Oopisi. Iz Maribora. (Regiment Hartung) je se 7 pondeljek o poluoči odpeljal na Hr^ateko. Staršem, ki po s^ojih sinib, in ženam, ki po s^ojih možčh žalujejo, bodi 7 tolažbo po^edano, da so se 7ojaki tukaj pra7 čedno in spodbudlji^o obnaaali. Vse te dni smo jib videli po 7seb cerkvah od jutra do večera pobožno moliti; mnogi 80 87. zakramente .prejeli; 7 frančiškanski cerk^i so patri prete5cno nedeljo do pozne noči 7ojake apo^edo7ali. V stolni cerk^i je prosil en 7ojak za škapulir karmelitarske Matere božje in se je dal z 7eliko pobožnostjo 7 akapulirsko brato7Š5ino zapisati. Isto tako je prišlo maogo 7ojako7 k šolskim sestram prosit za roženkiance, za s^etinje, za akapulirje, ktere so tudi prejeli. — Zaupajmo, da bo Bog in Gospod vojskinili trum orožje naših krš6anskih 7ojako7 blago^lovil, da bo Marija, ki je a^strijanekej armadi žc tolikokrat 7 7ojskah zoper Turke o5i7idno pomagala, se ji tudi zdaj dobrotna Mati in mogočna kraljica izkazala, in da se bodo slo7enski aino^i po srčno do^ršenem delu 7 kratkem zopet zdia^i in 7eseli 7rnoli na S7oj dom. Tolaži naj naa tudi to, da ao svitli cesar 7ojake 7 orožje poklicali za najbolj pra7i5no re5, ki se misliti zamore. Kako dolgo že ubogi Bosenski kristijani stegujejo S7oje roke proti Avstriji in z solzami prosijo, naj bi jim naš svitli cesar prisfi na pomoc in jih 7zeli 7 S7oje očeto^sko 7arst7o. Ura rešit7e je prisla! V kratkib dneb bo naaa ala^na arinada prestopila turško mejo in 7 srcu nesrcčne Bosne visoko po^zdignila zmagonosno a^strijsko bandero, ter 7igla ob tla kruti turški polomesec, ki se je sto in sto let namakal in topil 7 nedolžui km umorjenih kristijanov, in na njego^o mesto posta^ili 87. križ, častito znamenje odreacnja, milosti in ljubezni. In kolika 5ast za nas, da so ra^no slo7enski junaki po^abljeni, da grejo reait s^ojib slovanskih bratov in jim podat brato7sko roko! Kakor okoliščine kažejo, do 7ojske cel6 ne bo prislo, utegnejo biti le male praske z poturčenimi Bosnijaki, ki se 7 ceiih tropah kakor roparji po bostah in goiab klatijo, in od ropa in morije živijo. — Mi pa molimo za naše brabre 7ojake, dokler se domu ne po^rnejo. In tako smemo zaupati, da bode 7se sre5no izteklo Bogu na čaat, Avstriji na sla^o, nam vsem pa 7 ve5no zasluženje! K. Iz Celja. (Porotuih obravnav) je bilo zdaj le malo, najzinimivejša (zoper ,,Slo7. Gosp.") je odpadla, 8. julija se je 7ršila obra^nava zoper Franca Groblnik iz Galicije, ki je bil posiljenja obdolžen, toda porotniki so ga nekrivega spoznali; 9. julija pa zoper Franca Jerošek, ki je prebi^al pri 7ini5arju Janezu Felzer na Selnici ob Muri. Fianc Jer. se je namre5 vlačil z ženo Felzerje^o, ter je njenega moža, ko je ta ribe lovil, d^akrat 7 Muio |iabnil z namenom, da bi ga spra^il ob ži^Ijenje; toda Felzer se je vcndar rešil. Poiotniki so spoznali, da je Jeroaek kiiv zavratnega napada na življenje in sodnija ma je odmerila 10 let težke je5e z 1 poatom in zaporom 7 temnici 7aako leto 7. aprila, to je: na dan, ko je botel Felzerja 7 Muri potopiti. 10. julija so stali pred porotniki atari, že večkrat obsojeni tato^i: Mat. KompleMz Ostrožnega, Florijan Koh iz Dražje7asi poleg Žic in Jožef Pirs iz Kostri^nice. Ti trije hudodelniki so namreč 7 no5i od 5. do 6. januarja t. 1. predrli v hi.šo pri 7inogradu Maitina Leber iz Slatine in ,sicer skozi streho. V sobi sta spala Maitin Leber iu jego^a bči Lena. D7a roparja stopita 7 hiško, edeu ostane zunaj za ču^aja. Z^ezala sta Leberja in skušala z^ezati tadi njegovo h5er, ter grozila s smrtjo, 6e jima 78ega denarja Leber ne izroči. Lena jima da 11 gld., sama pa še pobrala mnogo diugih reči, kakor s^injetine, špeba in klobas. Potem zginejo zopet. Porotniki 80 7se 3 kri^e spoznali, dasira^no so ti ugo^arjali ter je sodnija 78akega obaodila na 15 let težke je5e. Dalje bo se poro6alo prihodnjiS. Danea so iz Voglajne izvlekli^ mrt70 truplo nekega gostilni5arja iz Gaberij. Ze pred pustom se je skuaal umoriti z tem, da si je z nožem trebub prebodel, toda takrat mu je še spodletelo. Od tistih mal je bil 7edno zamišljen, prete5eno no5 pa je iz hiae zbežal, se pii Voglajni slekel in sezul ter 7 7odi ži^ljenje kon5al. Iz Celovca. (Razne st7ari.) Kaj bode, 5e 7 kratkem ne neha deže^ati? Od 7seb kraje7 dohajajo poro5ila o nesre5ah, katere blisk iu to5a, moča in po^odenj napra^ljajo. Ljudje so začeli žeti. Snopje pa stoji na polji ter se ne more suaiti. Sedaj so zaSelc tu pa tam po deželi reke 87oje plitve brego^e prestopati. Veliko sena so že odnesle, žito pa tu in tam pod 7odo stoji. Kopališča ob celo7akem jezeru so 7e5ji del prazna. Naa parobrod ,,Carinthia" se po d^akrat na den pelja po jezeju gor in dol, pa prazen gre in prazen pride. Solaki prazniki nam znabiti nekaj 7e5 gosto7 k jezeru pripeljajo. Sklice^anje 7ojaako7 tadi nam daje okušati blaženega sadu no7e 7ojaške posta^e. Iz Doberle 7asi n. pr. je moral 5. g. kaplan 7 6 urab k 7ojakom odriniti. Tako iz mladenišnice dijak 8. razreda teden pred maturo. Deželni aolski S7et je njemu ter 3 dijakom real gimnazije 7 Belaku sprosil po en den odpasta, da so zamogli ustmeni izpit zreloati napra^iti, preden da grejo 7 Bosno ali Bog 7edi kam. — Pri 87. Petrn pod Belakom so 7. t. m. umrli naj starejai duho7nik krške škofiji p. n. g. Jošef Vernek, rojeni pri 87. Jakopu 7 Rožni dolini dne 26. aprila 1. 1790 toraj 7 89. letu starosti. Njib sosed 6. g. Jož. Turko^icer, župnik pri 87. Martinu nad Belakom, so sedaj naj starai mesnik te akofije. Rodom Čeh bili so 7 Celo^cu 8. septbra 1. 1824. 7 meanika poa^eSeni. Stolna fara 7 kratkem dobi no7ega župnika, doaedanjega krakega dekana pre5. g. prošta J. Ra7Šerja, Celo^akega rojaka. Za dekana 7 Krko pride no7i korar, dosedanji meatni župnik iz Strassburga pre5. g. Anton Erlib,ki je bil 32 let ud Stra8sbuiškega kapitelna. Odgo^or, katerega je vaša c. k. namestnija 7 Gradcu dala ua pritožbo zoper Reiserje^o postopanje, je tudi nam pra7 dobro djal. Res 5udno! Pokojnemu Mariborskemu županu Reiserju so nepozablji^i Slomšek priskibeli papeže^ red, sedajnemu pa — nehot6 dolg —! Slava možem, ki se niso dali pii cerk^eni slo^esnosti motiti, ter so tudi 7kljub žnpano^im nkazom 7edeli Slomšeko^im 6astiteljem tako 7eseli 7e5er priskrbeti. Duh slo^enske vzajemnosti naj živi! Od sv. llja v Slov. goricah. (f Karl Velebil.) V nedeljo 7. t. m. popoldne nam je naznanil 7eliki Z7on prežalostno no^ico, da so naa preljubi župnik 5. g. Karl Velebil umili. Nemila smrt nam je zopet pokosila značajnega, za 7sestranski blagor 7netega in dela^nega moža. Ni mi mogo5e popisati žalosti farmano? in pa zaslug, ktere so ai poprej kot kaplan, sedaj pa kot župnik pridobili. Biž, ko ao kot župnik naatopili, bila je Njib akrb, da so nam priskrbeli 87. misijon, ter sta z poprej nmrlim g. župnikom 7se stroske pre^zela. Potem ae 7e5 druga, česar pa tukaj nemorem naste^ati. Letos ob koncu junija Njib je prijela nagla bolezen. Na dan 87. Alojzija so zadnjokrat meše^ali. Potem pa je postajalo vedno bujSe. Eedar so Jih 6. g. dekan Jareninski ali pa drugi dubovniki obiskali, 80 Jim rekli: meni veljajo besede 87. pisma: ,,7redi 87ojo hiao in pripravi se na pot." Mar8ikteri zmed naaih farmano7 bode se ae spomnil besed, ktere so na no^ega leta dan na prižnici i7go7orili, nanireč: ,,da bi jaz vedel povedati in z prstom pokazati na tistega, kteri zmed nas ae bode drugo leto na dnešnji den 7 večnoati znajšel, ta bi vendar bledo lice dobil; morebitipa bodem jaz prvi." Bili 80 prijazni, go8toljubni, odkritosr6ni in dobri gospod, pa tudi ojstri, ako je bilo treba, zares blaga duaa, pravi biser dubovnikov Lavantinske akofije. Pogreb bil je sijajn. Prišlo je brez števila ljadstva iz doma6e in soseduih far k pogrebu. Prišlo je tudi rajnemu gospodu zadnjo 6ast skazat 32 duhovnikov. Eondukt vodili so 6. g. J. Cu6ek, dek. Jareninski, genljivo nagrobnico govorili pa 80 6. g. F. Šrol župnik Svi6inski. Naj nam nepozabljivi gospod župnik po Jihovem trudapolnem delu 8ladko in mirno po6i7ajo. Njih spomin naj živi ne samo pri št. Iljčanib, temač po celi La^antinski škofiji, duša pa naj nebeako 7e8elje vživa. Bodi njim zemljica lahka. Franc Freibam. Iz Haloz. (To6a.) Nedeljo, 14. jul, zadela je faro sv. Barbare velika nesreča. Ob 3/A3 se zatemni, kračanski nauk v cerkvi takoj sklene, da bi se litanije opravile za odvrnitev hude ure. Gosti dež se vlije. Orglavec si mora 8ve6o prižgati za blagoslovnico. Orgle vtibnejo, lepo petje preneha ali med blagoslavljanjem se vzdigne glasen jo6 po cerkvi, goata to6a je bila po oknib, pa tudi po polju ino goricah. Oj, prežalosten prizor! Otročiči si z nežnimi rokicami lica solzna zakrivajo, ker 6utijo, da prihaja zopet eno leto glado^anja. Starši milo jo6ejo, ker jibo7 up je pokon6an. Vse se je prelepo kazalo 7 rajski ubilnosti, pa ne8re6na uima je pokon6ala gorice po: Gruakovcu, Paradižih obeh, 87. Elizabeti, Pohorju, Slatini, Oki6u; tudi na Horvaakem fari: Visnico, Cvetlin je pre hudo potolkla. Ejer se je razlegala kletva razsajanje, in ponočno tuljenje, ondi je zdaj joj, žaloat in jo6, da vaak lehko spozna očitno aibo božjo! Nedolžni trpijo z krivi6nimi vred. Er6tnarju E. je velika povodenj odnesla svinjak s prasetom vred. Dve babeli morali 8te iz koce zbežati zavoljo velike vode. Dne8 15. jnlija je zopet veliki dež in grom pa to6e viditi ni. Euruza je razcepana, pšenica je snetljiva in zarjaveta; rž je slaba in acimljena; krompir potolčen, fažol pobit ; jabelka so ae vendar ostala. Bog nas obiskuje, oklenimo se ga, naj nam zopet pokaže prijazno lice svoje!