H im audek www.caudek.it 40 let... Borut Pahor po podpori v državnem zboru tudi uradni mandatar za sestavo nove vlade /t 4 Na obzorju večje število slovenskih večstopenjskih šol? Predstavili knjigo o krajevnih imenih in priimkih na doberdobskem Krasu Primorski SOBOTA, 8. NOVEMBRA 2008 št. 266 (19.356) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Seme, ki je bogato obrodilo Dušan Udovič Športnih iger se spominjam kot takrat, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, izjemnega dogodka. Bilo je tako, kot da bi vse skupaj zajela neka mrzlica, val navdušenja, ki te je potegnil za seboj in se mu ni bilo mogoče izogniti. Sodelovati, kakorkoli, je bil imperativ. Nekdo od starejših te je v društvu kratkomalo rekruti-ral za nekaj panog, dovolj je bilo, da si imel telovadne copate in da nisi bil totalna neroda. Tako si se naenkrat znašel v vlogi nogometaša, atleta in strelca, pa še kakšen kulturni nastop je sodil zraven. Glavno prizorišče je bil mitični Stadion 1. maj, kjer se je ob dogajanju trlo mladih iz mesta in okolice. Sredstev na razpolago je bilo malo, športna oprema je bila času primerno skromna, že vsaka žoga se je zdela velika dragocenost. Navijanje za lastno ekipo je bilo zagreto in energično, skoraj zagrizeno, še zlasti med takrat močnima mestnima društvoma Cankar in Škamperle. A tudi z Brega in Krasa je prihajal močan val entuziazma in obetajočih športnikov. Po težkih povojnih letih so se naša obzorja širila, vse je bilo v vzponu. V primerjavi s tem, kar imamo danes, izgledajo tedanje Športne igre prazgodovina. In vendar je bil prav to tisti humus, na katerem sta zrasli množičnost in kakovost našega športnega gibanja. Nič ni nastalo slučajno. Za vsem tem je stala vizija ljudi, kot je Bojan Pavletič, ki so v našo telesno kulturo vložili izjemno vztrajnost, znanje in kompeten-ce. Rekvizite, ki so temeljnega pomena tudi za naš današnji in jutrišnji dan. narodni dom v trstu - 50. obletnica prvih slovenskih športnih iger Spomin na Športne igre prenesti na mlajše rodove Leta 1958 se je začelo organizirano povojno športno gibanje pri nas V veliki dvorani Narodnega doma v Trstu se je včeraj, na proslavi ob 50. obletnici prvih Slovenskih športnih iger, zbralo lepo število ljudi, predvsem tistih, ki so pred 50 leti kot organizatorji, tekmovalci ali pa preprosto gledalci, s prvo izvedbo iger od 2. do 4. novembra leta 1958, začeli graditi organizirano športno gibanje med Slovenci v Italiji. Športne igre so se naravno izpele leta 1975, mesto pa prepustile športnim društvom, ki jih je zdaj pod okriljem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji kar sedeminpetdeset. Na včerajšnji manifestaciji je bil poudarjen pomen iger, ki so združevale ljudi različnih pogledov, okolj in družbenih slojev, bilo pa je tudi rečeno, da je potrebno spomin nanje prenesti na mlajše rodove. Ob priliki so v Narodnem domu odprli tudi fotografsko razstavo, ki je na ogledu še ves prihodnji teden. Na 20. strani gorica - Začetek deželnega kongresa s poročilom tajnika Damijana Terpina SSk želi postati zbirna stranka vseh Slovencev GORICA - V Domu Lojzeta Bratuža se je včeraj pozno popoldne začel deželni kongres stranke Slovenske skupnosti, ki se bo nadaljeval danes v Podbonescu. Tajnik Damijan Terpin je dejal, da si stranka želi postati zbirna stranka Slovencev v Italiji. Po njegovem je napočil čas za konec delitev med levico in SSk, kar naj bi prišlo do izraza na spomladanskih upravnih volitvah v okoliških občinah goriške in tržaške pokrajine. Da so delitve mimo je Terpin navedel deželni volilni dogovor med Demokratsko stranko in SSk. Kongres so pozdravili številni gostje (foto Bumbaca), politično pa sta izstopala pozdrava senatorke Tamare Blažine in predsednika Furla-nije-Julijske krajine Renza Tonda. V imenu slovenske vlade je zasedanje pozdravil Zorko Pelikan, vodja Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Na 3. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it Tondo z delodajalci in sindikati o ukrepih proti gospodarski krizi Na 6. strani O razvojnih možnostih Trsta in pristanišča Na 7. strani Ameriški intervju: Veronika Špacapan Na 13. strani Na goriških višjih šolah spet reden pouk Na 14. strani Goriški starši ne odklanjajo predloga vertikalizacije šol Na 14. strani -OBUTVE, USNJENA IN ŠPORTNA OBLAČILA, PROSTI ČAS— Velika promocijska prodaja V ponedeljek odprti: 8.30-12.30 / 15.30-19.30 Popusti od 10 dO „»pi** Melluso, Rocco Barocco, Miss Sixty» »^T tet?v Puma, Lumberjack, Stone Haven. TRST - Korzo Saba, 26 - Ul. Carducci, 41 Tel/Fax 040 636038 2 Sobota, 8. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Vinjetna vojna z Brusljem Vojko Flegar / Zaradi vinjetnega sistema avtocestnega cestninjenja se je Slovenija po še ne petih letih članstva v Evropski uniji zapletla v prvi resni spor z bruseljsko komisijo. In čeprav ni končan niti še »politični« del postopka, to se pravi »razčiščevanje« na ravni slovenska vlade in evropske komisije, so v Bruslju že ukrepali: zamrznili so več kot sto milijonov evrov sredstev, ki bi jih Ljubljana morala dobiti iz evropskih skladov za gradnjo treh avtocestnih odsekov. Tretjina naložbenega denarja za en odsek na Štajerskem in dva na Dolenjskem je tako trenutno nedosegljiva, na drugi strani pa se pri servisiranju doslej najetih posojil za gradnjo avtocest napovedujejo prve resne težave. Ker je bilo o vinjetnem, to je pavšalnem cestninjenju s polletnimi oziroma letnimi nalepkami, tukaj že govora, samo na kratko. Bruselj je pred poldrugim mesecem, takoj po volitvah, Ljubljano prvič uradno opozoril, da je ta sistem brez vinjet s krajšo veljavnostjo in kajpak nižjo ceno diskri-minatoren do tranzitnih uporabnikov slovenskih avtocest, torej državljanov drugih držav članic EU. Kot so že ob uvedbi vinjet spomladi posvarili nekateri poznavalci evropskega ustavnega sistema, je Bruselj pred leti tudi Avstriji s sklicevanjem na 12. člen evropske pogodbe naložil uvedbo nekajdnevnih vinjet, pravzaprav pa je že takrat tudi komisija sama neuradno dala vedeti, da mora biti »vsak sistem financiranja v skladu s pogodbo o ustanovitvi evropske skupnosti. To pomeni, da ne sme oškodovati občasnih uporabnikov avtocest v državi članici v primerjavi z domačini, ki avtoceste uporabljajo vsak dan.« Vlada se za tovrstna opozorila ni zmenila, ampak je, kot je v začetku oktobra priznal poslavljajoči se premier Janeza Janša, »pač tvegala« -brez nekajdnevnih vinjet. Razlog je bil preprost: le, če bodo tudi tujci za eno ali dve vožnji po slovenskih avtocestah prisiljeni kupiti polletne vinjete, so lahko te tako poceni, da bo pretežna večina slovenskih voznikov nad njimi navdušena in se bo vladi za nižje cestnine zahvalila na volitvah. V Bruslju so na drugi strani očitno s prvim opominom čakali na čas po volitvah, kajti uradno pismo je prišlo (šele in že) teden dni po 21. septembru. Po takratnem prvem odzivu aktualne vlade je nekaj dni kazalo, da Ljubljana »vinjetnega trka« ne namerava izzivati. Janša je namreč izjavil, »da bo nekajdnevne vinjete skoraj gotovo treba uvesti«, hkrati pa, da bo sistem cestninjenja tudi z njimi finančno vzdržen, kar pomeni, da bo iztržek od cestninjenja zadostoval za potrebe gradnje novih odsekov. Toda izračuni so pokazali drugače: tedenske ali desetdnevne vinjete lahko Slovenija uvede le, če hkrati več kot podvoji ceno letnih in polletnih. Namesto 55 evrov bi tako letna vinjeta, po simulacijah, ki so neuradno pricurljale iz državne avtocestne družbe Dars, morala stati 125 evrov. Že teden dni po omenjeni Janševi izjavi je bilo zato vse drugače: na prometnem ministrstvu so na bruseljski opomin pripravili dolg odgovor, v katerem dokazujejo, da je sistem enako pravičen tako za tuje uporabnike avtocest kot za domače, ki avtoceste le redko uporabljajo. Z dnevnopolitičnega stališča odhajajoče vlade oziroma prihodnje opozicije je bilo izzivanje spora z Brusljem razumljivo: naj ta vroči krompir iz žerjavice beza nova vlada, naj bo ona v očeh volilcev odgovorna za podražitev cestnin. Z istega stališča, vendar prihajajoče vlade, pa je nerazumljivo, da je ta, v podobi svojega najverjetnejšega prometnega ministra, Primorca Patricka Vlačiča, v pičlem mesecu spremenila stališče. Še v začetku oktobra je bilo namreč govora o »naivnem pričakovanju«, da »Bruselj v slovenskem primeru ne bo ukrepal enako kot pred leti v avstrijskem«, zdaj pa Vlačič slovensko javnost prepričuje, da lahko o skladnosti vinjetnega sistema presoja samo evropsko sodišče (kar drži) in da je evropska komisija »nedosledna«, saj prejšnji komisar za promet (Francoz) ni imel pripomb, novi (Italijan) pa da jih ima iz politično motiviranih razlogov (kar, kot rečeno zgoraj, ne drži). Pa to, ali ima Vlačič prav ali ne, najbrž ni tako pomembno niti, ko gre za njegovo tretjo trditev, namreč da ne ve za podlago, na kateri lahko evropska komisija pripombe na vinjetni sistem povezuje s sredstvi iz kohezijskih skladov. Dejstvo je namreč, da jih je zamrznila in da jih bo nova vlada zelo težko »odmrznila«. Tako politični kot pravni precedensi ji grozijo z neuspehom, kar z drugimi besedami pomeni, da bo prej ali slej morala podražiti eno in polletne nalepke ter uvesti nekajdnevne. Razumljivo je, da se »prihajajočim« upira misel na začetek mandata s podražitvijo (toliko bolj, ker so jim to zakuhali »odhajajoči«), toda slepomišenje je nespametno: iz bruseljskih skladov denarja za gradnjo avtocest ne bo, od cestnin se ga bo nateklo manj, kot je predvideno, pri servisiranju Darsovih dolgov pa se za prihodnje leto že brez vsega tega odpira za približno 50 milijonov evrov velika luknja. Če misli nova vlada celo pred sodišče evropskih skupnosti, pa se ji lahko čez leto ali dve zgodi še to, da bo morala plačati kazen. PISMA UREDNIŠTVU Paritetni odbor Prvič, odkar je bil ustanovljen, se v četrtek nisem udeležil seje paritetnega odbora za slovensko manjšino in to ne zaradi sicer šibkega zdravja, pač pa zaradi globokega nestrinjanja z načinom, kako paritetni odbor pod vodstvom predsednika Brezigarja opravlja svoje poslanstvo. Zadnjič se je paritetni odbor sestal pred več kot pol leta. Tedaj se je predsednik Brezigar zaposlil v slovenskem zunanjem ministrstvu in, če drže navedbe slovenskega tiska, tam tudi ostaja kot funkcionar, čeprav je minister Rupel ostal pred vrati parlamenta. Osebno sem prepričan, da gre za navzkrižje interesov, če pomislimo, da je Brezigarja v paritetni odbor imenovala rimska vlada. Medtem ga je, kot berem v tisku, ministrica Gelmi-nijeva poklicala za svetovalca v poseben odbor za manjšinske šole, kjer pa zastopnika naših šolnikov ne bo. Kljub vsemu se je odločil, da ostane na svojem mestu in z njim se je tedaj strinjala »večina, ki ga je izvolila«. Tako se je namreč izrazil v pogovoru za Primorski dnevnik, ko si je drznil tudi oceno, da je paritetni v bistvu izčrpal svojo nalogo. Kar seveda ni bilo res, ker je seznam nerešenih problemov naše manjšine in izvajanja zaščitnih zakonov še neskončen. Potem je počilo, ko je Berlusconi-jeva vlada sklenila naši manjšini napovedati vojno s klestenjem šolstva, prispevkov tisku, podpore kulturnim dejavnostim in z zanikanjem Slovencev v Benečiji in Reziji. Paritetni odbor je bil sklican na vrat na nos z dnevnim redom, ki bi v normalnih delovnih pogojih potreboval vsaj tri dni dela, zaključil pa se je po nekaj urah z mandatom predsedniku Brezigarju, naj poseže pri oblasteh. Brezigarjeva »večina« v odboru prepogosto sprejema predsednikove sklepe, ki so vnaprej usklajeni z rimskimi funkcionarji ali krajevnimi politiki, če- Mfi prav za Slovence niso povsem zadovoljivi. Kot primer zadostuje zahteva o dvojezičnih napisih pri Katinari, ki jih je paritetni odbor z večino glasov zavrnil! Priznam tudi, da me je prizadela izjava predsednika paritetnega odbora v tisku, da ukrepi rimske vlade niso uperje-ni proti naši manjšini, saj gre za splošno proračunsko klestenje. Mislim, da je razčiščenje potrebno, sicer bo delo paritetnega odbora še naprej negotovo in obotavljajoče, česar si naša manjšina ne more in ne sme privoščiti. Stojan Spetič Zakaj po italijansko? Ob bazenu hotela Maestoso v Lipici sem opazil le enojezični plakat-va-bilo na konjeniško prireditev, ki je sicer bila že pred več kot enim mesecem. Na moje veliko presenečenje je (bilo) vabilo napisano le v italijanščini. O slovenščini ne duha in ne sluha. Mar v bazen in na konjeniške prireditve ne zahajajo tudi slovenski gostje, ki so tu doma? Vabilo bi moralo biti v slovenskem jeziku. Kvečjemu bi lahko dodali italijanski prevod, čeprav Lipica ne leži na dvojezičnem območju, kot na primer Koper, Izola ali Piran, kjer živi italijanska manjšina. Ljubitelji konjskih športov bodo vseeno prišli na prireditev, četudi bo vabilo v kitajščini. Kot tržaški Slovenec, ki se vsak dan bori za obstoj slovenskega jezika, sem bil res razočaran. To je še en dokaz, da Primorska sploh ni imuna pred potujčevanjem. Jan Grgič trst - V torek Stoletnica novinarskega sindikata FNSI TRST - Pred natanko sto leti so v Italiji ustanovili enotni novinarski sindikat (Federazio-ne nazionale della stampa). Njegov prvi predsednik je bil Trža-čan Salvatore Barzilai, zato bodo obletnico proslavili tudi v Trstu. Torkovo slavje bo razdeljeno na dva dela. V jutranjem bo slovesnost v sejni dvorani tržaškega županstva (ob 10.30), na kateri bosta sodelovala generalni tajnik in predsednik sindikata FNSI Franco Siddi ter Roberto Natale. Tržaški novinar Fabio Amodeo bo orisal lik prvega predsednika Barzi-laia, predviden pa je tudi nagovor župana Roberta Dipiazze in deželnega predsednika sindikata Carla Muscatella. Popoldanski del bo potekal v Novinarskem krožku (Korzo 13). Ob 15.30 se bodo spomnili vseh novinarjev iz naše dežele, ki so umrli med opravljanjem svojega poklica. Predstavili bodo tudi Sklad Simona Cigana, ki bo ščitil novinarje brez stalne zaposlitve in žrtve izsiljevanj. Osrednji dogodek pa bo posvet »Novinar, nadležna priča« (Giornalista, il testimone scomodo), ki ga bodo sooblikovali novinarja in pisatelja Dimitrij Volčič ter Paolo Rumiz, Alfonso Di Leva (tiskovna agencija Ansa), univerzitetni profesor Giuseppe Battelli ter sindikalista Franco Siddi in Roberto Natale. Pogovor bo koordiniral Luciano Ceschia. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Socializacija Brez olike bi bilo življenje v družbi nemogoče, zato je prvina lepega vedenja pri socializaciji to je pri procesih, pri katerih se človek uči vstopati in biti v družbi, kateri pripada, tako nepogrešljiv element. Poleg tega, da se posameznik oblikuje in razvija ob stikih z drugimi in ob osvajanju obnašanja in izražanja družbenih oblik, ki so se uveljavile v neki družbi, je lahko tudi sam pomemben dejavnik spreminjanja družbe. Prilagajanje družbi in sprejemanje njenih zakonitosti se lahko dogaja le, če je posameznik v stiku z drugimi ljudmi, tudi s pripadniki drugih generacij. Tisti, ki se danes zgražajo nad ponovno napovedano oceno v vedenju za srednje šole, mogoče še niso slišali, da se v po šolah (tudi t.i. naših) opušča začetno pozdravljanje profesorjev ob prihodu v učilnico z vstajanjem, pač pa vsak (razen morebiti prvošolcev) počenja ob profesorjevem prihodu, kar se mu v tistem trenutku najbolj zljubi - pili nohte, pije kokakolo, bere strip, se pogovarja s sosedom ali prereka s sošolci... Že pri najpreprostejši košarkarski ali odbojkarski tekmi pa lahko opazimo, da zlasti teamsko početje ima pred svojim začetkom nujno potrebo po minimalni koncentraciji in zbranosti. Prava zagonetka je torej, zakaj se v šoli dopušča prej opisana anarhija. Kanček olike - lepega vedenja pri življenju v družbi lahko le pomaga in toliko bolj velja to pri šolskem življenju za družbo v nastajanju. Če se torej povrnemo k našemu izhodišču, lahko z izvedenci ponovimo, da je stopnja otrokove socializacije tesno povezana s stopnjo njegovega osebnega razvoja. Faz socializacije je več. Ko strokovnjaki govorijo o primarni socializaciji imajo v mislih obdobje pred otrokovim všolanjem, do njegovega šestega ali sedmega leta. Mnogi otroci obiskujejo še pred šolo vrtec in starši, ki smo imeli s tem neposredne izkušnje vemo, kako pomembno je za malčka osvojitev najosnovnejših navad o osebni čistoči. Malček se mora naučiti obvladovati svoje telesne potrebe, umivati si roke in podobno. V obdobju do tretjega leta starosti naj bi postali otroci kolikor toliko spretni v tem. Prav obdobje primarne socializacije se pretežno odvija doma, v krogu družine. Socializacija pomeni tudi navezovanje intimnih vezi med ljudmi in to se nedvomno lahko začne v osnovni družbeni celici. Tam, kjer otrok čeblja, kakor ve in zna in ga družina razume. Kasneje ob vstopu v širšo skupino v vrtcu, pa se bo moral potruditi tudi z govorom, da bo razumljiv. Do petega leta starosti se navadno to tudi zgodi. Čim bolj je klima v osnovni socializacijski ce-lici-družini ugodna in naklonjena, tem boljšo osnovo bo dala otroku za nadaljnje življenje v družbi. Vsaka nižja stopnja socializa-cijskega procesa je osnova za naslednjo stopnjo. Npr. intimni čustveni odnosi, ki jih otrok najprej razvije v svoji družini, se kasneje razširijo na krog prijateljstev, ki jih sklene v vrtcu, šoli itd. Ko torej otrok obvlada prvinske oblike življenje v družbi in kulturnega obnašanja v njej - po petem letu starosti - nastopi sekundarna socializacija, ki gre vse do adolescence. To je obdobje, ko se otrok šola v ustanovah. Te so včasih le posredovale kulturo družbene skupnosti, iz katere je izhajal, danes pa delujejo čedalje bolj tudi kot pomoč pri izmenjavi dobrin in značilnosti različnih kultur. Po adolescenci izvedenci govorijo o terciarni socializaciji. Mladostnik je že pridobil znanje o kulturi ali kulturah in začne tudi sam samostojneje razmišljati o družbenem življenju. Lahko bi si ob branju teh vrstic ustvarili napačno mnenje, da se druga faza začne, ko se konča prva itd. Vendar faze tečejo ob prehodu še nekaj časa vzporedno, kot člani štafete pri predaji palice. Tretja faza socializacije, za katero stoji odraslost, pa lahko vztraja pri nekaterih ljudeh kar še nekaj časa. Za človeka je socializacija pomembna za to, da se bo znal v življenju prilagoditi, da ga ne bo večina gledala kot osamljenega posebneža, ki se ga je treba izogibati in ga izločiti. Če človek vidi v družbenih normah samo omejitev svoje svobode, bo njegova socializacija precej ovirana. V času vse večjega in-dividualizma je to zelo pogost pojav. Zato je pomembno, da posameznik pravočasno spozna pravo vrednost družbenih norm, ki smo jo že večkrat strnili v besede: Kjer se konča tvoja svoboda, se začne moja. Življenje je dinamično, polno spremenljivk in zato je tudi to pravilo podrejeno mnogim prilagajanjem. Samo sprejeta družbena pravila pa lahko posamezniku okvirijo na primeren način njegov bodoči obstoj sredi drugih ljudi. Faktorji ali dejavniki, ki vplivajo na večjo ali manjšo socializacijo, so različni. Prvi dejavnik je družina. V družini otrok izoblikuje osnovne izkušnje v odnosu z drugimi ljudmi. Tam se uči tudi vrednotiti marsikatero dogajanje. Čustvena povezanost s tistimi, ki ga učijo v prvih letih življenja, deluje kot povečevalno steklo in poveča učinek učenja, tako da je pridobljeno znanje trdna osnova vsega nadaljnjega učenja. Vrednote, ki mu jih posreduje družina, posameznika spremljajo vse življenje. Drugi pomemben dejavnik so vrstniki, ki dajo življenju posameznika velikokrat trajen pečat, za tem šola, kasneje sredstva javnega obveščanja in komunikacijska sredstva ter druge skupnosti v okviru vere, službe, športa in podobnega. Med življenjske spremenljivke, ki smo jih prej omenili, pa spada tudi večja ali manjša intenzivnost vplivanja vseh teh dejavnikov, ki je v različnih fazah posameznikovega življenja, različna. Mnoge spremembe nastajajo tudi zaradi tega, ker je danes drugače, za razliko od prejšnjih generacija, ko je bil posameznikov življenjski potek predvidljiv in tradicionalen - od otroštva preko šolanja v svet dela, v lastno družino, v upokojitev, umik iz aktivnega življenja in neproduktivno starost. Danes se je mnogo od tega premaknilo, dovolj je, da pomislimo na koncept vse-življenjskega učenja, ki šolanje (ali pridobivanje znanja) raztegne na celotno obdobje človekovega življenja. Nekatere dejavnosti, ki so bile včasih rezervirane le nekaterim življenjskim dobam, so torej danes vsem na razpolago. Če so nekoč za vsako obdobje razvoja veljala strogo določena pravila, moramo danes računati z vnašanjem sprememb v tradicionalne norme. Vemo, da so različne družbe na različne načine obeleževale prehod iz ene posameznikove razvojne faze v drugo. Zlasti prehod v odraslost so zakoličevala značilna obredja, ki so ponekod še živa. Tudi naša družba ni brez njih: tako na področju religije kot na področju laičnega vstopanja v družbo (plesi in podobno). Hkrati pa se v naši družbi generacijske meje čedalje bolj brišejo. Nekateri so vsaj na zunaj v tem tako nepreklicano dosledni, da učinkujejo nekoliko smešno: pivski trebuh stlačiti v utesnjene kavbojke res ni od muh, kakor tudi ne ohranjati obnašanje in »videz« najstnice tudi v poznih šestdesetih... (jec) ALPE-JADRAN Sobota, 8. novembra 2008 3 gorica - Deželni kongres stranke Slovenske skupnosti »V ZDA imajo temnopoltega predsednika, mi pa se še borimo za dvojezične table« Tajnik Terpin potrdil zamisel zbirne slovenske stranke - Pozdrava predsednika FJK Tonda in senatorke Blažine Damijan Terpin zelo računa, da bo Slovenska skupnost postala zbirna stranka Slovencev v Italiji bumbaca GORICA - »V Ameriki so izvolili temnopoltega predsednika, mi pa se še vedno moramo boriti za par dvojezičnih cestnih tabel.« Damijan Terpin je s to učinkovito prispodobo začel svoje poročilo na deželnem kongresu, na katerem Slovenska skupnost ponuja manjšini v premislek model zbirne stranke Slovencev. Terpin nima ambicije, da bi postal zamejski Barack Oba-ma, s to metaforo je hotel prikazati, kako se svet vrti in spreminja, Slovenci v Italiji pa se moramo dejansko marsikdaj boriti za obstoj in za pravice, ki so drugod samoumevne, pri nas pa žal še ne. Po dolgem seznamu starih in novih problemov manjšine (neizvajanje zaščite, zapostavljanje slovenščine v javnosti, finančne težave itd.) je Terpin glavno pozornost namenil prihodnosti Slovenske skupnosti. Da stranka lahko postane zbirna stranka Slovencev, po njegovem potrjujeta dva podatka: uspeh na aprilskih deželnih volitvah in izvolitev Igorja Gabrovca v deželni svet. Stvari sta si zelo povezani, po svoje pa je s tem povezan tudi volilni dogovor, ki ga je SSk sklenila z Demokratsko stranko. Terpin je prepričan, da prav ta dogovor, ki ima zanj tudi politične razsežnosti, predstavlja začetek konca delitev med levico in SSk. Ta pot bo sicer še dolga in strma, po tajnikovem mnenju pa je edina prava. Za dogovor s SSk imajo velike zasluge politiki iz vrst bivše Marjetice, Terpin pa je pohvalil tudi politično daljnovidnost deželnega tajnika DS Bruna Zvecha. Slednji je kljub nekaterim ostrim nasprotovanjem v lastni stranki razumel, da je strateška povezava v interesu obeh strank. Zbirna stranka pa odpira tudi nekaj dilem. SSk je del levosredinske koalicije, po Terpinovem prepričanju pa ima manjšinska stranka to prednost, da svojo samostojno politiko uveljavlja tudi in ne glede na svojo umeščenost v ta ali oni politični pol. Levosredinska usmeritev SSk vsekakor ni pod vprašajem, z desno sredino pa so ne samo možni, temveč tudi nujno potrebni institucionalni odnosi, kot priča dobro sodelovanje med predsednikom Dežele Renzom Tondom in Gabrovcem. Terpin je zelo zadovoljen s pozornostjo, ki jo je Slovenija z vlado Janeza Janše izkazovala tako manjšini, kot SSk. Pri tem je izpostavil izvajanje zakona za Slovence po svetu in v za- mejstvu ter sosvet, ki je bil v tem sklopu ustanovljen. Tajnik računa na odprtost Janševega naslednika Boruta Pahorja in verjame, da nova slovenska vlada odnosov do manjšine ne bo obravnavala po političnem ključu, pač pa da bo še naprej imela do tega vprašanja državniški pristop. Terpin v svojem poročilu ni obravnaval odnosov s krovnima manjšinskima organizacijama in tudi ne starih in novih predlogov o Zvezi Slovencev in o manjšinskem narodnem svetu. Med pozdravi sta politično izstopala posega predsednika deželne vlade Tonda in senatorke Tamare Blaži-ne. V imenu slovenske vlade je kongres, ki se bo nadaljeval danes v Podbones-cu v Benečiji, pozdravil vodja Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Zor-ko Pelikan, ki zaključuje svoj mandat. Blažinova je zagovarjala državni in deželni zaščitni zakon in se vprašala, kaj bi bilo danes z Benečani in s špetrsko dvojezično šolo, če ne bi imeli teh dveh zakonov. Senatorka za premostitev sedanjih težav manjšine vidi tri smernice: notranja enotnost, povezava s Slovenijo in z italijanskimi strankami in javnostjo, ki so občutljive za sožitje. To ni čas za polemike in jalove spore, ki ne samo, da ne peljejo nikamor, temveč tudi škodijo zlasti manjšini. V enotnosti je naša moč, v različnosti pa naše bogastvo, je poudarila Blažinova. Predsednik Tondo je Gabrovca, ki sicer sodi v opozicijo, predstavil kot za Deželo institucionalnega referenta slovenske manjšine in ne samo Slovenske skupnosti. Po njegovem to ni čas za pretirano poudarjanje različnosti (tudi jezikovne), ampak splošna krizna situacija sili deželno skupnost k enot- nosti. Tondo se ima za Furlana, nasprotuje pa deželni zaščiti furlanščine, čeprav v isti sapi dodaja, da je jezikovna različnost srž naših krajev. V domu Lojzeta Bratuža je predsednik FJK znova obljubil, da bo v prihodnjih dneh podpisal t.i. odlok o vidni dvojezičnosti, da bo pisal v Rim gle- de krčenja prispevkov manjšini in da se bo z našimi zadevami ukvarjal odbornik Roberto Molinaro. Tondo je priznal Illyjeve zasluge za projekt evroregije in izrazil upanje, da se bo slednja rodila, ko bo on še predsednik deželne vlade. S.T. : .i • J j " 811 gorica - Predlog Slovenske skupnosti »Repentabrski model v okoliških občinah« GORICA - Volilni dogovor med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo bi moral priti do izraza tudi na spomladanskih volitvah v tržaških in goriških okoliških občinah. Če takšnega dogovora ne bo mogoče udejanjiti, je deželni tajnik SSk Terpin predlagal, da bi v Zgoniku, So-vodnjah, Števerjanu in Doberobu uveljavili t.i. repentabrski model. Zmagovita lista dobi župana, opozicija pa sodeluje v upravi, načeloma s podžupanom. Na ta način bomo ohranili uprave v slovenskih rokah in bistveno pripomogli k združevanju v manjšini, je prepričan Terpin. SSk je prepričana, da si v Dolini županja Fulvia Premolin zasluži ponovno kandidaturo. »Zato se mi ne zdi primerno in niti modro, da se na teritoriju spodbujajo težnje, ki bi šle v kakršno koli drugačno smer,« je prepričan Terpin. Z njim soglaša predsednik goriške Pokrajine Enrico Gherghetta, ki si želi volilno enotnost Slovencev v Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu. Gherghetta je rekel, da odlično sodeluje tako s SSk, kot tudi s slovensko manjšino na sploh. ljubljana - V Mladini intervju z Rudijem Pavšičem »Biti danes Slovenec v Italiji je lepo, ampak tudi težko« LJUBLJANA - Tednik Mladina objavlja daljši intervju s predsednikom Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Rudijem Pavšičem. Pogovor je namenjen predvsem bralcu iz Slovenije, ki slabo ali površno pozna položaj slovenske manjšine in težave, s katerimi se trenutno sooča. Gre za blokado zaščitnega zakona, krčenje državnih prispevkov napovedano zaščito »staroslovan-skih« narečij in odnose med manjšino in matico. Za zamejskega bralca je zanimivejši del intervjuja, v katerem Pavšič govori o stečaju Tržaške kreditne banke, družbi Safti in odnosih znotraj manjšine. Biti Slovenec v Italiji je lepo, ampak tudi težko, pravi Pavšič. Pogosto moramo namreč utemeljevati drugim, da smo tu doma in da smo na svojem. Ne smemo pa se umikati. Trst je tudi naš, zato Pav-šič gre namenoma enkrat na teden na glavni tržaški trg, v center mestne buržuazije, pije kavo in bere Primorski dnevnik. »Ne zato, da bi izzival, ampak da s tem gostom kavarne povem, da je Trst tudi moj, da so ga gradili in soustvarjali tudi Slovenci,« meni predsednik SKGZ. Glede propada Tržaške kreditne banke in Saftija ni nobena skrivnost, da so za to krivi tudi nekateri tedanji oblastniki iz Ljubljane, ki so bili neupravičeno pasivni in so nas pustili same, pravi Pavšič. »Demosova vlada je imela v sebi močan re-vanšistični naboj in šarila je tudi v zamejstvu, saj nas je vključila v del "udbomafijske" zgodbe, slovenski mediji pa so, kot po nareku, pisali TKB in Saftiju neverjetne zgodbe, polne obtožb,« beremo še v Mladini. Po zlomu banke in Saftija se je na novo novo postavila solidna gospodarska infrastruktura. »V naši skupnosti imamo skoraj tisoč podjetnikov in trgovcev, imamo banko in posojilnico, ki pomenita steber za naše gospodarstvo. Na tem področju je motor delovanja izredno sposoben sodelavec v moji ekipi, Boris Peric, ki je zbral okoli sebe ekipo mladih in sposobnih gospodarstvenikov,« meni Pavšič. Po mnenju predsednika Sli-venske kulturno-gospodarske zveze ni razlogov za drobitev sil slovenske narodne skupnosti v Italiji in tudi ne za dve krovni organizaciji, pa četudi sta izraz posebnih zgodovinskih okoliščin. Če ne zmoremo premostiti teh delitev, potem je nekaj narobe z nami. Sodelovanje med SKGZ in SSO je sicer dobro in lahko bi bili še uspešnejši, če bi delovali v enotni krovni organizaciji, saj so skrbi pri uveljavljanju pravic slovenske manjšine za vse, rdeče in črne, enaki, problemi pa isti, je prepričan Pavšič. Upam, da bomo sčasoma odpravili to anomalijo in presegli razlike, ki so ideološke narave, še poudarja Pavšič v pogovoru za Mladino. od leta 1985 GRADBENO PODJETJE Qradimo vam ideje in sanje PRENOVA ZGRADB Mob. 338.8313006 ■ Tel. Fax 040.220573 ■ Križ, 175 ■ Trst WWW.crismanidavid.it 4 Sobota, 8. novembra 2008 ALPE-JADRAN / šolska problematika - Dokument o stanju in perspektivah slovenskega šolstva v Italiji Bomo Slovenci v Italiji dobili večje število večstopenjskih šol? Srečanje na slovenskem konzulatu v Trstu - Zapiranje šol ne pride v poštev, razmisliti pa je treba o prilagoditvi zahtevam časa TRST - Bomo Slovenci v Italiji poleg sedanje doberdobske in špetr-ske dobili še večje število večstopenjskih šol? To možnost menda dopušča dokument o stanju in perspektivah slovenskega šolstva v Italiji, o katerem je bil govor na včerajšnjem dopoldanskem srečanju v prostorih Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in srž katerega naj bi bila v težnji po ohranitvi prisotnosti slovenskih šol na teritoriju in raznolikosti ponudbe, a tudi v razmisleku o tem, da se mora tudi slovensko šolstvo v Italiji do določene mere prilagoditi zahtevam sedanjega časa. Sestanka, ki je potekal za zaprtimi vrati, saj v načrtih udeležencev sploh ni bilo predvideno, da o njem javnost kaj izve - a se je vest o njegovem poteku skupaj s pogovorom z nekaterimi udeleženci vseeno znašla na spletni strani portala www.slomedia.it - so se udeležili slovenska konzulka Bojana Cipot, predsednika Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih Andreja Duhovnik ob J 'mM ÍMJ organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič, višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni ter predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, in sicer vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve Viljana Lukas in Roman M. Gruden. Prisotni so sicer pozitivno vzeli Rudi Pavšič na znanje nedavno odločitev italijanske vlade, da bo zaprtje majhnih šol, ki ne izpolnjujejo meril glede števila učencev (v tem primeru gre za šole, ki ne dosegajo števila petdesetih učencev) preložila na leto 2010. Osrednji del srečanja pa je zavzel razgovor ob dokumentu, ki ga je pripravila ožja delovna skupina in ki je posvečen stanju in perspektivah našega šolstva. Kaj torej piše v dokumentu? Besedila nam sicer niso želeli dati v vpogled, a iz besed (z nami drugače redkobesednih) udeležencev sestanka se Tomaž Simčič da razbrati, da obstaja vsekakor težnja po ohranitvi prisotnosti slovenskih šol na teritoriju, tako da zapiranje oz. ukinitev posameznih šol ne pride v poštev. Navsezadnje gre tu tudi za upoštevanje mednarodnih pogodb, ki ščitijo manjšinske šole, je bilo poudarjeno na srečanju. Prav tako se želi omogočiti razvejano vzgojno-iz-obraževalno ponudbo s posebnim ozirom na višje srednje šole, na kadrovskem področju pa ločene sezname osebja. Dokument se tudi dotika žgočega vprašanja racionalizacije šol- Drago Štoka ske mreže, kjer se dopušča možnost oblikovanja večstopenjskih šol (slednje bi nastale z združitvijo nekaterih didaktičnih ravnateljstev, ki obsegajo otroške vrtce in osnovne šole, z nižjimi srednjimi šolami - tako obliko imajo trenutno v Doberdobu in v dvojezičnem šolskem centru v Špetru). Prav tako se v dokumentu pričakuje, da bo slovenska manjšina primerno soudeležena pri odločitvah o programih in smereh na ravni višjih srednjih šol, poudarja pa se tudi velika skrb za jezik. (iž) ljubljana - Na izredni seji DZ je dobil glasove SD, Zares, LDS, DeSUS in tudi SNS ter SLS Borut Pahor uradno mandatar LJUBLJANA - Poslanke in poslanci slovenskega državnega zbora so včeraj na izredni seji za novega mandatarja za sestavo vlade z 59 glasovi za izvolili predsednika SD Boruta Pahorja, ki je takoj nato slovesno zaprisegel. "Oddanih je bilo 84 glasovnic," je po končanem glasovanju dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Borut Pahor je prejel 59 od 83 glasov, 1 glasovnica pa je bila neveljavna. Poslankam in poslancem se je zahvalil za izkazano zaupanje, ki ga "ne vidi kot bianco menico, ampak kot kredit, ki ga bo poravnal z vestnim delom." Mandatar ima sedaj 15 dni časa, da državnemu zboru predlaga svojo ministrsko ekipo. Usklajevanja o ministrskih resorjih sicer po zapletih glede ministrskega mesta za predsednika DeSUS Karla Erjavca še potekajo, medtem ko so prihodnji koalicijski partnerji vsebinski del pogodbe že parafirali. "Moja namera je, da čez vikend in na začetku prihodnjega tedna nadaljujem pogovore o zasedbi ministr- komisije dz Miro Petek vodi komisijo za zamejstvo Miro Petek LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj ustanovil tudi parlamentarna delovna telesa. Med njimi je tudi komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo bo vodil poslanec SDS Miro Petek, za podpredsednika pa sta bila imenovana Mirko Brulc (SD) in Gvido Kres (SLS). Predsednik komisije za narodni skupnosti bo poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz, podpredsednik pa predstavnik italijanske manjšine Roberto Battelli. skih mest, ki ga bom takoj poslal v DZ, tako da bi se opravila zaslišanja in glasovalo o zaupnici," je poudaril Pahor po četrtkovem podpisu koalicijske pogodbe s prihodnjimi koalicijskimi partnerji. Ob tem je napovedal, da opozicije v primeru zaupnice in izvolitve vlade ne bo prosil za običajnih 100 dni premora, "ampak le to, da se vlada kon-solidira do božiča in da od prvega januarja naprej ravnamo tako, kot nam pritiče po naši politični vlogi." Pahor je na začetku izredne seje nagovoril poslance državnega zbora in dejal, da ni nič pomembnejše od tega, "da nam uspe premagati prihajajoče ovire." Spomnil je, da je prav veliko-poteznost Slovenijo pripeljala iz manj razvite države v uspešno državo. Glede na izkušnje iz preteklosti pa lahko na prihodnost gledamo z optimizmom. "Velikopoteznost, ne drobnjakarstvo," je spomnil Pahor in dejal, da se je treba na strateške ukrepe osredotočiti. Osebno imam veliko več vprašanj kot odgovorov. Ne moremo čakati na odgovore drugih, ampak jih moramo poiskati sami. Zdaj je čas, da pokažemo iznajdljivost. Imamo dovolj domačega znanja in talentov, da se lotimo projekta," je opozoril Pahor in dejal, da bo prva naloga nove vlade ustvariti potrebno družbeno in politično ozračje, "da to energijo poveže v ustvarjalno celoto." Največ prostora je Pahor v svojem govoru namenil gospodarskim vprašanjem. Dejal je, da bo vlada sledila jav-nofinančnim pravilom: stabilno povečevanje javnofinančnih odhodkov, ki niso odvisni od nihanj fiskalnih prihodkov. Pri dohodnini bo vlada poskušala popraviti splošno davčno olajšavo tako, da se bo ta počasi približevala letnemu znesku minimalne plače. Za reševanje stanovanjskega vprašanja pa naj bi znova uvedli posebno stanovanjsko olajšavo. Vlada pa si bo prizadevala tudi, da bodo državljanom bolj dostopne tudi vse javne storitve. Glede varnosti in zunanje politike, bo vlada po besedah Pahorja imela "kontinuirano slovensko varnostno in zunanjo politiko". Pahor odločitve sedanje vlade glede politike do Hrvaške podpira, "ker je imela vlada pravi razlog za to." Ob tem pa je dejal, da naj mešana slovensko-hrvaška komisija za reševanje odprtih vprašanj med državama zaključi delo in vladam predstavi alternativo za končno rešitev mejnega vprašanja. "Pri tem pa mora Novoizvoljenemu mandatarju za sestavo nove slovenske vlade Borutu Pahorju (levo) je prvi čestital predsednik državnega zbora Pavel Gantar bobo Slovenija vztrajati pri načelu pravičnosti," je še dejal Pahor. Poslanske skupine so Pahorjevo izvolitev za mandatarja pričakovale. Sedaj pričakujejo hitro oblikovanje nove vlade, ki mora čim prej začeti delati. Poleg poslancev SD, Zaresa, DeSUS in LDS, torej strank, ki bodo sestavljale prihodnjo koalicijo, so Pahorja podprli tudi v opozicijskih SLS in SNS. A ob tem so opozorili, da ne gre za bianco podporo, ter napovedali, da bodo novi vladi ves čas gledali pod prste. Pahorjeve kandidature pa niso podprli v SDS. Vodja poslanske skupine Jože Tanko je opozoril na postopek imenovanja, ki po njegovem mnenju poteka izredno počasi. Vodja poslanske skupine SDS je do novega mandatarja kritičen tudi zato, ker SDS ni povabil na pogovore o sestavi koalicije. Opozoril je na vzorec ločevanja na "naše in vaše", ki se bo po njegovih besedah nadaljeval tako dolgo, \u02DDda bodo ostali samo še vaši.\u02DD Državni zbor je na svoji prvi izredni seji imenoval tudi novega evropskega poslanca. Poslanci so na to mesto imenovali Aurelia Jurija, ki bo poslanec v Evropskem parlamentu za preostanek mandatne dobe namesto Boruta Pahorja, ki mu je prenehal mandat. V klopeh evropskega parlamenta bo sedel do junija prihodnje leto. špeter - Na sedežu gorske skupnosti Srečanje predstavnikov krajevnih uprav, ustanov in društev o sredstvih za lokalne govorice ŠPETER - Kot smo že poročali, je deželni odbor FJK je 21. oktobra na podlagi 22. člena deželnega zakona za Slovence sklenil, da nameni 100.000 evrov za zaščito rezi-janščine in lokalnih govoric v Na-diških dolinah ter Terski in Kanalski dolini in evidentiral subjekte, ki imajo pravico do javnega prispevka za projekte, ki na katerikoli način promovirajo omenjena narečja. Izbrani subjekti, ki morajo za dodelitev prispevka do 17. novembra predložiti svoje projekte deželni direkciji za šolstvo, izobraževanje in kulturo, so Gorska skupnost za Kanalsko dolino, Občina Rezija in Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda. Vsem trem bo dodeljen prispevek najmanj 20.000 evrov, če bodo v roku predstavile veljaven projekt, preostali znesek pa bo omenjena direkcija razdelila, ko bo ocenila posamezne projekte. Da bi sestavili celovit pro- gram ukrepov v korist lokalnih govoric, ki so zaščitene po deželnem zakonu 26/2007, je predsednik Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda Ha-drijan Corsi povabil na sestanek društva in organizacije, ki delujejo na območju, kjer se omenjene govorice uporabljajo. Srečanje bo v ponedeljek ob 16.30 na sedežu gorske skupnosti v Špetru, nanj pa so bili med drugimi povabljeni tudi predstavniki SKGZ in SSO za videmsko pokrajino, KD Ivan Trinko, Zveze slovenskih izseljencev FJK, KD Re-čan, Novega Matajurja, kulturnega verskega lista Dom, Inštituta za slovensko kulturo, Študijskega centra Nediža, Dvojezičnega šolskega centra, Zavoda za slovensko izobraževanje, Centra za kulturne raziskave, KD Naše vasi, Društva Lipa in Okna na slovanski svet. Posamezna društva bodo lahko na srečanju predstavila že pripravljene projekte. (NM) / ITALIJA Sobota, 8. novembra 2008 5 šolstvo - Zaradi krčenja denarnih sredstev za šolo in univerzo Val študentskih protestov proti vladi nikakor ne pojenja Včeraj je v Rimu prišlo do incidentov s policijo, v katerih so bili trije ranjeni camorra Širi se podpora Savianu RIM - Podpora novinarju in pisatelju Robertu Savianu, ki mu camorra grozi s smrtjo, se širi. Po tem, ko ga je podprlo šest nobelovcev, se je zganila tudi širša družba. V četrtek popoldne so po ulicah Castel Volturna v provinci Caserta v oči bodli slogani »Saviano je moj prijatelj« in »Camorra je kup dreka«. Pobudo za kampanjo, naslovljeno »Prebutajmo camorriste« (»Facciamo neri i camorristi«), je dalo politično gibanje Demokratična levica. Črno-bele slogane na rdeči podlagi so natisnili na 70.000 plakatov ter jih razobesili v krajih, ki so pod nadzorom camorrističnih kla-nov Casalesi. Politika se, kot se zdi, oddaljuje od boja proti mafiji in camorri, od tod pobuda za akcijo Demokratične levice, je ta ponedeljek dejal član gibanja Arturo Scotto. Castel Volturno je znan po sporih med dvema skupinama klana Casalesi in po tem, da je v zadnjih mesecih v tem kraju padlo devet camorristi-čnih žrtev, med njimi šest afriških priseljencev. Slogana, uporabljena v kampanji, izražata neformalno solidarnost s Savia-nom. »Nekateri novinarji so poudarjali, da je Saviano pisatelj, pozabili pa so dodati, da je novinar. Reči, da je pisatelj, je skorajda trditi, da so njegovi zapisi dobrodošli, a nerealni. Z akcijo želimo spomniti, da Saviano v svojih prispevkih ljudi omenja z imeni in priimki in je odličen novinar ter prijatelj nas vseh,« je pojasnil koordinator Demokratične levice Claudio Fava. Zapis »Camorra je kup dreka« medtem, tako Fava, povzema izjavo novinarja in zagrizenega protimafijskega borca Peppina Impastata, še ene v nizu številnih mafijskih žrtev. »Reči karkoli drugega bi bilo odveč,« je dodal Fava. V sklopu akcije so pripravili še 5000 razglednic in 10.000 majic. Glasu Demokratične levice so se pridružili tudi v Milanu, kjer je skupina mladih izrazila solidarnost s Savianom tako, da je mestne ulice prelepila s plakati, na katerih so slike posameznih aktivistov podpisane z njihovimi imeni in priimkom Saviano. Akcijo so poimenovali »Vsi smo Saviano« (»Siamo tutti Saviano«). Protestni sprevod po rimskih ulicah ansa RIM - Na ulicah Rima je včeraj več tisoč študentov in dijakov protestiralo proti odločitvi vlade o krčenju proračunskih sredstev za izobraževanje. Spremljalo jih je okrepljeno število policistov, ki so jim preprečili, da bi se približali sedežema italijanske vlade in parlamenta, pa tudi železniški postaji Ostiense. Tu je prišlo do prerivanja, v katerem so bili ranjeni študent, policist in novinarka. Kot je opozoril eden izmed udeležencev protestov, ne zaupajo vladi, ki je brez posvetovanja sprejela zakonske ukrepe na področju izobraževanja. »Silvio, ne pozabi, da imaš lasje zahvaljujoč znanstvenemu raziskovanju,« pa je pisalo na plakatu enega od študentov, ki je s tem namignil na lasne vsadke 72-letnega premiera. Zaradi krčenja proračunskih sredstev naj bi področje izobraževanja v prihodnjih petih letih izgubilo več kot devet milijard evrov. Protesti so potekali tudi po drugih mestih. V Cagliariju je protestiralo 5 tisoč mladih, v Milanu pa se je po ocenah organizatorjev zbralo 60 tisoč. 14. novembra bo splošna stavka na univerzah. mediji - S karikaturo na račun novega ameriškega predsednika Vinjetist Forattini tokrat prestopil mejo spodobnega Italijanski dnevniki različno ocenjujejo Berlsuconijevo šalo na račun Obamove temne polti. Neodvisni časopisi - komunisti v Berlusconijevem izrazoslovju - so kritični, družinska lista Il Giornale in il Foglio sta na različnih stališčih, prvi zagovarja nedolžnost predsednika vlade, drugi pa kritizira njegovo nepremišljenost, desničarski Libero pa z naslovom čez vso prvo stran piše »Obama abbronzato: embe?« to se pravi Obama zagorel: in torej? Izpod kritike pa je vinjetist Fo-rattini, ki je objavil karikaturo presenečenega Busha pred posteljo, v kateri leži kot porodnica figura kipa svobode, torej simbol ameriške svobode, s črnim novorojenčkom v naročju in s pripisom »Nesrečnica, prevarala si me s črnim majordomom«. Očitno so za desničarskega karikaturista črnopolti ljudje lahko samo služabniki. Novinarji in drugi zaposleni pri skupini časopisov, kot je Il Resto del Carlino, v katerih je bila objavljena neokusna karikatura, so že ogorčeno protestirali. Znano je, da je Forattini že star in zagrenjen, vseeno pa bi ga moralo biti sram za tako vulgaren rasistični izpad. Sergij Premru Poslanci bodo poslej glasovali s prstnimi odtisi RIM - Poslanci bodo od februarja prihodnje leto glasovali na podlagi prstnih odtisov. Vlada želi tako zagotoviti, da bodo poslanci glasovali zgolj v svojem imenu, ne pa tudi za odsotne kolege. Poslancem, ki se ne bodo udeležili sej, grozi objava njihovih imen na spletu. V skladu z ukrepom bodo poslancem odvzeli prstne odtise, ki bodo shranjeni v mikročipu na njihovi poslanski izkaznici, v parlamentarno dvorano pa bodo namestili posebne terminale za glasovanje. Nov način glasovanja, ki bo državo stal približno 450 milijonov evrov, bodo testirali prihodnji teden. Predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini računa, da bo s tem ukrepom preprečil za parlament »nespodobne pripetljaje«. Urad predsednika je ukrep potrdil že julija, v četrtek pa je določil rok za uvedbo novega načina glasovanja. Urad predsednika je še sklenil, da bodo imena poslancev, ki se ne bodo udeležili parlamentarnih sej, objavljena na spletnih straneh parlamenta. Bankam do 15 milijard evrov vladne pomoči RIM - Vlada namerava bankam za zagotavljanje likvidnosti nameniti od 10 do 15 milijard evrov. Sredstva v obliki neunovčljivih obveznic bo dobilo približno deset bank, med njimi Unicre-dit, Intesa Sanpaolo, Banca Monte dei Paschi di Siena in Banco Popolare. Kot poročajo zanesljivi viri, bo donosnost obveznice med osmimi in devetimi odstotki. Z ukrepom naj bi banke ohranile ali zvišale varno kapitalsko osnovo (Tier 1) na osem odstotkov. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je napovedal, da bo načrt pomoči bankam sprejet naslednji teden. Namesto da bi se opravičil, Berlusconi napadel novinarja BRUSELJ - Berlusconi nikakor noče sprejeti, da je bila njegova »šala« na račun »zagorelega« Obame milo rečeno neslana. Ko ga je včeraj novinar ameriške agencije Bloomberg Steve Scherer na tiskovni konferenci po vrhu EU v Bruslju vprašal, zakaj se ne opraviči Združenim državam Amerike, je predsednik vlade najprej indirektno odvrnil, da tudi Scherer očitno sodi na seznam bedakov, ki ne razumejo šal. Ko je Scherer svoje vprašanje ponovil, pa je Berlusconi enostavno zapustil tiskovno konferenco, rekoč, da bi se moral on opravičiti Italiji. Sicer pa je Berlusconi podobno napadel tudi italijansko opozicijo, ker mu je prav tako očitala, da se je neprimerno izrazil o novoizvoljenem ameriškem predsedniku. Zaradi tega je številka dve Demokratske stranke Dario Franceschini včeraj formalno protestiral. ITALIJANKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Berlusconijeva »šala« na račun »zagorelega« Obame naletela na splošno zgražanje, zlasti v ameriških časopisih Sergij Premru_ Tokrat se nisem moral kdove kaj potruditi, da bi zasledil novice iz Italije v tujem tisku. Berlusconijev vic na račun »zagorelega« novoizvoljenega ameriškega predsednika je namreč odjeknil po vsem svetu, saj si je, kar je meni znano, samo predsednik italijanske vlade privoščil šalo na račun temne polti Baracka Obame. Sicer nečastna izjava ni bila nepričakovana: kot ugotavlja Washington Post, je Berlusconi na slabem glasu zaradi svojih komentarjev, ki jih dnevnik ameriške prestolnice z anglosaško mešanico olike in humorja označuje kot »eyebrow-raising comments« to se pravi komentarji, zaradi katerih velja dvigniti obrvi. Washingtonski časopis nadalje ugotavlja, da je Berlusconi spet potrdil to, kar je že splošno znano, in sicer, da ni preudaren politik, medtem ko ga International Herald Tribune označuje kot nepremišljenega. Za New York Times jo je Berlusconi spet na- kuhal in je pod udarom zaradi šale na račun Obame, hudo prizadeti pa so bralci newyorškega časopisa: na forumu dnevnika se jih je včeraj oglasilo že več kot tisoč, v glavnem ogorčenih zaradi Berlus-conijeve »šale«, ki jo brez nadaljnjega ocenjujejo kot rasistično. Objavljenih je bilo 48 strani protestov, nakar so ukinili sprejemanje novih sporočil. NYT objavlja tudi pisanje italijanskih bralcev, ki se opravičujejo zaradi neprimerne Berlusconije-ve izjave, med ameriškimi bralci pa naj omenim tistega, ki svetuje predsedniku italijanske vlade, da če res mora pripovedovati dovtipe, naj nastopa na televiziji kot komik, pa še tistega bralca, ki se čudi, da se drugi čudijo izjavi »nevredni državnika«, saj Berlusconija ne gre zamenjati za državnika, pač pa »za blebetača, ki strelja ducat takih kozlov vsak teden«. Berlusconijeva dovtip je odjeknil v medijih po vsem svetu, od Avstralije do Indije, od Argentine do Španije. Zato se bom omejil samo na citiranje ameriških medijev, ki novico v glavnem povzemajo iz poročanja tiskovne agencije Associated Press. Sloviti antipolitik Berlusconi je opisal Obamo kot »mladega, lepega in zagorelega«, poroča AP, in se tako pošalil na račun prvega temnopoltega ameriškega predsednika. Sicer ima za seboj celo vrsto kontroverznih izjav, in ameriška tiskovna agencija jih našteva kar nekaj. AP beleži tudi, da Berlusconi vztraja, češ da je šlo za poklon Obami, in da so bedaki vsi tisti, ki ga kritizirajo. International Herald Tribune posreduje intervju z edinim italijanskim temnopoltim odvetnikom. Odv. Jean-Leonard Touadi pravi, da je taka izjava za Američane politično nespodobna in da žali zgledni primer integracije, kot je izvolitev Baracka Obame, od katere bi se italijan- ski premier lahko marsikaj naučil. Agencija Bloomberg navaja izvirne besede v italijanščini »giovane, bello, e ab-bronzato«, Berlusconija pa označuje kot najbolj zvestega zaveznika dosedanjega predsednika Busha. Med Berlusconijevi-mi neprimernimi izjavami Bloomberg navaja nedavni predlog, da bi začasno zamrznili svetovni borzni sistem, pa še dov-tipe na račun lepih italijanskih tajnic in psovanje Prodijevih volilcev s »coglioni« (takrat mu je Wall Street Journal, ki menda ni komunistično naravnan, posvetil karikaturo z naslovom »Don Coglioni«). Glede zagorelosti naj omenim nekaj medijskih opisov nenaravno zagorele Berlusconijeve polti. Britanska BBC je ob letošnji aprilski volilni zmagi poročala, da je »perma-tanned«, permanentno zagoreli Berlusconi ena od najbolj slikovitih italijanskih osebnosti, Daily Mail pa je ob isti priložnosti zapisal, da je »perma-tanned« Berlusconijev ostareli obraz popravljen s plastično kirurgijo. Izraz »perma-tanned« je uporabil tudi The Times v dopisu iz Italije o »pornopolitiki« glede Berlusconije-vih odnosov z lepo ministrico Carfagno. Moskovski klavrni izpad je zasenčil neprimerno izjavo vodje senatne skupine Berlusconijeve stranke Gasparrija, ki je nekaj ur pred svojim »ljubljenim vodjo« izjavil v radijskem pogovoru, da se teroristi Al Kaide veselijo Obamove zmage. Novička je šla mimo večine ameriških medijev, z izjemo dnevnika Los Angeles T-mes, ki mu posveča pet vrstic v članku o reakcijah po vsem svetu. Medtem je izvoljeni predsednik Obama telefoniral številnim državnikom po svetu, da bi se jim zahvalil za čestitke. Berlusconi je prišel na vrsto šele sinoči. Kot kaže, Obama ni malenkosten, gotovo pa Berlusconijeve »šale« ni preslišal. Sergij Premru 6 Sobota, 8. novembra 2008 GOSPODARSTVO fjk - Na srečanju predsednika Dežele Tonda in odbornikov s sindikati in delodajalci Predlog o skupnem paktu za boj proti gospodarski krizi Pozitivna ocena socialnih partnerjev o novem poslanstvu holdinga Friulia TRST - Za boj proti gospodarski krizi bodo Dežela FJK, deželna Confindustria in sindikalne organizacije Cgil, Cisl in Uil sklenile »skupen pakt«, je napovedal predsednik deželnega odbora Renzo Tondo po srečanju, ki ga je imel na to temo včeraj popoldne ravno z naštetimi organizacijami. Po Tondovih besedah je percepcija krize taka, da so vsi sogovorniki prepričani v nujnost skupnega dela, da je torej treba premostiti običajna nasprotja. Skupaj s šestimi odborniki, ki so Tonda spremljali na sestanku s predsednikom deželnih indu-strijcev Adalbertom Valdugo in z deželnimi sindikalnimi tajniki Francom Belci-jem (Cgil), Giovannijem Fanio (Cisl) in Luco Visentinijem (Uil), je Tondo sprejel v razmislek njihov predlog o sklenitvi neke vrste pakta o protikriznih aktivnostih. Tondo je sogovornikom postregel s številkami iz deželnega proračuna, v katerem ne bo krčenj, čeprav je okrog 80 odstotkov bilance praktično že »oddanih«. Ob tej priložnosti je predsednik Dežele tudi izjavil, da ceni dejstvo, da v tem prvem šestmesečju njegove uprave industrijci in sindikati niso imeli »ideološkega« odnosa do deželnega odbora. »Še posebej sem cenil nekatere pozitivne izjave v zvezi z našimi odločitvami o družbi Insiel in o reformi zakona o trgovini,« je povedal Ton-do in dodal, da obstaja širok konsenz tudi o »novem poslanstvu, ki ga nameravamo dati holdingu Friulia, da bo odslej bolj ob strani podjetij.« Po besedah Adalberta Valduge so in-dustrijci prepričani, da je treba proti krizi ukrepati hitro in predvsem z vlaganji in podporo podjetjem. »Deželni odbor se dobro zaveda resnosti krize, ki sicer še nima natančnih obrisov, a je gotovo zelo nevarna. Obstaja popolna enotnost tako pri analizi položaja, kot pri iskanju ustreznih rešitev za boj proti krizi tako na ravni podjetij kot na ravni dela,« je izjavil predsednik deželne Confindustrie. Valduga je tudi potrdil, da njegova organizacija ocenjuje pozitivno odločitev Tondovega odbora o novi misiji Friulie, ki bo zasnovana na podpori razvoja deželnih podjetij. Sindikati so predsednika Dežele pozvali, naj nameni prednost delu. Kot je povedal deželni tajnik Uil Luca Visentini, so po eni strani potrebna izredna vlaganja v podjetniški sistem, ob upoštevanju evropskih omejitev je treba podjetjem zagotoviti boljši dostop do kredita. Po drugi strani pa je potrebno veliko več sredstev od tistih, ki so bila predvidena v letošnjem proračunu, zagotoviti za socialne blažilce in torej za delavce, ki bodo žrtve morebitnih podjetniških kriz. Predsednik Dežele Tondo z nekaterimi člani svojega odbora na srečanju s predstavniki sindikatov in Confindustrie FJK sdgz - Uspešni mladi podjetniki z novimi poslovnimi prostori Štirje na istem mestu Na Opčinah je zrasla stavba, kjer se križata sodobna in tradicionalna kraška arhitektura OPČINE - Štirje mladi podjetniki so na Opčinah pred tedni odprli nove poslovne prostore. V osrednji Narodni ulici št. 36/1 se je v lepi novi stavbi, ki je rezultat svojevrstnega preple- ta sodobne stavbarske racionalnosti s prvinami tradicionalne kraške arhitekture, kar trlo mladih ljudi, domačinov, strank in prijateljev, ki so se udeležili odprtja. Skupina mladih podjetnikov pred svojim lepim novim »domom« kroma trgovina - Odprli so jo včeraj na vzhodnem obrobju mesta IKEA prišla v Celovec Z naložbo 54 milijonov evrov švedski koncern računa tudi na kupce iz Slovenije in FJK CELOVEC - Švedski pohištveni koncern IKEA v včeraj na vzhodnem robu Celovca odprl novo trgovino, ki se razteza na 27.00 kv. metrih prodajnih površin, naložba je vredna 54 milijonov evrov, zaposlenih pa je 230 ljudi. Gre za prvi objekt švedskega koncerna na svetu, ki so ga zgradili v skladu z novimi internimi okoljskimi standardi. Zgradbo ogrevajo in hladijo z geoter-malno energijo. V trgovino bodo po pričakovanjih prihajali ne le kupci iz Koroške in Štajerske, temveč tudi iz Slovenije in severne Italije, predvsem iz FJK. Kot so povedali na tiskovni konferenci pred odprtjem nove trgovine, pričakujejo približno 1,5 milijona kupcev letno, ki bodo lahko izbirali med približno 9300 izdelki. (I.L.) Sledijo Ljubljana, Zagreb, Beograd LJUBLJANA - Švedi načrtujejo, da bodo do leta 2011 odprli nove trgovine še v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V Zagrebu so že kupili zemljišče, v Ljubljani pa pospešeno iščejo lokacijo v velikosti 300 do 350 tisoč kv. metrov. EVRO 1,2756 $ -0,11 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 07.11. 06.11. ameriški dolar japonski jen 1,2756 124,29 8,7066 1,2770 124,86 ruski rubel 34,5055 7,4455 8,7155 34,4665 7,4444 britanski funt 0,8084 0,8050 norveška krona 8,7210 25,092 8,7180 24,905 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,4983 15,6466 269,00 1,7988 15,6466 261,94 3,6020 kanadski dolar 1,5224 1,4972 1,8773 bolgarski lev 1,9558 3,7330 1,9558 3,7130 slovaška krona 30,394 3,4528 30,310 3,4528 latvijski lats 0,7091 2,7851 0,7081 2,7305 islandska krona 200,00 1,9799 205,00 hrvaška kuna 7,1421 7,1461 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 1,6225 4,0775 1,375 4,101 2,29 2,6387 4,4725 4,5412 2,305 2,4916 4,474 4,544 2,8 4,5937 2,725 4,596 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.494,10 € +85,68 V pritličju ima nove prostore nepremičninska poslovalnica ARTES v lasti Damiana Grilanca, člana SDGZ, ki je že pred leti odprl manjši urad v bližini ob kavarni Vatta. Nadebudni podjetnik izhaja iz družinske gospodarske tradicije, saj je imel oče Danilo mesnico na Proseku, skupaj pa sta pred leti dogradila proizvodno halo v zgoniški obrtni coni. Damian pa se je zadnja leta uveljavil z nepremičninskimi posli tudi v Sloveniji. (Za dodatne informacije: www.artes-immobiliare.co). V srednjem nadstropju sta si uredila »kraško« pisarno gradbena inženirja Roberto Marzi in Peter Sterni, ki je tudi načrtovalec izvirno in inovati-vno zasnovane stavbe. Sterni je tudi odbornik sekcije SDGZ za svobodne poklice in sta ga na odprtju med drugimi obiskala tudi podpredsednica združenja Sonja Skabar in predsednik sekcije svobodnih poklicev Alan Oberdan. Studio Marzi & Sterni, ki ima osrednji projektni biro v središču Trsta, je v zadnjih letih načrtoval in zgradil vrsto pomembnih objektov, od hal obrtne cone pri Zgoniku do novega sedeža Eu-rocar Cunja v Tržiču. Tako v novih prostorih kot na njuni spletni strani (www.marzisterni.it) je mogoče občudovati ta in druga dela, med njimi izvirne rešitve za stanovanjsko gradnjo, sugestivno ureditev restavracije in turističnih sob ob morju Bellariva, ladjedelnico Seaway v Tržiču in nov poslovni center NLB, ki nastaja na Opčinah. V zadnjem nadstropju je ambulanta mlade zobozdravnice Katje Sed-mak, ki tudi izhaja iz gospodarskega okolja. Oče Drago je bil vodja oglasnega oddelka Primorskega dnevnika in sedaj vodi reklamno agencijo Publiest. V čakalnici, kjer so igrače za mlajše paciente, visi ob univerziteni diplomi tudi slika s svečanosti, ko ji je tedanji predsednik republike Scalfaro podelil naziv praporščaka dela kot eni redkih odličnjakinj iz FJK, ki so bile uvrščene med 20 najboljših maturantk svojega letnika. (Za informacije tel. 040212087). Na dobro obiskani zakuski, ki jo je na borjaču pripravilo domače podjetje Martin Petelin, smo ugotavljali, da so Opčine bogatejše za nov objekt, ki se pridružuje drugim podobnim skupnim gospodarskim prostorom in ki so ga postavili mladi podjetniki. Vsem štirim podjetnikom »na istem mestu« SDGZ čestita za pogum in skupno vizijo. Davorin Devetak TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 16,59 INITEDIII IDr»DA 1111 -2,12 KRKA 1 UKA KOPER 66,23 -2,81 -0,21 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 33,78 201,66 -0,85 -2,63 -1 09 TELEKOM SLOVENIJE 353,81 177,26 -1,47 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 58,00 AERODROM LJUBLJANA 45,60 DELO PRODAJA -rrm 17 r» nn +1,06 +1,42 n rta ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTÜADCM7 A~7nn NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 14,09 -1,33 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 54,74 16,71 -1,03 -1,12 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 544,00 263,50 -1,09 -1,68 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 220,00 129,80 24,77 -9,50 -0,15 -2,52 MILANSKI BORZNI TRG 7. novembra 2008 MIB 30: +1,70 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,57 5,39 146 -0,19 +3,45 -1 28 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,31 1 49 -0,59 -0 13 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,86 1 24 +1,11 +6 13 EDISON ENEL ENI 5,5 178 +2,80 FIAT FINMECCANICA 6,08 +3,37 -4,13 +1 36 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,77 19,96 +0,91 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,52 3,03 1885 -4,90 +0,00 -1 82 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 15,88 +2,35 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,3 9,16 1313 +1,18 +0,94 -1 06 PIRELLI e C PRYSMAN 0,306 +0,03 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,88 15,42 419 +0,45 +4,34 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,51 +3,14 +1,61 +1 40 TENARIS TERNA 0,97 8,27 +6,34 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,47 0,841 12 37 +0,57 +2,17 UNICREDIT 2,07 +0,81 +1,72 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 61,09 $ +0,05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 5.069,75 1.157,28 -1,48 -1,22 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.190,72 1.178,60 -0,28 -0,01 DII\J, Dal IIa IUP. cl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.220,80 684,62 -0,01 -1 11 DCICA I -j, Dcuuiau SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 335,83 2.633,10 11.660,43 3.018,85 +2,49 +0,17 +1,79 -0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.890,53 1.641,22 +2,13 +2,02 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 925,09 925,09 4.938,46 -5,89 -5,89 +2,59 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.387,14 3.469,12 2.097,42 +2,69 +2,42 +4,79 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 893,7 2.602,54 +3,12 +2,38 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.583,00 1.863,49 14.243,43 1.747,71 9.964,29 -3,55 +2,43 +3,28 +1,74 +2,36 / SVET Sobota, 8. novembra 2008 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it staro pristanišče - Zanimiv posvet in odprtje razstave Trst bi lahko bil križišče, a je samo križ ...brez poti Svoje poglede so predstavili univerzitetni docenti, ekonomisti, kulturniki Kdor se začasno naseli v Trstu, ga običajno vzljubi: prva reakcija je veliko občudovanje, naslednja pa naštevanje številnih razvojnih možnosti tega mesta. Tako je bilo včeraj slišati na posvetu, ki so ga arhitekturne fakultete iz Trsta, Rima in Pescare priredile v tržaškem starem pristanišču. Njegov namen je bil izpostaviti pomen, ki ga infrastrukture lahko imajo v ekonomskem in kulturnem razvoju, posegi govornikov pa so nudili predvsem možnost zanimivega razmisleka o tržaški miselnosti. Najučinkovitejšo prispodobo je najbrž ponudila Lucina Caravaggi z arhitekturne fakultete rimske univerze Sa-pienza: Trst bi lahko bil zaradi svoje lege in zgodovine zanimivo križišče, a je le križ, brez potrebnih poti, cest, železnic. Povezave med Trstom in »ostalim svetom« so slabe. Kljub temu, da se lahko mesto pohvali z različnimi »kulturnimi pokrajinami«, med njimi ni trdnejših vezi ali stičišč. Podobno velja za približno pet tisoč znanstvenikov z vsega sveta, ki delajo v Trstu. V mestu so povsem nevidni, o njihovi prisotnosti pa prav tako ni nobene sledi v tržaški miselnosti: kot bi se mesto ne zavedalo, kakšno kulturno izmenjavo bi mu lahko nudili. Kako torej naprej? Claudio Boni-ciolli je napovedal, da bo Pristaniška oblast decembra razpravljala o regulacijskem načrtu za staro pristanišče, ki bi lahko stopil v veljavo že januarja pri- Za govorniško mizo je kraljevala živobarvna podoba Tržaškega zaliva, delo Giorgia Crescianija. Razstava je na ogled do 24. novembra kroma hodnje leto. Opozoril pa je, da je za razvoj mesta nujno potrebna tudi železniška povezava med koprskim in tržaškim pristaniščem. Vittorio Torbianelli, izvedenec v ekonomiji prevozov, je obnovil zgodovinski razvoj mesta in spomnil, da so tega vedno omogočila državna financiranja: kakšne so danes vrednote in vizije tržaških podjetnikov? In kakšno mesto zaseda podjetništvo v tržaški lestvici vrednot? Simone Bais, novinar revije Limes, je opozoril na možnosti, ki jih mestnemu razvoju ponujajo evropski projekti. In spomnil, da je nekdanji razvoj pristanišča v mesto privabil ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi: čas je, da jih mesto ponovno ovrednoti. O lepem in bogatem mestu, ki pa se je zadovoljilo s periferno vlogo in rutino, je spregovoril pisatelj Predrag Mat-vejevič, ki je prispeval tudi spremno besedo h katalogu o razstavi Giorgia Crescianija (v prostorih 4. pomola starega pristanišča bodo njegove živobarvne nšk in slori - Obisk študentov ljubljanske Filozofske fakultete Vpogled v kulturo, življenje in delovanje Slovencev na Laškem Kakih petindvajset študentov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pravzaprav njenega oddelka za etnologijo, se je včeraj dopoldne mudilo v Trstu na obisku pri »zamejskih« sosedih. V okviru strokovne ekskurzije, ki jo je vodila profesorica Urša Va-lič, so mladi študentje osebno spoznavali kulturo in način življenja Slovencev na Laškem, kot to narekuje učni predmet profesorja Janeza Bogataja. Najprej so se podali na obisk Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, kjer jih je sprejel ravnatelj NŠK Milan Pahor. Povedal jim je, da so prostori v Ul. Petronio pravzaprav središče za zbiranje neknjižne-ga zgodovinskega gradiva o Slovencih v Italiji, saj je v široko paleto delovanja NŠK vključeno zbiranje arhivske in druge pisne ter slikovne dokumentacije slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih inštitucij, zbiranje mu-zealskega, etnološkega gradiva in ra- ziskovalna dejavnost na področju zgodovine, etnografije, jezikoslovja in arheologije. Pahor jim je spregovoril tudi o širšem delovanju knjižnice, v katerega je že skoraj 20 let vključena tudi slovenska ljudska knjižnica Damira Feigla v Gorici. Na Ul. sv. Frančiška jih je v prvem nadstropju pričakala knjižničarka Gabriela Caharija, ki je z veseljem odgovarjala na številna vprašanja radovednih gostov. Zanimal jih je na primer fond NŠK, ki ga sestavlja kakih 100 tisoč enot, v glavnem slovenskih knjig in periodičnega tiska, izvedeli pa so tudi o prostorski stiski, o številnih knjigah v skladišču ter se sprehodili po Levstikovi in Trubarjevi čitalnici. Le nadstropje više sta v Gregorčičevi dvorani Maja Mezgec in Zaira Vidali v imenu Slovenskega raziskovalnega inštituta gostom postregli z osnovnim prikazom manjšinske organiziranosti in njenega vsestranskega delovanja. Študenti z ljubljanske univer- Mladi gostje na Odseku za zgodovino NŠK v Ul. Petronio kroma ze so pred časom že obiskali naše kraje, točneje Tržič, saj jih je zanimala prisotnost Slovencev v tržiški ladjedelni-ci;ob tisti priložnosti so se srečali z društvom Jadro in obiskali šolo v Romjanu. Mezgečeva in Vidalijeva sta jim nato orisali s čim se vsakodnevno ukvarja Slori in jih seznanili s številnimi opravljenimi raziskavami na tem obmejnem prostoru. Razvila se je tudi živahna debata o raziskavah, ki jih morajo študentje pripraviti. Vsak izmed njih si je namreč izbral temo, ki jo bo moral dejansko razviti: eni so se opredelili za slovensko šolstvo v Italiji na primer, druge zanima slovenska identiteta v italijanskem prostoru ali celo strah, ki je v manjšini povezan z vojnimi travmami, tretji pa so se opredelili za mlade oziroma na njihovo doživljanje slovenske identitete. Gostitelji so bili nad obiskom zadovoljni, poznalo pa se je, da mladi Slovenci odkrivajo skorajda nov svet, situacijo, ki je še pred dnevi niso poznali. podobe Trsta na ogled do 24. novembra). Posebno zanimiv, čeprav najmanj strokoven, pa je bil poseg Antonia Pao-linija, novinarja, ki se posveča kulinari-ki in enologiji. Opozoril je, da se kuharski šefi danes ukvarjajo predvsem s tremi pojmi: »global, glokal in nič kilometrov«. V vse bolj globalnem svetu, predstavlja po njegovem mnenju pojem glo-kal (sestavljen iz besed globalno in lokalno) najpametnejšo spojitev. V krožnikih so se namreč od nekdaj prepletale domače in tuje tradicije, domači in tuji proizvodi. Danes se stremi po izničenju razdalje med proizvajalci in kuharji: v krožnikih se vse raje ponuja tisto, kar raste v neposredni bližini. Zato je Pao-lini predlagal, da bi v delu starega pristanišča uredili kmetijsko tržnico (farmers market), na kateri bi se lahko predstavili domači proizvajalci. Trst le redki obiščejo zaradi njegove kulinarične ponudbe, kar predstavlja omejitev, a tudi prednost: novi, neodkriti okusi so danes posebno dobrodošli. Novim obiskovalcem je treba ponuditi avtentičen, razpoznaven, edinstven sistem. Paolini ga je simboliziral s kavarno, ki bi se imenovala Al rebechin in v kateri bi ponujali samo kvalitetne domače proizvode. S promocijo kraških vin, v prvi vrsti nepoznanega terana. In z veliko tržnico domačih proizvodov, ki bi se lahko spremenila v mednarodni festival okusov. (pd) rocol - Aretacija Mladenič • I • V iz hišnega pripora v zapor V sredo popoldne so kara-binjerji iz Ul. Hermet aretirali in odvedli v koronejski zapor dvajsetletnega Mauricia Lenardona. Mladega Tržačana, rojenega v brazilskem mestu Belem, obtožujejo, da je pobegnil iz hišnega pripora. Brez dovoljenja je zapustil svoje stanovanje na Rocolu. Pripor je odredil tržaški sodnik za predhodne preiskave. Lenardonu so karabinjerji prvič odvzeli prostost proti koncu lanskega poletja, zatem pa je sodnik odredil hišni pripor. S prijateljem Matteom Serplinom naj bi mladenič nekega avgustovskega večera do krvi pretepel in trpinčil šestnajstletnega fanta te rod njega zahteval denar. Do dogodka je prišlo na temni rocolski ulici, nedaleč od Lenardonovega doma. Dvojico, ki je mladoletnika baje tudi slekla do pasu, je tedaj zapazil očividec. APrimorski ~ dnevnik Avtomobilski izlet za dvojezične table! Koordinacijsko združenje kraških vasi vabi zagovornike sožitja, medsebojnega spoštovanja in pravic slovenske narodne manjšine v Italiji, da se danes udeležijo avtomobilskega izleta za dvojezične table. Zbirališče je ob 9. uri na cesti proti Dolini pri obnovljenem Pilu na Ključu, od koder bo avtomobilska kolona krenila ob 9.30 proti Kopru, kjer se bo delegacija udeležencev ob 11. uri srečala z županom Borisom Popovičem. Kolona bo nato krenila proti Ljubljani, kjer se bo zastopstvo udeležencev ob 13. uri srečalo z županom Zoranom Jankovicem. Ob 15.30 čaka predstavnike udeležencev še srečanje v Sežani z županom Davorinom Terčonom, nato pa bo za vse prirejena bogata zakuska »p'r Klu'če« na Padričah. Slovenske župane, ki so veliki prijatelji tržaškega župana Roberta Dipiazze, bomo prosili, naj nam po svojih močeh pomagajo, da bi prvi občan Trsta spremenil svoje stališče o dvojezičnih cestnih tablah, kar bi nedvomno ugodno vplivalo na izboljšanje odnosov in stikov, ki jih imajo omenjena slovenska mesta z mestom Trst, predvsem pa na sožitje med tržaškima narodnostnima skupnostma in med prebivalci širšega obmestnega prostora. 1968-2008: Ali še potrebujemo mite? Tako se glasi naslov srečanja, ki ga danes ob 17.30 v avditoriju bivše ribarnice (Nabrežje Nazario Sauro 1) prirejata tržaško občinsko odborništvo za kulturo in združenje Inoltre ob podpori Dežele FJK. Docent teoretične filozofije na tržaški univerzi Renato Cristin in pisatelj oziroma novinar dnevnika Corriere della Sera Dario Fertilio bosta razmišljala o mladinskem gibanju v letu 1968 in o liku Ernesta »Che« Guevare. Srečanje s 1. svetovno vojno Da bo v bivši ribarnici danes dokaj pestro, dokazuje tudi četrto srečanje niza »Come l'Europa cambio volto. Le molte facce di una stessa storia«. Tokrat bo ob 18. uri zgodovinar Lucio Fabi predstavil serijo dokumentarnih filmov in originalnih posnetkov z italijanskih oziroma avstrijskih bojišč v prvi svetovni vojni. Jutri pa bo ob isti uri na sporedu srečanje posvečeno streljanju v Sarajevu leta 1914 in posledičnemu začetku prve svetovne vojne; spregovoril bo docent zgodovine mednaodnih odnosov na videm-ski univerzi Giorgio Petracchi. Koncert ob 40-letnici Pihalnega orkestra Ricmanje Pihalni orkester Ricmanje vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 19.30 v tržaško gledališče Miela na koncert ob 40-letnici obnovitve delovanja. Solidarnost z nasprotniki šolske »reforme« Tržaški krožek Arcobaleno, združenje Arcigay in Arcilesbica izražajo solidarnost z gibanjem študentov, profesorjev, ravnateljev, rektorjev in staršev, ki srčno nasprotujejo novi šolski »reformi« ministrice Mariastelle Gelmini in krčenju sredstev za univerzo. Napovedani ukrepi odpirajo pot privatizaciji šolstva oziroma predpostavljajo določene rasne, spolne in socialne diskriminacije. 8 Sobota, 8. novembra 2008 GOSPODARSTVO tržaško županstvo - Predstavitev praznika ob odprtju odseka Padriče-Katinara Čez enajst dni uradno odprtje, še prej pa dvodnevna veselica 15.-16. novembra v predoru glasba, šport in češpljevi njoki - Odprtje 19. novembra, Berlusconi v Trstu dan prej Čez enajst dni, 19. novembra, bodo trideset let po prvotnih načrtih in šest let od začetka posegov predali namenu odsek hitre ceste med Padričami in Katinaro, s tem pa bo dejansko padla zadnja ovira na hitri cesti, ki bo povezovala avtocesto A4, Trst in slovensko obalno cestno omrežje. Dokončan je tudi odsek med Lakotiščem in Rabujezom, katerega naj bi prav tako odprli 19. novembra. Pri družbi ANAS se pravzaprav še niso dokončno odločili, ali bodo to traso predali namenu istega dne. Predsednik vlade Silvio Berlusconi se bo v Trstu mudil dan pred odprtjem, 18. novembra, ko se bo srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Pri tržaški občinski upravi še ne morejo potrditi, ali bo Berlusconi obiskal tudi padriški predor. Na tržaškem županstvu pa so včeraj predstavili dvodnevni praznik, s katerim bodo obeležili pomembno in dolgo pričakovano infrastrukturno pridobitev, ki močno poenostavlja pretok tovornih in osebnih vozil v tržaški pokrajini. V soboto in nedeljo, 15. in 16. novembra, bo v 2850 metrov dolgem predoru pri Padričah velika veselica, na katero so vabljeni vsi prebivalci tržaške pokrajine, »še posebej pa ljudje iz kraških vasi, kjer je poseg potekal,« je podčrtal tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Praznovanje se bo začelo v soboto, 15. novembra ob 16. uri. Na voljo bo tisoč parkirnih mest, vseskozi pa bodo ponujali tipične tržaške jedi in napitke. Na oder bo sprva stopil starešina tržaške narečne glasbe Umberto Lupi. Od 17.45 do večera bo na vrsti pokušnja jote, golaža in njokov s če-špljami, medtem pa bo nastopil še Blues Mobile Band (do 22. ure). V nedeljo dopoldne se bodo v predoru pomerili športniki: ob 10. uri bo krenila kolesarska dirka (od začetka predora do znanstvenega parka in nazaj), sledil bo še tek. Udeležba je prosta. Popoldanski del ljudske veselice bosta zaznamovali glasba in gastronomska ponudba. Po ponovnem nastopu Umberta Lupija (ob 13. uri) bodo prišli na svoj račun ljubitelji sodobnejše glasbe. Zaigrali bodo Stefano Franco (ob 15. uri), Boogie Nites (ob 17. uri), Sunrise Band (ob 18.30) in Bandomat (ob 20. uri). Hitro cesto bodo obeležile tudi italijanske pošte. Direktor tržaških podružnic italijanskih pošt Giuseppe Patti je razložil, da bodo na prizorišču veselice delili 5000 razglednic in poseben poštni žig s podobo kraškega predora. Uradno odprtje odseka bo, kot omenjeno, v sredo, 19. novembra. Oblasti bodo prerezale trak ob 11.30, Občina Trst pa bo odkrila ploščo v spomin na delavca Lina Ruffonija, ki je 5. marca 2007 umrl med delom v predoru. Hitro cesto naj bi odpr- šempolaj - Razstava Galicija, naši nonoti v vojni 1914-18 Še ta konec tedna bo v Štalci v Šempolaju na ogled razstava »Galicija, naši nonoti v vojni 1914-1918«. SKD Vigred je pripravilo razstavo, ki je posvečena 90-letnici konca neskončne in neusmiljene prve svetovne vojne. Tudi tokrat si je razstavo zamislil in postavil član društva, zbiratelj Bruno Santini. Razstavljeni predmeti so večinoma njegova last, na ogled pa je tudi nekaj eksponatov drugih zbirateljev iz Trsta. V Štalci si poleg slik,raz-glednic, uniform in raznih dokumentov lahko ogledamo tudi svečnike, pisala, keramične pipe, pribor, razne božične in druge okraske, trakove in podobno. Fotografije in predmeti prikazujejo, kako so skušali vojaki, ki so bili vpoklicani v vojsko, živeti na tujem kar se da normalno življenje. Ko se zazremo v njihove nasmejane obraze na nekaterih fotografijah, nas prevzame občutek, da je bila vojna fronta z vso svojo krutostjo zelo oddaljena. Razstava bo na ogled še danes in jutri od 18. do 21. ure. Tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli (v sredini, ob njem sedi direktor tržaških podružnic italijanskih pošt Giuseppe Patti) je v sinji dvorani predstavil program praznika ob odprtju hitre ceste kroma li za promet ob 14. uri, pod vprašajem pa je še odprtje odseka Lakotišče-Rabujez. Odbornik Bandelli se je zahvalil izvajalcu del, podjetju Collini, pa tudi občinskim tehnikom Enricu Corteseju in Giampieru Tevi-niju, ki sta sledila posegom ter svojemu predhodniku Giorgiu Rossiju, ki je leta 2002 spremljal začetek gradnje. Projekt Padriče-Katinara je zahteval šest let dela in 223 milijonov evrov stroškov. Odsek je dolg 5,5 kilometra, zaradi posebnih kraških geoloških značilnosti pa je bila gradnja padriškega predora kar zapletena. Terjala je med drugim eno človeško življenje, med vrtanjem pa so delavci naleteli na razna presenečenja, največje od katerih je predstavljala t. i. Nemogoča jama. Na območju odseka so v teh letih izkopali milijon kubičnih metrov materiala, uporabili 10 tisoč ton jekla in 160 tisoč kubičnih metrov betona, namestili 600 kilometrov električnih kablov in asfaltirali 210 tisoč kvadratnih metrov površine. Odsek vključuje tudi 294-metrski predor in 333-me-trski viadukt pri Katinari. (af) Požirek kulture ...v Miljah Prihodnje srečanje iz niza »Požirek kulture v kavarni« ne bo v kavarni temveč v miljskem jadralnem klubu (Trg Na-zario Sauro 5/d). Gostja torkovega srečanja bo ob 17. uri Marina Torossi Tevini, ki bo predstavila svojo knjigo »Viaggi a due nell'Europa di questi an-ni«. Vstop je prost. Spoznajmo judovske poti Tržaška judovska skupnost sporoča tistim, ki še niso obiskali sinagoge v Ul. Sv. Frančiška, da so ob nedeljah zjutraj na voljo trije vodeni ogledi (ob 10. 11. in 12. uri); ob ponedeljkih in četrtkih pa je odprta javnosti od 10. do 11. ure, ko bo obiskovalcem na razpolago audio-vodič v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Z isto vstopnico se bodo interesenti lahko podali še v judovski muzej Carla in Vere Wagner (Ul. Del Monte 7), ki je odprt od nedelje do petka od 10. do 13. ure, ob torkih pa tudi od 16. do 19. ure. Tržaška geografska trdovratnost v sliki Do 24. novembra si bo mogoče ogledati razstavo sodobnega slikarstva »Geografie Ostinate - Città di Mare e Città sul Mare nelle Opere di Giorgio Cresciani«, ki so jo odprli včeraj v skladiščnih prostorih četrtega pomola. Gre za prikaz zemljepisne trdo-vratnosti našega mesta, kakor si jo predstavlja tržaški umetnik Crescia-ni, se pravi za prikaz morja, ki se spaja s kamnitim Krasom. Razstava Memorie d'Arte V prvem nadstropju državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII je na ogled likovna razstava Memorie d'Arte, ki jo je uredilo združenje Artecultura. tržaška občina - Komisija za prozornost Pesjak pri Fernetičih? Odročen! Mestna uprava naj bi se »odrekla« gradnji pesjaka na srenjskem zemljišču med Opčinami in Fernetiči V začetku letošnjega marca je tržaška občinska uprava zaprosila deželno vlado za prispevek za gradnjo pesjaka. Kje? Lokacija v prošnji ni bila omenjena. V dokumentu je bila zabeležena le potrebna vsota. Delo naj bi stalo milijon 200 tisoč evrov; občina bi prispevala 15-odstotni delež, to je 180 tisoč evrov. Potem pa o tržaškem občinskem pesjaku... vse tiho je bilo. Vse do predvčerajšnjega obiska občinske komisije za prozornost v zasebnem pesjaku Gilros na Opčinah. Član komisije, svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar, je tam izkoristil pasjo priložnost in pobaral predsednika, Občana Roberta Decarlija, ali mu je znano, kaj bo z nameravano gradnjo pesjaka na območju med Opčinami in Fer-netiči. Decarli je posredoval vprašanje prisotnim občinskim funkcionarjem in prejel odgovor: sklep je ustavljen. Fizično: tiči v kakem občinskem predalu. Ukmar je vrtal dalje: Zakaj? Ker je območje preveč odročno in ni povezano z javnimi prevozi. Svetnik s Kontovela je bil zadovoljen z odgovorom. Tako smo se rešili ce-mentifikacije tistega gozdnega predela openskega Krasa, je pokomentiral. V spominu pa ga je nekaj zaščemelo... Obnova zgodbe o novem tržaškem občinskem pesjaku zahteva dober in predvsem dolg spomin. Še sam nekdanji občinski odbornik za decentralizacijo Lorenzo Spagna - znan bolj po svojem »buzzurri«, izrečenem svetnikom vzhodnokraškega rajonskega sveta, kot po kakih upraviteljskih sposobnostih - se ni dobro spomnil, kdaj se je zgodba začela, ko je v začetku januarja 2006 v mestni skupščini predstavil odlok o gradnji pesjaka pri Fernetičih. Izjavil je le, da je bilo »iskanjeprimernega območja dolgotrajno« in pri tem omenil najprej kasarno pri Banih, zatem nekdanjo smod-nišnico pri Briščikih. Oba kraja pa nista bila primerna, »ker nista oddaljena najmanj 300 metrov od hiš, kot to predvideva zakon«. Nato je omenil območje pri Trebčah, a tudi to ni bilo pri- Kužka bosta morala še počakati na nov občinski pesjak... kroma merno zaradi bližine jame Labodnice. Naposled pa »izbrano lokacijo ob cesti Opčine-Fernetiči, na levi strani ceste.« Območje je srenjsko. Občinska uprava se je zato dogovorila z opensko srenjo, »ki bo tržaški občini odstopila uporabo zemljišča za dobo 30 let, v zameno pa se bo lahko srenja vknjižila in formalno postala lastnica območja ter bo lahko tudi sodelovala pri načrtovanju, realizaciji in upravljanju nove strukture,« je takrat pojasnil Spagna. Kljub številnim pripombam levosre-dinske opozicije (»zakaj ob pesjaku tudi pokopališče živali, in čemu klinika brez ustrezne povezave z univerzo?«) je Dipiazzova večina sklep odobrila. Z izbiro lokacije pesjaka pri Fernetičih pa je mestna uprava dregnila v sršenje gnezdo naravovarstvenikov. Zeleni so že dan po seji ocenili, da gre za »demagoško pobudo, brezfinančne opore, katere edini rezultat bo urbanizacija kraškega ozemlja.« Svetovni sklad za naravo WWF jim je argumentirano pritrdil. Področje pri Fernetičih je ohranilo skoraj nedotaknjene vse svoje naravne značilnosti, ki bi jih nova preko 27 tisoč kvadratnih metrov obsežna struktura nepopravljivo izničila, je zapisal. Oglasil pa se je tudi komisar za upravljanje jusarskega premoženja Edoardo Cola. »Tržaška občina bo lahko zgradila nov občinski pesjak na srenjskem zemljišču pri Opčinah le v primeru, ko bi bilo dokazano, da je ta struktura v interesu skupnosti porabnikov, to je vseh Opencev,« je takrat razsodil. Občinski svet je januarja 2006 »moral« odobriti sklep, sicer bi uprava zamudila rok za predstavitev prošnje za deželni prispevek. Slabo poldrugo leto kasneje je bil v mestni skupščini spet govor o pesjaku, takrat o »delni varianti k občinskemu regulacijskemu načrtu o gradnji pasjega zavetišča med Opčinami in Fernetiči,« urbanističnem dokumentu, ki bi omogočil gradnjo. Takratni odbornik za prostorsko načrtovanje Maurizio Bucci je napovedal, da je predhodni načrt že pripravljen. Svetnik Ukmar je opozoril na številne pomanjkljivosti sklepa. Zemljišče je »smatrano kot gozd in je podvrženo hidrogeološkim vinkulacijam, zaradi česar bi morali za spremembo namembnosti območja (z gozda v pesjak) najprej pridobiti obvezujoče dovoljenje osrednje deželne direkcije za gozdove.« Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlaničpa je omenil »okoljsko škodo, ki bi nastala«, pa tudi »odročnost območja in dejstvo, da predhodni načrt ne predvideva dostopa do pesjaka z javnimi prevoznimi sredstvi, ampak samo z avtomobili, kar bi oškodovalo predvsem ostarele.« Desnosredinska večina se je pobrisala na te utemeljene kritike in izglasovala odlok. Bilo je 28. maja 2007. Odtlej je nad pesjak legel molk. Vse do predvčerajšnjim, ko so občinski svetniki izvedeli, kje načrt tiči (beri: spi...), in zakaj ga ne bodo uresničili. Zaradi »odročnosti območja« in »pomanjkanja povezav z javnimi prevozi«. Po skoraj poldrugem letu so v mestni skupščini poraženi argumenti levosredinske opozicije tako dobili (v neznanem občinskem predalu) svojo revanšo. M.K. / SVET Sobota, 8. novembra 2008 9 cgil - Stavka in demonstracija javnih uslužbencev Od Brunette in Tonda zahtevajo več spoštovanja Mestne ulice preplavilo nekaj tisoč ljudi - FP-CGIL: V deželi stavkalo nad 60 odstotkov uslužbencev V severni Italiji so uslužbenci javnih uprav na pobudo sindikalne federacije CGIL včeraj stavkali proti vladnim ukrepom pristojnega ministra Renata Brunette in predvsem proti dogovoru, ki sta ga z ministrstvom podpisala CISL in UIL. V Furlaniji-Julijski krajini naj bi po podatkih področnega sindikata FP-CGIL prekrižalo roke od 60 do 65 odstotkov javnih uslužbencev. Osrednja deželna demonstracija je bila v Trstu, kamor so pripotovali tudi delavci iz preostalih pokrajin. Solidarnost z javnimi uslužbenci so izkazali univerzitetniki in kovinarji, ki so se pridružili povorki. Tržaška demonstracija je v dopoldanskih urah preplavila mestno središče in na koncu zapolnila dobro polovico Velikega trga. Po ocenah deželnega tajnika FP-CGIL Alessandra Baldassija naj bi se shoda udeležilo od 3000 do 3500 ljudi, medtem ko jih je kvestura preštela približno polovico manj. Protestniki so po-vorko popestrili z zastavami in piščalkami, nekateri pa so nosili na hrbtu napis »Grešni kozel ministra Brunette«. Demonstracija se je zaključila na Velikem trgu, točneje pred palačo deželne vlade, izbira lokacije pa seveda ni bila naključna. CGIL poziva deželnega predsednika Renza Tonda, naj se drži dogovora, ki ga je s sindikati sklenila prejšnja deželna uprava. Upoštevajoč dogovor bi morala Dežela Furlanija-Julijska krajina nameniti krajevnim upravam 3,5 milijo- Z Borznega trga je krenil tudi transparent sindikalnega odbora Občine Dolina kroma na evrov. »S temi sredstvi naj bi povečali učinkovitost uprav, toda nova deželna vlada je na dogovor pozabila,« je dejal deželni tajnik CGIL Franco Belci. Pristavil je, da zahtevajo delavci zanesljivo službo in pogajanja z delodajalci, »minister pa hoče sam sprejemati odločitve, kakor se je dogajalo v starih časih«. Na trgu je spregovorila tudi državna tajnica FP-CGIL Franca Peroni, ki je pojasnila, zakaj sindikat ni podpisal dogovora o pogodbah za javne uslužbence: »V prejšnjih letih smo s težavo sprejeli povi-ške v višini 101 in 103 evrov, tokrat pa nam je minister ponudil za leti 2008-2009 prave mrvice: 60 evrov bruto poviška, kar padriče - Splitčan zadel že drugič v poldrugem mesecu Na Krasu padla »težka« dvanajstica: Hrvatu 86.783 evrov s totocalciom pomeni 40 evrov neto. To je globoko pod pragom inflacije.« Poleg tega se največji italijanski sindikat upira raznim postavkam dogovora, ki predvidevajo nadomestitev le vsakega desetega upokojenca, omejitev opravičenih odsotnosti z dela in postavljanje novih pravil glede pravice do stavke. (af) dolina SKD Lipa vabi na obisk didaktičnega centra SKD Lipa iz Bazovice je v letošnji program delovanja uvrstilo spoznavanje domače vasi tudi z naravnega ter geološkega vidika. V nedeljo 19. oktobra se je večja skupina Bazovcev in ljubiteljev narave podala na dveurni sprehod okoli Bazovice. Gospod Paolo Sos-si z Opčin, poznavalec in raziskovalec geologije Krasa, je skupini opisal in pokazal kamnine, fosile in druge zanimivosti, ki se nahajajo na poljskih in gozdnih poteh. Pot je tokrat vodila od bazovskega kala po Resljevi poti, po Borštu, ob Globoki dolini vse do nekdanjega mejnega prehoda za Lipico, pa do Šišt'ka, mimo B'ča nazaj do kala. Med potjo so udeleženci opazovali različno morfologijo, s katero se predstavlja ta še tako majhen košček našega sveta. Prijetna družba, prekrasno vreme in zanimive razlage so zadovoljile prav vse prisotne. V Bazovici pa so meseca maja predali svojemu namenu Naravoslovni didaktični center, ki ga je uredila Deželna gozdna služba v bivšem rastlinjaku. Center je zelo lepo urejen in nadvse bogat z informacijami o lokalni flori in favni ter o kraškem življenju. Vodeni obisk centra traja približno dve uri. Za društvo Lipa bo obisk v slovenščini vodila domačinka Anastazija Purič, sicer deželni gozdni čuvaj. Vodeni obiski bodo trije in sicer v nedeljo, 9. novembra od 10. do 12.ure ter od 15. do 17. ure in v soboto, 15. novembra od 15. do 17. ure. SKD Lipa vabi vse vaščane, ki še niso obiskali didaktičnega centra, da se udeležijo vodenih obiskov. Zaradi omejenega števila mest sprejema društvo rezervacije na tel. 3470410542 (Suzana). Županja Premolinova Na občinski seji o smerokazih danes ob 18. uri Wellesova Vojna svetov na radiu Trst A Ko je Orson Welles 30.oktobra 1938 v sklopu oddaje »Mercury Theatre on the air«, interpretiral radijsko priredbo romana Herberta Georga Wellsa Vojna svetov, mu verjetno še na kraj pameti ni prišlo, da bo s to oddajo povzročil v ZDA tako panično reakcijo: večina poslušalcev se namreč ni zavedala, da gre za radijsko igro in je verjela, da so na Zemlji dejansko pristali Marsovci. Čeprav so v oddaji večkrat povedali, da gre za radijsko priredbo Wellsovega romana, je igra pognala strah v kosti precejšnjega dela poslušalstva, tako da je Američane zajela prava psihoza pred napadalnimi vesoljskimi bitji. Izmišljeno zgodbo iz romana je Welles predstavil kot resnično radijsko kroniko, prva polovica igre je prevzela obliko običajnih radijskih novic, ki so javnost obveščale o invaziji Marsovcev, čemur je sledila množična panika. Med številnimi telefonskimi klici razburjenih poslušalcev, ki so jih sprejeli v centrali New York Timesa, je bil tudi nekdo, ki je vprašal: »Ob kateri uri bo konec sveta?« Tudi slovenska inačica Vojne svetov bo obdržala enak tempo in enako napetost. 70 let po znamenitem dogodku boste opazili, da je njena sporočilnost še vedno živa in prepričali se boste o neizmerni moči radijskega medija, ki vas lahko prepriča tudi o dogodku, ki ga enostavno ni. »Danes kot takrat ljudi tare draginja, banke doživljajo bankrote, tudi danes se bojimo za svoje imetje, za lastno varnost, recesija trka na vrata. Zaradi vseh teh podobnosti s tistimi 30. leti prejšnjega stoletja, ne bo odveč opozorilo, da je to, kar boste poslušali nocoj ob 18. na valovih Radia Trst A le fikcija, le radijska igra!'' pravi režiser slovenske Vojne svetov Mario Uršič. Prisluhnite, pa brez panike. Bar Guštin na Padričah kroma Totocalcio je v zadnjih letih izgubil mnogo privržencev, še naprej pa kljubuje su-perenalottu in športnim stavam. Ta teden je bila na vrsti Liga prvakov, ki je prinesla vrsto presenečenj. Malokdo bi znal istočasno napovedati zmago Rome proti Chel-seaju, podvig Juventusa v Madridu in In-terjev remi na Cipru, pa še grško zmago v Bremnu ter domača spodrsljaja Barcelone in Arsenala. Nagradna igra je tako ostala brez štirinajstic in trinajstic, 12 izidov pa sta v celi Italiji pravilno napovedala le dva igralca. Eden od dveh je zmagovito kombinacijo zaigral v padriškem baru Guštin in si tako zagotovil 86.783 evrov. »Poklical me je in dejal, da bo v kratkem prišel na Padriče,« je povedala upra-viteljica bara Bojana Cotič. Sreča se je nasmehnila Splitčanu, ki parkrat na mesec obišče bar in redno igra velike vsote, tudi po več sto evrov naenkrat. Vztrajnost je včasih poplačana, saj je pred poldrugim mesecem že zadel 11 tisoč evrov: z zadnjim podvigom se je njegov skupni dobiček povzpel na skoraj sto tisoč evrov. Na Padričah so podobnih dogodkov vajeni: lani je nekdo zadel na totocalciu kar 155 tisoč evrov. Kaj pa ostane prodajalcu? »Tudi nič, vse je odvisno od dobre volje klienta. Lahko pusti napitnino ali tudi ne,« pravi Cotičeva. Drugačna so pravila superenalotta, pri katerem gre prodajalcu kar 8% nagrade. (af) Dvojezični smerokazi, gozdne poti po Dolini Glinščice, uplinje-valnik in vzdrževanje cestnega odseka v Ricmanjih so bili v ospredju zadnje dolinske občinske seje. Županja Fulvia Premolin se je v svojem uvodnem poročilu obregnila ob »pomanjkljive dvojezične smerokaze po vsem Tržaškem«. Vsi smo bili prepričani, da v tretjem tisočletju ne bo več polemik v zvezi s to-tematiko, a žal ni tako, saj so dvojezične krajevne table še vedno občutljiva in z napetostjo obtežena tema, ki zaenkrat - kljub neštetim sestankom - ni doživela rešitve, je ocenila in pojasnila, kako je zadevi sledila v svoji občini. V času, ko se zaključujejo dela na novem odseku hitre ceste, so na občini izdelali načrt vseh dvojezičnih napisov za občinsko ozemlje in ga poslali najprej cestnemu podjetju Anas, nato še podjetju, ki je zadolženo za gradnjo in ureditev tega dela. »Obljubljeno nam je bilo, da bo za vse poskrbljeno, nimamo pa nobene gotovosti,« je ugotovila in nato izrazila mnenje: »Dvojezične table so živ dokaz prisotnosti večjezičnih skupnosti in zato se bomo še zavzemali za dosego tega cilja. Tudi ostali župani so mnenja, da bi se morali na enem od naslednjih sestankov, na katerih je govor o raznih temah, ki zadevajo naš prostor, pogovoriti tudi o tem in slišati, kaj menijo vsi župani na Tržaškem, da bi ubrali skupaj čim pravilnejšo in boljšo pot za dosego rešitve.« Dolinska občina je postala upraviteljica deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice, pri upravljanju pa je vedno sledila načelom udeležbe. V tem okviru je občina konec oktobra priredila srečanje, na katerem je želela preveriti potek nekaterih gozdnih poti, pri čemer je sledila opozorilu srenje. Tako so izvedli skupni pregled, katerega namen je bil preverjanje možnosti o spremembi nekaterih manjših poti v smislu zaščite naravnih elementov (luž, travnikov idr.) ter zavarovanje interesov lastnikov zemljišč, ki bi slednje lahko uporabljali za kmetijsko-gozdar-sko-pastirske dejavnosti. Lastniki zemljišč so se zavzeli za zaščito lastnine, na dan pa je prišla tudi volja, da se prostor ovrednoti z izletniškega vidika. Združenji SPDT in CAI sta pozitivno sprejeli predloge o majhnih spremembah poteka nekaterih gozdnih poti. Dolinska občinska uprava zelo pozorno sledi razpravam o morebitni namestitvi uplinjevalnika v Tržaškem zalivu. Tako je sredi oktobra priredila z miljsko občino srečanje, ki se ga je udeležil tudi koprski župan Bori Popovič. Uplinje-valnik nikakor ne spada v ta prostor, so ocenili, in menili, da se v odsotnosti točnih in natančnih zagotovil s strani znanstvenih ustanov glede varnostnih naprav ter jamstva, da bi v primeru nesreče ali atentata ne prišlo do tako imenovanega domino efekta na prostoru, kjer so že prisotni rezervoarji družbe Siot, upli-njevalnika ne gradi. Dolinska županja je nadalje poročala o odprtju prenovljenega Sprejemnega centra v Boljuncu, o posvetu o nizkoenergijskih hišah in o posvetu o multikulturnosti in priseljevanju ter poklonu spomina štirih afriških mladeničev, ki so pred 35 leti preminili v mrzli noči pri Borštu. Dolinski občinski svet je nato soglasno odobril sklep o vključitvi izrednega vzdrževanja cestnega odseka v Ricmanjih v triletni načrt javnih del 2008-2010. Delo bo vredno 21.500 evrov. Ob koncu je občinski svet sprejel na znanje, da so se svetniki Emil Coretti, Antonio Ghersinich, Igor Tul in Alenka Vazzi, nekdanji člani Levih demokratov, vključili v Demokratsko stranko, ki podpira upravo županje Premolinove. 10 Sobota, 8. novembra 2008 GOSPODARSTVO Včeraj danes Danes, SOBOTA, 8. novembra 2008 BOGOMIR Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.42 - Dolžina dneva 9.47 - Luna vzide ob 14.07 in zatone ob 0.57. Jutri, NEDELJA, 9. novembra 2008 TEODOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,8 stopinje C, zračni tlak 1016,2 mb raste, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 17,2 stopinje C. [13 Lekarne Od torka, 4., do sobote, 8. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (040 911667) Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino gioco da ragazze«; 22.20 »Wall-E«. SUPER - 18.00, 20.15 »Pride and glory«; 16.15, 22.15 »Tropic thunder«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »High school musical 3«; Dvorana 2: 18.00 »High school musical 3«; 20.00, 22.15 »Pride and glory - Il prezzo dell'onore«; Dvorana 3: 17.50 »Tropic Thunder«; 20.10, 22.10 »Vicky Cristina Barcelona«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Giu al Nord«; Dvorana 5: 17.30 »Wall-e«; 20.15, 22.15 »Babylon A.D.«. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ FRAN MIL-ČINSKI NA KATINARI vabijo danes, 8. novembra, ob 11. uri na otvoritev novih šolskih prostorov, ki bo v Športno-kulturnem centru v Lo-njerju. Alenko Giugovaz in njeno družino je osrečila drugorojenka Jana Čestitamo in se pridružujemo družinskemu veselju vsi sodelavci pri Slovenski prosveti in Mladiki Zviti LEOPARD, vsi se veselimo, da se boš danes z MARIO poročil ... in, čeprav boš tam daleč v ZDA, vedi, da ocean nas ne bo od tebe ločil ... Živijo ohcet! szso AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Quantum of solace«. ARISTON - 21.00 »La classe«. CINECITY - 15.00, 15.30, 17.00, 17.40, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 14.40, 15.30, 16.50, 17.50, 19.00, 20.00, 21.30 »High school musical 3: Senior year«; 16.35, 20.25, 22.20 »Giu al Nord«; 14.40, 17.15, 22.05 »Pride and glory«; 16.00, 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; 14.40, 18.30, 22.10 »Tropic thunder«; 15.30, 17.40, 20.00 »Wall-E«; 20.00, 22.10 »Mamma mia!«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vic-ky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »Quel che resta di mio marito«; 18.00 »La banda Baader Meinhof«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo fare«; 15.30 »Donkey xote«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15, 16.45 »Wall-E«; 18.15, 20.15, 22.15 »The burning plain«. KOPER - KO LOSE J - 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Divjakinja«; 14.10, 16.20, 19.00, 21.20, 23.40 »Kvantum sočutja«; 19.10, 21.10, 23.10 »Nevarnost v Bangkoku«; 13.30, 15.20, 17.10 »Muhice osvajajo Luno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.10, 16.15, 17.00, 18.50, 20.40 »High School Musical«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu al Nord«; Dvorana 4: 15.00, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Un Ker svoj'ga prostora ni našel nikakor, je preko oceana ga iskal v Štefan Pahor. z Mario je skupno pot tam izbral and pravi Bostonian is he postal. Čeprav tako daleč od vaju živimo, vso srečo v dvoje vama želimo Andrej, Daniel, Edwin, Igor, Leo, Martin, Matej, Tomaž. ¿I Čestitke Našemu članu ŠTEFANU PAHORJU, ki svoje čopiče sedaj namaka čez oceanom, želimo veliko veselja in sreče na svoji življenjski poti s svojo izvoljenko! KD za umetnost KONS Kraški ovčarji želijo vso srečo svojemu nekdanjemu glasbenemu kolegi ŠTEFANU na skupni poti z ženo MARIO. Danes v Gropadi bo naš mladostni RADO ugasnil svojih 60. svečk. Naj ti sreča, zdravje, smeh in veselje uresničijo vse želje, ti iz srca voščijo tvoji soletniki. V Gropadi 93 harem stoji, tam mogočni sultan RADO živi in svoje štiri odaliske posluša vse dni. Naš hrabri gospodar si zasluži pohvalo, saj poslušat 4 ženske hkrati ni malo. Danes 60 okroglih let slaviš in ker te imamo vse zelo rade ti voščimo iz srca kar si najbolj želiš. Ivi, Petrus, Niki in Kaka 60 velikih poljubčkov našemu dragemu nonotu! Si prau forte. Tristan in Liam V Ricmanjih bo danes velika fe-šta. Naš EDI svojih 40 let slavi. Vse najboljše mu želijo Miranda, Genio, Davorin, Cveti, Erik, Matej. Naši Veroniki se je pridružil bratec ERIK. Z njo se veselimo in celi družini voščimo vse naj, naj... vsi iz vrtca Anton Fakin na Colu. KD R0VTE-K0L0NK0VEC Ul. Montesernio 27 vabi danes 8. novembra, ob 19.30 na večer ljudske pesmi In poezije OD LJUBEZNI DO UUBEZNI v Izvedbi dramske skupine In MoPZ Kraški dom z Repentabra vodi Vesna Gustin Grilanc S Izleti ^ hl^ChA. vabi na predstavitev ' i\ii\ — ij Martinove tonge« JUTRI, 9. novembra 2008 s pričetkom ob 14.30 na Kržadi pred osmico Godbenega društva in se bo odvijala po vaških ulicah vinske ponudbe. Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, kije znan pod imenom »furenga«, bo spremljala skupina kraških harmonikašev. Pred »furengo« pa bo vozila kočija z uglednimi gosti in kraljico terana. Povezoval bo: Peter Verč Sodelujejo: Rajonski svet za Zahodni Kras, Mladinski Krožek Prosek Kontovel, Furmana: Stojan Skok in Mirko Višnjevec, Godbeno društvo - Prosek, MPZ Vasilij Mirk, NK Primorje, KD »Kraška harmonika« - Sežana, Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja - Prosek, Društvena gostilna - Prosek, Gostilna Lukša (ex Lokanda), Gostilna al Cavallino - pri Konjičku, Gostilna Dolenc, osmice Godbenega društva, N K Primorje, »V kutu« ter Bazar - Prosek Dobrodošli na obuditveni predstavitvi tega lepega običaja naših prednikov. Pobudo je omogočila Avtonomna dežela Furlanija Julijska Krajina. Pokroviteljstvo je zagotovila Občina Trst. KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giu- lia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040360072. KRUT prireja 7. in 8 decembra dvodnevni izlet »Med jaslicami in božičnimi sejmi« z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšnji Areni ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PLANINCI SK DEVIN IN ŠD SLOGA vabijo danes, 8. novembra, svoje člane in prijatelje na tradicionalno mar-tinovanje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040-226283 in Frančko 040-200782. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča da občine Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor organizirajo izlet v Padovo v četrtek, 13. novembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanje in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan - od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 0402017389). ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELJSKIH ŽENA organizira od 9. do 12. decembra izlet na Dunaj in v Bratislavo. Informacije in prijave na tel. št.: 040-291498 (Daria) in 040-200173 (Flavia). S3 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 8. novembra, ob 20. uri, ob bližajočem se prazniku sv. Martina, v Finžgarjev dom na Opčinah na zabavni večer. Vesele viže bodo izvajali »Mali kraški muzikantje«, smešne skeče pa otroci igralske skupine Tamara Petaros. KD ROVTE- KOLONKOVEC ul. Monte Sernio 27, vabi danes, 8. novembra, ob 19.30, na večer ljudske pesmi in poezije »Od ljubezni do... ljubezni«, v izvedbi dramske skupine in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vodi Vesna Guštin Grilanc. PD SLOVENEC vabi danes, 8. novembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt ob priliki Martinovanja na ogled farse »Kadar se ženski jezik ne suče« v izvedbi dramske skupine Tloh od pobratenega KD Ivan Cankar iz Savinjske doline, v režiji Tanje Tkavc. Ob priliki bo tudi pokušnje novega vina domačih vinogradnikov. SKD TABOR IN ZSKD - v nedeljo, 9. novembra, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, v okviru »Open-skih glasbenih srečanj« koncert so-pranistke Ilarie Zanetti, pri klavirju Tamara Ražem. Na sporedu: Rossini, Mahler, Casella, Rachmaninoff, Šoštakovič, Britten in Walton. Vabljeni. SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v sredo, 12.novembra, ob 20.30 na predstavitev knjige Kraška hiša in arhitektura Krasa: med očarljivostjo in vsakdanom (1.spremenjena in dopolnjena izdaja). Prisotna bosta avtorja dr.Ljubo Lah in dr. Stanko Renčelj ter predstavnik založbe Li-bris; v petek, 21. novembra, ob 20.30 Poklon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascotto, Cristina Santin- klavir in godba Viktor Parma iz Trebč; v sre- PD SLOVENEC Ob Martinovanju vabi danes, 8. novembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Borštu na ogled farse KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE v izvedbi dramske skupine TELOH pobratenega društva Ivan Cankar iz Savinjske doline Ob tej priliki bo tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov do, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lupinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje Tkšd Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »110 let rojstva prof. Ivana Rudolfa, Maistrovega borca, tigrovca, politika in organizatorja primorskih prostovoljcev v Afriki«. O liku in delu svojega očeta bo govoril časnikar Saša Rudolf. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) v petek, 14. novembra ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 15. novembra, ob 20.30 na odprtje slikarske razstave Fulvia Cazza-dorja Immaginaria. O avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena spremljava Color Trio. Razstava bo na ogled do 5.decembra na Opči-nah,Proseška ul. 131. SKD LIPA vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v župnijsko kinodvo-rano v Bazovici na ogled veseloigre »Canta canta che te daro el pignol -30 anni dopo« v izvedbi skupine »Gli amici di San Giovanni« tekst in režija Giuliano Zannier. SKD BARKOVJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. S Poslovni oglasi SV. JAKOB, NOVOGRADNJA - odgovorni, zanesljivi stranki dam v najem enosobno, mirno, klimatizirano, samoogrevano, novo opremljeno stanovanje z balkonom na morje. € 550,00. Tel. 040-366286 NIKOLI SAMI - Slovenska ženit-na agencija Kocka 00386 (0)31712987 http://www.freeweb.siol.net/mor je05/ 0 Mali oglasi AVTO piaggio ligier nova, 7 let, dvo-sedežni, velik prtljažnik, motor diesel 505 kub.cm, avtomatičen, odlično stanje mehanike in karoserije, edini lastnik, 47.000 km, zadostuje vozniško dovoljenje motornih koles prodam. Tel. št.: 040-200520, v večernih urah. IŠČEMO opremljeno stanovanje za štiri osebe, namenjeno sorodnikom na obisku, za obdobje od 19. decembra 2008 do 16. januarja 2009 v pred- Društvo Finžgarjev dom vabi ob prazniku svetega Martina na ZABAVNI VEČER Z GLASBO IN SKEČI izvajajo MALI KRAŠKI MUZIKANTI in otroci igralske skupine Tamara Petaros Finžgarjev dom na Opčinah SOBOTAr 8. NOVEMBRA ob 20.uri mestju ali v centru Trsta. Tel. 040226123 ali 338-7590016. ODDAM takoj vseljivo in popolnoma opremljeno manjše stanovanje v Se-sljanu, v mirnem okolju in z dobro prometno povezavo, tudi za krajše obdobje. Tel. št.: 040-2036748 ali 339-1114852. PRODAM po ugodni ceni dnevno sobo. Tel. št.: 040-44631. PRODAM NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE (4.000kvm) med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel. na št.: 347-6145807 ali 380-3017723. PRODAM stanovanje na dveh etažah, tri sobe, klet, garaža, edinstven razgled, predel Rojan - Piščanci. Tel. 335-314070. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 338-1023477. TOYOTA COROLLA verso 2,2, d4d, letnik 2005, full optional, z vgrajenim navigacijskim sistemom, prevoženih 56.000 km, v odičnem stanju, prodam za 16.000,00 evrov. Tel.: 3334872311. Id Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. NA PROSEKU u kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57/A. Tel. št.: 040-228217. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Renzo Tavčar Repen 42. Tel.: 040-327135. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišču odprla osmico. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 NOVI KMEČKI TURIZEM PAPA-GENO V REPNIČU je odprla Kristina Besednjak. Odprto ob petkih in sobotah od 17. ure dalje, v nedeljah od 11. ure dalje. Domača kuhinja, meso na žaru. Toplo vabljeni! 040-2296083 / SVET Sobota, 8. novembra 2008 183 abonmajska sezona Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Die tochter der luft igra po španskem izvirniku Calderdna de la Barca Režiser Janusz KIČA Produkcija Slovenskega stalnega gledališča v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad, Teatri a teatra-Trst, Primorski poletni festival - Koper SLOVENSKA PRAIZVEDBA Sobota, 8.novembra ob 20.30 REDB Nedelja, 9.novembra ob 16.00 RED C, varstvo otrok Petek, 14.novembra ob 20.30 RED F Četrtek, 27.novembra ob 19.30 RED K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok Sobota, 29.novembra ob 20.30 RED T, italijanski nadnapisi V glavni vlogi SILVA ČUŠIN, dobitnica Borštnikovega prstana. Ob njej: IVO BARIŠIČ, PRIMOŽ FORTE, ROMEO GREBENŠEK, BRANE GRUBAR, LARA KOMAR, DANIJEL MALALAN, NIKLA PETRUŠKA PANIZON, JANKO PETROVEC, PRIMOŽ PIRNAT,ALEŠVALIČ. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na razstavo »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918« danes, 8. in v nedeljo 9. novembra, od 18. do 21. ure. AŠD-SK BRDINA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: sejem bo potekal danes, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Opčinah. Zainteresirane obveščamo, da sprejemamo samo tehnična oblačila v dobrem stanju in da bo vsa oprema sortirana s strani organizatorjev. Za informacije lahko kličete na štev. 3475292058. FUNDACIJA ELIC - SINTESI umet-nosntna Šola za otroke vabi na brezplačen seminar »Kako nastane strip« danes, 8. novembra, ob 16. uri (ulica Mazzini 30, 5-nadstropje). Vodi ga akademski umetnik in grafični oblikovalec Leonardo Calvo. Za informacije pokliči 333-4784293 ali 040774586. KOORDINACIJSKO ZDRUŽENJE KRAŠKIH VASI vabi zagovornike sožitja, medsebojnega spoštovanja in pravic slovenske narodne manjšine v Italiji, da se danes, 8. novembra, Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it udeležijo avtomobilskega izleta za dvojezične table. Zbirališče je ob 9. uri na cesti proti Dolini pri obnovljenem Pilu na Ključu, odkoder bo avtomobilska kolona krenila ob 9.30 proti Kopru, kjer se bo delegacija udeležencev ob 11. uri srečala z županom Borisom Popovičem. Kolona bo nato krenila proti Ljubljani, kjer se bo zastopstvo udeležencev srečalo ob 13. uri z županom Zoranom Jankovicem. Ob 15.30 se bodo predstavniki udeležencev pobude srečali v Sežani še z županom Davorinom Terčonom, nakar bo sledila bogata zakuska »p'r Klu'če« na Padričah. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) danes, 8. novembra, od 15.30 do 18.30, »Delavnico mozaika«, za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop... Vsi toplo vabljeni! TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira društvo NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Nabre-žina danes, 8. in nedeljo, 9. novembra v Škerkovi hiši v Šempolaju. Info: 349-8419497 ali noeinfonoe@ya-hoo.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV iz Križa, Nabrežine in Devina prireja danes, 8. novembra, od 8. do 12. ure v dvorani SKD Igo Gruden v Nabre-žini, tradicionalni dan srca. Rezervacije in informacije na tel. št. 040299616 od 16. do 18. ure. KMEČKA ZVEZA vabi na »Martinovo furengo« prikaz starodavnega prevoza novega vina v tovornih sodih na furmanskem vozu s konjsko vprego, ki bo v nedeljo, 9. novembra na Pro-seku s pričetkom ob 14.30 na Kržadi izpred osmice Godbenega društva. SINDIKAT SPI-CGIL pri Domju (Cesta za Glinščico 58) obvešča, da nudimo strokovno pomoč ob izpolnitvi obrazca, ki ga je podjetje Enel poslalo uporabnikom prebivalcem Dolinske in Miljske Občine v katerega morajo vnesti katastrske podatke ter ga nato poslati omenjenemu podjetju. vabljeni. Tel.: 040829681. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu sporoča vsem rojakom tržaške škofije, da bo letošnja skupna »Hvaležnica« v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Zahvalno bogoslužje bo ob somaše-vanju slovenskih duhovnikov vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Poleg Združenja zbora ZCPZ bosta pri mašni daritvi sodelovala še OPZ Kraški cvet in pevska skupina SZSO. K že tradicionalnemu slavju so kot vsako leto vabljeni zlasti skavti in skavtinje, naše narodne noše in pri-našalci darov. Pred mašo in po maši pa bo tudi letos praznično pritrko-vanje s stolniškimi zvonovi. VAŠKE ORGANIZACIJE v sodelovanju s KZ, Zahodnokraškim rajonskim svetom in Jusarskim odborom Prosek vabijo na Martinovanje 2008 v petek, 7. novembra, ob 18.30 pod šotorom na B'lancu pri Kulturnem domu koncert v počastitev spomina Walterja Bullo (izkupiček namemjen v dobrodelne namene); v soboto, 8. novembra od 10.00 do 12. ure pod šotorom otroški ex tempore v okviru projekta »S pravljico... na mavrico«, ob 21. uri koncert The Electric FreakTones; v nedeljo, 9. novembra, ob 14. uri obuditev starodavnega običaja »Martinova Furenga« prevoz novega vina v tovornih sodih, ob 17.30 nagrajevanje ex tempore s krajšim kulturnim programom, ob 21. uri pod šotorom koncert v živo; Osmice: Godbeno društvo Prosek v Soščevi hiši, ŠD Pri-morje v sedežu na Proseku št. 2, Žarko in Vesna Bukavec »u Kutu« na Proseku št. 82. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predavanje dekanije Filozofske fakultete Univerze na Primorskem dr. Vesne Mi-količ z naslovom »Slovensko-itali-janska jezikovna prepletanja ali zakaj bi se v globalni družbi sploh še učili manjšinskih jezikov«. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljke, 10. novembra, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi na zadnjo poskusno vajo, v ponedeljek, 10. novembra ob 16.15, v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Boljuncu. Otroci od 5 do 10 let bodo vadili hip hop plese z izkušeno učiteljico Anno Settomini iz Cluba Diamante. Ne zamudite priložnosti. TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com »BARVANJE NA SVILO« je naslov novega tečaja, ki bo stekel pri Krut-u dne 11. novembra 2008 ob 16.30. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040360072. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 11. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. S. Francesco 20, na predstavitev založbe Sanje iz Ljubljane, slovenskega prevoda svetovne uspešnice kirurga Gina Strade Zeleni papagaji in druge dopolnjene izdaje romana Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Večer bodo sooblikovali direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, urednica in pesnica Tjaša Koprivec, pisatelj Dušan Jelinčič in prevajalka Alenka Možina. Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 organizira za-četniški tečaj fotografije, ki ga bosta vodila prof. Samo Onič in Borut Hočevar. Odvijal se bo enkrat tedensko ob sredah v večernih urah na sedežu društva, ul. San Francesco 20 in predvideva 5 -6 lekcij po 2 uri ter skupni izhod z delom na terenu. Prva lekcija bo 12. novembra ob 20. uri. Info in vpisovanje: 347-7937748 (Mirna). ONAV (Vsedržavna Organizacija Po-skuševalcev Vin) sporoča, da ANAG, Organizacija Poskuševalcev Žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu videmske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis tel. 0481/32283 Daniela Marko-vič ali E-mail: daniela_onav@ya-hoo.com. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek Kras vabi v sredo, 12. novembra, ob 19. uri v Kanarsko hišo (I. Gruden) v Nabrežini na aktiv na temo: »Šolstvo, zdravstvo, pravice manjšine, plače, antifašizem, okolje, itd... , ponovno si moramo zavihati rokave«. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 13. novembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico »Ko luna praznuje rojstni dan« bo pripovedovala Ivana Terčon. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA v sodelovanju z združenjem ACAT (Associazione dei Club degli Alcolisti in Trattamento -Združenje klubov alkoholikov v obravnavi), prireja v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta posvet na temo »Promocija in zaščita našega zdravja«. Predaval bo prof. Sergio Cecchi. Toplo vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 13. novembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v prostorih srenjske hiše v Gročani. Na dnevnem redu je: izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo o dejavnosti 2006-2008, izvolitev odbora 2008-2010, program dejavnosti 2008-2010 in razno. Vljudno vabljeni! ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA - Spoštovani član, cenjena članica, obveščamo Vas, da bo v petek, 14. novembra, v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska uli-ca,124) občni zbor ob 18.30 uri v prvem sklicanju, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika občnega zbora in volilne komisije, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, predstavitev kandidatov, volitve za novi odbor, izidi volitev in razglasitev članov novega odbora, razno. Člani so naprošeni, da pred občnim zborom pooblaščenim pokažejo člansko izkaznico (ali prosijo za duplikat). Vsak član ima lahko le eno pooblastilo. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. POSVET O PREPREČEVANJU ALKOHOLIZMA PRI MLADOSTNIKIH- Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, s prispevkom Pokrajine Trst in pokroviteljstvom Deželnega urada za šolstvo, posvet o tveganjih in učinkih uživanja in zlorabe alkoholnih pijač med mladimi, ki bo 14. novembra, od 17. ure dalje v športnem centru v Vižo-vljah. Sodelujejo ugledni gosti. Projekt bo predstavila Dr. Maria Antonella Celea referent projekta (Za informacije 0402017387). Toplo vabljeni starši, profesorji, vzgojitelji in vsi operaterji, ki imajo stike z mladimi. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 14. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Postojni v soboto, 15. novembra, ob 18. uri. Odhod avtobusa za koncert v Postojni iz Padrič ob 16. uri. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da so še v teku vpisovanja na začetni tečaj v standardnih in latino-ameri-ških plesih. Lekcije potekajo vsak ponedeljek, ob 19.30 v društveni dvorani na štadionu 1. maja za vpis lahko pokličete na tel. št. 349-7338101 ali se predstavite direktno na vaji. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na uro latino aerobike vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. V družbi koreografinje Mateje Juvan si boste razgibali svoje telo, se spotili, sprostili in ob prijetni glasbi naplesali. Vljudno vabljeni. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in povratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabre-žini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v nabrežin-ski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040299632, 339-5281729). DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). SKD FRANCE PREŠEREN - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pilatesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 333-3616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene. ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom Profesorja Daria Frandoli-ča od 2. do 6. januarja 2009 zimski nogometni kamp »Čarobni nogomet na snegu«. Celoten pedagoški proces se bo odvijal v kulturno-na-ravnem okolju ter v športni dvorani Danica in Vodnem parku v Bohinjski Bistrici. Vabljeni so otroci (fantje in punce) rojeni od leta 1994 do 2002. Za starše in druge družinske člane, ki med drugim hočejo izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni. Informacije in vpisnina na tel. št.: 335-6041844 ali mail info@juren.it. Prispevki V spomin na Pepko Škrlj vd. Furlan darujeta Dragica in Darko 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na pokojnega Stanka Žagarja darujeta Anica in Pavel Silčeva 50,00 evrov ta TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na svoje rajne daruje gospa Judita Franco 50,00 evrov za Nabre-žinsko cerkev. V spomin na Polda Vatovca in soseda Marina Sardoča darujeta Savica in Ottavio 40,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Pepke Škrlj vd. Furlan darujejo Anamarija, David, Dolores, Igor, Karin, Klara, Liljana, Majda, Nevenka, Ondina in Sonja 60,00 evrov za Oktet Odmevi. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 12 Sobota, 8. novembra 2008 GOSPODARSTVO kogojevi dnevi v trstu - Večer komorne glasbe v sodelovanju z Glasbeno matico Trije umetniki pripravili pravi užitek za sladokusce Bas baritonist Marcos Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant očarali poslušalce Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi je obiskal Trst z večerom komorne glasbe, ki je sklenil dolg in vsebinsko bogat niz koncertov. Sodobna in komorna glasba je binom, ki pri nas praviloma ne privablja širokih množic, zato ni nič čudnega, če dvorana Nemškega dobrodelnega društva ni bila polno zasedena, sladokusci pa so lahko uživali ob muziciranju treh umetnikov, ki so pripravili pester in zanimiv program: bas baritonist Marcos Fink je poslušalce očaral z žametno toplino svojega glasu, ukrajinska sopranistka Olga Kaminska pa z bliščem in prodornostjo svoje vokalnosti, obema solistoma pa je bila pianistka Nataša Valant pozorna in zanesljiva spremljevalka. Izbor samospevov je razkrival korenine umetnikov: sopranistka nam je ponudila splet narodnih in avtorskih pesmi iz svoje dežele, medtem ko je bas baritonist še vedno razpet med rodno Argentino, kjer je prebil večji del svojega življenja, in Slovenijo, kjer se je uspešno uveljavil kot tankočuten interpret. Program so dopolnjevali klasiki slovenske sodobnosti in polpreteklosti in Fink je odprl večer z dvema samospevoma Antona Lajo-vica na verzih Otona Župančiča: čista dikcija ter intimna sporočilnost odlikujeta pevčevo podajanje, poezija in glasba sta bili v Serenadi in Mesecu v izbi rahločutno izklesani. Intimno zamaknjenost je pretrgal nastop sopranistke, ki je z razkošnim zvenom svojega glasu dokazala, da ji bolj leži operno kot komorno petje, ne nazadnje je že več let članica pevskega ansambla reškega opernega gledališča Ivan Zajc: poznoromantične melodije ukrajinskih avtorjev je oblikovala s suverenim odrskim nastopom in nas obogatila z drobci literature, ki je pri nas zelo malo znana: Zapuvajze rozenko vesela (Pšenica veselo valovi) Grigorija Majborode in Jakbi ja vmila vysyvatj (Rada bi predla) Na-dežde Andrijevske sta po vsej verjetnosti prvič zazveneli v Trstu in razkrili melodično toplino ukrajinske glasbe, svoj prvi niz samospevov pa je Kaminska sklenila z vokalizom Melodija Miroslava Skoryka. Marcos Fink se je nato poklonil Alojziju Gerziniču, ki je preživel v Argentini večji del svojega življenja in umrl marca letošnjega leta : Jesenska pesem se je z blago melodijo navezala na naslednjo točko, ki je bila posvečena Francetu Ciganu ob stoletnici rojstva; skladatelj, ki se je iz rodnega Prekmurja preselil na Koroško, je tudi v svojih avtorskih pesmih ohranil preprostost ljudske pesmi, kot je bilo razvidno v samospevu Obujam spomine. Na večeru je bil prisoten tudi Lojze Lebič, nedvomno med najbolj tehtnimi ustvarjalci vokalne in instrumentalne glasbe: v ponedeljek smo v okviru festivala Trieste Prima doživeli žlahtno izvedbo njegovega Colour Circle za instrumentalni septet, tu pa so bili na sporedu trije samospevi, ki se ne spuščajo v najdrznejše avantgardne prijeme, a nudijo vsekakor novo in svežo podobo slovenske vokalne glasbe. So-pranistka je z občutkom podala Kosovelovo Skico na koncertu, v kateri se je Lebič rahločutno približal pesniški dimenziji kraškega mojstra besede, Fink pa je na izziv odgovoril s smiselno poglobljeno interpretacijo Krilate noči in Vresa. Drugi del programa je bil v celoti usmerjen v ljudsko obarvano petje: dve priredbi ukrajinskih narodnih izpod peresa Mikole Lysen-ka-Oj, ne svity, misjačenjky (Oj, ne sveti, mesec) in Izidora Zadore -Se-red dela dyčka (stara hruška) sta razkrili tudi ljubke odtenke sopra-nistkinega glasu, Marcos Fink pa je občinstvu predstavil dve pesmi »argentinskega Schuberta« Carlosa Guastavina iz cikla Argentinske cvetice: Cortadera, plumerito ter Campanilla, adonde vas?, v katerih je nagovoril občinstvo z zapeljivo toplino južnoameriškega melosa, svoj poklon krušni domovini pa je sklenil s Piazzollovo Jacinto Chic-lana na Borgesove verze. Spet skokovit prehod iz argentinske pampe na prostrana ukrajinska polja, kjer je visoko letela Kukavica (Letila zozulja), preprost ljudski napev, ki ga je Olga Kaminska oplemenitila z barvito interpretacijo. Sopranistka je sklenila svoj nastop z Zadorjevo priredbo Oj ja znaju sčo grih maju. Heterogen program so sklenile tri priredbe koroških ljudskih pesmi izpod peresa Antona Nageleja: Pod klančkom, Pa j'upihnila luč in Je pa krajčec posvava je Marcos Fink začinil s preprosto, a prisrčno neposrednostjo napevov, ki jim topli in kultivirani glas vlije žlahtnega sija. Celotni program je pianistka Nataša Valant izpeljala s suvereno igro in nenehno pozornostjo do obeh pevcev, ki sta s pianistko požela dolge in tople aplavze občinstva. Katja Kralj Večer so oblikovali pianistka Nataša Valant, sopranistka Olga Kaminska in baritonist Marcos Fink kroma nova izdaja ■ ■ • v* v Jelinčičev roman Umor pod K2 Pred kratkim je pri ljubljanski založbi Sanje izšla nova dopolnjena izdaja prve slovenske alpinistične kriminalke z naslovom Umor pod K2 izpod peresa tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča. Knjiga je prvič izšla leta 2000 pri koprski založbi Lipa, ker pa je bila v kratkem razprodana, so se pri Sanjah odločili za novo, agilnejšo in dopolnjeno verzijo. O knjigi je na zavihu literarna kritičarka dr. Matejka Grgič med drugim zapisala sledeče: »Romana, kot vsa avtorjeva dela doslej, ne moremo brati enonivojsko. Za odlično, obrtniško dosledno izpeljano krimi-nalko se namreč skriva globlji svet eksistencialnih in transcendentalnih vprašanj, kjer se usodno in nepomirljivo srečujeta tudi oba svetova: zahodnjaški in vzhodnjaški, kar je avtor odlično zastavil že v romanu Budovo oko.« Gre za napeto zgodbo, ki se dogaja delno v švicarskih Alpah in delno v Himalaji, in v kateri se vrstijo nerazumljivi zločini kot na tekočem traku, konec pa je tak, kot pač mora, biti: v znamenju presenečenja. Ali, kot je ob prvi izdaji zapisal literarni kritik Mihael Bregant v Mladini: »Roman je povsem inovativen s svojo krimi dramaturgijo v hi-malaistiki in ves čas zelo zelo napet. S svojim pozitivnim odnosom do tujcev je še toliko bolj aktualen.« Roman sta finančno podprla KB1909 in Zadružna kraška banka. knigarna minerva - Predavanje Franca Panizona iz ciklusa Razum, možgani, družba O protislovjih konformizem - inovacija, zavest - podzavest, moški - ženska in drugo V knjigarni Minerva se je predvčerajšnjim končal ciklus predavanj, na katerih je imel glavno besedo priznani prof. Franco Panizon (na posnetku Kroma), ki se sicer že večji del življenja posveča akademskemu delu, v okviru katerega mlade uvaja v svet pediatrije. Serijo treh srečanj so organizatorji naslovili Razum, možgani, družba, v zadnjem predavanju pa je prof. Panizon predstavil svoje poglede na nekatera protislovja. Konformizem - inovacija, zavest - podzavest, ženska - moški in pripadnost - nenaklonjenost so protislovja, ki so se govorniku zdela vredna posebne pozornosti, vsako kontradikcijo pa je profesor analiziral in do potankosti seciral s pomočjo grafov in risb. Precej številno občinstvo je lahko prisluhnilo zanimivim ugotovitvam, denimo tudi tej, da se protislovje med konformizom in inovacijo lahko razlaga s pomočjo totalitarnih režimov, kakršna sta bila fašizem in nacizem. Panizon si je uvodoma zastavil vprašanje, kako je mogoče, da si en sam človek lahko podredi velike množice ljudi in jih brez ugovarjanja vodi v prepad? Po Panizo-novem prepričanju odločilno vlogo tu igra resnica o nadčloveku oziroma želja po moči, ki je obenem tudi želja po obvladanju drugih in želja po obvladanju samega sebe, kar pa vodi v kreativnost. Profesor je ugotovil, da sta pri razvoju človeka odločilnega pomena dva dogodka, in sicer biološka in kulturna evolucija, ki sta povzročili velike spremembe pri človeku pred približno 30 tisoč leti pred Kristusom. V nadaljevanju je veliko pozornost privabila tudi profesorjeva razlaga protislovja med moškimi in ženskami. To poglavje je po njegovem mnenju veliko bolj kompleksno, saj naj bi bilo politično nekorektno trditi, da imajo ženske popolnoma drugačne možgane kakor moški. Pa vendar ta trditev drži, je rekel prof. Panizon in jo tudi utemeljil na podlagi podrobne analize sestave ženskih in moških možganov. Po ugotovitvah znanstvenikov naj bi bili moški bolj nestabilni, ker je pomemben del njihovih možganov, imenovan tudi amigdala, ki - mimo- grede - igra ključno vlogo pri strahu in agresiji, veliko večji kakor pri ženskah, ženske pa naj bi imele večji hipokampus, ki sicer služi emocijam in pomnenju, zaradi česar naj bi bile pripadnice nežnejšega spola tudi veliko mirnejše. Razlike med moškim in žensko naj bi obstajale tudi pri nekaterih boleznih, saj ženske v veliko manjši meri obolevajo za duševnimi boleznimi. Vzrok za vse te razlike pa tiči tudi v kromosomski sestavi in hormonih, je v četrtek zvečer menil prof. Panizon, ki je svoj poseg o razlikah med moškim in žensko zaključil z ugotovitvijo, da on osebno osnovno idejo spolnih vlog vidi kot idejo komplementarne specializacije, ki obstaja v naravi, kar pomeni, da se moški in ženska specializirata za različne stvari. Predavanje je odprlo še druga aktualna vprašanja, zanimiva je bila denimo analiza človekovega uma, ki je razdeljen v zaveden del (zavest) in nezaveden del (podzavest), v četrtek zvečer pa se je govorilo tudi o protislovju med pripadnostjo in nenaklonjenostjo. (sč) / SVET Sobota, 8. novembra 2008 13 evropska unija - Voditelji 27 držav članic so se zbrali pred vrhom G20 v Washingtonu Enotna EU želi svet povesti pri reševanju finančne krize Voditelji so v neformalnem dokumentu izpostavili štiri načela in pet smernic BRUSELJ - EU ima pred vrhom v Was-hingtonu, ko bo govora o posledicah finančne krize, skupno strategijo, je včeraj v Bruslju po izrednem vrhu EU izjavil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Dodal je, da vrh ne sme biti samo srečanje, kjer bodo izmenjali mnenja in analizirali vzroke krize, ampak mora prinesti konkretne odzive in odgovore na finančno krizo. Predsedujoči uniji je pojasnil, da je o vrhu že govoril z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, ki bo na srečanju 15. novembra v Washingtonu zastopal ZDA, in tudi bodočim predsednikom ZDA Barackom Obamo, ki bo najverjetneje prisostvoval drugemu tovrstnemu vrhu predvidoma februarja. Izpostavil je, da želi EU na vrhu operativno in ambiciozno odločitev, sam pa bo naredil vse, da bo unija govorila z enim glasom. EU bo tako na vrhu zagovarjala večjo transparentnost, spremembo računovodskih standardov, izpostavila pa bo tudi potrebo po nadzoru vseh finančnih institucij, je napovedal Sarkozy. Dodal je, da je tudi res, da ne more svet preiti od nikakršne do popolne regulacije, je pa treba spremeniti pravila. Na vprašanje, kaj pričakuje od Obame, je odvrnil, da pričakuje, da bo pomagal pri oblikovanju bolj poštenega sveta, pri upravljanju z okoljem, pri ohranjanju planeta in pri šibkejših, manj razvitih državah. Gre za tri področja - svetovno upravljanje, zelene cilje in milenijske cilje, je bil jasen Sarkozy. Predsedujoči je še pojasnil, da EU s svetovnim vrhom, sklicanim za 15. november v Washingtonu, enostavno ni mogla počakati zaradi ameriških volitev. Amerika je naša prijateljica, ampak volitve so tudi drugod, je pojasnil Sarkozy nujnost čim prejšnjega svetovnega dogovora o rešitvah za globalno finančno krizo. Glede na zadnje gospodarske napovedi vse kaže, da je svet tudi v gospodarski krizi, zato je treba hitro ukrepati in se z ZDA pogovarjati, ne spopadati, meni Sar-kozy. Naprej bomo šli v duhu kompromisa in prijateljstva, saj ne gre za to, da bi s prstom kazali na nekoga. Gre za svetovno krizo, vemo, kje se je začela, odgovornost je na različnih področjih. Ne moremo pa sprejeti, da bi potem, ko bo krize konec, nadaljevali tako, kot da ni bilo ničesar, je poudaril francoski predsednik. Sicer pa se je EU zavzela za večjo vlogo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v prihodnji mednarodni finančni ureditvi sveta. Predsedujoči je sporočil, da se vse države zavedajo, da je treba premisliti o odgovornosti mednarodnih finančnih institucij, zaenkrat pa je še prezgodaj reči, kako bi preoblikovali IMF, bo pa o tem nedvomno govora v ZDA. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je po srečanju poudaril, da vrh v Washingtonu enostavno ne more propasti; to mora biti zgodovinsko srečanje s konkretnimi odločitvami. Po njegovem mora reforma mednarodnega finančnega sistema vključiti tudi izzive 21. stoletja, med drugim varno preskrbo s hrano, boj proti revščini in podnebnim spremembam pa tudi prosto trgovino. "Zdaj imamo resnično priložnost, da delamo skupaj z ameriškimi in drugimi partnerji. Svet je drugačen, zato je Evropa želela zraven hitro rastoča gospodarstva, ob tem pa ne smemo pozabiti na najbolj revne države, ki potrebujejo pomoč," je glede vrhunskega srečanja skupine G20 prihodnji teden dejal Barroso. Ocenil je, da gre resnično za zgodovinsko priložnost, ki jo Evropa izkorišča. Barroso je še povedal, da so voditelji Evropski komisiji podelili jasen mandat, da do decembrskega Evropskega sveta predlaga konkretne predloge za oživitev evropskega gospodarstva. EU in svet se namreč ne spopadata zgolj s finančno krizo, ampak tudi že krizo realnega gospodarstva. (STA) Nicolas Sarkozy (desno) in Jose Manuel Barroso ansa zda - Prva tiskovna konferenca novoizvoljenega predsednika Obama za hitro ukrepanje proti gospodarski krizi WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je na prvi novinarski konferenci po torkovi volilni zmagi poudaril, da se ZDA soočajo z največjim gospodarskim izzivom zadnjih desetletij, in zatrdil, da bo njegova vlada proti njemu hitro ukrepala. Obenem je sicer spomnil, da do 20. januarja državo vodi administracija sedanjega predsednika Georgea Busha. "Takoj po tem, ko postanem predsednik, se bom frontalno spopadel s to gospodarsko krizo in sprejel vse potrebne ukrepe za omilitev kreditne krize, pomoč delovnim družinam ter povrnitev rasti in blaginje," je Američanom obljubil Obama in dodal: "Prepričan sem, da ima lahko novi predsednik ogromen vpliv." Obenem je sicer opozoril, da imajo ZDA v vsakem trenutku le eno vlado in enega predsednika ter da državo do 20. januarja, ko se mu izteče mandat, vodi predsednik Bush. Novoizvoljeni predsednik je tudi odločno podprl sprejetje še drugega nujnega paketa za oživitev ameriškega go- spodarstva in dejal, da je to glavna prioriteta njegove administracije. "Ena stvar, ki jo lahko rečem z gotovostjo, je, da bomo morali sprejeti stimulacijski paket pred ali po inavguraciji," je dejal Obama in dodal, da bi ta paket raje videl "prej kot kasneje". Kot eno glavnih prioritet svoje prihodnje vlade je Oba-ma navedel pomoč avtomobilski industriji. "Novice, ki ta teden prihajajo iz avtomobilske industrije, nas opominjajo, v kakšni stiski se nahaja," je opozoril in dodal, da je prav avtomobilski sektor "hrbtenica ameriške industrije" ter kritičen člen v prizadevanjih, da se zmanjša odvisnost ZDA od tuje nafte. Obama je bil na novinarski konferenci deležen tudi zunanjepolitičnega vprašanja, sicer le enega, to pa se je nanašalo na Iran. Novoizvoljeni predsednik je v odgovoru dejal, da je prizadevanje Irana za pridobitev jedrskega orožja nesprejemljivo, in poudaril, da mora Teheran prenehati podpirati teroristične organizacije. (STA) Barack Obama ansa V Nairobiju začetek pogovorov o krizi v DR Kongo KINŠASA - V kenijski prestolnici Nairobi se je včeraj začel mednarodni vrh o krizi v DR Kongu, na katerem se sestajajo voditelji držav v regiji ter predstavniki EU in Združenih narodov, med njimi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Srečanje se je začelo z več dvostranskimi pogovori, zbrane pa je popoldne nagovoril tudi Ban in opozoril pred širitvijo konflikta. Kot je opozoril generalni sekretar svetovne organizacije, se utegne konflikt v DR Kongo razširiti na območje Velikih jezer, česar mednarodna skupnost ne sme dopustiti. Dejal je tudi, da je mogoče samo na politični ravni priti do trajne rešitve konflikta, in tako zavrnil možnost vojaške rešitve. Afriškim voditeljem je generalni sekretar ZN dal vedeti, da je pred njimi zgodovinska odgovornost. Gre za kritični trenutek ne samo regije Velikih jezer, temveč celotne Afrike. "Ciklus nasilja je potrebno pustiti za nami," se je zavzel Ban. Unija naj bi sprejela pogoje Beograda za Eulex BEOGRAD - EU je po navedbah direktorja za Zahodni Balkan v Evropski komisiji Pierra Mirela sprejela pogoje, ki jih postavlja Srbija za namestitev misije Eulex na Kosovu. EU naj bi tako sprejela, da bo namestitev pripadnikov Eulexa potrdil Varnostni svet ZN, da bo status misije nevtralen oziroma da navzočnost pripadnikov Eulexa ne pomeni priznanja neodvisnosti Kosova, pa tudi, da ne bo nobene omembe Ahtisaarijevega načrta za Kosovo, ki je predvidel nadzorovano neodvisnost nekdaj srbske pokrajine in ki ga Srbija zavrača. "Pomembno je, da je bil dosežen kompromis, da bo misija lahko začela delovati v korist vseh državljanov Kosova," je v Beogradu dejal Mirel. Sodišče ustavilo odprtje grobišč Francovih žrtev MADRID - Špansko sodišče je včeraj ustavilo odprtje množičnih grobišč žrtev iz obdobja španske državljanske vojne v letih 1936-1939 in kasnejše vladavine desničarskega diktatorja Francisca Franca, ki ga je oktobra odredil znani španski sodnik Baltasar Garzon. Sodišče je odprtje grobišč zamrznilo, dokler ne preuči pravne osnove za Garzonovo odločitev. Senat španskega najvišjega kazenskega sodišča je z desetimi proti petim glasovom odločil, da se preiskava zločinov, zagrešenih med špansko državljansko vojno in Francovo diktaturo, ki jo je sprožil sodnik Garzon in v okviru katere je tudi odredil odprtje več množičnih grobišč, začasno ustavi. (STA) ameriške volitve - 25-letna Tržačanka Veronika Špacapan jih je doživljala v Washingtonu Obama je pravi lider, ki ga ljudje obožujejo Obamo ljudje častijo kot boga, tak kult pa je lahko nevaren - Bo znal uresničiti pričakovanja? - Najprej mora stabilizirati ekonomijo in v družbo vnesti več enakosti Veronika Špacapan ne dvomi: v Washingtonu vlada prava »Obamamanija«. Že tedne pred »zgodovinskim« torkom, ko so Američani za novega predsednika izvolili Baracka Husseina Obamo, so ulice ameriške prestolnice preplavile majice, čepice, zastave z njegovo podobo, zmaga pa je v prebivalstvu vzbudila pravo evforijo. Sredi tega burnega dogajanja se je znašla tudi Veronika, prijazna petindvajsetletna Tržačanka na Johns Hopkins University. »Ta univerza ima podružnico tudi v Bologni. V njeni SAIS (School of Advanced International Studies) sem lani obiskovala prvi letnik masterja iz mednarodnih odnosov in ekonomije. Drugi letnik pa sedaj obiskujem v Washingtonu, kjer se izpopolnjujem na področju mednarodne finance. To, da sem lahko ravno v Washingtonu, ki je prestolnica mednarodnih odnosov in ekonomije, se mi zdi enkratno.« Veronika pravi, da boljšega trenutka najbrž ne bi mogla izbrati, saj se je tu znašla ravno ob izbruhu največje finančne krize zadnjih desetletij. Za nekoga, ki preučuje mednarodne finance, prava sreča v nesreči. Veronika Špacapan Kako si doživljala volitve? Washington je trdnjava demokratov, velika večina je tu navijala za Obamo. To je bilo v zadnjih tednih vse bolj očitno, kampanja je bila izredno občutena, ljudje so ji skoraj ganjeno sledili. Na volilni dan je bila v velikem avditoriju naše univerze prava fešta: poteku dogodkov smo sledili na velikem ekranu, zastonj so delili pizzo in pivo. Vsaka država, ki jo je Obama osvojil, je sprožila val navdušenja. Končne rezultate sem dočakala pri prijateljih. Televizija je najprej predvajala govor poraženega Johna McCaina: zelo mi je bilo všeč, da je priznal poraz, se nekako predal usodi in dejal: zavedam se, da Američani ljubijo tega človeka. Potem je bil na vrsti Obama: nikoli nisem slišala tako prisrčnega govora. Na koncu smo imeli vsi solzne oči. Kakšno je bilo vzdušje na ulicah? Neverjetno. Ulice so bile polne ljudi, predvsem črncev. Eni so od veselja jokali, drugi so skandirali »equality« (enakost), »democracy« (demokracija). Priznam, da me je vzdušje prevzelo, a tudi nekoliko prestrašilo: ta kult liderja je lahko nevaren, če lahko en sam človek povzroči tako evforijo, da ga ljudje častijo kot boga ... Kako si razlagaš tako navdušenje? Obama je pravi lider. Ljudje se identificirajo z njim, ker ima preprost background: je "normalen" človek, ki bi ga lahko srečali na ulici, ki razume njihove probleme. Verjamejo vanj in so prepričani, da bo spremenil svet. Tu je tudi drug razlog: Obama je uresničil sanje tisočih črncev. Njegova zmaga je njihova zmaga, kot če bi za predsednika iz- volili nekoga med njimi. Kajti rasizem je povsod zelo občuten, razlike med belci in črnci so očitne. V barih in restavracijah te na primer med vikendi servirajo samo črnci in Juž-noameričani ... Kakšno mnenje si si ustvarila o novem predsedniku? Nedvomno je prava osebnost, ki mi je zelo všeč. Tudi jaz navijam zanj in upam, da bo v ameriško družbo vnesel nekaj več enakosti in rešil ekonomske probleme, čeprav je bil doslej včasih premalo konkreten. Videli bomo, kakšni so njegovi načrti. Kje bi moral začeti? V Ameriki je na tisoče ljudi izgubilo delovno mesto, industrijska proizvodnja pada, prav tako vrednost številnih delnic. Ljudi je strah atmosfere, ki vlada na ekonomskem področju. Zato je v tem trenutku najpomembnejše, da se ekonomija ustali. V financah igrajo pričakovanja odločilno vlogo: ljudje morajo zaupati v sistem, občutek morajo imeti, da je stabilen. Zato mora biti Obamov cilj ekonomska in finančna stabilizacija. Kako ga lahko doseže? S strožjimi kontrolami, reguliranjem trga. Sedanjo krizo so povzročile banke. Dilema je bila: jih rešimo z denarjem davkoplačevalcev, ali pustimo, da gredo v stečaj? Banke so temelj ekonomije, če "falirajo" propade vsa ameriška ekonomija ...in tudi lep del svetovne. Zato jih je vlada rešila. Obama bo po mojem mnenju skušal pomiriti Američane: enkrat smo morali pomagati bankam, sedaj pa jih bomo pozorneje nadzorovali. Vaš denar bo odslej na varnem, računi bodo zavarovani. Ljudje so namreč izgubili veliko denarja, predvsem tisti, ki niso zasebno zavarovali računov. Finančni trg potrebuje nedvomno več kontrol, da si banke ne bodo več dovolile špekulacij. Kakšni pa so tvoji cilji? Do maja bom ostala v Washingtonu. Trenutno se posvečam izključno študiju. Investicijskih bank skoraj ni več, to res ni pravi čas za pošiljanje delovnih prošenj: nihče me ne bi zaposlil. Malo me je strah, a upam, da se bo ekonomsko stanje počasi stabiliziralo. In da se bo počasi našel kdo, ki bo upošteval tudi mojo prošnjo. Poljanka Dolhar / SVET Sobota, 8. novembra 2008 186 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - SKGZ in SSO priredila srečanje o prihodnosti slovenskega šolstva Tudi starši za preučitev predloga vertikal izacije šol SSŠ, konzulta in Kovičeva bodo določili zahteve, ki jih bodo predstavili v primeru združitve ravnateljstev Zavodni svet nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice ne odklanja predloga verti-kalizacije didaktičnega ravnateljstva iz ulice Brolo in nižje srednje šole Ivan Trinko. »Starši in profesorji menimo, da gre za možnost, ki jo velja vzeti v pretres,« je povedal predstavnik zavodnega sveta Marko Marinčič, ki se je v četrtek v KB Centru udeležil tretjega srečanja o prihodnosti goriških slovenskih šol, ki sta ga priredili slovenski krovni organizaciji. Tudi te razprave so se ob goriških tajnikih SKGZ in SSO Liviu Semoliču in Janezu Povšetu udeležile ravnateljice Mihaela Pi-rih, Sonja IKanjšček in Elizabeta Kovic, predstavniki Sindikata slovenske šole in predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini Peter Černic, nova sogovornika pa sta tokrat bila vodja urada za slovenske šole pri deželnem šolskem ravnateljstvu Tomaž Simčič, po katerem je bilo soočenje zelo konstruktivno, in predstavnik zavodnega sveta šole Trinko Marko Marinčič. Vertikalizacija bi imela nekaj pozitivnih učinkov. Ustvarila bi močnejšo šolo, ki bi se po številčnosti lahko kosala z italijanskimi, ob tem pa bi omejila tudi osip učencev pri prehodu z osnovne na nižjo šolo,« je v imenu članov zavodnega sveta povedal Marinčič in nadaljeval: »Slovenska šola in civilna družba sta v tem trenutku kot ka-jakaš, ki se spušča po rečnih brzicah in je pri-moran, da vesla. V današnjem "razburkanem" položaju šolstva si ne moremo privoščiti, da pasivno sprejemamo odločitve drugih. Kljubujemo mu lahko le s tem, da sprejemamo odločitve.« Slično stališče je v četrtek potrdila Ko-vičeva, ki meni, da bi ustanovitev novega in močnejšega subjekta bolje odgovarjala potrebam sodobne družbe. »Obenem bi nam omogočala bolj smotrno vlaganje energij,« meni Elizabeta Kovic. Pozitivno se je o ver-tikalizacijah izrazil tudi Simčič, k previdnosti pa je v četrtek ponovno povabil tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič, ki gleda na problematiko predvsem iz vidika števila zaposlenih: »Preden uberemo pot združevanja, moramo imeti zagotovila, da ne bo zaradi tega prišlo do krčenja delovnih mest. Upoštevati je treba specifičnost slovenske šole.« In ravno na posebnosti manjšinskega šolstva bo temeljil seznam zahtev, ki ga bodo v kratkem oblikovali Sindikat slovenske šole, pokrajinska konzulta in ravnateljica šole Trinko. »V primeru, da bi ubrali pot veriti-kalizacije, bi zahtevali določena jamstva. S srečanja o šolstvu Med temi je na primer imenovanje vikarja, ki bi opravljal vlogo podravnatelja in bil pri tem delno ali popolnoma oproščen pouka,« je povedal Semolič, Prinčič in Kovičeva pa sta dodala, da bodo v seznamu, ki bo namenjen političnim in šolskim oblastem, tudi zahteve po ohranitvi zaposlenega neučnega osebja. »Duh teh srečanj je povezovanje naše šole z okoljem oz. s slovensko civilno družbo. Družba in šola morata vzajemno skrbeti ena za drugo,« pravi Semolič, ki je prepričan, da bi se morale slovenske organizacije med seboj bolje usklajevati pri prirejanju dejavnosti, ki so lahko zanimive za slovenske šolnike. »V mislih imam srečanje o slovenskem jeziku, ki smo ga priredili z Matejko Grgič in azbest - Minister Alfano Sodne postopke gre pospešiti Pravosodni minister Angelino Alfano bo poskrbel za pospešitev sodnih postopkov za smrti zaradi azbesta, ki se zaradi pomanjkanja osebja zavlačujejo na goriškem sodišču. Svojo besedo je minister dal predsedniku goriškega sodišča Matteu Trotti, predsedniku odvetniške zbornice Sil-vanu Gaggioliju, vodji goriškega javnega tožilstva Caterini Ajello in goriškemu županu Ettoreju Romoliju, ki so se z njim pogovorili včeraj na letališču v Ronkah, preden se je Alfano odpeljal v Trst na študijsko konferenco. Alfano je povedal, da so ga sogovorniki informirali o težavah, ki jih imajo na goriškem sodišču zaradi nezadostnega števila zaposlenih in vzporednega naraščanja sodnih postopkov v zvezi s smrtmi zaradi azbesta. »Ko se bom vrnil v Rim bom nemudoma vzpostavil stik med ministrstvom in goriškim sodiščem, da poiščemo izhod iz zagate. Prihodnji teden bodo sodni uradi prejeli odgovor,« je zagotovil minister. gorica - Smrt 29-letnika Preučujejo zadnje Gianlucove ure Gianluca Moro, 29-letnik iz Torviscose, ki so ga v četrtek našli mrtvega pred barom na štandreškem mejnem prehodu, naj bi zadnje ure svojega življenja preživel sam. Prijatelja, ki sta sedela v njegovem avtomobilu, ko jih je na Cankarjevi ulici ustavila novo-goriška policija, sta se po vsej verjetnosti z avtostopom vrnila domov, Gianluca pa se je odločil, da počaka do drugega dne, ko bi mu policija vrnila začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Morda se je kasneje premislil in se s steklenico vodke, ki so jo našli ob njegovem truplu, peš napotil v Italijo. Tako so včeraj povedali preiskovalci letečega oddelka goriške kvesture, ki skušajo pojasniti, kaj se je zgodilo v zadnjih urah življenja nesrečnega mladeniča. »Možno je, da se je Moro vrnil peš v Italijo iz novogoriškega mestnega središča po edini poti, ki jo je poznal. Morda je hotel telefonirati znancu, da bi ga odpeljal domov,« je povedal vodja letečega oddelka kvesture Massimiliano Ortolan in dodal: »Ne vemo, ali je Moro zau-žil kako drogo. Več o vzroku smrti bomo izvedeli le po obdukciji, do katere bo prišlo najkasneje prihodnjo sredo.« Miranom Košuto v okviru klepetalnic Goriškega loka. V dvorani ni bilo ne profesorjev ne dijakov, kar se mi zdi izgubljena priložnost,« je povedal Semolič in zaključil: »Da dosežemo učinek, se moramo organizacije pri prirejanju predavanj in drugih dejavnosti usklajevati, da prikličemo več šolnikov.« (Ale) avtocesta Razlastitve, sporazum nared čez dva tedna Okrog 20. novembra naj bi prišlo do podpisa sporazuma, ki bo določil potek postopkov razlastitev in vračanja odškodnin v okviru projekta prekvalifikacije hitre ceste Vileš-Gorica. O protokolu, ki bo lastnikom jamčil izplačilo zemljišč v točno določenem roku ter enotnega sogovornika v postopku razlaščanja, je tekla beseda med včerajšnjim srečanjem, ki so se ga na goriški pokrajini udeležili deželni odbornik Riccardo Riccardi, pokrajinska odbornica Mara Černic, predstavniki občin (Sovo-denjsko je predstavljala odbornica Alenka Florenin, goriško pa Francesco Del Sordi), predstavniki kmečkih organizacij (za Kmečko zvezo je bil prisoten njen tajnik Edi Bukavec) in zaposlena pri družbi Autovie Venete Enrico Razzini in Ed Blasco. »Sporazum, ki ga bodo podpisale dežela, pokrajina in občine, bo predstavljal jamstvo za lastnike, ki jim bodo razlastili zemljišča, in bo preprečil, da bi prišlo do pravnih sporov,« je povedal Riccardi, Černičeva pa je spomnila, da je v prejšnjih tednih prišlo do organizacije petih javnih srečanj, ki so ciljali k informiranju in participaciji občanov. »Vsi soglašamo s tem, da je izgradnja avtoceste bistveno pomembna za razvoj našega območja, upoštevati pa je treba tudi interese posameznih občanov,« je povedala Černičeva in dodala, da bodo tehnično plat protokola izdelale družba Autovie Venete in kmečke organizacije, pokrajina in občine pa bodo skrbele, da bodo njegova določila upoštevana. V teku srečanja je tekla beseda tudi o potrebi, da bi v okviru projekta prišlo do izgradnje alternativne poti, s katero bi se pešci in kolesarji lahko izognili nevarnemu krožišču pri Štandrežu, Bukavec pa je postavil vprašanje zaščitnega zakona in upoštevanja prisotnosti slovenske manjšine v Sovodnjah in Štandre-žu, kjer bo prišlo do velikega števila razlastitev. (Ale) gorica - Po nesklepčnem občinskem svetu gorica - Danes na slovenskih višjih srednjih šolah Opozicija proti enourni prekinitvi Goriški občinski svetniki iz vrst opozicije so odločno proti enourni prekinitvi, ki jo je predlagal župan Ettore Romoli, da bi preprečil nesklepčnost zasedanj občinskega sveta. Potem ko je četrtkov občinski svet odpadel oz. se sploh ni začel zaradi pomanjkanja zadostnega števila občinskih svetnikov, je namreč župan menil, da bi lahko v občinski pravilnik vključili spremembo, ki bi omogočala enourno prekinitev zasedanj. Sprememba bi po njegovem mnenju omogočila zamudnikom, da bi se udeležili zasedanj občinskega sveta, vendar ni nikakor po godu opoziciji. »Kot se dogaja na državni ravni, hočejo tudi pri nas spremeniti pravila, ko nečesa ne uspemo uresničiti,« ugotavlja občinska svetnica Italije vrednot Donatella Gi-roncoli, ki poudarja, da je uprava v zadnjih časih že dvakrat ostala brez večine. »Župan bi se moral vprašati, zakaj osemnajst mesecev po volitvah ne uspe nadzorovati svoje večine, ki se je predstavila na volitvah tako kompaktna in izkušena,« pravi Giron-colijeva. Podobno mnenje izraža tudi občinska svetnica Foruma Anna Di Giannan- Spet reden pouk Včeraj so se dijaki zbrali pred pokrajinsko palačo - V sejni dvorani jih je nagovoril predsednik Gherghetta tonio, ki poudarja, da večina upravlja mesto brezbrižno. Po njenih besedah občinski svetniki večine med občinskimi sveti v glavnem molčijo, zato pa župan naj nikakor ne kritizira opozicije, ki si z razliko od desno-sredinskih svetnikov prizadeva za razvoj mesta in opozarja na nerešene težave. Med odsotnimi občinskimi svetniki je bil tudi odbornik za kulturo Antonio De-vetag, ki pojasnjuje, da je bil lani prisoten na vseh zasedanjih občinskega sveta, letos pa je bil odsoten le enkrat. V četrtek, ko se je ob 18. uri začel goriški občinski svet, je bil Devetag na zasedanju upravnega sveta festivala Mittelfest, sicer pa se je nameraval vrniti v Gorico ob 20. uri, ko bi z veseljem odgovorjal na svetniška vprašanja. Težave z nesklepčnostjo imajo tudi v Tržiču. V četrtek so med zasedanjem svetniki večine zahtevali preverjanje prisotnosti in zatem odšli iz dvorane. Ker so bili odsotni tudi trije svetniki iz vrst večine, je bil občinski svet prekinjen zaradi nesklepčnosti. Iz vrst desne sredine so župana Gian-franca Pizzollita obtožili, d za sabo nima kompaktne večine. Da bi manifestirali proti vladnim ukrepom na področju šolstva, so se včeraj dopoldne dijaki goriških višjih srednjih šol zbrali na protestnem shodu pred pokrajinsko palačo, v kateri jih je zatem sprejel predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. Le-ta jih je pozval, da naj pripravijo svoje predloge za prenovo šolskega sistema, saj je treba protest napolniti s konkretnimi vsebinami. Pred Gherghettovim nagovorom so dijaki raznih višjih srednjih šol v pokrajinski sejni dvorani spregovorili o poteku zasedb in samouprav. Višješolci so povedali, da so imeli pri organizaciji zasedb in samouprav več težav, v marsikaterem zavodu pa ravnatelji jim niso dali dovoljenja za protestne akcije. V imenu dijakov slovenskega višješolskega pola je spregovoril Aljaž Srebrnič, ki je povedal, da na slovenskih šolah so gostili številne družbenopolitične delavce in izpeljali več delavnic. Z včerajšnjim protestnim shodom se je zaključila zasedba goriških slovenskih višjih srednjih šol. Danes bo po skoraj dveh tednih ponovno stekel reden pouk. Dijaki goriških višjih srednjih šol v pokrajinski sejni dvorani bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. novembra 2008 15 doberdob - V centru Gradina predstavili knjigo Vlada Klemšeta »Z opuščanjem krajevnih imen storimo krivico našim prednikom« Z izdajo publikacije se zaključujejo praznovanja stoletnice Zadružne banke Doberdob-Sovodnje Predstavitev knjige o krajevnih imenih in priimkih na doberdobskem Krasu je v četrtek v dvorano centra Gradina v Doberdobu priklicala veliko ljudi. V veliki večini je šlo za domačine, med prisotnimi pa je bilo mogoče opaziti tudi pomembne goste. Srečanja z zgodovinsko dediščino tega območja so se udeležili konzul Republike Slovenije v Trstu Božidar Humar, novogoriški zgodovinar Branko Marušič, doberd-obski župan Paolo Vizintin in drugi. Večer je uvedel Dario Peric, predsednik upravnega sveta Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ki je poskrbela za izdajo knjige. V svojem nagovoru je predsednik podčrtal dejstvo, da je knjiga pomemben pripomoček pri odkrivanju in razumevanju zgodovinske, kulturne in družbene dediščine do-berdobskega Krasa in je dobra osnova za še nadaljnje proučevanje tovrstne tematike. Omenil je tudi, da se z izdajo knjige zaključujejo prireditve ob proslavljanju 100-letnice doberdobsko-so-vodenjskega denarnega zavoda. Besedo je nato prevzela zgodovinarka Danila Zuljan Humar iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU iz Nove Gorice. V svojem dolgem posegu je izpostavila pomen imenoslovja, ki ga ta veda odigrava pri spoznavanju izvora poimenovanj krajev, zaselkov in posameznih predelov določenih območij. Odkrivanje pravega pomena ledinskih imen je včasih povezano z dobrim poznavanjem različnih virov: jezikovnih, zemljepisnih značilnosti terena, pa iz posebnosti iz živalskega in rastlinskega sveta. V naših krajih pa je potrebno upoštevati tudi vplive iz romanskega sveta in poimenovanj, ki ga je na naših tleh pustila prva svetovna vojna. Niso namreč redka imena dolin, holmov in drugih značilnosti terena, ki so prišli v občo uporabo šele po spopadih, ki so tako kruto zaznamovali doberdobski Kras. Tolmačenje samih zapisovanj imen, ki jih najdemo v raznih katastrskih zapisih, je mnogokrat povezano z nemajhnimi težavami, kajti pogostokrat zapisovalci niso bili vešči slovenskega jezika in so imena zapisovali v fonetični obliki. Zato se nam včasih zapisane oblike zdijo tako tuje. Pohvalila je seveda delo, ki ga s prizadevnostjo in vztrajnostjo opravlja avtor knjige Vlado Klemše, ki je s to publikacijo še dodatno oplemenitil naše vedenje o deželi, ki jo naseljujemo. Podrobno o knjigi je spregovoril njen avtor Vlado Klemše, ki je orisal ra- Del udeležencev predstavitve (desno); Klemše in Peric (spodaj) bumbaca zne faze odkrivanja, tolmačenja in zapisovanja ledinskih in krajevnih imen pa tudi priimkov z območja doberdobske-ga Krasa. Pri svojem delu se je poslužil treh katastrov: Francescejskega, Terezi-janskega in Jožefinskega. Pri priimkih so mu bile v veliko pomoč krstne knjige raznih župnišč. Odkrivanje neznanega je zamudno delo in predstavlja trd oreh za vsakogar, je še povedal Klemše ter izrazil upanje, da bodo njegovo delo z novimi prijemi in izsledki nadgradili še drugi raziskovalci naše preteklosti. Na dlani pa je, je zaključil Klemše, da smo tu naseljeni že veliko stoletij in našim prednikom storimo krivico, ko včasih opuščamo stare slovenske nazive in jih zamenjujemo s popačenkami in tujimi poimenovanji. Pohvalno se je o knjigi izrazil zgodovinar Branko Marušič, ki je med drugim podčrtal ugotovitev, da vsako ledinsko ime nosi v sebi in s sabo zgodovino določenega kraja. Knjigi je dodan zemljevid celotnega območja v merilu 1:10.000, publikacija pa je na razpolago v vseh podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. (vip) tržič Slovo od Galovicsa Bil je partizan in član VZPI-ANPI V Tržiču so se 28. oktobra poslovili od Giuliana Galovicsa, partizana in člana zveze VZPI-AN-PI, ki je bil skupaj z ženo Vido Štrukelj včlanjen tudi v kulturno društvo Tržič. Na pogrebu je spregovoril predsednik tržiške sekcije VZPI-ANPI Paolo Padovan. Galo-vics se je leta 1944 kot mlad šestnajstletni fant pridružil partizanski brigadi Garibaldi Trieste, s katero se je hrabro boril po Beli krajini. Udeležil se je bitk pri Zužember-ku, Novem mestu in Suhorju, iz vojske pa je izstopil 24. maja 1945 na trgu Primo maggio v Vidmu. Po vojni se je Galovics vrnil v Tržič, od koder se je s številnimi delavci odpravil gradit socializem v Jugoslavijo. Tu je ostal do resolucije Ko-minforma, potem pa se je z ženo Vido vrnil v Tržič, kjer sta si uredila dom. Takoj zatem se je vključil v zvezo VZPI-ANPI in bil prisoten na vseh njenih javnih manifestacijah, saj je bil ponosen na doprinos, ki ga je dal osvobodilnemu boju in zmagi nad nacifašizmom. Koncert zbora Hrast na predvečer sv. Martina ajdovščina - Umrl 55-letnik pevma - V ponedeljek v cerkvi sv. Silvestra Smrtna nesreča na hitri cesti Ceste na Goriškem so v četrtek znova terjale smrtno žrtev. Vožnja po hitri cesti v smeri Ajdovščine proti Selu se je tragično končala za 50-letnega bosanskega državljana, ki je hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče. Okoli 17.30 se je bosanski državljan skupaj s sopotnikom, 44-letnim domačinom iz okolice Ajdovščine, peljal po omenjeni cesti. Tik pred predorom Vipavski križ je dohitel pred seboj vozeči avtomobil. Kot poroča policija, je zaradi nepravilnega prehitevanja s prednjim delom vozila trčil v zadnji del pred njim vozečega avtomobila. Zaradi trka je avto bosanskega državljana začelo vrteti okoli svoje osi po vsem vozišču. Med sunkovitim zanašanjem vozila sta voznik in sopotnik padla iz avta. Voznik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče, sopotnik pa je dobil poškodbe glave, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je tudi ostal na zdravljenju. Voznik vozila, ki je bilo udeleženo v nesreči, ni bil poškodovan. Zaradi prometne nesreče je bila hitra cesta za ves promet zaprta štiri ure. Zaradi prihajajočega Martinovega vikenda ne bo odveč vnovično opozorilo voznikom, naj vozijo previdno, predvsem pa naj vinjeni ne sedajo za volan. Novogoriška policija bo v soboto in nedeljo še dodatno poostrila nadzor v prometu, zlasti v večernih in nočnih urah, in sicer v Novi Gorici, Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Povečan nadzor bo na območjih posameznih policijskih postaj trajal ves mesec.(km) Hilarij Lavrenčič in zbor Hrast V okviru koncertne sezone 2008-2009, katere soorganizatorja sta Zveza cerkvenih pevskih zborov in slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, se bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Silvestra v Pevmi, s celovečernim koncertom predstavil doberd-obski mešani pevski zbor Hrast, ki ga vodi dirigent Hilarij Lavrenčič. Koncert bo potekal na gorica Opravili obdukcijo na truplu otroka V Trstu so včeraj opravili obdukcijo na truplu novonovo-rojenčka, sinka goriškega odbornika Stefana Cerette, ki je 24. oktobra, slab teden po rojstvu umrl v tržaški bolnišnici Burlo Garo-folo. Otrok se je rodil v goriški bolnišnici s carskim rezom, takoj po porodu pa je že bil v komi, iz katere se ni prebudil. Včerajšnjo obdukcijo, čigar rezultati bodo znani februarja, sta opravila vi-demska zdravnika Carlo Moresc-hi in Francesco Maccagno. Pri obdukciji so bili prisotni odvetniki otrokove družine in treh oseb, ki so bile vpisane v seznam osumljenih, in sicer zdravnikov Danie-leja Dominija in Luigija Caserte ter babice Elide Busatta. V prihodnjih dneh naj bi dali zeleno luč za otrokov pokop. predvečer sv. Martina, zato pa bodo pevci in pevke zapeli tudi latinsko mašo sv. Martina, ki jo je uglasbil Štefan Mauri. Koncert je posvečen 40-letnici društva Hrast, sicer pa bo zbor zapel tudi dve skladbi Stanka Jericija, čigar letos obeležujemo 80-letnico rojstva. Pevski večer bo potekal v Pevmi tudi, ker imajo v cerkvi obnovljene stoletne orgle. gorica - Montifilm Niz filmov o gorah in ljudeh V torek, 11. novembra, se bo v goriškem Kinemaxu na Travniku pričel niz predvajanj filmov o gorah in ljudeh, ki nosi naslov Montifilm-Alpi Giulie. Gre za že tradicionalno jesensko pobudo, ki jo je pred sedemnajstimi leti zasnovala goriška sekcija italijanskega kluba CAI v sodelovanju s tržaškim kulturnim društvom Monte Analogo. Letošnjo izvedbo festivala Montifilm oblikuje trinajst pretežno kratkometražnih filmov nemške, slovenske, francoske in nizozemske produkcije. Večino del so že predstavili na festivalu gorniškega filma v Trentu, ki velja za evropsko izložbo posnetkov s tovrstno vsebino. Izbrani filmi bodo gledalcu ponudili iztočnico za globljo refleksijo o smotru alpinizma, ki ga ne gre zreducirati zgolj na športni moment. Večkrat se dogaja, da ljudje z naravo oziroma gorami žive v popolni simbiozi in puščajo za sabo naslednikom svojo bogato kulturno dediščino. Kako lahko postane ta vzajemen odnos krhek, bo prikazal film Silent Snow, ki dokumentira življenje Eskimov na Grenlandiji. Več o odnosih, ki jih človek lahko vzpostavi s severnimi medvedi, pa bo prikazano v filmu The Edge of Eden. Na velikem platnu bodo vrteli tudi slovenski kratki igrani film Na sončni strani Alp, ki je nastal v režiji Janeza Brugerja. Avtor se s skupino temnopoltih protagonistov izzivalno poigrava s slovensko folkloro in se sprašuje, ali so Slovenci pod Triglavom res strpni in odprti do drugih, kot se običajno trdi. Dejstvo, da so Slovenci dobri alpinisti, bo potrdil večer z Novogoričanom Petrom Podgor-nikom, ki bo v goriškem Kinemaxu v gosteh v torek, 25 novembra, ob 21. uri, ko bo predstavil dokumentarni film o svoji tridesetletni alpinistični karieri. Podgornik, mož in oče, alpinistični inštruktor ter gorski reševalec doma izpod južnega roba Trnovskega gozda, je bil med ustanovitelji alpinističnega odseka no-vogoriškega planinskega društva in sodi v zlato dobo slovenskega oz. jugoslovanskega alpinizma osemdesetih let. Leta 1982 je skupaj z bratom Pavlom Podgornikom in drugimi člani Primorske odprave dosegel vrh Aconcague z južne strani. Sledili so si še številni prvenstveni vzponi v Andih, Alpah, Himalaji in severni Ameriki. Večkrat se je na vrv navezal tudi s prijateljem Pavletom Kozjekom. Filme bodo predvajali vsak torek od 11. novembra do 2. decembra; spored je naslednji: torek, 11. novembra, ob 18. uri Silent Snow in Schafskalte, ob 21. uri Grab in eisigen Hohen; torek, 18. novembra, ob 18. uri Miracle on Everest, ob 21. uri Eiger Speed Riding in The Edge of Eden; torek, 25. novembra, ob 18. uri Ephemere, Enlightenment, Portrait of a Serial Jumper, Na sončni strani Alp, ob 21. uri Od nekdaj do nekoč-Peter Pod-gornik; torek, 2. decembra, ob 18. uri Funa Fatal, ob 21. uri K2-L'ultima sfida. Vstop je prost. (vas) 16 1 6 Nedelja, 9. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na ogled osem nepoznanih del Marcella Fogolina V poslikava h vpliv luteranskega nauka V zajetnem katalogu tudi o življenju grofa Gaspareja Lantierija Kolikšen vpliv je dejansko imela reformacija na Goriškem? Do kolikšne mere je bilo pri širjenju protestantizma dejavno goriško plemstvo? Je Fogolino avtor vseh osmih poslikav, ki so bila del krilnega oltarja v rihemberškem gradu? To je le nekaj od vprašanj, na katera skuša odgovoriti razstava osmih v javnosti še nepoznanih del beneškega slikarja Marcella Fogolina iz 16. stoletja, ki so jo prejšnji petek odprli na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici. Slavnostnega odprtja so se udeležili številni Goričani ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Prisotni so bili goriški župan Ettore Romoli, podpredsednica goriške pokrajinske uprave Roberta Demartin, prefektinja Maria Augusta Marrosu, goriški nadškof Dino De Antoni, Carolina in Clementina Levetzow Lantie-ri ter Franco Obizzi, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ustanove, ki je skupaj s Pokrajinskimi muzeji glavni pokrovitelj razstave. »Odločitev za oblikovanje ekspozici-je je dozorela takoj zatem, ko je Fundacija odkupila od družine Lantieri šest Fogoli-novih del in jih skupaj z dvema, ki sta bila že v lasti goriških Pokrajinskih muzejev, zaupala ekipi restavratorjev in raziskovalcev,« je povedala koordinatorka restavratorskih del Teresa Perusin. Po njenih besedah je bila že ob samem začetku del zbrana obsežna bera različnih dokumentov in drugih podatkov, zato je postalo kmalu jasno, da mora biti o tem seznanjena tudi širša javnost. Pozornost obiskovalca se ob vstopu v razstavni prostor osredotoči na rekonstrukcijo krilnega oltarja, ki naj bi ob koncu prve polovice šestnajstega stoletja stal v kapeli sv. Pankracija v rihemberškem gradu. V gibljivih krilih najde svoj prostor osem Fogolinovih del s sakralno ikonografsko vsebino. Posamezne notranje tabelne poslika-ve uprizarjajo Kristusov pasijon, medtem ko so na zunanjosti upodobljeni dogodki iz Stare zaveze. Ob oltarju so razstavljeni še inventarski rokopisi rodbine Lantieri in številni stenski panoji, na katerih je s fotografijami in teksti shematsko prikazan ves postopek obnove Fogolinovih del. Uporabljene so bile tudi sodobne tehnike kot na primer postopek sevanja z ultravioličnimi žarki in druge dopolnilne metode s katerimi je mogoče določiti približno starost uporabljenih barv in tako dokazati, da je bilo vseh Z leve Obizzi, Tavano in Stasi pred Fogolinovo poslikavo bumbaca osem Fogolinovih del izdelanih v istem časovnem obdobju. Z odprtjem razstave je pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice izšel tudi zajeten, skoraj tristo strani obsegajoč katalog, ki zaobjema zbirko strokovnih prispevkov o Fogolinu in grofu Gaspareju Lantieri. Avtor zgodovinske razprave je Alessio Stasi, ki ugotavlja, da je bila goriška plemiška družina Lantieri v prvi polovici 16. stoletja že pod vplivom luteranskega oziroma kalvinističnega nauka. O tem nam pričajo motivi, ki se navezujejo na Staro zavezo, ki jih je po naročilu družine Lantieri poslikal Fogolino. Stasi je tudi mnenja, da kljub temu, da so Lantieri bili naklonjeni lute-ranski reformi, vendar so to doktrino iz- redno previdno širili v javnost, da se ne bi zamerili oblasti sveto rimskega cesarja. Več je umetniško-zgodovinski vsebini prispeval Saša Quinzi, kustos Pokrajinskih muzejev. Po njegovih besedah kljub temu da je bila Gorica na umetniškem področju obrobno mesto v primerjavi z Benetkami, je Fogolino s svojim obiskom v mestu leta 1548 Gorico povezal z evropskim renesančnim tokom. Razstava bo v razstavnih prostorih palače Della Torre na ogled do 15. januarja vsak delavnik od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, medtem ko bo ogled razstave ob sobotah in nedeljah možen od 10. do 19. ure. VaS gorica - ZSKP prireja že 50. revijo Jubilejna Cecilijanka V torek predstavitev Quaggiatove zbirke Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka, ki bo bo posvečena skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva.Jubilejna revija bo potekala v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V soboto bo pred pričetkom nastopov spregovorila Mateja Černic, v nedeljo pa predsednica Zveze katoliške prosvete Franca Padovan. Na reviji sodelujejo poleg goriških tudi zbori iz tržaške in vi-demske pokrajine ter s Koroške in iz Slovenije. Sobotni koncert bodo oblikovali moška pevska skupina Akord iz Podgo-re (zborovodja Dario Bertinazzi), mešani pevski zbor PD Sele (zborovodja Roman Verdel), moški pevski zbor Fantje izpod Grmade (zborovodja Ivo Kralj), župnijski mešani pevski zbor Šempeter (zborovodja Ingrid Kragelj), moška vokalna skupina Sraka iz Standreža (vodja Bogdan Kralj), mešani pevski zbor Santlgnazio iz Gorice (zborovodja Liviano Brumatti), moški pevski zbor Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), mešani pevski zbor Rečan iz Grmeka (zborovodja Aldo Klodič) in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič). V nedeljo bodo nastopili dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha (zborovodja Mateja Černic), moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), moški oktet Vrh iz Branika (vodja Simon Ličen), mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Mirko Ferlan), ženski pevski zbor Prosek-Kontovel (zborovodja Marko Što-ka), moška pevska skupina Musicum iz Gorice, mešani pevski zbor Jazbine-Ple-šivo (zborovodja Zdravko Klanjšček), mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja David Bandelj), mešani pevski zbor Ru-pa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj). Ob 50. Cecilijanki bo v torek, 18. novembra, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Quaggiata. Nastopila bosta moška pevska skupina Musicum in vokalna skupina Grgar. O zbirki bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. šempeter Rekordna pasja razstava V Šempetru pri Gorici se obeta pasji vikend. V tamkajšnjem HIT šport centru se bodo namreč že osmo leto zapored v danes in jutri na ogled postavili pasji lepotci. »Letošnja udeležba je rekordna, tako po številu psov, teh bo 1.500, kot tudi po številu držav, od koder prihajajo; pričakujemo jih iz 21 evropskih držav,« pojasnjuje Hari Arčon iz športnega kinološkega kluba Vrtojba, ki tudi letos organizira dogodek. Največ prijavljenih psov je iz Italije, sledijo pa Slovenija, Češka, Avstrija, Rusija, Finska in Švedska. Mednarodna razstava pasem-skih psov CACIB Vrtojba 2008 je eden od petih tovrstnih dogodkov, ki se organizirajo v Sloveniji. Kot še pojasnjuje Arčon, se kakovost razstavljenih psov iz leta v leto viša, njihove razstave se že nekaj let udeležujejo pomembni vzreditelji psov s kakovostnimi pasemskimi psi, ki dvigajo vsebinsko raven dogodka. »Naš cilj je postati največja in najpomembnejša razstava, ne samo doma, temveč tudi na območju Furlanije-Julijske krajine, od koder - po vstopu Slovenije v EU - prihaja zelo veliko število razstavljavcev,« dodaja Arčon. Program bo oba razstavna dneva enak: ocenjevanje posameznih pasem začenja ob 9.30, trajalo bo nekako do 13. oziroma 14. ure. Med 14. in 15. uro bo brezplačna revija Otrok in pes, udeležijo se je lahko najmlajši s svojimi štirinožnimi prijatelji. Okoli 15.30 bo izbor najlepših psov, ki bo trajal nekako do 18. ure, ko se bo prireditev počasi tudi zaključila. Na posamezni razstavni dan se bo predstavilo po 800 psov. Osnovnošolci in mlajši otroci bodo pasjo razstavo lahko obiskali brezplačno; za odrasle je vstopnina 5 evrov. (km) gorica - V gasilski kasarni obisk iz Murske Sobote gorica - Zaključila se je Trubarjeva razstava Prijateljski stiki Uspešne delavnice Gasilci so slovenskim kolegom predstavili delovanje in jih pospremili po letališču Včeraj so izdelovali miniaturne knjige učenci šole Trinko in gojenci Dijaškega doma T» nki Goriški gasilci negujejo prijateljske stike s kolegi iz Nove Gorice in tudi iz drugih krajev Slovenije. Pred nekaj dnevi je tako goriško gasilsko kasarno obiskalo 144 članov društev prostovoljnih gasilcev iz 24 občin iz okolice Murske Sobote. Goriški gasilci so jim predsta- Damijan Nacini vodi goste iz Murske sobote po goriški gasilski kasarni bumbaca vili organizacijo dela znotraj gasilske kasarne, zatem pa so jih pospremili po ronškem letališču, kjer so gasilci vedno pripravljeni na poseg. Obiskovalce iz Murske Sobote sta spremljala Renato Chit-taro in Damijan Nacini. Goriški nižješolci med izdelovanjem miniaturnih knjig »Delavnica je bila zanimiva in hkrati zabavna.« Tako so zapisali v spominsko knjigo Trubarjeve razstave Ilaria, Carlotta, Verena, Sara, Sabrina in drugi dijaki nižje srednje šole Ivan Trin-ko, ki so se včeraj v goriškem Kulturnem domu udeležili delavnice z naslovom »Izdelajmo miniaturno knjigo«. Po navodilih animatorke Metke Starič in ob prisotnosti Dušana Voglarja so goriški nižješolci izdelali vsak svojo miniaturko v velikosti 5 x 7 centimetrov v trdi polplatni vezavi in s šivanim knjižnim blokom. Delavnico so ponovili tudi v popoldanskih urah v Dijaškem domu na Svetogorski ulici, medtem ko so se v iz- delavi knjig že v četrtek preizkusili nižješolci iz Doberdoba. V Kulturnem domu je bil včeraj popoldne še drug kulturni dogodek. Na pobudo Kulturnega doma, Društva slovenskih upokojencev za Goriško in Kinoateljeja so ob zaključku Trubarjeve razstave predvajali še film Heretik. Z včerajšnjim dnem se je torej v galeriji Kulturnega doma zaključila štirinajstdnevna dokumentarna razstava »Primož Trubar - Veliki neznani Evropejec«, ki je vzbudila na Goriškem precejšnje zanimanje, s Trubarjevimi delavnicami pa je dosegla svoj zastavljeni si cilj. (ik) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. novembra 2008 17 ŠTEVERJAN Preko igre odkrivajo Na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu pričenja danes ob 10.30 gledališka delavnica. Dejavnost je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Mentorici Petra Miklus in Aleksandra Ma-raž, ki sta obiskovali tečaj za gledališke mentorje pri režiserki Vesni Tomsič, bosta male udeležence popeljali preko igre in zabave do odkritja gledaliških prvin in nastopanja. Brez martinovanja Martinovanja v Novi Gorici letos ne bo. Osrednji Bevkov trg tako ta konec tedna ostaja prazen, praznovanja ne bo niti pred novogoriško krajevno skupnostjo, kjer je potekalo nekaj let zaporedoma. O vzrokih za takšno odločitev smo se želeli pozanimati na krajevni skupnosti, toda kljub trudu do pojasnil nismo prišli. Le ugibamo lahko torej, da je organizacija podobnega dogodka, kot je bil lanskoletni na Bevkovem trgu, prevelik finančni zalogaj. Po lanskoletnih ocenah predsednika sveta krajevnega sveta Nova Gorica Otona Mozetiča je tedaj martinovanje stalo okrog 12.000 evrov. Največji delež stroškov je nosila ravno krajevna skupnost, del denarja pa sta prispevali še mestna občina in turistično društvo. Ti trije akterji so se lani namreč združili pri organizaciji množično obiskane prireditve, ki je za martinovo na osrednji trg oživela po petih letih. Prej so praznovanja v manjšem obsegu, a vendarle, pripravljali kar pred stavbo krajevne skupnosti, osrednja prireditev pa je potekala na dvorcu Vogrsko, ki že dve leti sodi pod okrilje no-vonastale občine Renče-Vogr-sko. Lani so tako organizatorji martinovanje zasnovali na način, ki je združil mesto s svojim zaledjem: furmanski voz s sodi vina je na pot krenil iz Šempasa in se na poti večkrat ustavil, med drugim tudi na Trgu Evrope. Na končni postojanki, Bevkovem trgu v Novi Gorici so ga pričakali ljudje in znana humoristka. Pod pokritim šotorom so uredili lesen plesni brjar po starem, naokrog pa so postavili stojnice z domačimi dobrotami in polnilnico vina. Skratka, dogodek, ki se priti-če mestu. Letos ostaja središče prazno, martinovanja pa se lahko Novogoričani udeležijo le v okoliških krajih oziroma obči-nah.(km) Podpisi za referendum Člani gibanja »I Verdi del Giorno« in radikalci bodo danes med 8.30 in 11.30 zbirali podpise za pet občinskih referendumov pred večnamenskim središčem v Ločniku. Martinov koncert V Kulturnem domu v Vrtojbi bo danes ob 19. uri Martinov koncert. Nastopila bosta mešana pevska zbora Sežana in Viva Brežice. Klavnica v Krminu V Krminu so včeraj odprli občinsko klavnico, ki jo bo upravljala na novo ustanovljena zadruga sedmih mesarjev »Norci-ni del Collio e Isonzo«. V klavnici bodo nudili pomembno storitev vsem turističnim kmetijam in agriturizmom iz Brd, v katerih na leto vzredijo preko 500 prašičev, njihovo število pa naj bi se v prihodnjih letih krepko povečalo. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Hči zraka (21. novembra), Raztrgan-ci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreut-zerjeva Sonata (2. marca), Dundo Ma-roje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 3408624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v nedeljo, 9. novembra, ob 17. uri gostovanje dramske skupine PD Štandrež z Gol-donijevo komedijo Primorske zdrahe. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »High School Musical 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »Si puo fare«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »High School Musical 3«. Dvorana 3: 16.00 »High School Musical 3«; 17.50 - 20.10 - 22.15 »The Burning Plain - Il confine della solitudi-ne«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Giu al Nord«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Il prezzo dell'onore - Pride and Glory«. fl Razstave V CENTRU GRADINA v Doberdobu je na ogled v sklopu revije »Rdeči ruj. Zvoki, oblike in barve umetnosti na Krasu« razstava Spacalovih grafičnih izdelkov; na ogled bo danes, 8., in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 20. ure ter naslednji konec tedna ob istih urah. Umetniku se bodo poklonili tudi z mednarodnim simpozijem kiparstva v lesu z naslovom Nikoli več vojn, ki bo potekal v danes, 8., in v nedeljo, 9. novembra, z začetkom ob 10. uri. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava z naslovom Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec; še danes, 8. novembra, med 9. in 12. ter med 16. in 18. uro. M Koncerti DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirera-jo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Bernardko Radetič. TRŽIŠKO ZDRUŽENJE »I FIORI SEM-PLICI« prireja danes, 8. novembra, ob 20.30 v cerkvi na Placuti dobrodelni koncert z nabiranjem prispevkov za projekt »Ifioridimongolia«, ki je na-menjem revnim otrokom Ulanbaa-tarja. Nastopila bosta vokalna skupina Euphoria in zbor Ars Musica. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu bo danes ob 21. uri Drum'n'Bass DJ večer. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 8. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo klavirski koncert dua Chiara Soa-ve in Cecilia Baccolo; vstop prost. 9 Šolske vesti SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov; potekal bo ob sredah in petkih od 19. do 21.30; informacije in vpisovanje na korzu Verdi 51, tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it. M Izleti ¿i Čestitke □ Obvestila ¿abonma j sku KRUT prireja 7. in 8. decembra dvodnevni izlet Med jaslicami in božičnimi sejmi z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšni Areni ter sejmov v Trentu in v Levicu Terme; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. ABONMA V GORICI otvoritvena predstava sezone Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Režiser JANUSZNCA Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna,ob 1920), Doberdob (cerkev, ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 1930), Tržič (S.P0I0,19.40-črpalka Shell, ob 19.45), Štivan (nad gostilno, ob 19.50),Jamlje (gostilna,ob 20.00),Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekami,ob 20.15). v petek, 21. novembra ob 20.30 Gledališče Verdi Gorica, italijanski nadnapisi H II II III IIHI1I Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51, Mob. 340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302-pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Pri Fulkotevih praznujeta danes, 8. novembra, zlato poroko MARICA in RENATO. Še mnogo skupnih let v zdravju, sreči in ljubezni jima iz srca želijo Manderci. SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bodo v sredo, 12. novembra, ob 18. uri na sedežu društva na Verdijevem korzo 51/int. sprejemali prijave članov za zimovanje od 2. do 6. januarja; informacije na tel. 0481-22164 (Marta) in 0481-21417 (Loredana). KD SOVODNJE obvešča občane sovo-denjske občine, da bo v soboto, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Domači kruh za blagoslov in pokušnjo sprejemajo na sedežu Kulturnega doma v So-vodnjah v nedeljo, 16. novembra, do 10. ure. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandre-ža organizira danes, 8. novembra, ob 9.30 na pokritem igrišču v Gradišču 12. društveni turnir balinanja. Vpisovanje moških in ženskih tekmovalcev bo možno pred začetkom tekme. Tisti, ki nimajo balinarskih žog, jih bodo imeli na razpolago na igrišču. BOLJŠI SEJEM NA PLACUTI poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. V nedeljo, 7. decembra, bodo ponudili pecivo in kuhano vino. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 9. novembra, ob 13. uri. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata v nedeljo, 16. novembra, marti-novanje v Kobjeglavi z obiskom pršu-tarne in družabnostjo s kosilom; prijave pri odbornikih obeh društev. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo avtobus za martinovanje danes, 8. novembra, odpeljal iz Doberdoba ob 15.45, nato s postankom na Poljanah in Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu, Podgori pri športni palači in pri pevmskem mostu (pri vagi). Priporočajo točnost. DRUŠTVO TRŽIČ organizira začetniški tečaj slovenščine ob ponedeljkih med 18. in 19.30 in tečaj pogovorne slovenščine ob četrtkih med 16. in 18. uro; vpisovanje in informacije na tel. 347-2471222 (Lucia). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 10. novembra, zaprta občinska knjižnica, v torek, 11. novembra, ob praznovanju vaškega zavetnika pa bodo zaprti vsi občinski uradi. SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ sporoča, da je knjiga Štandrež v duhu NOB Vilija Prinčiča na razpolago pri Vilmi Braini v ul. S. Michele 163 v Štandrežu (tel. 0481-21910 od 11.30 do 14.30 vsak dan). SPDG obvešča, da je še nekaj mest na avtobusu za martinovanje v nedeljo, 16. novembra; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) med 12. in 13. uro. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu bo danes, 8. novembra, od 14. do 19. ure avdicija za film produkcijsko filmskega podjetja Bian- ca film za moške in ženske med 18. in 80. letom starosti; filmsko podjetje išče statiste z znanjem slovenščine za film Alzati e cammina (Vstani in hodi) režiserja Alessandra Angel-linija, ki se bo snemal v mesecu decembru v FJK in Sloveniji. 0 Prireditve MARTINOVANJE V GABRJAH bo na vaškem trgu v nedeljo, 9. novembra, s pričetkom ob 14.30. Na programu bo blagoslov pridelkov ter nastop pevskega zbora Skala, družabnost ob lovskem golažu s sodelovanjem Lovske družine Gabrje, odprtje fotografske razstave članov društva Skala Jesenski motivi ter razstave fotografij in balzamiranih živali Lovske družine Gabrje. Kdor želi prispevati s sladicami, jih lahko nese na sedež društva v nedeljo zjutraj, poljedelske pridelke pa je treba izročili že danes zjutraj. MARTINOVANJE V ŠMARTNEM: danes, 8. novembra, od 12. do 18. ure tržnica z briškimi dobrotami in izdelki; ob 17. uri odprtje kleti in pri-četek kulturnega programa v Hiši kulture; od 17.30 do 21. ure Družinsko gledališče Kolenc (predstava za otroke, vedeževalka, eksotične živali); ob 19.30 predavanje Katje Kogej z naslovom Sušenje sadja, zelišč in še česa; ob 20. uri nastop ansambla Donald TrumpeT (»trubači«) po ulicah Šmartnega. V nedeljo, 9. novembra, od 11. do 19. ure tržnica z briškimi dobrotami in izdelki, dan domačih kulinaričnih dobrot in degustacije briških vin. GRAJSKO MARTINOVANJE V VI-POLŽAH V BRDIH bo danes, 8. novembra, z degustacijami vin iz te in one strani meje, Istre, Sicilije, Sardinije, Gruzije, nastopom pevskega zbora Ludvik Zorzut iz Medane in nastopom skupin Beer Belly in The Maff. AŠKD KREMENJAK prireja ob 15-le-tnici delovanja v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah predstavitev brošure s kulturnim programom. Govornik bo župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. V nedeljo, 16. novembra, bo ob 11. uri ex-tempore za otroke in ob 15.30 13. zamejski tekmovalni festival za godce diatonične harmonike Daiton 2008 - Glasba brez meja za pokal Alpe-Adria. GORIŠKA MOHORJEVA IN GORIŠKA POKRAJINA vabita na predstavitev publikacije O cerkvenih poslikavah Toneta Kralja na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini avtorice Verene Koršič Zorn v sredo, 12. novembra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na Korzu Italia 55 v Gorici. Delo bosta v italijanščini predstavila umetnostna zgodovinarja Saša Quinzi in Cristina Feresin. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL IN ZSKD - GORICA vabita na predstavitev no- S Poslovni oglasi SLOVENSKA ORGANIZACIJA IŠČE SODELAVCA/KO za tajni-ško-organizacijsko poklicno vlogo. Pišite na info@slovik.org info@teaterssg.it - www.teaterssg.it ve pesniške zbirke Marka Kravosa Med repom in glavo v petek, 14. novembra, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v KB centru v Gorici. Ob avtorju bosta na srečanju Matejka Grgič in harmonikaš Aleksander Ipavec Ipo. NAGRADA DARKO BRATINA - Poklon viziji 2008: v četrtek, 13. novembra, bodo v goriškem Kinemaxu ob 20.30 predvajali film »Divorce Albanian Style (Razporoka po albansko)« in ob 22. uri »Babice revolucije«. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja družabno srečanje z ogledom diapozitivov in slik z izleta v Rusijo v letošnjem avgustu. Na srečanje, ki bo potekalo v društvenih prostorih v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri, so vabljeni udeleženci. V FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 18. uri pravljična urica z Bibi in račkama. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Angela No-cera vd. Mule iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 9.45, Amerigo Geromet (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.20) v stolnici in na pokopališču v Medei. DANES V TRŽIČU: 9.50, Gisella Vi-cenzini por. Tonas v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev; 11.00, Stelia Dessanti vd. Dapiran (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v kapeli pokopališča in v Trst za upepe-litev; 12.00, Giovanni Veronese iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V DOLENJU: 10.00, Ermene-gilda Paussa v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 18 Sobota, 8. novembra 2008 / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: danes, 8. novembra, ob 20.30 (Red B), jutri, 9. novembra, ob 16.00 (Red C, varstvo otrok) in v petek, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Rossetti Garinei in Giovannini: »Il giorno della tartaruga«. Nastopata Chiara Nosc-hese in Christian Ginepro. Režija: Sa-verio Marconi. Urnik: danes, 8. ob 20.30 in jutri, 9. novembra ob 16.00 in 20.30. Sala Bartoli Dramaturg, izvajalec in režiser Marco Maltauro: »Anvedi Goethe«. Nastopata še: Stefano Vigilante in Natalie Wilhelm. Urnik: do jutri, 9. novembra ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Carlo Goldoni: »Le smanie per la vil-leggiatura«. Režija: Elena Bucci. Urnik: danes, 8. novembra ob 20.30, jutri, 9. in v torek, 11. ob 16.30, v sredo, 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. novembra ob 16.30. GORICA Kulturni dom Danes, 8. novembra, ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia". Gledališka predstava: »Il diavolo con le zinne«. Nastopa gledališka skupina Teatro dei Picari (Macerata). V petek, 14. novembra, ob 10.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Cenerentola«. V petek, 14. novembra, ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia". Gledališka predstava: »Scene da un ma-trimonio«. Nastopa: Promocijsko združenje »OZ« (Trento). V soboto, 15. novembra, ob 21.00 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Tutto e vivo«. V nedeljo, 16. novembra, ob 16.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »A king listens«. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom Danes, 8. novembra, ob 20.00 / Ray Cooney: »Zadrege v bolnišnici dr. Egi-dija Sršena«. Komedija. Prevedel Zdravko Duša po komediji istega avtorja »To imamo v družini«. Gostuje gledališka skupina BC iz Bovca. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 12. novembra, ob 17.00 / Igrana predstava za otroke »Pipi in Melki-jad«. Igrata Jurij Souček in Andrej Mu-renc. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: v četrtek, 13. (premiera), v soboto, 15., v nedeljo, 16. in v soboto, 22. novembra, ob 20.00. Po sinočnji premieri bodo predstavo Hči zraka s Silvo Čušin v glavni vlogi v tržaškem Kulturnem domu ponovili še danes, jutri in v petek, 14. novembra SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 8. novembra ob 19.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. V ponedeljek, 10. in v torek, 11. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V sredo, 12. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapino-ve zvijače«. V četrtek, 13. ob 17.00 in v petek, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Sca-pinove zvijače«. Mala drama Danes, 8. novembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce »Samo konec sveta«. V torek, 11. novembra, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 13. novembra, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V soboto, 15. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 8. novembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 10., v torek, 11., v sredo 12. in v četrtek, 13. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnak: »Za naše mlade dame«. V petek, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena Danes, 8. novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 11. novembra, ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Pu-lino, variete na fino«. V sredo, 12. novembra, ob 15.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek 13. novembra, ob 10.00 in ob 12.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 James Prideaux: »Gospodinja«. V petek, 14. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 15 novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 10.00 / Jasen Boko »Gledališka ura«; ob 20.00 Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 8. novembra, ob 19.30 / A. Ni- colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija: Janez Starina. V torek, 11. in v sredo, 12. novembra, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V petek, 14. novembra, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«, (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Viktor de Sabata V ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 / "Trieste Prima 2008", nastopa Ars Trio iz Rima. Vstop prost. Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: v torek, 18. in v četrtek, 20. novembra, ob 20.30, v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 9. novembra ob 18.00 / v okviru »Openskih glasbenih srečanj« koncert sopranistke Ilarije Zanetti, pri klavirju Tamara Ražem. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 13. in v petek, 14. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovaške Filharmonije. Dirigent: Peter Feranec. Solist: Gustav Belaček -bas. V torek, 18. in v sredo, 19. novembra, ob 9.30 in ob 11.30, Gallusova dvorana / "Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije": »Igraj kolce« -ljudske teme v slovenski simfonični glasbi. Nastopa orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Munih. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GROPADA V društvenih prostorih je razstava fotografij, pisem, orožja in predmetov iz časa 1. svetovne vojne (1914-1918) iz zbirke Marka Simiča. Odprta bo do nedelje, 9. novembra, od 19.00 do 21.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠEMPOLAJ Štalca: danes, 8. in jutri, 9. novembra, od 18.00 do 21.00, na ogled razstava »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918«. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 9. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. Odprto vsak dan od 9.30 do 16.00. GORICA Kulturni dom: še danes, 8. novembra, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, je na ogled dokumentacijska razstava »Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih sta- nov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V večnamenskem centru v Ul. Baiamonti je na ogled razstava o Sicilijancih v prvi svetovni vojni; še danes, 8. novembra med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. V deželnem avditoriju v Ul. Roma je na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Gorizia« (1918 - Od Piave do Gorice); do 11. novembra vsak dan med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro, vsako soboto, voden obisk razstave. V bivših konjušnicah palače Coronini na Drevoredu 20. septembra je na ogled razstava o bolničarkah v prvi svetovni vojni; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ri-cordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra. Na ogled bo danes, 8. in jutri, 9. novembra med 10.00 in 20.00 (za šole predhodna prijava na tel. 0481-966904). V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od tor- ka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: od torka, 11. novembra (otvoritev ob 18.00) bo na ogled občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem bodo odprli razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Humaine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. Mestna galerija 1: do 9. novembra, retrospektivni izbor slik, grafik, kipov, ilustracij, arhitekturnih in oblikovalskih rešitev Bogdana Groma, pod naslovom »Dva svetova«. Urnik: od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 11.11. Andrej Perko »Vode« / Galerija MOL Ljubljana do 9.11. Matej Sitar »Tsuriai« / Atelje 2050 Ljubljana do 11.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Sobota, B. novembra 200B ¿Primorski ~ dnevnik 19 NOGOMET - Derbi kroga v A-ligi bo jutri v Milanu Interjevi posamezniki ali Udinesejeva igra? Razigrani Juventus gost Chieva z novim trenerjem - Roma že danes v Bologni A-LIGA - Med tednom je prišlo do dveh zamenjav trenerjev. Nezadovoljni z dosedanjim izkupičkom točk sta bili vodstvi Bologne in Chieva. V prvem primeru je Arrigonija zamenjal Siniša Mihajlo-vic, do lani spremljevalec Roberta Man-cinija na klopi Interja, v drugem primeru pa so Iachinija zamenjali z Mimmom Di Carlom, nekdanjim igralcem Vicenze. Bomo videli, če se bosta zamenjavi izkazali za pravilni, čeprav nova trenerja ne bosta imela v tem krogu lahkega dela. Bologna bo igrala že danes; na DallAri bo gostila Romo, ki je v torek pokazala znake prebujanja s suvereno pokalno zmago proti evropskemu podprvaku Chelseaju. Še prej pa bo Torino gostil Palermo. Tudi De Biasi ne more biti zadovoljen z dosedanjim izkupičkom svojih varovancev, a pri Torinu se lahko še kako pritožujejo nad sojenjem, saj so jim doslej razveljavili že tri povsem regularne zadetke, ki bi lahko še kako spremenili potek tistih tekem. Nedeljski popoldanski program bo osredotočen na prestolnico Lombardije. Na San Siru bo prišlo do spopada med drugouvrščenima ekipama. Mourinhov Inter gosti Marinov Udinese. Če gledamo na kakovost posameznikov je nedvomno Inter boljši, a je Udinese doslej igral prepričljivejše. Bomo videli, kateri od dveh faktorjev (posamezniki ali igra) bo odločilen. Pri Milanu (ki bo zaposlen zvečer), ko bodo igrali proti Lecceju bodo že vedeli za končni izid tega srečanja. V taboru črnordečih bi najraje videli, da bi prišlo do neodločenega izida, tako bi z zmago v Apuliji še utrdili prvo mesto. Chievo novega trenerja Di Carla bo gostil zadnje čase razigrani Juventus. Bo veronskemu moštvu uspelon tam, kjer ni uspelo slovitemu Realu: zaustaviti Del Pie-ra in Juventus? Pestro (ne na tribunah, kjer ne bo navijačev gostov) pa zna biti v Neaplju. Rejevi varovanci želijo ohraniti stik z vodilnimi, Sampdoria pa se počasi prebuja. TRIESTINA - Po treh zaporednih porazih v gosteh (v Pisi, Brescii in Parmi) želi Triestina danes (pričetek srečanja ob 16. uri) v Riminiju odščipniti nasprotniku vsaj točko. Domača ekipa ima na lestvici le dvanajst točk, devet pa jih je os- Sinišo Mihajloviča je že na prvem njegovem treningu pri Bologni obiskal njegov mentor Roberto Mancini. Mu je tudi delil nasvete? ansa vojila na domačem terenu (tri zmage in dva poraza). Rimini je med poletnim prestopnim rokom prodal nekaj kakovostnih igralcev, a zadržal vsaj dva igralca, ki lahko nasprotnika presenetijo. Mislimo na polšpico Ricc-hiutija, ki je pobudnik skoraj vsake akcije belordečih, ter na napadalca Vantaggiata. Nekoliko slabši naj bi bil v obrambi, kjer bo moral trener Selighini precej spremeniti postavo. Ob odsotnosti Vitiella in Brava je namreč sodnik kaznoval z enotedensko prepovedjo igranja tudi izkušenega Sottila. Skratka, naloga Triestine naj bi bila nasprotnika napadati, saj obramba Ri-minija nikakor ni neprepustna (v dvanajstih tekmah je Rimini prejel 19 golov). Pri Tržačanih bo imel Maran nekaj težav zaradi poškodb in diskvalifikacij. Cacciatoreju se je na seznamu kaznovanih pridružil še Allegretti, zaradi poškodb bosta odsotna Cia in Granoche, dvomljiv pa je nastop Gorgoneja. Kapetana bo nadomeščal Princivalli. Za drugo razpoložljivo mesto sta v igri Piangerelli in Gorgone. V napadu je okreval Della Rocca, ob njem pa naj bi igral Testini, saj Figoli zadnje čase trenerja ne prepriča. A-liga DANES: 18.00 Torino - Palermo, 20.30 Bologna - Roma. JUTRI: ob 15.00 Catania - Cagliari, Chievo -Juventus, Fiorentina - Atalanta,Genoa -Reggina, Inter - Udinese, Lazio - Siena, Napoli - Sampdoria, ob 20.30 Lecce - Milan. VRSTNI RED: Milan 22, Udinese in Inter 21, Napoli 20, Lazio 19, Juventus 18, Genoa in Fiorentina 17, Palermo 16, Catania 15, Atalanta 14, Siena 12, Lecce 11, Cagliari in Sampdoria 10, Torino 8, Roma 7, Chievo in Bologna 6, Reggina 5. B-liga SINOČI: Treviso - Salernitana 2:2. DANES: ob 16.00 AlbinoLeffe - Mantova, Ancona - Avellino, Brescia - Piacenza, Frosinone - Empoli, Grosseto - Modena, Pisa - Ascoli, Rimini - Triestina, Sassuolo - Cittadella, Vicenza - Livorno, Parma - Bari (10.11.). VRSTNI RED Grosseto in Empoli 21, Vicenza, Sassuolo in Bari 20, Livorno, Brescia in Salernitana 19, Parma, Albinoleffe 18, Triestina 17, Ancona, Pisa, Mantova in Frosinone 16, Piacenza 13, Rimini 12, Cittadella 11, Ascoli 10, Avellino 9, Treviso 8, Modena 7. TENIS Ciguijeva polfinalistka v Španiji Gajina tenisačica Paola Ci-gui se je na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Palmi de Mallorca uvrstila v današnji polfinale. V včerajšnjem četrtfinalu je po izenačenem boju v dveh setih s 7:5 in 6:3 strla odpor favorizirane 24-let-ne Italijanke Valentine Sulpizio, ki je v Španiji nastopila kot 3. nosilka turnirja, medtem ko je 19-let-na Ciguijeva sedma. Sulpiziova na svetovni jakostni lestvici WTA zaseda 407. mesto, to je več kot 100 mest više od gajevke, ki je 528. Ciguijeva se bo danes pomerila z 2. nosilko, prav tako 24-letno Michelle Gerards, ki je na lestvici WTA na razmeroma visokem 302. mestu. Nizozemka je v četrtfinalu z gladkim 6:1, 6:1 odpravila Španko Ano Belzunce-Crompin, ki je na turnirju nastopila kot povabljenka. V drugem polfinalu bosta igrali Ukrajinka Katerina Avdi-jenko in Španka Cristina Sanchez Quintanar. Obe nastopata kot nepostavljeni igralki. NAMIZNI TENIS - 4. krog ženske A1 -lige Poraz Krasa ZKB Na Sardiniji so proti Zeusu častno izgubile s 4:2 - Spodbuden nastop Kitajke Yuan Yuan Zeus Quartu - Kras ZKB 4:2 Chirametli - Yuan Yuan 1:3 (9:11, 7:11, 13:11, 8:11); Cao Xiang Xiang - Cri-smancich 0:3 (4:11, 3:11, 2:11); Wei Jin -Milič 3:0 (11:5, 11:8, 11:5); Cao Xiang Xiang - Yuan Yuan 1:3 (5:11, 11:4, 7:11, 8:11); Chirametli - Milič 3:1 (11:5, 3:11, 11:0, 11:8); Wei Jin - Crismancich 3:0 (11:2, 11:4, 11:4). Sardinski Zeus je bil sinoči na tekmi 4. kroga namiznoteniške A1-lige premočen gostitelj za krasovke, ki so v preteklih sezonah rednemu udeležencu »play-offa« za naslov vsekakor nudile soliden odpor. Večer je bil še posebej ugoden za Kra-sovo Kitajko Yuan Yuan, ki po porodu in najnovejši poškodbi krvavo potrebuje čim več igranja. Tokrat je dosegla dve zmagi. V prvem dvoboju z Romunko Aleksandro NAŠ POGOVOR - Ildefonso Lima (Triestina) »Milan in Juventus bolj motivirana od Interja« Ildefonso Solo Lima že štiri leta igra v Trstu. 28-letni Španec (rodil se je v Barceloni) je sicer državljan Andore in tudi član reprezentance te male državice sredi Pire-nejev. Med navijači zelo priljubljen branilec je večkrat, ko je to bilo potrebno, zaradi svoje višine igral tudi v konici napada. Nekdanjemu predsedniku Tonellottu so se mnogi smejali, ko je trdil, da je zanj Lima napadalec, a tudi Maran ga je letos že dvakrat uporabil v tej vlogi: »Jasno, da nisem napadalec, to ni moja vloga. A ko je treba sem s svojo višino, ampak tudi z borbenostjo, lahko koristen tudi v napadu. Pred domačo publiko je zame še lažje, saj me s tribun stalno spodbujajo.« V Španiji so zelo kritični nad italijanskim nogometom. So razlike med Španijo in Italijo res tako velike? »Največja je razlika v taktiki. Sam mislim, da so v tem italijanske ekipe neprimerno boljše. Zgleden primer smo imeli v sredo, ko je Juventus taktično nadigral Real. V Španiji se na tem ne dela veliko. Vendar je posledica ekstremiziranja taktične priprave ta, da postanejo lahko tekme preveč dolgočasne, kar španskim navijačem ne ugaja. Ob tem Španec italijanskemu nogometu nerad sledi. V Italiji se igra ob treh Ildefonso Lima kroma popoldan, ko je Španec na siesti!« Jutri (danes, op.p.) boste igrali v Ri-miniju. Ekipa iz Romagne prvenstva ni začela najbolje. Kako gledaš na to srečanje? »Bo zahtevno. Oni se počasi le pobirajo, a razlike med B-ligaši je minimalna, tako da so na vsaki tekmi odločilnega pomena za zmago nianse. Seveda lahko vpliva na končni izid tudi pristop, ki mora biti vedno pravi. Moramo zelo paziti na dvojico Ricchiuti-Vantaggiato, a moramo iztržiti vsaj točko.« Kdo je tvoj favorit v A-ligi? Kdo te je najbolj razočaral in kdo presenetil? »Po nekaj letih je znova v boju za naslov tudi Milan. Inter je stalni gost same- ga vrha, Juventus je po težkem trenutku zdaj celo ena izmed boljših ekip v Evropi. Morda letos ne bo zmagal Inter, temveč Juventus ali Milan, ker sta bolj motivirana. Zelo me je presenetil Juventus, ki je ne samo prebolel krizo, ampak začel igrati na zelo visoki ravni. Pohvaliti je treba tudi igro Genoe. Razočarala pa je Roma, čeprav sumim, da po pokalni zmagi nad Chel-seajem se bodo prebudili tudi Spallettijevi varovanci.« Kaj pa v Španiji: kdo bo osvojil Ligo? »Mislim, da bo prišlo znova do dvoboja med Barcelono in Realom, čeprav je v tem začetku prvenstva še nekaj ekip tam pri vrhu. Po teh uvodnih tekmah sodeč je po mojem mnenju favorit Barcelona. Z mlado ekipo in trenerjem (Guardiolo, op.p.), ki zelo dobro pozna okolje v katerem dela, mislim, da bodo naposled zmagali Katalonci.« Limova napoved: Torino - Palermo 1, Bologna - Roma X, Catania - Cagliari 1, Chievo - Juventus 2, Fiorentina -Atalanta 1, Genoa - Reggina 1, Inter - Udi-nese 1, Lazio - Siena 2, Napoli - Samp-doria 1, Lecce - Milan X; Rimini - Trie-stina X. (I.F.) Chirametli sicer ni blestela in se je morala za uspeh zelo truditi (izgubila je tudi set), zato pa je vse svoje znanje pokazala proti zelo neugodni rojakinji Cao Xiang Xiang, ki jo je odpravila po štirih setih. Mateja Crismancich je bila proti obema Kitajkama Zeusa (poleg Cao še Wei Jinova) brez moči, pozna se ji tudi, da zaradi študijskih obveznosti ne more redno trenirati. Več je od sebe pričakovala Martina Milič v dvoboju z Wei Jin, nekja več pa je pokazala samo v drugem setu. Bolj izenačen je bil dvoboj z Romunko Chiramentli, žal pa je Martina igrala zelo nihajoče. Drugi set je tako gladko osvojila, tretjega izgubila na ničli (!), četrtega pa predala šele v končnici, potem ko je zgrešila žogo za znižanje zaostanka na 10:9. Če bi Romunko uspela premagati, bi šlo vsekakor za velik podvig. Četrta polfinalistka DOHA - Rusinja Jelena Dementje-va si je po odstopu Williamsove z zmago nad rojakinjo Nadjo Petrovo (6:4, 4:6, 6:4) zagotovila polfinalni nastop na zaključnem turnirju sezone v Dohi. Današnja polfi-nalna para: Zvereva - Dementijeva in Jan-kovič - V. Williams. Argentinci v težavah BUENOS AIRES - Največja argentinska nogometna kluba River Plate in Boca Juniors sta izpadla že v četrtfinalu Cope Sudamericane, južnoameriške različice evropskega pokala UEFA. Za River Plate je bila usodna mehiška Guadalajara, za Boco pa brazilski Internacional.Kljub temu pa bosta v polfinalu južnoameriškega pokala igrala dva argentinska kluba: Argentinos Juniors in Estudiantes. Prvi je izločil brazilski Palmeiras, drugi pa Botafo-go. Tri akcije v 1,9 sekunde! NEW YORK - Ekipa Orlando Magic je v košarkarski ligi NBA premagala Philadelphio 76ers z 98:88, Portland Trail Blazers pa je prav tako doma po podaljšku ugnal Houston Rockets s 101:99.Tu-rek Hedo Turkoglu in Rashard Lewis sta dala po 20 točk za Orlando. V Portlandu je srečanje v dodatnem delu tekme odločil Brandon Roy, ki je zadel v zadnjih trenutkih dramatičnega srečanja, v katerem so gledalci v zadnje 1,9 sekunde videli kar tri uspešno zaključene napade. Rakete so po košu Roya sprva povedle z 98:96 in poskrbele za val navdušenja v razprodani dvorani Rose Garden, vendar jih je takoj nato utišal Kitajec Yao Ming, ki je najprej izsilil prekršek Roya ter nato s prostih metov izenačil. Na semaforju se je izpisal čas in gostitelji so imeli za napad na voljo manj kot sekundo (0,8 sekunde). Po minuti odmora je žoga prišla do Roya, ki je bil ponovno uspešen. NPG že danes V košarkarski B2-ligi bo goriški klub Nuova Pallacanestro Gorizia že drevi ob 21. uri gostoval v Valenzi. Ostale tekme deželnih moštev bodo jutri, doma pa bo (pri-četek ob 18. uri) igral le tržiški Falconstar proti Rivi del Garda. Ob isti uri bo Budi-nov Cornodirosazzo igral pri pepelki Ca-stellanzi, tržaški AcegasAps pa v Monca-lieriju. Rokometaši v Capui V tekmi 7. kroga rokometna A1-li-ge bo tržaški klub Pallamano Trieste gostoval danes pri Capui. Čeprav nasprotnik spada v zgornjo polovico lestvice, naj ne bi predstavljal nepremagljive ovire. Bottecchia: na voljo DVD Dokumentarec Glorie De Antoni »Bottecchia, l'ultima pedalata,« o zago-nenti smrti kolesarskega asa leta 1927 v Trasaghisu v Huminu, je zdaj na voljo tudi širši publiki v formatu DVD. Dokumentarec, ki ga je porducirala Cineteca del Friuli v sodelovanju z Deželo, Euroleaderja in Fundacije Crup, so prvič predstavili 18. januarja letos na tržaškem filmskem festivalu, vsebuje pa številna pričevanja in pripoved znanega novinarja Giannija Mure. Za informacije: 0432980458 ali in-fo@cinetecadelfriuli.org. S kuterji v Portorožu Pomorski in tehniški izobraževalni ceter Portorož ter Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož prirejata danes v Portoroškem zalivu (pričetek ob 11. uri) 10. mednarodno veslaško tekmovanje v ku-terjih z udeležbo pomorskih šol iz Benetk, Gradeža, Gaete, Beograda, Kotorja, trsta, Bakra, Malega Lošinja in Portoroža. 20 Sobota, 8. novembra 2QQB SPORT 50 LET PRVIH SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER - Proslava v Narodnem domu v Trstu Prijeten spomin na veliki dogodek Od zgoraj v smeri urinega kazalca: fotografska razstava bo v Narodnem domu na ogled še ves prihodnji teden; odgovorni urednik PD Dušan Udovič izroča priznanje prvemu dopisniku z iger Ninu Patriziu; o igrah so se pogovarjali novinarji Jan Grgič, Saša Rudolf in Niko Štokelj V skoraj povsem zasedeni veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, kjer je že od njegovega odprtja 1904. leta imel svoj dom tudi tržaški Sokol, je bila včeraj proslava ob 50. obletnici prvih Slovenskih športnih iger. Na modrih stolih v dvorani so sedeli predvsem nekdanji udeleženci iger, na odru pa je bilo tudi več mladih obrazov. Proslava je po programu trajala dobro uro, ritem je bil športen. Vse skupaj je izzvenelo dovolj slovesno in sproščeno hkrati, sporočilo, ki izhaja iz proslave pa je jasno: lastno preteklost (in njene vrednote), nad katero so športniki lahko ponosni, prenesti tudi na mlade rodove, ki o njej, kot je pokazala torkova anketa Primorskega dnevnika, ki je bila včeraj nekajkrat omenjena, ne vedo nič. To pa je delo, ki športnike očitno še čaka. Spominsko manifestacijo na obnovitev organiziranega športnega povojnega delovanja med Slovenci v Italiji, ki jo je vodil Rado Šušteršič, je s krajšim posegom začel predsednik Združenja slovenskih športnih društev Jure Kufersin. Pri ZSŠDI je po začetni skepsi prevladalo spoznanje, da bi bilo krivično do organizatorjev in udeležencev iger, če visokega jubileja ne bi primerno proslavili, je dejal Kufersin, pohvalil pa se je tudi z neizpodbitnim dejstvom, da naše športno gibanje s svojo enotnostjo (vseh 57 društev je včlanjenih v ZSŠDI) »daje lekcijo« ostalim segmentom naše skupnosti in je glede tega zvesto idealom Slovenskih športnih iger, ki so nastale tudi v želji premagovanja povojnih delitev med Slovenci in v tem tudi uspele. Kufersin se je tudi izrecno zahvalil Mariu Šu-šteršiču, ki je bil pobudnik in pravi »motor« včerajšnje prireditve in tudi Odseku za zgodovino pri NŠK, ki je poskrbelo za gradivo. Kratek a učinkovit zgodovinski pregled športa pri nas od začetka pred 140 leti do danes, je nato podal prav ravnatelj NŠK Milan Pahor. Prav ob koncu je opozoril na fotografsko razstavo iger (ki je v Narodnem domu na ogledu ves prihodnji teden, nato pa naj bi postala potujoča) in izrazil željo, da bi si jo ogledali predvsem mladi. Sledila je točka, v katero se je vključil tudi naš dnevnik, saj je odgovorni urednik Dušan Udovič s fotografijo priznanega umetnika Aljoše Žerjala nagradil prvega dopisnika z iger Nina Patrizia. Brez njegovega vestnega zapisovanja celotnega dogajanja (na PD se je podpisoval s siglo P-zio), da- Christian Slavec se vrača kroma nes ne bi razpolagali s številnimi podatki o tej manifestaciji, je bilo rečeno na proslavi. V pogovoru-klepetu z mladima novinarjema Nikom Štokljem in Janom Grgičem je nato nastopil njun starejši kolega, nekdanji direktor slovenskih sporedov RAI Saša Rudolf, ki je bil na prvih igrah leta 1958 dobitnik prve zlate medalje in to v namiznem tenisu. Takoj na začetku pa je poudaril, da kot športnik sam po pravico povedano ni blestel, za razliko od mnogih drugih, med katerimi je izrecno omenil Uča Jurkiča in pri tem sprožil aplavz v dvorani. Rudolf, ki se je spomnil tudi ne- V sedmem krogu državnega košarkarskega prvenstva C lige bosta oba naša predstavnika nastopila v deželnem derbi-ju že danes, in sicer Bor Radenska (4 točke) doma proti Codroipu (6), Jadran Mark (4) pa v gosteh v Spilimbergu (6). Borovi košarkarji se bodo ob 20.30 na domačih deskah Stadiona 1. maja (sodnika Ludovico Davide Bisetto in Andrea Lanfranchi iz Turina) pomerili z nasprotnikom, ki je doslej zmagal vse tri tekme doma in se s treh gostovanj vselej vrnil poražen. Codroipo vodi trener Paolo Montena, katerega ekipe praviloma krasita borbenost in nepopustljivost. Nekje srednja kakovost moštva se kaže v navadno omejenih izkupičkih doseženih točk, zato pa je obramba Furlanov izjemno čvrsta. Glavni stebri postave so zimzeleni play-maker Chivilo (40 let), najbolj talentirani posamezniki, branilci Campanotto, Cristofoli in Tržačan Schina, krilo Malfante (doslej najbolj konstanten) ter krilna centra Marella in Molent. Trener Andrea Mura bo imel predvidoma na razpolago kompletno zasedbo, precenljivega doprinosa glavnega organizatorja iger prof. Bojana Pavletiča, je s pomočjo vprašanj radovednih izpraševalcev učinkovito obudil tedanje ozračje, ki je bilo igram vse prej kot naklonjeno, vendar je mladostno navdušenje premagovalo še tako visoke ovire in združevalo mladino različnih pogledov, slojev in iz različnih okolji. Takšen pogovor so pripravljeni ponoviti tudi med šolsko mladino, če za to obstaja želja, je bilo poudarjeno ob koncu. Prijeten večer so s svojim nastopom, pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot, oplemenitili člani No-neta Primorsko iz Mačkovelj. saj so vsi redno trenirali ves teden, vključno z rekonvalescentom Monticolom, ki je manjkal na zadnjih dveh tekmah. Borovci so v sredo odigrali tudi prijateljsko tekmo proti Servolani, ki vodi na začasni lestvici deželne C2 lige. Drevi bodo seveda napeli vse sile, da osrečijo zveste navijače. Za ekipo, ki se želi oddaljiti od dna lestvice, je zmaga doma proti nasprotniku, kakršen je sicer vedno nevarni Co-droipo, naravnost obvezna. Že ob 18.30 (sodnika Andrea Neri in Elena Mambelli iz Forlija) bo danes stopil na igrišče Jadran, ki kot rečeno potuje v Spilimbergo. Gostitelji so bili - tako kot Codroipo - po nazadovanju na igrišču poleti naknadno vključeni v državno C ligo. Društvo ima bogate pokrovitelje in je veliko vložilo v sestavo članske ekipe. Najelo je znanega in kontroverznega videm-skega trenerja Stefana De Prophetisa in celo vrsto že preverjenih mož: nosilci igre so tako režiser Accardo, izkušena ostrostrelca Musiello in Vuanello, centra Sguasse-ro (40 let, 208cm, bivši prvoligaš) in Idel-fonso, od lanske ekipe pa sta ostali le du- Na prireditvi so bili prisotni tudi nova konzulka R. Slovenije Bojana Ci-pot, dr. Tomaž Pavlin za Olimpijski komite Slovenije, Igor Švab za SSO, Marino Marsič za SKGZ in ZSKD (zadnji trije omenjeni so tudi pozdravili), svetovalca Pokrajine oziroma tržaške Občine Zoran Sosič in Iztok Furlanič ter odbornica za šport pri dolinski Občini Alenka Vazzi. Pismeni pozdrav so poslali minister za kulturo in šport R. Slovenije Milan Zver, predsednica komisije za zamejski šport pri OKS Sonja Poljšak in deželni svetovalec Igor Ga-brovec. A. Koren ši Cominotto in Pivetta, ki pa letos malo igrata. Učinek ekipe je doslej odvisen predvsem odvisen od zdravja veterana Sguas-sera, lanskega najboljšega skakalca v C skupini. Trener Boban Popovič seveda upa, da se bo tudi s tretjega prvenstvenega gostovanja (po Oderzu in Vicenzi) vrnil s točkama v žepu. Tudi on bo imel predvidoma na razpolago vse igralce (tudi Slavca, povratnika po poškodbi), saj so vsi zdravi in so normalno in pridno trenirali. Na pot se torej jadranovci podajajo trdno odločeni, da naredijo vse, da presenetijo nasprotnika. C liga se bo nato nadaljevala že v sredo z osmim rednim krogom. Tedaj bosta obe slovenski peterki nastopili doma, Bor proti vodilnim Roncadam, Jadran pa proti Padovi. VČERAJŠNJI IZIDI MOŠKA D-LIGA: Dom - Inter-muggia 60:66, Monfalcone - Kontovel 75:56 PROMOCIJSKA LIGA: Bor Art Group - Skyscarpers 75:62 -/ Domači šport Danes Sobota, 8. novembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.30 v Spilimbergu: Vis Spilimbergo - Jadran Mark; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Codroipese MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Eurpool Fogliano DRŽAVNI UNDER 15 MOŠKI - 17.00 v Pordenonu, Ul. F.ll Rosselli: Sistema PN - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Libertas Rimaco ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu: CUS Trieste - Olympia TMedia; 18.30 v Prati: Prata - Val Imsa; 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Basiliano; 20.30 v Porcii: Porcia - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga List - Sangiorgina MOŠKA D-LIGA - 21.00 v Lignanu: Lignano - Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Pasianu di Pordenone: Pasian - Bo Breg Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Pierisu: Pieris - Soča; 19.30 v Gorici: Govolley Kmečka banka - VBL Cormons UNDER 18 ŽENSKE - 20.00 v Trstu, Stara istrska ulica: Volley 3000 - Sloga Barich NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Kras Koimpex 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Chiarbola 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Sagrado DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Romjanu: Fincantieri - Vesna; 14.30 v Seveglianu: Sevegliano -Juventina ZAČETNIKI 11:11 - 15.00 v Bazovici: Pomlad A -Fani; ZAČETNIKI 7:7 - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Staranzano BALINANJE C-LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Gaja - Tre Stelle NAMIZNI TENIS MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Marlingu: Marling - Kras DEŽELNE LIGE - 18.00 v Vidmu: Rangers - Kras (moška C2-liga) Jutri Nedelja, 9. novembra 2008 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Pertegada; 14.30 v Križu: Vesna -Capriva 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Medea; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Porpetto; 14.30 v Foljanu: Fogliano - Zarja Gaja DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Cormor NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Isonzo; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: Esperia - Pomlad ZAČETNIKI 11:11 - 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Costalunga - Pomlad B ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Poggioma UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Favria San Vito; 16.00 na Opčinah: Sloga - Tubfer Videm KOŠARKA ŽENSKA B-LIGA - 17.30 v Concordii pri Benetkah: Concordia - Polet NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE - 10.30 v Zgoniku: Kras - Fiumicello B (moška D1 -liga); 10.00 v Zgoniku: Kras A -Sakura Meja, 10.00 v Gorici: Azzurra A - Kras B (moška D2-liga) □ Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bodo v sredo, 12. novembra, ob 18. uri na sedežu društva na Verdijevem korzo 51/int. v Gorici sprejemali prijave članov za zimovanje od 2. do 6. januarja. BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža organizira danes, 8. novembra, ob 9.30 na pokritem igrišču v Gradišču 12. društveni turnir balinanja. Vpisovanje moških in ženskih tekmovalcev bo možno pred začetkom tekme. Tisti, ki nimajo balinarskih žog, jih bodo imeli na razpolago na igrišču. PLANINCI SK DEVIN IN ŠD SLOGA vabijo danes, 8. novembra, svoje člane in prijatelje na tradicionalno martinovanje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040226283 in Frančko 040-200782. KOŠARKA - Bor Radenska (doma) in Jadran Mark (v Spilimbergu) s popolnima postavama Borov nasprotnik s čvrsto obrambo Spilimbergo odvisen od Sguassera / ŠPORT Nedelja, 9. novembra 2008 21 ODBOJKA - V deželnih ligah skoraj vsi na gostovanjih Ženski ekipi odločno računata na nove točke Tako Sloga List kot Bor Breg Kmečka banka pa bosta nastopili okrnjeni - Doma le še Sočani V četrtem krogu bodo skoraj vsi naši predstavniki v deželnih odbojkarskih prvenstvih igrali v gosteh. Izjemo predstavljata le Sloga List in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, vsi ostali pa tokrat ne bodo mogli računati na pomoč domačih navijačev. Slogašice bodo tokrat gostile mlade odbojkarice Sangiorgine, ki so doslej osvojile le eno točko (proti Milleniumu, ki ga je Sloga List v prvem krogu premagala). Drasičeve varovanke morajo torej nujno ciljati na zmago, čeprav bodo igrale brez sester Spangaro, ki sta na potovanju v Ameriki. Slogašice bodo verjetno zato igrale brez libera. Priložnost za zmago ima tudi druga naša ženska ekipa v deželni ligi. Bor/Breg Kmečka banka bo namreč danes gostoval pri zadnjeuvrščenem Cecchiniju iz okolice Pordenona. Domačinke v prvih treh krogih niso osvojile nobene točke, tako da si Smotla-kove varovanke novega poraza res ne morejo privoščiti. Nasprotnice bodo namreč tudi letos zelo težko dosegle obstanek v ligi (lani so izpadle, poleti pa kupile pravice za ponoven nastop v D ligi), proti takim ekipam pa je treba osvojiti vse tri točke. Trener Smotlak bo imel tokrat na razpolago le devet od-bojkaric, Vodopivčeva pa zaradi bolečin v kolenu med tednom ni mogla trenirati maksimalno. Kot libero bo zaradi odsotnosti Legovicheve igrala Con-tinova. V moški C ligi čaka Olympio Tmedia novo srečanje v boju za obstanek. V Trstu se bo namreč pomerila s Cusom, ki je bil poleti ponovno vključen v najvišjo deželno ligo. Tržaška ekipa, za katero igra tudi Elija Prinčič, je doslej osvojila že sedem točk, kljub temu pa sodi med tiste ekipe, ki so v dometu Gori- čanov, še posebno, če bodo igrali tako kot prejšnji teden. Val Imsa bo gostoval pri Prati, ki je sezono začela pod pričakovanji, tako da je trenutno s štirimi osvojenimi točkami še vedno v spodnjem delu lestvice. Favorit za zmago so nedvomno domačini, valovci pa se jim bodo skušali čim boljše upirati. Če upoštevamo začasno lestvico, čaka najtežja tekma Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje, ki bo gostila prvouvrščeni Basiliano, ki je doslej izgubil le en set. Furlani so imeli v prvih treh krogih dva slabša nasprotnika (Olympio in Rigutti, ki sta še brez točk), presenetili pa so predvsem z zmago proti Il Pozzu. Sočani bi morali igrati s postavo, ki je v drugem krogu osvojila točko proti Slogi. V postavo bi se moral namreč vrniti tudi libero Kragelj, čeprav med tednom zaradi službenih obveznosti ni dosti treniral. Naša najvišje postavljena ekipa Sloga Tabor Televita pa bo tokrat gostovala v Porcii. Domačini so lani osvojili prvo mesto v D ligi in bi se morali letos kljub nekaterim okrepitvam potegovati samo za obstanek v ligi, prejšnji teden pa so presenetili z zmago proti Prati. Slogaši jih zato ne smejo podcenjevati. Proti novincu v ligi bodo igrali tudi mlajši igralci Sloge. Lignano je namreč lani napredoval iz 1. divizije, letos pa je v prvih dveh krogih gladko izgubil proti Reani in Fincantieriju, ki sta še nepre-magana, prejšnji teden pa ni igral. Glede na to, da je doslej igral samo proti boljšim ekipam v ligi, pravzaprav še ne moremo presoditi, če bi lahko Lignano Pe-terlinovim varovancem povzročal težave ali ne. Gotovo je le to, da so se sloga-ši Reani boljše upirali kot njihovi današnji nasprotniki. (T.G.) »NASA NAPOVED« - Karin Crissani Varčevalcem odsvetuje nakup delnic na slepo V Tržiču se v B2-ligi poteguje predvsem za obstanek Po lanski neuspešni izkušnji s Torriano v B1 ligi (ekipa je izpadla, Torriana pa se je nato odpovedala tudi igranju v B2 ligi) je imela dolgoletna Slogina podajal-ka Karin Crissani tudi letos veliko ponudb. Na koncu je izbrala še eno ekipo iz goriške pokrajine, to je Tržič, s katerim že dva meseca nastopa v B2 ligi. Tržičanke, s katerimi še vedno igra tudi Manuela Tomšič, so bile v zadnjih sezonah vedno zelo visoko na lestvici, tokrat pa so prvenstvo začele nekoliko negotovo, tako da se bodo morale mogoče letos zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo. Trenutno zasedajo 9. mesto. »Če sodim po zadnjih nastopih, se bomo s težavo uvrstile v zgornji del lestvice. Po drugi strani pa smo se že pomerile tudi s štirimi izmed boljših ekip v ligi in se mi niso zdele nepremagljive. Glavni cilj društva je vsekakor, tako kot vsako leto, obstanek v ligi.« Šestindvajsetletna Karin se je v ekipo, ki jo sestavljajo odbojka-rice stare od 17 do 34 let, zelo dobro vključila in upa, da bodo v nadaljevanju prvenstva rezultati boljši. »Mislim, da smo dobra ekipa, to pa moramo potem na tek- mah tudi pokazati. Če nam bo to uspelo, se lahko potegujemo tudi za nekoliko višjo uvrstitev.« Tudi če že dolgo let ne igra več za naša društva, še vedno sledi tudi zamejski odbojki, predvsem pa Slogi List, kjer igrajo njene prijateljice. Pred skoraj enim mesecem pa je Karin zaključila tudi master za bančne operaterje in zdaj dela v banki. S svojo službo je zelo zadovoljna, čeprav je trenutno tudi bančni sektor v krizi. Varčevalcem pa svetuje, »naj ne kupujejo nobenih delnic, če ne vejo točno, kaj kupujejo. Vedno se morajo natančno pozanimati, za kaj gre.« (T.G.) NAPOVEDI KARIN CRISSANI Sloga List - Sangiorgina 3:0 Cus - Olympia Tmedia 3:1 Prata - Val Imsa 3:2 Porcia - Sloga Tabor Televita 0:3 Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Basiliano 2:3 Cecchini - Bor/Breg Kmečka banka 1:3 Lignano - Sloga 3:2 KOTALKANJE-SP Mojmir Kokorovec že na Tajvanu KAOHSIUNG - S torkovim slovesnim odprtjem se bo v Kaohsiungu, z 1,5 milijona prebivalcev drugo največje mesto na Tajvanu po prestolnici Tajpei, pričelo 53. svetovno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki obsega tudi številne druge zvrsti, od skupinskih nastopov in do in line kotalkanja. Prvi teden bo namenjem nastopom mladincev in mladink, naslednji teden pa bodo na vrsti člani in članice, med njimi tudi poletovka Tanja Romano. Na prizorišče tekmovanja pa je že v četrtek v sklopu strokovnega štaba italijanske reprezentance odpotoval Poletov trener Mojmir Kokorovec. Prihodnji torek se mu bo pridružil tudi brat Samo, ki direktno skrbi za reprezentanta v in line kotalkanju, večkratno svetovno prvakinjo Silvio Marangoni in obetavnega debitanta Marca Viotta ter za slovenski repre-zentantki novogoriškega kluba KUK Niko in Tejo Arčon. Dan kasneje bo na Tajvan poleg Romanove odpotoval še član državnega vodstva kotalkarske zveze FIHP Marino Kokorovec. BALINANJE Danes krstni nastop Gaje Gajini balinarji bodo danes končno debitirali v prenovljeni deželni C-ligi. Na igriščih pri Briščikih se bodo, s pričetkom ob 15. uri, pomerili z moštvom Tre Stelle Ronchi, ki velja za enega od favoritov za napredovanje, saj zanj igrata tudi dva prvoligaša. Gaja na tej tekmi nima kaj izgubiti, računa pa na faktor presenečenja, čeprav bosta zaradi službenih obveznosti manjkala Capitanio in Stocovaz. Ga-jevci svetujejo ljubitlejem balinanja, naj začetka tekme ne zamudijo, ker bodo po pravilniku vse hitrostne discipline, ki so hkrati najbolj spekta-kularne, na sporedu že takoju na začetku dvoboja. NOGOMET - Derbi 8. kroga v promocijski ligi danes (14.30) na tržaškem Ferriniju Ponziana pripravlja Krasu past Nogometaši repenskega društva bodo poskusili še povečati vodstvo na lestvici - Danes na domačih igriščih še Primorje in Mladost - Jutri v gosteh le Zarja Gaja ALJAŽ MILIC »Po zamenjavi trenerja je ekipa pozitivno reagirala« Aljaž Milič, zvezni igralec trebenskega Primorca, še ni nared za nastope v 1. AL. »Sicer že treniram, čeprav fizično še nisem dobro pripravljen. Na razpolago bom najbrž po novem letu,« je dejal 23-letni Trebenc, ki so ga lani operirali na kolenu. Primorec ni začel letošnje sezone na najboljši način. Po samih treh krogih so namreč pri ekipi trebenskega društva odslovili trenerja Oliviera Macorja in na njegovo mesto je prišel Maurizio Sciarrone. Po zamenjavi je ekipa le reagirala pozitivno in tudi rezultati so nekoliko boljši. Tudi Aljaž je pozitivno ocenil potezo trebenskih odbornikov: »Zamenjava na klopi je bila pač potrebna, saj smo bili igralci ne-motivirani. Sciarrone je odličen trener in kjer je treniral, tam so se moštva izkazala. Za fizično pripravo pa sedaj skrbi Duško Švab, tako da so treningi res bolj popolni. Fizično bolj naporni treningi so ob sredah v Dolini.« (jng) ALJAŽEVA NAPOVED: Ponziana - Kras Koimpex 2 (0:2) Vesna - Capriva X (2:2) Juventina - Pertegada 2 (0:1) Primorec - Medea 1 (2:0) Sovodnje - San Giovanni 2 (0:1) Fogliano - Zarja Gaja X (2:2) Primorje Interland - Chiarbola 1 (1:0) Breg - Porpetto 1 (2:1) Mladost - Sagrado 1 (3:2) Prejšnji teden je Peter Carli zbral 6 točk. Vrstni red: Sciarrone 7, P. Carli 6, Laurica 5, M. Peteani 4, Mi-kuš, Ghezzo 1. DANES PROMOCIJSKA LIGA PONZIANA - KRAS KOIMPEX: V okviru 8. kroga prvenstva promocijske lige se bosta že danes na tržaškem igrišču Ferrini na Čar-boli (ob 14.30) pomerili enajsterici Ponziane in Krasa Koimpex. Ponziana, ki jo letos vodi slovenski trener Milan Mikuš, je kot novinec v ligi pravo presenečenje, saj je doslej zbrala 14 točk in je druga na lestvici. Kot po olju pa gre Krasu, ki ima že pet točk naskoka pred Ponziano in Virtusom iz Rožaca. Trener Pon-ziane Milan Mikuš upa v pozitiven izid: »Zadovoljen sem z našimi nastopi. Dober nastop proti Krasu in točka pa bi temu dali piko na i. Mi bomo sicer nastopili z nekoliko okrnjeno postavo, saj bo odsoten diskvalificirani De-grassi. Pod vprašajem pa je nastop še enega nogometaša.« V Krasovem taboru so zelo previdni: »Ponziana je solidna ekipa in treba bo igrati zelo koncentrirano.« Odsoten bo diskvalificirani Kneževič, ki je medtem v četrtek postal oče malega Nigela (čestitamo), in poškodovani Orzan. Sodil bo Videmčan Nacca-ri. Danes: Virtus Corno - Mariano. 2. AMATERSKA LIGA PRIMORJE INTERLAND - CHIARBOLA: Ekipa proseškega društva (12 točk na lestvici) bo prav tako danes (14.30) na domačem Ervattiju gostila solidno tržaško Chiarbolo (11 točk), ki je v zadnjem krogu z 2:0 premagala Zarjo Gajo. Trener Nevio Bidussi ne bo imel na razpolago le Ferra. Danes: Be-gliano - Fiumicello, Ruda - Villa (ob 17.00), Castions - Torre. 3. AMATERSKA LIGA MLADOST - SAGRADO: V Doberdobu čaka danes Mladost težka tekma proti solidnemu Sagradu, ki je z 21 točkami prvi na lestvici. Naloga ne bo lahka, kljub temu pa bodo skušali igralci doberdobskega društva iztrgati vsaj točko. Danes še, elitna liga: Tricesimo - Manza-nese; 1. AL: Gradese - Isonzo. Nogometaša Zarje Gaje Matej Bernetič (levo) in Danijel Franco (desno) na sobotni tekmi proti Chiarboli kroma JUTRI PROMOCIJSKA LIGA VESNA - CAPRIVA: Kriška Vesna bo gostila Caprivo, ki bo v Križu igrala brez diskvalificira-nega Martinisa. Društvo iz Koprivnega bo moralo obenem zaradi groženj svojih navijačev sodniku plačati 150 evrov kazni. Pri Vesni pa bo do 14. novembra diskvalificiran trener Roberto Ve-neziano. Ekipo bo tako vodil pomožni trener Val-ter Ridolfi, ki ne bo imel na razpolago poškodovanih Boata in Debernardija. Pod vprašajem pa je nastop Martina Chebra, ki je bil med tednom bolan. Sodil bo Andreetta iz Vidma. JUVENTINA - PERTEGADA: Na domačem igrišču v Štandrežu je Juventina doslej izgubila le eno tekmo (proti Lignanu). Navijači rdeče-belih torej upajo, da se bo tudi jutri nadaljevala pozitivna serija domačih nastopov. Trener Portelli ne bo imel na razpolago poškodovanega Manuela Pe-teanija in diskvalificiranega Masottija. Sodnik bo Pordenončan Cordenons. 1. AMATERSKA LIGA PRIMOREC - MEDEA: V Trebče prihaja Medea, ki ima na lestvici dve točki več od Primorca. Trener Sciarrone načrtuje, da bi njegovi varovanci z zmago prehiteli goriško ekipo in se usidrali na sredino lestvice. Pri Primorcu bosta od- sotna diskvalificirana napadalca Lanza (2. kroga) in Krevatin (1. krog). Sodil bo Goričan Pavano. SOVODNJE - SAN GIOVANNI: Tržaška ekipa bo za Sovodenjce prav gotovo trd oreh. San Giovanni ima namreč 11 točk na lestvici in tudi letos načrtuje nastop v končnici prvenstva. V primeru zmage jih bodo belo-modri dohiteli. Sodnik bo Mandolfi iz Pordenona. 2. AMATERSKA LIGA FOGLIANO - ZARJA GAJA: Vzhodno-kra-ško enajsterico čaka jutri bržkone najtežji nastop v letošnji sezoni. Fogliano, pri katerem je pomožni trener Mario Adamič, je namreč letos glavni favorit za napredovanje v 1. AL. Goričani so v zadnjem krogu prvič letos izgubili proti Porpettu in prav zaradi tega bodo jutri še toliko bolj motivirani. Zarja Gaja pa mora nujno popraviti slab vtis, ki ga je zapustila na sobotnem srečanju proti Chiarboli. Odsotni bodo Goran Križmančič, Zoc-co, Bernobbi, Mihelčič in Schiraldi. Pod vprašajem je nastop Bertocchija. BREG - PORPETTO: Brežani bodo poskusili potrditi drugo mesto na lestvici. V Dolino prihaja nevarni Porpetto (11 točk), ki je v nedeljo premagal prvouvrščeni Fogliano. Pod vprašajem je nastop Suttore. Še pa bosta odsotna Matelich in Bursich. (jng) 22 Sobota, 8. novembra 2008 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o občnem zboru Narodne delavske organizacije: »Vršil se je izredni občni zbor Narodne delavske organizacije v svrho nadomestnih volitev v vodstvo. Ob nabito polni dvorani je predsednik dr. Josip Mandič otvoril zbor in konstatiral sklepčnost po pravilih. Po kratkem uvodu, v katerem je omenjal važnost občnega zbora, na katerem se tudi uporabi priliko za poročila o enoletnem delovanju Narodne delavske organizacije, je dal besedo tajniku Engelmanu. Isti je v svojem skrbno sestavljenem poročilu detajlirano poročal o delovanju, začenši od ustanovitve do danes. Na koncu je predlagal zahvalo 'Edinosti', ki da je bila organizaciji vedno na razpolago. Na predlog predsednika je bila tajniku izražena pohvala za delovanje in skrbno sestavljeno poročilo. Blagajniško poročilo tovariša Ziberna in poročilo pre-gledovalcev računov sta bili sprejeti s pohvalo na znanje. Sledile so nadomestne volitve pet odbornikov, enega namestnika, enega nadzornika in enega člana razsodišča. Na predlog tovariša Mihočiča so bili izvoljeni enoglasno: Čeh Jan Dodič, Josip Šorn, Jakob Trošt, Josip Dodič in Filip Jeranko, odborniki; Josip Dodič, namestnik; Fran Lokar, nadzornik in dr. Edvard Slavik, člen razsodišča. Konečno je spregovoril dr. J. Mandič, ki je govoril o razočaranju onih prerokov, ki so že ob ustanovitvi Narodne delavske organizacije videli njen polom. Ona pa, zastopnica slovenskega delavstva krepko napreduje in se razvija. Govornik je mar-kantno definiral stališče narodnega delavstva k ostalim slojem v narodu, rekoč: »Trgovec naj bo le trgovec, le ne sme škodovati narodni stvari, obrtnik isto-tako, a delavec naj skrbi za svoje interese. Naj pa tudi nikoli ne pozabi da je Slovenec; v narodnem oziru moramo biti vsi edini, moremo pa si nasprotovati glede posameznih stanovskih interesov.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Kljub izredno slabemu vremenu, so tržaški anti-fašisti počastili padle za svobodo. »Že več dni prej so skrbne žene očistile in uredile partizanske grobove, ki so bili polni cvetja. Te dni so bile na programu spominske svečanosti, a so v večini primerov zaradi slabega vremena odpadle. Toda v dopoldanskih urah se je na dvorišču Rižarne zbrala skupina antifašistov ter delegacija Zveze partizanov, Zveze vojnih invalidov ter Zveze bivših političnih preganjancev, ki so skupno s predstavniki Neodvisne socialistične zveze položili vence in cvetje na spomenik žrtvam nacističnega nasilja. Tovariš Silvan Mesesnel je najprej v kratkem nagovoru prikazal pomen svečanosti, potem pa so prisotni z eno-minutnim molkom počastili spomin nesrečnih žrtev.« Podobna svečanost je bila tudi na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani, kjer so številni antifašisti okrasili partizanske grobove s cvetjem, medtem ko je delegacija Zveze bivših partizanov položila venec. Tudi tu so številni prisotni počastili spomin padlih z enomi-nutnim molkom. Generalni konzulat Federativne ljudske republike Jugoslavije je tudi letos položil vence na spomenike partizanom in borcem JLA. Glavna svečanost se je odvijala na vojaškem pokopališču, kjer so se zbrali vsi člani generalnega konzulata pred spomenikom padlim borcem JLA. Generalni konzul dr. Žiga Vodušek je k spomeniku položil velik lovorov venec s trakovoma v državnih barvah z zvezdo ter z vzklikom »Slava padlim borcem« počastil spomin padlih. »Vsi partizanski spomeniki ter grobovi v okolici so bili lepo okrašeni. Omenimo naj samo spomenik talcem na Opčinah, spomenik padlim partizanom v Velikem Repnu, ona v Zgoniku in Saležu ter vse druge, ki so bili polni cvetja. Dokaz, da naši ljudje niso pozabili na ljudi, ki so v borbi za svobodo darovali najdražje, kar je moč žrtvovati: svoje življenje.« FILMI PO TV Nedelja, 9. novembra, La 7, ob 1.25 Tre colori - Film blu Režija: Krzysztof Kieslowsky Igrajo: Juliette Binoche, Florence Pernel in Benoit Regent Najlepši film triologije, ki jo je poljski režiser posvetil trem barvam, rdeči, beli in plavi, je pripoved o samoti, svobodi in prostovoljnih izbirah. Protagonistka, Julie izgubi v isti sapi hčerko in moža. Oba sta namreč žrtvi prometne nesreče. Prikupna ženska, ki je do tedaj živela v senci moževega uspeha in slave - bil je namreč svetovno uveljavljen skladatelj - se znajde na križpotju in se odloči za samoto. Binochejeva je za film prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo v sklopu beneške mostre. Film pa je prejel zlatega leva ex aequo z Alt-manovim celovečercem America oggi. Ponedeljek, 10. novembra, Italia 1, ob 21.10 Grease - Brillantina Režija: Randal Kleiser Igrajo: John Travolta, Olivia Newton-John, Stockard Channing in Jeff Conaway V enem najbolj oboževanih in prepoznavnih romantično komičnih mjuziklov, so na zelo preprost, pa vendar izredno simbolen način, prikazane ljubezenske težave in kaprice najstnikov, ter njihova večna dilema, ali je bolje razvijati lastno osebnost, ali pa se pridružiti skupini priljubljenih idolov. Avstralka Sandy spozna na počitnicah v Ameriki prijaznega in privlačnega Dannyja Zuko in med njima se kmalu razvname ljubezen. Sandy je zato toliko bolj srečna, ko se njeni starši odločijo ostati v Ameriki in se tako že lahko veseli ponovnega snidenja z Dan-nyjem v šoli. Toda tam je Danny povsem drug mladenič, in se kot vodja skupine lepotcev T-Birds, noče navezati zgolj na eno dekle... Torek, 11. novembra, Rete 4, ob 21.10 Le ali della liberta Režija: Frank Darabont Igrajo: Tim Robbins, Morgan Freeman, James Whitmore Andyja so policijske oblasti osumile in ob- sodile umora mame in njenega ljubimca, za katera pa se nadebudni bančni funkcionar vse do zadnjega proglaša za nekrivega. Niti v zaporu pa se Andyju ne godi najboljše, saj ga ostali jetniki žalijo in nadlegujejo, kot se ponavadi obnašajo z najhujšimi kriminalci. Za usodo nesrečnega osumljenca pa se kaj kmalu zavzamejo stražarji. V svojevrstnem zaporniku namreč najdejo enkratnega finančnega svetovalca. Sreda, 12. novembra, Italia 1, ob 21.10 The departed Režija: Martin Scorsese Igrata: Matt Damon in Leonardo Di Caprio Hollywoodski remake hongkonškega filma Infernal Affairs, je predvsem zgodba o dobrem in zlu, ali točneje pripoved o propustni coni, kjer se zločin in pravica spogledujeta, dotikata in naposled tudi zamenjata vlogi. V taki sivi coni se odvija tudi življenje protagonistov, policijskih agentov Colina Sullivana in Billyja Costigana, ki ju druži isti poklic, a popolnoma nasprotno gledanje na svet. Prvi si ga je namreč izbral, da bi se pri tem realiziral in na najhitrejši način obogatel; drugi pa se mu je zaobljubil, da bi se čimprej otresel vezi s preteklostjo in časom, ko je živel v tesnem stiku s protizakonitim svetom. Oba sta za dosego svojega cilja pripravljena na vse. Sullivan se proda mafijski tolpi in ji iz policijskega urada sporoča vse tajne informacije, Costigan pa hlini, da je član ravno tiste iste tolpe, vse pridobljene informacije pa posreduje policijskemu vodstvu. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO KROMA VOJAŠKI ODDELEK, VOD DEBELEJŠI KONEC DEBLA NARAVOVARSTVENA SL. PISATELJ LOKAR NEMŠKI SPOLNIK SESTAVIL LAKO VRSTA BORILNEGA ŠPORTA AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH DRAŽBA, JAVEN RAZPIS DUHOVNA CAST KALIFOV ČRTA SEČNICA TAZIO NUVOLARI KONTOVELOV PREDSEDNIK GRŠKI ZGODOVINAR IN FILOZOF PRE2IVNINA ŠPANSKI KOLESAR (ABRAHAM) DUŠA (LAT.) REKA V FRANCIJI FR. POLITIK (PIERRE) RIMSKI CESAR, KI JE RAZDEJAL JERUZALEM IGNAC PO DOMAČE SL. VIOLINIST (IGOR) ALOJZ REBULA NAJMANJŠE ŠTEVILO SOSEDI SLOVENCEV RUSKI PESNIK (NIKOLAJ) BERI PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI POLITIK (STELIO) IGRALEC NA BRENKALO NAČIN UNIČ. MRČESA PRIPADNIK NARODA OB KASPIJSKEM JEZERU SLOVENSKA SOPRANISTKA BRODNIK PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SODO ŠTEVILO STAR SLOVAN IGRALKA IDA KRAVANJA NEKDANJI HRVAŠKI KOŠARKAR (ŠOLMAN) IME PERGA-MONSKIH KRALJEV MIHA ARIH VLADO NOVAK LISTNATO DREVO USA PO NAŠE NAŠA PRITRDILNICA TRSKA LASTNINA OPERNI SPEV IT. NOVINAR, ZALOŽNIK IN HUMORIST LONGANESI ELDA NANUT SLOVENSKA UMETNICA HRIBAR UREJENA OBALA, OBREŽJE CAPEK KAREL KRALJ ŽIVALI NASPROTJE OSVETLJENOSTI / PLETEN IZDELEK, PLETENINA BRAZILSKO VELEMESTO ... DE JANEIRO SLOVENSKI POLITIK (JANKO) KUHINJSKA POSODA NAUK O NESMRTNOST! SESTRA ELLEN KESSLER KEM. SIMBOL ZA SILICIJ FEVDNIK, PODLOŽNIK SLADKA ŽGANA PIJACA INDUSTRIJ. RASTLINA NAŠA PEVKA JANKOVIČ FR. POLITIK (MICHEL) JUDOVSKA MESTNA CETRT PREVOZNO SREDSTVO VIKTOR MOLKA SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI IZVIR, POREKLO SLAVNOSTNA DVORANA MAMIN LJUBLJENEC ŽELEZOV OKSID STARORIMSKI POZDRAV MODERNA ZVRST GLASBE ZADNJA STRAN SEKIRE, NOŽA BEOTIJCI NEW YORK EVA SRŠEN JAPONSKI MOTO KLUB DELAVEC Z LESOM IVAN TAVCAR RICCARDO ILLY EDMOND ROSTAND REKA V MONGOLIJI UMETNIŠKO PODAJANJE KAKEGA DELA OTOK V INDONEZIJI MADŽARSKI PISATELJ (LAJOS) TOPILA ZA LAKE REKA V NEMČIJI MESTO V SIRIJI RACMAN SLOVARČEK - COT = francoski politik • JIR = japonski motociklistični klub • KALISTEN = grški zgodovinar • OLANO = Španski kolesar • ONON = reka v Mongoliji • ROCARD = nekdanji francoski politik in premier / RADIO IN TV SPORED Sobota, 8. novembra 2008 23 18.40 20.25 20.30 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Tako Pako TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno Nad.: Incantesimo Aktualno: Sabato & Domenica Aktualno: Settegiorni Aktualno: Aprirai Nan.. Un ciclone in convento Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco Dnevnik Aktualno: Easy Driver Aktualno: Lineablu (v. M. R. Ar cidiacono) 15.55 Šport: Sabato sport 16.10 Magazine Champions League, sledi vaterpolo 18.10 Šport: 90° Minuto 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della sco-perta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Aktualno: Un giorno in Pretura Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan: Le stagioni del cuore 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 12.40 Aktualno: Pianeta mare 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Perry Mason - Lo spirito del male (krim. ZDA, '87, i. M. Faison) 17.00 Nan.: Monk (i. Tony Shalhoub) 16.15 Dok.: Dreams Road - Nemčija 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Volami nel cuore 23.55 Aktualno: Applausi 0.25 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 (vodita M. Maionchi, F. Facchinetti) 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 18.50 Resničnostni šov: L'isola dei famo-si 20.00 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 - Dossier Storie 1.05 Tg2 - Mizar 18.00 18.55 19.35 21.10 23.30 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 10.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 Dok.: Patagonia - L'ultimo Eden 22.35 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Rangeregade Film: Danni collaterali (akc., ZDA, '01, r. A. Davis. i. A. Schwarzene-ger, F. Neri) Šport: Guida al campionato Canale S Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Loggione Aktualno: Amici libri (A. Busi) Aktualno: Speciale Tg5 Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il supermercato Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: C'e' posta per te O Italia 1 V" Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale 12.55 Aktualno: Bellitalia 13.20 Aktualno: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Ambiente Italia 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 6.20 6.55 10.55 11.30 12.25 13.35 14.15 16.10 18.00 18.30 19.05 19.30 21.10 23.20 Nan: Prima o poi divorzio Risanke Nan.: Una pupa in libreria Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Resničnostni show: La Talpa Film: A Beverly Hills... signori si diventa (kom., ZDA, '93, r. P. Sphee-ris, i. D. Bader) Film: Tyco il terribile (kom., ZDA, '05, r. C. Haid, i. K. O. Massey) Nan.: La tata 0.15 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: Space Jam (anim., ZDA, '96, r. J. Pytka, i. M. Jordan) Film: Zathura - Un'avventura spa- ziale (fant, ZDA, '05, r. J. Favreau, 1. T. Robbins) Film: Congo (akc., ZDA, '95, r. F. Marshall, i. D. Walsh) 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: Lassie 11.35 A tu per tu 12.45 Inf. odd.: Volley time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero passione basket 14.00 Videomotori 14.20 Aktualno: Lavoro donna 15.05 Aktualno: Hard Trek 19.10 Aktualno: A. COM - Automobilis-sima 20.00 Aktualno: Campagna amica 20.55 Film: La mia Brunetta favorita 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.40 Nan.: Centennial LA 6.00 7.00 9.20 9.50 10.15 12.30 13.00 14.00 17.10 17.40 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Dok.: Dogs with jobs Film: Quando torna l'inverno (kom., Fr., '62, r. H. Verneuil, i. J. Gabin) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Rugby: Test MAtch 2008: Italija -Avstralija Dok.: Big game Film: L'uomo che voleva farsi re (akc., ZDA/VB/'75, r. J. Huston, i. S. Connery) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00Dnevnik 1.15 Dnevnik Aktualno: La valigia dei sogni Film: Il gatto (kom., It., Fr., '77, r. L. Comencini, i. U. Tognazzi) 23.25 Variete: Crozza Italia (t Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.35 Nan.: Križ Kraž 9.20 Kino Kekec: Na potep z babico 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tekma (debatna oddaja) 14.05 Dok. film: Veliki skok (pon.) 14.20 Film: Ati s štirimi 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.05 Film: Za ljubezen ali domovino 22.10 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.45 Hri-bar 23.50 Nad.: Svitanje (t Slovenija 2 6.30 3.15 Zabavni infokanal 8.00 Skozi čas 8.10 50 let televizije 8.35 Polemika (pon.) 9.45 Posebna ponudba (pon.) 10.00 Primorski mozaik (pon.) 10.35 Študentska (pon.) 10.50 Z glavo na zabavo 11.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krogi 11.45 Dok. serija: Vojskovodje (pon.) 12.35 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 13.40 Nogomet: tekma angleške lige: Ar- 16.00 17.00 17.25 19.00 19.55 21.45 22.15 22.40 13.45 14.00 14.20 14.40 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 23.00 0.35 senal - Manchester united Migaj raje z nami! Dok. odd.: Kostarika - Biser Srednje Amerike Nad.: Dama s kamelijami (pon.) Koncert Gušti in Polona (pon.) Košarka: tekma lige NLB. Olimpia - Cibona Bleščica Alpe-Donava-Jadran Sobotno popoldne Koper dežel- Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK ne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka: NLB Magazin 0.00 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik Šport Verska oddaja: Jutri je nedelja Vzhod - zahod Košarka NLB Alter ECO »Q« - Trendovska oddaja, sledi Mediteran Festival Balador live music Istralia Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Kultura 18.30 Kulturni utrinek (pon.) 18.45 Miš Maš (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Univerza v Novi Gorici - Prof. B. Podreka 22.00 Med Sočo in Nadižo (pon.) 22.30 Polka in Majolka (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Sv. Maša iz Ro-jana; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Vojna svetov (radijska igra); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig na nedeljski izlet; 11.00 Pogovor z »osebnostjo meseca oktobra«; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15 SMS; 17.00 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podve-čer; 20.00 Richar Wagner: Somrak bogov; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 8. novembra 2008 RUBRIKE jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika Danes, bo zaradi hladnejšega zrakav višjih plasteh ozračja še nekaj nestabilnosti; juti, pa zaradi naraščanja zračnega tlaka se bo v nižjih plasteh ozračjalahko zadrževal vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.42 Dolžina dneva 9.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.07 in zatone ob 0.57 Nad srednjim Jadranom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. z oslabljenim frontalnim valom. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno nekoliko manj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru bo vremenska obremenitev oslabela in v noaponehala. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 17,2 stopinje C. J PLIMOVANJE Danes: ob 0.16 najnižje -36 cm, ob 6.43 najvišje 41 cm, ob 13.13 najnižje -27 cm, ob 18.59 najvišje 23 cm. Jutri: ob 0.49 najnižje -39 cm, ob 7.09 najvišje 49 cm, ob 13.39 najnižje -39 cm, ob 19.37 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........12 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m 1500 m............5 2864 m . .2 . .-1 . .-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TRBIŽ O 1/10 o 6/11 CELOVEC O 8/13 TRŽIČ v 10/14 O GRADEC 10/14 O 9/13 S. GRADEC CELJE 10/16 O MARIBOR o 10/16 PTUJ O M. SOBOTA 010/16 KRANJ A LJUBLJANA 11/15 POSTOJNA O 10/13 _ KOČEVJE REKA 13/17 N. MESTO 11/16 o ^^ ZAGREB 12/17 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo v spodnjem nižinskem pasu ter na obali še oblačno vreme, tudi s plohami; sredi dneva bo ob obale do Predalp prevladovalo spremenljivo vreme; v Karniji in na Trbiškem pa zmerno oblačno. Zvečer se lahko po nižinah pojavijo meglice ali megla. Danes zjutraj bodo padavine oslabele in čez dan ponehale. Popoldne se bo delno zjasnilo.Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne od 11 do 16 stopinj C, na Primorskem do 16 stopinj C. O GRADEC 6/14 V TURBOLENTNIH ČASIH POTREBUJEMO VARNOST. V turtool&ntnih fesih je vamosinujnopotvebna. Investicija v obveznice BCCpomeni jamstvo za brezskrbnosf. Istočasno potrjuje solidnosl hzanesJivost Zadružne banke ki od vedno Ščiti koristi strank: ludi s Skiadom za jamslvo imetnikov obveznic Zadružnega kredita za vse emisije vrednolnit s stalno in spremenljivo obrestno mero, ^^^^^^^^^^^^^^^^ Rtftoric^» P'itd iirt-SK^ti ¡voijf»i-Yic^Kyrc-Y-* pro±p«fcL ^jena tup'Arjprak^'HWiwtoi.' podMtiwíhWii«isíH«ri«¿r- tffr&^fta^&ifct SWékJiáqv^urtin-líti«jiíc-ZaiNínqakr-aVa4o