155 Marjetka Balkovec Debevec* Splošnega šolskega reda skozi šolske knjige "When School Started": A Look at the Way of Life of Children in the Era of the General School Ordinance through School Books Prispevek prinaša pogled v obdobje, ko je - otrok. Dobo razsvetljenstva so zaznamovale se je odnos do otrok in vzgoje. Na vprašanje, kako se v tem obdobju izrisuje podoba otrok na naših tleh, skušata odgovoriti pregled in ana- liza temeljnih dokumentov in šolskih knjig. v orisu stoletja posveti Splošnemu šolskemu - * Mag. Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica, Slovenski šolski muzej, Abstract with the beginning of compulsory and mass education, also marked a turning point in the way children lived. The Age of Enlightenment was characterised by new ideas, changes in society, and changing attitudes towards chil- dren and education. A review and analysis of fundamental documents and schoolbooks at- tempts to provide an image of children in our territory during this period. In her survey of the century, Mag. Debevec Balkovec focuses on the on reading books and alphabet books. 156 Splošni šolski red, 1 ki je leta 1774 postavil temelje splošnemu in obve- - - je le zlagoma odpravljalo nezaupanje v novosti, ki jih je prinašala šola. Šola je zakon!. 2 Med drugim naslov raz- zakon na naših tleh, ki ga je leta 1774 predpisala vladarica Marija Terezija, leta 1777 pa je izšel še v prevodu v slovenski jezik. 3 šolskega muzeja so v obdobju razsvetljenega absolutizma iz druge polovice 18. ali se v razstavljenem gradivu, dokumentih in literaturi zaznajo spremembe, in - je analiza bolj podrobna, pri drugih so izpostavljene le posamezne ugotovitve z - kakšen je odnos odraslih do otrok, kakšno znanje otroci potrebujejo, kakšne vse- 1 Allgemeine Schulordnung mapa 1; Splošni šolski reda (ali Splošna šolska naredba) – Allgemeine Schulordnung -Edling, Ljubljana, 1777, izvirnik hrani Slovenski šolski muzej (SŠM), razstavna zbirka, inv. št. 1175. 2 Marjetka Balkovec Debevec, Predstavitev stalne razstave ob odprtju, Šolska kronika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje 3 Gl. opombo 1. 157 4 razsvetljeno stoletje, 18. stoletje, kjer se je, kot ugotavljajo raz- še dolgo po njem. 5 bilo reformno gibanje, zavzemalo se je za vladarske spremembe »od zgoraj« ter za 6 Med mnogimi misleci razsvetljenstva je to obdobje s svojimi idejami zaz- »Nazaj k naravi« in drugih razsve- Emil ali o vzgoji (1762). V njem je predstavil svoje ideje o tem, kako naj bi bil vzgojen idealen po- povsem nov pogled na otroka. Poudaril je, da je otrok samostojen posameznik s - jati. Vpliv njegovega dela je segel tudi na naša tla. 7 Vladarica Marija Terezija II. Habsburško-Lotarinški (1741–1790, vladanje 1780–1790) sta kot vladarja dobe bolj izrazito prevladala razsvetljenska usmerjenost. 8 4 Misel Johanna Gottfrieda Herderja, Ulrich Im Hof, 5 Ibid., str. 12–15. 6 Peter Vodopivec, Razsvetljenstvo (geslo), Enciklopedija Slovenije 1996, 10. zvezek, str. 114. - stava in simpozij v Slovenskem šolskem muzeju ob jubileju Rousseauja in 250. obletnici izida njegovega pedagoškega dela Emil ali o vzgoji (1762), Šolska kronika : zbornik za zgodovino šol- stva in vzgoje Vodnik po stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja (ur. Marjetka Balkovec Debevec), 8 Vasko Simoniti, Razsvetljeni absolutizem (geslo), Enciklopedija Slovenije knjiga, 1996, 10. zvezek, str. 114. 158 praviloma povezujemo z modernizacijo in napredkom. 9 - formami, je vloga Slovenskega šolskega muzeja odstirati najširša vprašanja vzgoje - vanju in vzgoji njenih otrok. - - 10 dvoru je kot pevka, plesalka in igralka uspešno nastopala v operah, kantatah in komedijah. Prvi plesni nastop je imela kot sedemletna deklica 17. maja 1724. Po tudi z lepim glasom in izraznostjo, a je vaje zaradi delovnih obveznosti opustila. 11 - ljenju vladarice Marije Terezije. 12 Poudarjena je njena materinska vloga, saj je v - identitet v slovenskem prostoru, Marija Terezija – med razsvetljenskimi reformami in zgodo- vinskim spominom - 10 Marko Motnik, Marija Terezija in glasba, Marija Terezija – med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom - 11 Motnik 2018, str. 322. 12 Marija Terezija: od baroka do razsvetljenstva - ja, 1991. Peter Berglar, Peter pl. Radics, Marija Terezija in Slovenci Pegaz International, 1992; Marija Terezija – med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur. Miha Prein- 159 male nadvojvodinje in nadvojvodi pouk plesne umetnosti. Svoje znanje so poka- 13 Marija Terezija je vzgojiteljem in vzgojiteljicam svojih otrok dajala podrob- 14 je videti in smešni ste zaradi tega.« Opozorila je še na eno vsakodnevno slabost: 15 slojih prebivalstva. Kronisti Marije Terezije navajajo, da je v letu 1774, torej ravno v letu izdaje - naloga.« 16 Skrb za nova rojstva Morda bi nekaj skupnega vendarle našli v tem, da je bila umrljivost otrok veli- ka tako pri revnejših kot bogatejših slojih. 17 Hkrati se je s skrbjo za reševanje te babic ali takrat imenovanih všegaric. - v Gradcu (1759) in v Trstu (1815). Pomembno vlogo pri razvoju porodništva je 13 Motnik 2018, 334–335. 14 Herre 2015, str. 196–197. 15 Ibid., str. 199. 16 dajala Marija Terezija, z vzgojnimi normami za otroke v kasnejših obdobjih in v sodobnosti. 17 Goriško podnebje = Clima Goritiense, (prevod Silvester Kopri- Šturm, Stane Granda, 160 (1782). 18 Delo je pre- Všegarske bukve in uspeh slovenskega razsvetljenstva. 19 S tem se je hkrati kazal nov odnos do skrbi za otroke ob rojstvu, s širjenjem znanja pa se je postopoma zmanjševala umrljivost tako mater kot otrok. V prvem, uvodnem delu prispevka smo se dotaknili zunanjega okvirja, duha - uvajanje obveznega osnovnega šolstva, zato nas v nadaljevanju zanima, koliko in šolski dokumenti tega obdobja, ki jih razstavljamo tudi na stalni razstavi Slo- venskega šolskega muzeja Šola je zakon 20 Splošni šolski red (ali Splošna šolska naredba) 21 predstavlja prelomni dogodek 22 18 Anton Makovic, - burtshilfe, Laubach, 1782. (prido- 19 - smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema: 9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije (ur. - za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic, 2013, str. 13. 5. 2024) 20 Vodnik po stalni razstavi, 2024. 21 Šolska kronika - da. 22 250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju. 161 - - slojev. To je (ali vsaj naj bi) v praksi pomenilo, da otroci niso bili vse dni doma, novi organizirani obliki dejavnosti – v šoli. Splošnem šolskem redu lahko najdemo v pobudi - nadaljnja razlaga, ki pravi, da je »od dobre vzgoje in vodenja v prvih letih odvisen - Prav tako iz misli lahko razberemo, da širjenje izobrazbe vpliva na izboljšanje - Pri osnovnih parametrih Splošnega šolskega reda je treba posebej izpostaviti - - šolstva današnjih dni. saj je tradicionalna miselnost nalagala dekletom predvsem skrb za gospodinjstvo 162 da tam, kjer dekliških šol ni in otroci obeh spolov hodijo v isti razred, deklice - spretnosti, primernih za njihov spol. 23 »Otroci od 6. do dopolnjenega 9. leta morajo hoditi k poletnemu pouku, ker 24 Ob tem je treba izpostaviti, da se pomanjkanje primerne obleke za v šolo - 25 - 26 Pri tem pa je bilo potrebnih veliko pridnih rok, tudi otroških. O krompirju in kasneje ravno tako postopoma, a pomembno prehajalo v prehrano prebivalstva. - 23 Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 29, 2020, str. 443–469. 24 Splošnega šolskega reda je obravnavan tudi v poglavju o berilih in abecednikih. 25 Marjetka Balkovec Debevec, Obleka v šoli, 26 Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja 163 Iz Splošnega šolskega reda izhaja tudi Metodna knjiga - nja. Leta 1777 je izšel slovenski prevod povzetka Sern ali Vonusetek teh Metodneh Buqvi 27 Povzetek metodne knjige - 28 Hkrati pa se ob - od « 29 - O pisanju, 30 se da razbrati, kako - - - 31 Predvsem šesto poglavje Povzetka metodne knjige o šolskih postavah, torej o Splošnem šolskem redu - da otrokom vse razumljivo pojasni in se ne sme zadovoljiti s tem, da znajo otroci besede zgolj ponavljati po spominu. Pravila obnašanja v teh postavah so najprej 27 Povzetek metodne knjige, 28 Enciklopedija Slovenije - ska knjiga, 1999, 13. zvezek, str. 236. 29 30 Šola je zakon). 31 164 32 Šolske postave se nadaljujejo s primernostjo obnašanja na poti v šolo, z obnašanjem pri pouku in shulmastra prijazno pozdraviti tudi dekelze, 33 saj kot je navedeno v nadaljevanju šolskih pos- 34 koncu pouka lepo, po vrsti zapustiti šolske klopi. Da so bili otroci tudi v dobi Splošnega šolskega reda - Povzetku metodne knjige je zapisano do- 35 štrafen- ge). 36 Te so bile sestavni del šolske vzgoje, v Povzetku metodne knjige so nadrobno - zen. Pouk in (stroga) vzgoja naj bi otroka oblikovala v pošteno in delavno osebo. poudarek. Kot je razvidno iz šolskega reda, so bili v šoli tistih dni pomembni tudi 37 Izpostavljene vrline so bile pridnost, delavnost, - 32 Ibid., str. 220 (pri posameznih navedbah iz Povzetka metodne knjige gre za delovni prevod avto- 33 Ibid., str. 230. 34 Ibid., str. 236. 35 Ibid., str. 234. 36 Ibid., str. 248. 37 Ibid., str. 240. 165 in jezikovna zahtevnost besedil, moralna obarvanost in dejstvo, da so šolske knji- ge na Slovenskem v tem obdobju praviloma priredbe nemških izvirnikov. je tako povedno dejstvo, da ne najdemo otroških vsebin, vsaj ne po današnjih - ne le rabi v šoli, ampak tudi med odraslim prebivalstvom. Besedila so jezikovno Hehleman za tatje to vkradenu predajal. Sadnizh se je ta tatinska svesa vjela, im Hehlemann od njih ovajen, kateri tedej s njimi vkupej je posrafan bil.« 38 39 Splošnega šolskega reda, ki besedilo je sicer treba brati z razumevanjem, da ne osnovnega še manj ponavljal- 40 Drugi vidik, na katerega je ob zgodbah v berilih treba biti pozoren, je nji- bi odstirale, kako je bilo, odstirajo, kako bi moralo biti. Tretji vidik je, da so dela pogosto priredbe nemških izvirnikov, in zato pri - 41 ali »Czu ker, Gi ba ni cza, Pü ti cza.« 42 - rine gibanice. V nadaljevanju bomo znotraj posameznih beril oz. abecednikov postopoma 38 krajlevih deshelah, Ljubljana, 1796, str. 63. 39 Szlovenszki silabikár, z-steroga sze decza steti more navcsiti, Gradec, 1780. 40 41 42 166 berilo s polnim naslovom ki ga sestavlja 35 besedil. V zgodbi Ta dobri šolni fant najdemo pogost motiv, ki se ponavlja skozi Va- denje, 43 - krog vodil k pisanju Splošnega šolskega reda - hodnost. Uvod v Splošni šolski red 44 dekle – poklic, ki je velikem delu prebivalstva predstavljal realnost. V poudarja- 45 46 - lavnost je bila visoko cenjena vrednota. Mlajši otroci so zaradi svoje šibkosti in nezanesljivosti pomagali v kuhinji, hlevu in na pašniku.« 47 - 48 Splošni šolski red - poglavju o Splošnem šolskem redu. 43 Kumerdej 1796, str. 11. 44 SŠR, uvod. 45 46 47 Paremiologija, folkloristika in digitalna humanistika: novi pogledi in metode al.), Ljubljana 2023. (Prispevek s konference) 48 Kumerdej 1796, str. 9. 167 - »Otroci od 6. do dopolnjenega 9. leta morajo hoditi k poletnemu pouku, ker 49 - ka gotovo lahko tudi strah in v berilih najdemo veliko otroških molitev k angelu varuhu, ki v zgoraj opisanem okolju dobi novo dimenzijo. V molitvi pred šolo mraza so bile otroku znane iz njegovih lastnih izkušenj. - lubesni.« 50 51 in v nadaljevanju 52 zašita obleka, veliko pripomogla k zmanjševanju širjenja bolezni. 53 »Kader je tedej Karl velik inu mozhen sadosti ratal, per drugeh ludeh slushiti.« 54 Splošnega šolskega reda - popoldne.« 55 »Oni (torej starši) so pak hvalili njegovo pridnost, inu pokorshino, so ga 49 50 , Celovec, 1790, str. 19. 51 Liepe oblazhile ne samore v aki imeti: zheden pak more v aki biti. (Gutsman 1790, str. 23.) 52 Tako v odlomku Od pomozhi, sdravje obdershati lahko beremo, kako prepoznati in lajšati razne Kader e sazhne bolehati, takrat eniga to inu drugu bolí. Glava je sabuhlena, inu teshka, obzhuti e vrozhina, al mras. Vodo je lohku imeti, potrebnu bi pak vendar bilu, kir is nezhedno ti toliku bolesn v i v aki dan ne le amu roke, ampak vza ih zelu truplu v’ vodi ozhiftiti imel. (Kumerdej 1796, str. 77 in 85.) 53 O visoki umrljivosti v nadaljevanju. 54 Kumerdej 1796, str. 9. 55 Pri Kumerdeju najdemo zgodbo z naslovom Ta sroma hka Pe terna - 168 sadnizh dobru shlu.« 56 57 - tistim, ki so se najlepše vedli.« 58 - 59 - 60 Je gra zha. 61 - prijátale. 62 Z dobrimi hodi. 63 56 Kumerdej 1796, str. 11. 57 slo bolele.« (Ibid, str. 7) 58 59 Gutsman 1790, str. 29. 60 Kumerdej 1796, str. 77. 61 Marko Pohlin, Abecedika ali plateltof, Ljubljana, 1789. 62 63 Ibid. 169 Otroci imajo za plotom raj 64 Pri naštevanju knjig za pouk jezika ne moremo mimo Marka Pohlina, 65 njegove Kraynske grammatike in njegove Predvsem Kraynska grammatika predstavlja normativno slovnico in se trudi kranjski je- - mo sledi otroštva 18. stoletja. jezikoslovec najbolj znan. Ob pregledu beril in abecednikov pa se bomo posvetili njegovemu delu , s katerim je podkrepil svoja Gutsmanovo šolsko knjigo sestavljajo zlogi, molitve, besedilo za ministrira- opirala na isti nemški izvirnik), krajše zgodbe in veliko pesmi. Pesem je bila ve- v cerkvi in doma, tako pri delu kot ob praznovanjih. Poleg razvijanja kulturno - . 66 Pri Gutsmanu pa v zgodbi Te radovedni otrok 67 64 Huzjan 2023. 65 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OO4I7D5W 66 67 Gutsman 1790, str. 23–24. 170 Od Prida tega Branja, inu Pifsanja 68 Primeri abecednikov v Prekmurju namesto Splošnega šolskega leta 1777 sprejet Ratio educationis, ki je veljal le za katoli- - - - ravil dva abecednika, in sicer leta 1780 Szlovenszki silabikár, z-steroga sze decza steti more navcsiti, z-nikimi rejcsniczami navküpe pod prespan stampanya dáni in leta 1790 Szlovenszki silabikár je postal prvi prekmurski katoliški abecednik, ki poleg zlogov in zlogovanih besed vsebuje še molitvice, latinsko besedilo za mi- nistriranje, rimske in arabske številke poštevanko. 69 pomena, tako zelo redko sploh naletimo na omembe otrok. Eno redkih najdemo v Szlovenszkem silabikárju De cza, 70 medtem ko Pohlin navaja besedi: De kli zhi, Fan tezh. 71 - 72 - 68 Kumerdej 1796, str. 34. 69 2002. 70 71 Pohlin 1789. 72 171 73 - - Szo lár. 75 - 76 - 77 Tako je razvidna razsvetljenska povezava med znanjem in moralo posameznika. - ških molitev, 78 79 80 73 Ibid. 74 Ibid. 75 Splošnega šolskega reda Splošni šolski red 76 77 Podobno tudi pri Gutsmanu najdemo v molitvi pred šolo prošnjo za vsakdanji kruh in kreposti, 78 Pogostost molitev, ki jo zasledimo v berilih in abecednikih, razkriva tudi del otrokovega vsak- 79 - 80 »Blago zlovi oh Boug z-nebé z na a vcsenyá, Stera zmo zdaj vzéli mí od Vucsitela, Na po tenyé tvojega Imena: Vcsíni oh Boug! naj prijetna, Mi bo demo tvoja decza, I na ega trüda Ti nám bojdi plácsa. Pro zimo te Jezus vczejpi v-na a zrcza, Po pre zvétom Düjhi v za potrejbna vcsenyá, Naj ne pozabimo mi Návuka, Nego ze dní sítka, Kak ná z opomi- na tvoja Sz. Právda.« 172 - razdelana v Gutsmanovi šolski knjigi, kjer novo znanje primerja z semenom, ki 81 - leteli tako na razumevanje kot tudi nerazumevanje. V zgodbi Ta ferzhnovuftni otrok - 82 dosegla, da se je »Bogu, inu ludem dopad- la«. 83 - ABC oder Namenbüchlein zum gebrauch der Nazionalschulen in dem Königreiche Hungarn – ABC könyvetske a nemzeti oskoláknak hasznokra. 84 Odlomki abecednika so v sklopu primerjalne analize predstavljeni pri drugih šolskih knjigah, ki so obravnavane v prispevku. Szlovenszki abecedár za drouvno deczo vö stámpani je protestantski abece- dnik, ki ga sestavljajo zlogi, zlogovane besede, pesmi, odlomki iz Svetega pisma, - nik in protestantski duhovnik Mihael Bakoš (okoli 1742–1803). Med molitvami najdemo tudi otroško molitev v šoli. 85 V primerjavi s so- rodnimi molitvami v drugih šolskih knjigah je posebnost te, da se otroci na Boga Boga prihajajo z nekakšno predpravico za uslišanje prošenj. V skladu s protestan- (Mr 10,14). Jezus z Deczov gucsí 81 »Dai nam tai o Bug! v’tem napreino vtekno t: lori,da feme te sa topno ti, katiru o nam sdai erze po jali, kmalu gorgre, prezveti, inu e issori, da na ti ti den, kader na s bo h k’ odgovoru pred e vseu; al, inu kaku mo to navuzhenu h’ pridu naobernili, mi samoremo sa letu eme he telkai dobrega ada pokasati.« (Gutsman 1790, str. 20.) 82 Metodni knjigi. 83 Kumerdej 1796, str. 11. 84 85 Mihael Bakoš, Szlovenszki abecedár, Bratislava, 1786, str. 16–17. 173 Ino se zkrblivo vesite, V oulo gyedrno idete, I tam zpametno merkate: Csi ze rejcsi moje vcsite Naj vá z tak oni lübijo, I lejpo gori hránijo, Naj vá z do ztojno gvantajo I po teno oprávlajo: Ob zlejdnyim vi nyimi vküpe, Vrado zt pridete me dike. 86 - p. Marka Pohlina iz leta 1781 87 kranjskim ljudem in njihovim otrokom, predvsem zato, da bi kranjski otroci, ki - Iz katekizmov, kot sta 88 in 86 Ibid., str. A. 87 Marko Pohlin, - dovino šolstva in vzgoje, 33, 2024, št. 1-2. 88 - baci, 1773. Prvi, anonimni izid 1770, nato vsaj še štirikrat, v Slovenskem šolskem muzeju hrani- mo izvod iz 1773. 174 Ta velki katekismus Jurija Japlja 89 dobimo podroben vpogled v versko in moralno vzgojo mladine in odraslega prebivalstva. V razumljivem jeziku zapisana vsebina 90 je še po- « 91 Japljev katekizem vsebino podaja v obliki vprašanj in odgovorov in s tem , kot je Bec- shalostne pergodbe te vasy Mildhajm 92 in zabavnih zgodb po nemškem izvirniku pruskega pedagoga Rudolpha Becker- Noth-und Hülfsbüchlein für Bauersleute in prilagoditev v slovenski jezik je opravil p. Marko Pohlin in delo namenil za mlade, inu stare ludi. poglavje bi bilo vredno podrobne analize, saj se loti zelo širokega nabora tem od gospodarstva 93 - kruha (Doklej le dober kruh imam, od gladu konc vzet se bat nimam pa tudi pridu in škodi 95 Izrisuje se pogled na pri- Gvant, pravjo – stori ljudi - ka 96 delom. 97 - 98 89 Jurij Japelj, - , Ljubljana, 1789. Prvi izid 1779, nato še pet izdaj, v Slovenskem šolskem muzeju hranimo izvod iz 1789. 90 91 Ibid, str. 92 92 Rudolf Becker, Marko Pohlin, pergodbe te vasy Mildhajm, Dunaj, 1789. 93 Ibid., str. 63. 94 Ibid. 95 Ibid., str. 135. 96 Ibid., str. 157. 97 Ibid., str. 148. 98 Ibid., str. 395. 175 99 100 Spoz- namo lahko, da je otrok tudi v tem delu razumljen kot pomanjšan odrasel in kot jim je namenjena predvsem materinska vloga. Tudi v tej knjigi najdemo vpogled da jih opozarjajo na nevarnosti, pa tudi v skrbi za higieno. 101 Del knjige, kjer se .« 102 »skorej glih stari in so skupej v šolo hodili.« 103 ne pisati ne brati ne rajtati te kranjske bukvice za rajtengo, je imel tretji od treh šolskih tovarišev - ljiv, predvsem pa si je pridobival novo znanje, kar je kje slišal ali v »kakih bukvah bral.« 104 Tudi v tem delu lahko zasledimo, kako pomembno vrednost je imelo Sklep - Marije Terezije ter na vzgojo in izobrazbo njenih otrok. Širši tokovi, tudi vpliv pruskega šolstva, so privedli do izida Splošnega šolskega reda, ki ga je leta 1774 99 Ibid., str. 50. 100 Ibid., str. 174. 101 - 102 Ibid, str. 196. 103 Becker-Pohlin 1789, str. 212. 104 Ibid, str. 216. 176 - ki so razstavljeni tudi na stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja, razisku- drugih ljudeh, gmotne razmere, otroška igra in stik z naravo. Pomembno vlogo je boleznijo in smrtjo. - - - Splošnim šolskim redom Viri in literatura Viri Allgemeine Schulordnung, Dunaj, 6. decembra 1774. Arhiv Republike Slovenije – Javne zadeve, 1763–1782, šk. 75, mapa 1. Splošna šolska naredba – Allgemeine Schulordnung 1777, izvirnik hrani Slovenski šolski muzej (SŠM), razstavna zbirka, inv. št. 1175. Splošni šolski red za nemške normalne, glavne in trivialne šole v vseh cesarskih, kra- . Prevod po ljubljanski izdaji Allgemeine Schulordnung für die deutschen Normal-, Haupt- und Trivialschulen in sammtlichen Kai- serl-Königl, Šolska kronika, 33, 2024, št. 1. Szlovenszki abecedár, Bratislava, 1786. - le, inu shalostne pergodbe te vasy Mildhajm, Dunaj, 1789. (nemško-slovenska izdaja), pre- (nemško-slovenska izdaja), pre- Šrimpf, 2017 (za stalno razstavo Slovenskega šolskega muzeja Šola je zakon). , Celovec, 1790. 177 , Lju- bljana, 1789. , Ljubljana, 1796. - , Budim, 1790. Szlovenszki silabikár, z-steroga sze decza steti more navcsiti, Gradec, 1780. über die Geburtshilfe, Laubach, 1782 - , Ljubljana, 1789. , Ljubljana, 1781. Kraynska grammatika, 1769. - Kratki sapopadik kershanskiga navuka sa otroke inu kmetiske ludy. Labaci, 1773. Literatura - Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 29, 2020, str. 443–469. Obleka v šoli, 2014. Šolska kro- nika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje Marija Terezija in Slovenci - - povezanosti ter identitet v slovenskem prostoru, Marija Terezija – med raz- svetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur. Miha Preinfalk in - - ba, 2015. 178 - je, Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje - rov na Clarin.si, Paremiologija, folkloristika in digitalna humanistika: novi pogledi in metode - ference) - ka – Delajmo Evropo, 2005. , Slovenska 2013. - grafski-leksikon . Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg–Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljublja- Spoznavanje slovenstva: berilo za 7.–10. razred osnovnih šol - 250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in muzej, 2024. Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega mu- zeja Marija Terezija – med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur. Miha Preinfalk in Boris Golec), str. 321–350. Muznik, Anton, Goriško podnebje = Clima Goritiense, (prevod Silvester Kopriva, - Slovenije, 2000. Enciklopedija Slovenije, Lju- Enciklopedija Slovenije, Lju- - 4I7D5W 1712– Rousseauja in 250 letnici izida njegovega pedagoškega dela Emil ali o vzgoji (1762), Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 21, 2012, št. 179 –1960 - be – medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema: 9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije (ur. Darinka Klemenc et. al.), - nih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; sester in babic, 2013, str. 13. - Marija Terezija: od baroka do razsvetljenstva 1991. Enciklopedija Slovenije Mladinska knjiga, 1996, 10. zvezek. - (ur. Marjetka Balkovec Debevec),