenovo vodstva. Lepo bi bilo, ko bi funkcija predsednika lahko kdaj v prihodnosti postala plačana, da bi se za mesto potegovalo več različnih, morda
tudi mlajših kandidatov,« je svojo odločitev za Primorski dnevnik komentiral Peterlin.
Čeprav je bila na skupščini predsednikov v Nabrežini izražena bojazen, da ne bi uspeli zapolniti potrebnega števila mest za druge odborniške funkcije, se ta bojazen ni uresničila. Nasprotno, neuradno je kandidatov celo nekaj več kot je razpoložljivih mest. Tako se je za osemčlanski izvršni odbor prijavilo
deset kandidatov, za petčlanski nadzorni odbor je en kandidat več, za petčlansko razsodišče pa so zapolnjena vsa mesta. Imena kandidatov nam v tržaškem uradu ZSŠDI še niso hoteli razkriti, ker morajo veljavnost kandidatur prihodnji teden potrditi še nadzorniki ZSŠDI. Vsekakor, kot je povedal tudi Peterlin, je med kandidati veliko novih in tudi mlajših imen, v izvršni odbor kandidira od članov dosedanje garniture le še Gori-čanka Loredana Prinčič. Med »veterani« ostaja vsekakor tudi Kufersin, ki se je - kot nam je včeraj potrdil, prijavil za razsodišče. Svojo kandidaturo je sicer najavil že v Nabrežini. Ker je pri ZSŠDI navada, da se sej izvršnega odbora lahko udeležijo tudi nadzorniki in razsodniki, se Kufersin iz Združenja vendarle ne umika dokončno.
K številčno razveseljivemu odzivu za kandidature je najbrž botrovalo tudi dejstvo, da naj bi bil po novem mandat odbora dveletni. Za prehod s sedanjega štiriletnega na dveletni mandat so se z glasovanjem večinsko opredelili na omenjeni skupščini v Nabrežini, spremembo pa bodo morali potrditi z glasovanjem tudi na izrednem občnem zboru, ki bo istega dne kot redni občni zbor in tik pred njim. Dveletni mandat bo veljal bodisi za predsedniško bodisi za odborniške funkcije.
A. Koren
DZP doo-PRAE srl 2013 ©Vse pravice pridržane
GORSKO KOLESARSTVO - Pri SK Devin začetek sezone
Zima premešala štrene
Pri SK Devinu se po smučarski sezoni selijo na gorska kolesa: pri klubu gojijo namreč tudi mladinsko dejavnost v gorskem kolesarstvu, ki se bo začela z uradnimi tekmami že ta konec tedna. Pod vodstvom Ivana Sossija, Paola Godniča in novopečenih učiteljev gorskega kolesarstva Petra Sossija in Tomaža Legiše trenira 16 najmlajših od 6. do 12. leta starosti, pet začetnikov (13.14. leta), po dva naraščajnika (15.-16. leta) in mladinca (17.-18. leta). Najmlajši, začetniki in naraščajnika bodo tekmovali v dveh prvenstvih: do avgusta bodo merili moči na tekmah junior bike, v zadnjem delu poletja pa bodo nastopili še na šestih tekmaj junior cross. Gre za diferenciacijo tekem glede na težavnost proge in uporabe opreme: pri junior krosu so proge lažje in tudi tehnično manj zahtevne kot na tekmah junior bike, dovoljena pa je tudi uporaba kolesa, ki je podobno cestnemu, a je prilagojeno za razgibane proge. Obe prvenstvi sta deželnega značaja, privabljata pa približno 120 mladih kolesarjev.
Mladinca Erik Mozen in Gregor Visintin pa bosta tekmovala v nizu tekem pokala Friuli Challenge, ki vključuje osem daljših dirk (prvo so organizirali že 24. februarja). Ker so nekatere tekme veljavne tudi za prvenstvo Alpe Adria, privabljajo tudi slovenske in avstrijske kolesarje.
Ivan Sossi
kroma
Paolo Godnič
Tomaž Legiša
Čeprav je sezona pred vrati, pripravljenost kolesarjev ni na višku: »Vreme nam letos sploh ni bilo naklonjeno, tako da nismo še v optimalni formi. Zaradi ugodnejših razmer smo več trenirali januarja, kot zdaj tik pred začetkom sezone,« je pojasnil koordinator kolesarske dejavnosti Ivan Sossi. Nekateri so sicer neprekinjeno na kolesu že od konca lanske sezone, drugi pa so se med zimskim premo-
Peter Sossi
rom ukvarjali tudi z drugimi športnimi panogami. Pozimi so trenirali enkrat tedensko, zdaj pa bodo število treningov povečali. Največkrat so treningi stekli v gozdu med Prosekom in Križem, včasih pa so mladi kolesarji trenirali tudi v Bajti, kjer so na travniku vadili premagovanje različnih (naravnih in umetnih) ovir. Tudi letošnje priprave načrtujejo na Rogli, kjer bodo preživeli prvi teden julija.
SK Devin pa bo 29. junija organiziral tudi tekmo junior bike, lokacijo tekmovanja pa še iščejo.
Pri Devinu sicer pričakujejo, da se bo v kratkem pridružil kolesarski ekipi še kdo, tako da bo ekipa še številnejša. Nasploh se tudi pri nas pojavlja deželni trend, po katerem se gorsko kolesarstvo v naši deželi širi. »Več je novih društev in po obdobju, ko je bilo gorsko kolesarstvo nekoliko zapostavljeno za cestnim, si zdaj utira pot. Kolesarji sicer vztrajajo v otroških kategorijah, ob prestopu med mladince pa, če niso vztrajni, zapustijo dejavnost iz različnih razlogov. Vsekakor pa je pri gorskem kolesarstvu možno tekmovati, četudi ne treniraš ogromno, saj lahko do cilja pri-kolesariš počasneje. Pri cestnem pa se zgodi, da ko izgubiš stik s skupino, te največkrat organizatorji kar ustavijo,« je še dejal Sossi.
G2: Dean Tence, Petra Godnič, G3: Vanja Ražem, Noel Boneta, Daniel Mojmas, Adam Hamoussi, Alessia Mastrangelo, G4: Mattia Di Biagio, G5: Thomas Balzano, Tarek Nelson, Peter Chenda, Ivan Ferfolja, Jernej Močnik; G6: Andrea Balzano, Amina Hamous-si, Jan Godnič; začetniki Goran Ha-moussi, Ivan Braico, Jarno Zannoni, Max Zanier; naraščajniki Pier Marco Grisonich, Francesco Carletti; mladinci: Erik Mosan in Gregor Visintin.
ATLETIKA
Ruzzier se je tokrat izkazal na Češkem
Lonjerc Fabio Ruzzier je na 47. mednarodnem tekmovanju v hitri hoji »Olomoucka dvacitka «v češkem Olo-moucu v močni konkurenci na razdalji 20 km s časom 1.48:07 uvrstil na zelo dobro 18. mesto, bil je obenem 2. med veterani za 16 let mlajšim Italijanom De-fendentijem. Obenem je Ruzzier osvojil naslov češkega prvaka M60, potem ko je v svoji karijeri osvojil že državne veteranske naslove v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Švici, Madžarski in Slovaški. Na tekmi je sicer zmagal Poljak Dawid Tomala v izjemnem času 1.20:30.
KOŠARKA
U17: Jadran se je čvrsto upiral vodilnemu
Jadran ZKB - Pordenone 69:71 (19:14, 28:36, 41:51)
Jadran: Krevatin, Peric, Coloni 4, Regent 2, Sardoč 8, Kojanec 7, Ridolfi 24, Ušaj 7, Daneu 17, n.v. Danieluzzo, Tulliach in Dell'Anno. Trener: Laza-revski. SON: 23. PON: Daneu. 3 točke: Ridlofi 3.
Proti ekipi, ki v elitni skupini zaseda vrh lestvice, so jadranovci tesno izgubili, vendar se do konca niso predali in zaigrali zelo borbeno. Začetek srečanja je bil sicer dober, visok zaostanek pa so si zaradi slabe igre v napadu priigrali v drugi četrtini, ko so nasprotniki visoko povedli (delni izid 9:22). Tretja četrtina je bila izenačena, s tem da je na koncu Pordenone ohranil deset točk prednosti. Tudi pet minut pred končnim žvižgom je bila razlika enaka, takrat pa so Ridolfi in soigralci strnili vrste in z nekaj dobrimi akcijami izničili ves zaostanek. Minuto pred koncem so izenačili, a zaradi izgubljene žoge in dveh zgrešenih prostih metov dopustili, da je Por-denone spet povedel na štiri točke. Le nekaj sekund pred koncem je Ridolfi zadel še zadnjo trojko (69:70), v zadnjem nasprotnikovem napadu pa so jadra-novci izsilili prekršek, Pordenone pa je od dveh prostih metov dosegel enega. Do konca prvenstva so še trije krogi.
Vrstni red: Pordenone in Corde-nons 12, APU in Latte Carso Udine 10, Codroipese 8, Jadran ZKB in Azzurra 4, Pall. TS 2004 2, Don Bosco in Fogliano 0. (Pordenone in Jadran s tekmo več).
DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor ZKB - Venezia Giulia 51:67 (9:9; 27:31; 39:49)
BOR: Mervich, Gruden 13, Pearson 1, Mandic 9, Kocijančič 25, Milič 3, Akik. PON: Milič, Kocijančič, Mandic. 3 TOČKE: Mandic 1.
Borovci so proti miljskim sovrstnikom kljub močno okrnjeni postavi odigrali povsem enakovredno v prvih dveh četrtinah, medtem ko so sredi tretje četrtine morda zaradi utrujenosti nekoliko popustili v obrambi. To so takoj izkoristili dobro uigrani košarkarji Ve-nezie Giulie, ki so si tedaj priigrali kar 20 točk prednosti. Naši so nato spet stisnili in delno nadoknadili zaostanek, kaj več pa niso mogli. Zadnjo minuto pa so zaradi odhoda na klop kar treh igralcev zaradi petih osebnih napak odigrali samo v štirih.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani!
ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča , da bo danes ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih stadiona Prvi Maj, Vrdelska cesta 7., redni volilni občni zbor kluba.
sepe ul:
Petek, 5. aprila 2013
ce
ontecchi
Št. 14 (2)
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Teen Mom: Ko otrok vzgaja otroka?
r
»16 and Pregnant«, resničnostno serijo, ki je požela veliko uspeha med najstniki so začeli predvajati leta 2009. Kamere sledijo zgodbam srednje-(vi-šje)šolskih nosečnic, ki se prebijajo skozi devet zahtevnih mesecev. Serija, kiji je sledila pa nosi naslov ravno današnje Šumo-ve
strani,
»Teen Mom«. Resničnostna oddaja sledi štirim dekletom in njihovim vstopom v svet materinstva. Serija se osre-dotoča tudi na spremembe, ki jih dekleta doživijo v odnosih do svojih staršev, prijateljev, partnerjev,
medtem, ko jim življenje postavlja na pot nove izzive. Dejstvo, da so dekleta iz serije požele tolikšen uspeh in da jih večina najstnikov sedaj pojmuje kot zvezdnice ter
•	sledi njihovemu zgledu, je
strah vzbujajoče. Do kam je dejansko prišla današnja družba, v kateri si mladostniki za vzornike postavljajo osebe, ki se niso znale zaščititi in so zaradi trenutka nepremišljenosti morale zapustiti šolo in preobrniti celotno življenje na glavo? Kdaj bomo zadeve lahko začeli gledati z odprtimi očmi in si začeli postavljati dolgotrajne cilje, prezgodnjo nosečnost pa postavili kot problem? K odrešitvi problema ne le zgodnjih nosečnosti temveč tudi spolno prenosljivih bolezni lahko pripomore vsak posameznik. Zače-
ti bi se moralo pri odprtem odnosu s starši, šolskih projektih, zanimanju posameznika za lastno telo in zdravje slednjega. Ravno zaradi tega moramo te oddaje gledati le iz informativnega vidika. Naj nam bodo njihove zgodbe v razmislek, saj imamo mi še čas odločati o naši prihodnosti.
V razvitih državah je z najstniško nosečnostjo povezanih veliko socialnih vprašanj, med drugimi tudi nižja stopnja izobrazbe, višja stopnja revščine ter druge skrbi, ki se pojavijo pri najstniških materah. Najstniške nosečnosti so v razvitih državah običajno izven zakonske zveze in nosijo socialne stigme v številnih skupnostih in kulturah. Številne študije in kampanje so poskušale odkriti vzroke naraščajočega števila najstniških nosečnosti. Združene drža-
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Joj, koliko mojih prijateljev je že umrlo od smrti. Smrt ne daje nikakršnih znakov življenja!«
Jutranji pogovori ob kavi v Kopru. Zgovorni mušketir.
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
ške zakonske zveze manj pogoste, pa je velika večina nosečnosti nenačrtovanih. Te izhajajo iz nedosledne ali nepravilne uporabe kontracepcije. V poskusu, da bi se zmanjšalo število mladostniških nosečnosti in seveda spolno prenoslji-
f
ve Amerike, Velika Britanija in Nova Zelandija imajo najvišje število najstniških nosečnosti, medtem, ko med najnižje spadajo Japonska in Severna Koreja. Raziskava, ki jo je izdala organizacija Save the Children, je pokazala, da je na leto rojenih več kot 13 milijonov otrok ženskam izpod 20. leta starosti.
V nekaterih družbah sta zgodnji vstop v zakon in tradicionalna vloga spolov glavna kriterija pri najstniških nosečnostih. V določenih kulturah je zgodnja nosečnost razumljena kot blagoslov, saj dokazuje žensko plodnost. Povprečna starost za poroko se razlikuje med državami. V državah, kjer so najstniške poroke pogoste, lahko pričakujemo, da se pojavi tudi večje število najstniških nosečnosti. V teh primerih je pomanjkanje izobrazbe na področju varne spolnosti in zaščite eden izmed glavnih vzrokov za najstniško nosečnost. V razvitejših državah, kjer so mladostni-
vih bolezni, so v mnogih zahodnih državah uvedli izobraževalne programe povezane s spolnostjo. Leta 2011 so povprašali najstniške mame o tem, kako je prišlo do nosečnosti. Kar 50% mladih mamic je priznalo, da niso uporabljale nobene vrste zaščite. Ko so jih kasneje vprašali zakaj niso uporabljale kontra-cepcije, so se odgovori vrstili: 31% je mislilo, da ne morejo zanositi; 24% je izjavilo, da njihov partner ni želel uporabljati kontracepcije; 13% je dejalo, da so imeli težavo pri pridobivanju kontracepcije; 9% je dejalo, da so imeli stranske učinke objemanju kontracepcijskih tablet; 8% pa je mislilo, da je njihov partner sterilen. Kar 22% najstnic pa je dejalo, da jim je bilo popolnoma vseeno, če bi prišlo do zanositve.	J. .^fl
Težave, s katerimi se
Stres - Kljub temu, da starši vseh starosti doživljajo stres z vzgojo otrok, najstniki niso še čustveno opremljeni za spopadanje s paleto čustev, ki jih prej ali slej doleti. Najstnice, ki so zanosile nenačrtovano, so velikokrat jezne na svoje otroke, kljub odločitvi, da jih bodo obdržale.
Finančni izzivi - Vir finančnih težav za najstniške starše je pravzaprav skupek dejavnikov. Najstniki, ki nimajo podpore svojih staršev so se lahko prisiljeni preseliti v svoj življenjski prostor. Otroško varstvo je velikokrat izziv marsikaterega starša. Mlada mamica, ki je še vedno v srednji šoli, ima gotovo večje težave pri iskanju zaposlitve, ki bi podprla njeno družino in nov stil življenja.
Nižja raven izobrazbe - Približno 70 odstotkov nosečih najstnic zapusti srednjo šolo. Pomanjkanje izobrazbe lahko vpliva na mamico in otroka skozi življenje. Mati, ki nima dokončane izobrazbe, bo najverjetneje imela večje težave pri iskanju delovnega mesta, ki bi zadovoljeval otrokove primarne potrebe. Prav tako pa je pomembna tudi socialna integracija: osebe, ki so ločene od svojih sošolcev in prijateljev so bolj nagnjene k osamljenosti in depresiji, kar pa slabo vpliva na otroka.
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ...
Ne bodimo ravnodušni
Leta 2010 je bil Viktor Orban, vodja desničarske konservativne stranke Fidesz, po približno desetih letih premora ponovno izvoljen za predsednika madžarske vlade. »Ja, in torej?«, bo lahko marsikdo skomignil z rameni in rekel, da gre samo za enega izmed neštetih podatkov o politiki, ki povrhu zadeva še neko drugo, tujo državo, kot da ne bi imeli že pri nas dovolj problemov.
Kaj pa če podatku dodamo dejstvo, da je januarja leta 2012 na Madžarskem stopila v veljavo nova ustava, ki poudarja predvsem central-nost družine, tradicije, etike in katoliške vere? Po številnih spretnih manevrih in postopnem utrjevanju lastne moči lahko Orban računa na podporo dveh tretjin parlamenta. Na začetku marca je madžarski parlament kljub pomislekom Evropske unije (katere je Madžarska članica od leta 2004 dalje) in nasprotovanju več tisoč glave množice madžarskih protestnikov potrdil še ne-
kaj drugih spornih sprememb ustave. Te predvidevajo omejitev pristojnosti ustavnega sodišča, ki mdr. ne bo več moglo razveljaviti v parlamentu sprejete zakone in presojati o vsebini bodočih zakonov. Nove ustavne spremembe poleg tega bistveno omejujejo svobodo izražanja. Kot družina bo v bodoče obravnavana le še zakonska zveza med moškim in žensko, ki naj služi rojevanju otrok. Nobena druga oblika zveze ne uživa enakega upoštevanja in pravic. Niti veroizpovedi niso več obravnavane enako, saj se je število priznanih cerkva in verskih skupnosti s sedanjih več kot tristo zmanjšalo na štirinajst. Študentje in študentke so po novem prisiljeni, da morajo še deset let po opravljeni diplomi ostati znotraj meja države in ne smejo oditi na delo v tujino. Sankcionirani in kaznovani bodo tudi klo-šarji in brezdomci, ki spijo po parkih in ulicah. Kako jim pomagati in rešiti njihovo stisko, pa ni nikjer zapisano. Predvideno je le preganjanje.
V zadnjih dveh letih in pol je državo zapustilo približno 500.000 Madžarov. Upanja o Budimpešti kot živahni in intelektualno dejavni prestolnici in o boljši prihodnosti se razblinjajo. Fides-zove lovke se vse bolj
polaščajo tudi vsakodnevnega življenja ljudi. »Umetnost, kultura, poročanje medijev in tudi zrak, ki ga dihamo so prežeti z nacionalizmom«, je zapisal anonimni disidentski novinar v nemškem tedniku Der Freitag. Vsakdo lahko Rome javno enači z živalmi ali jih kakor koli drugače blati. Čeprav se verjetno veliko državljanov s tovrstnim spodbujanjem k sovraštvu ne strinja, jav-nomnenjske raziskave kažejo, da bi okrog 40% prebivalstva zaradi strahu, koristi ali tudi prepričanja na ponovnih volitvah še enkrat glasovalo za Orbana.
Predstavniki evropskih inštitucij so ob potrditvi sprememb ustave izrazili zaskrbljenost, saj dokazujejo očitno nespoštovanje pravne države,
prava EU in standardov Sveta Evrope. Je pa bilo njihovo nasprotovanje dovolj močno in dovolj glasno? Zakaj o tovrstnem sistematičnem napadu na demokratično ureditev države mediji skorajda ne poročajo? Si vse to, kar se dogaja, ne zasluži nič več kot nekaj posameznih razpršenih člankov v najbolj ozaveščenih časopisih? Ne iz-govarjajmo se, da je Madžarska daleč od nas in da nas politika ne zanima, saj ne nazadnje živita v tej državi poleg drugih tudi slovenska in hrvaška manjšina. Vzhodno od nas se rojeva sistem, ki spominja na fašizem in nacizem, pred katerima tudi v našem okolju mnogi niso imuni. V večini primerov so se tovrstni sistemi začeli z volitvami, v parlamentu. In to naj bi dalo misliti. Ne bodimo torej ravnodušni!
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, S. aprila 2013
19
Rai Uno
^ Rai Due
Rai Tre
15.35 Film: Dove osano le aquile (voh., '69)18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Quarto Grado 23.55 I bellissimi di R4
Canale S
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La vo-
ce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Paperissima 23.00 Nad.: Tutti per Bruno 0.05 Rubrika: Supercinema
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju
21.05 Volilne tribune, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
C/ Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto Finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Red or Black? Tutto o niente 23.35 Tv7 0.35 Odd.: L'appuntamento
7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 14.50 Risanka: Naruto Shippuden 15.15 Risanka: Lupin 16.05 Nad.: Smallville 17.50 Nan.: The Middle 18.10 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York
V' It i
%
6.40 Risanke 8.05 Tgr Montagne 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Nad.: Rex 22.45 Nan.: NYC 22 23.50 Aktualno: L'ultima parola
21.10 Film: Dangerous man - Solo contro tutti (akc., ZDA, '10) 23.05 Le
iene - Seconda serata
La 7
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Monsters & Co (anim.) 22.50 Glob Porcellum
u Rete 4
6.40 Mediashopping 7.10 Nan.: T. J. Hooker 8.05 Nan.: Miami Vice 9.00 Nan.: Hunter 10.10 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa)
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Mera-viglie 22.20 Odd.: Zeta 0.15 Omnibus Notte
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved
Slovenija 1
6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd.: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora 10.35 Nan.: Potujoči škrat 11.00 Odd.: Firbcologi 11.25 Mi znamo 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.30 Risanke 16.10 Nad.: Mali Leonardo 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.05 Moja soba 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub
|lf- Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.00 Prisluhnimo tišini 14.55 Koncert: Iz noči klavirjev 15.30 Slovenski magazin 15.55 Rad imam nogomet 16.20 Nogomet - vrhunci evropske lige 16.50 Mostovi - Hi-dak 17.20 Dok. odd.: Trgovanje z umetninami - vir financiranja terorizma 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.10 Točka 20.00 Dok. serija: Skrivnosti muzejskih zakladov 20.45 Nan.: Miranda 21.20 Nad.: Samohranilec 22.15 Film: Prerok
(t Slovenija 3
6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 10.30,
15.30, 17.25 Poročila 8.10 10.45 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 9.40 Slovenska kronika 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 17.50 19.30, 21.50, 23.20 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Slovenija in Evropa 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 23.30 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.30 Film: Terapia di gruppo 17.00 Avtomobilizem 17.15 Športna odd. 18.00 Pravljice Mike Make 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 23.30 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Le parole piu belle 21.00 Jean Michel Baquiat 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Potopisi
Tv Primorka
8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Dok.: Šum v filmu 18.00 Reportaža: Zlati kamen 2013 20.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.30 Nad.: Biser 9.0010.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Serija: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Blue Bloods 14.00 Serija: Naša mala klinika 15.00 Nad.: Vzgoja za začetnike 15.40 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Pravkar poročena (kom., '03, i. A. Kutcher) 22.20 Nad.: Nora Roberts 23.00 Eurojackpot
Kanal A
6.50 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.2516.35 Nan.: Dva moža in pol 9.5517.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.45 Film: Princ na belem konju 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Policijska akademija (kom.) 21.45 Film: Napad na srednješolskega predsednika 23.30 Film: G. Neznanec
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.25 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 6. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved;
Petek, S. aprila Rai B, ob 21.CS
VREDNO OGLEDA
Monsters & co.
ZDA 2001 Režija: Peter Docter Animirani film
Grozljive sence in pošasti, ki silijo iz omar otroških sob, vsakič, ko se stemni, prebivajo v resnici v Straho-vem. Pri življenju jih drži vik in krik tistih otrok, ki se jih seveda bojijo. Skozi tisoče vrat, ki vodijo v otroške sobe, vsak večer odhajajo pošasti na delo zbirat otroške vriske. Da bi bila strašila, še bolj učinkovita, jih direktor vzpodbuja k tekmovalnosti. Že dolgo je najuspešnejši strahec Sul-ley, kosmata pošast v podobi turkizno modrega velikega psa s strašnim glasom
in še bolj strašnim zobovjem. Vsi ga spoštujejo. Takoj za njim je ambiciozni Skri-vač, ki bi se rad na vsak način povzpel na prvo mesto. Odloči se, da bo Sulleyja prehitel, pa čeprav z goljufijo. To pripelje do nezgode, saj v Strahovo vstopi deklica Bu, ki jo je treba čimprej spraviti spet na varno... Monsters & co še danes velja za eno najzahtevnejših računalniških animacij.
10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamen-te Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
/•'Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Petek, 5. aprila 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Danes bo naša dežela pod vplivom atlantske fronte; jutri se bo fronta umikala na Balkanu ,stopnja vlage pa bo še vedno visoka.V nedeljo bo v prizemlju zapihal bolj suh severovzhodnik. V višjih plastehpa bo od-severa še dotekal nekoliko bolj vlažen zrak.
Po vsej deželi bo oblačno. Zmerno do močno bo deževalo. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ob morju okrepljena. V glavnem bo nad 1000m zmerno do ponekod močno snežilo. V Julijcih bo lahko meja sneženja okoli 700m nad morjem.
Povsod se bo pooblačilo, ponekod v zahodni in južni Sloveniji bo rahlo rosilo ali deževalo. Dež bo postopoma zajel vso državo in zvečer oslabel. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 700 in 1000 m. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja.
Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno. Možne bodo krajevne padavine. Dež bo verjetnejši zjutraj na obali ter popoldne v hribovitem svetu. V Predalpah bodo možne posamezne plohe. Čez dan se bo po nižinah delno razjasnilo.
Jutri bo pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine. V nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.
Danes: ob 2.44 najnižje -25 cm, ob 8.17 najvišje 28 cm, ob 14.26 najnižje -47 cm, ob 21.03 najvišje 48 cm.
Jutri: ob 3.14 najnižje -36 cm, ob 8.59 najvišje 35 cm, ob 14.59 najnižje -50 cm, ob 21.30 najvišje 53 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 9,8 stopinje C.
500 m ............2
1000 m ...........0
1500 m...........-2
2000 m...........-5
2500 m...........-7
2864 m...........-9
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6.
Rolling Stones 6. julija v Hyde Parku
LONDON - Britanska zasedba Rolling Stones bo 6. julija nastopila v Hyde Parku. To bo prvi nastop skupine v londonskem parku po njihovem legendarnem brezplačnem koncertu leta 1969, ki mu je prisostvovalo kar 250.000 ljudi. Z razliko od koncerta pred več kot 40 leti pa tokratni ne bo brezplačen. Cene vstopnic za enkrat še niso znane, BBC pa spominja, da so glasbeniki razburili nekatere oboževalce, saj so cene vstopnic za lanski koncert v areni O2 znašale 406 funtov (480 evrov). Rolling Stones bodo v Hyde Parku nastopili le teden zatem, ko bodo zasedli glavni oder festivala Glastonbury. Glasbeniki so že napovedali, da se bodo maja podali na severno-ameriško turnejo.
Nova oblika ptičje gripe širi preplah na Kitajskem
ŠANGHAJ - Zaradi nove oblike ptičje gripe je po včerajšnjem poročanju kitajskih medijev umrl moški iz Šanghaja. Skupno število smrtnih žrtev virusa H7N9 je tako na Kitajskem naraslo na štiri. 48-letni moški, ki je delal s perutnino, je sicer enajsta oseba, pri kateri so ugotovili okužbo s tem virusom, odkar so v začetku leta prvič poročali o okužbi člo-veka.Moški je tudi tretja smrtna žrtev nove ptičje gripe v Šanghaju, medtem ko je ena oseba umrla v sosednji provinci Zhejiang. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sicer v sredo izključila možnost pandemije.
URNIK
petek, sobota in nedelja 10.00 - 20.00
Udine^Fiere
Udine e Garizia Fiere SpA
»
www.udinegoriziafiere.it
Comune di Gorizia
WASHINGTON - Obletnica, hi je šla mimo brez hrupa
Pred 40 leti prvi klic z mobilnim telefonom
WASHINGTON - Mobilni telefon je v sredo brez odmevnejših dogodkov obeležil 40. rojstni dan. Prvi mobilni klic se je namreč zgodil 3. aprila leta 1973, opravil ga je inženir Martin Cooper kot vodja ekipe, ki se je v ameriškem proizvajalcu telekomunikacijske opreme Motorola ukvarjala s tehnologijami za mobilno komuniciranje. Cooper je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP klic opravil v New Yorku pred odhodom na novinarsko konferenco, in sicer prek naprave Motorola Dy-naTAC, ki je tehtala en kilogram, njena baterija pa je zdržala 20 minut. Poklical je kolega v konkurenčni družbi Bell Labs Joela Engela.
Mobilna telefonija je v 40 letih doživela velik razcvet. Po podatkih mednarodne analitske hiše IDC se bo letos po vsem svetu prodalo okoli 1,8 milijarde mobilnih telefonov, pri čemer jih bo polovica pametnih.
Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo v Sloveniji je konec leta 2012 znašala že 109,1 odstotka, pa je razvidno iz poročila agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) o razvoju trga elektronskih komunikacij za zadnje lansko četrtletje.Penetracija aktivnih mobilnih uporabnikov je izračunana kot število rezidenčnih in poslovnih uporabnikov, ki imajo kot naročniki veljavno pogodbo in so kot predplačniki vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih opravili ali prejeli klic, poslali SMS- ali MMS-sporočilo oziroma uporabljali podatkovne storitve, na število prebivalcev v Sloveniji.
Rast naj bi se po napovedih Apeka še nadaljevala. Bodočo rast penetracije je mogoče po njihovi oceni pričakovati med drugim tudi zaradi vse bolj razširjene uporabe mobilnih podatkovnih storitev. SIM-kartice se namreč vse bolj uporabljajo v različnih napravah (različnih merilnikih in števcih, alarmih, modulih za sledenje vozilom in tovoru, klicnih centrih in podobno).
Vodilni, 50,3-odstotni tržni delež po številu aktivnih uporabnikov mobilne telefonije je konec lanskega leta imel operater Telekom Slovenije. Sledili so Simobil (29,5 odstotka), Tu-šmobil (11,2 odstotka), Debitel (štirje odstotki), Izimobil (2,4 odstotka), T-2 (2,4 odstotka), Te-lemach (0,1 odstotka) in Teleing. (STA)