161
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Fur lan, B. 2015: Pod vod na fo to gra fi ja v  Slo ve ni ji. Med mrežje: http://www.bo rut fur lan.com/clan ki/
slo_zgo do vi na.html (15. 4. 2016).
Me re la, M. 2013: Po tap ljaška ja mar ska reševal na vaja Naj de na jama 2012. Ujma 27.
Orožen Ada mič, M., Ur banc, M. 2005: Oko liščine na stan ka At lan ta – od za mi sli za ne se nja kov do knjižnih
po lic na rod no za ved nih Slo ven cev. At lant. Ljub lja na.
Tek mo va nja v pod vod ni fo to gra fi ji na ob močju Ju go sla vi je od leta 1978 do leta 1990. Društvo za ra zi -
sko va nje mor ja in pod vod ne špor te. Ljub lja na. Med mrežje: http://www.drm-drus tvo.si/?q=node/5335
(15. 4. 2016).
Turk, T. Na dnu Pi ran ske ga za li va. Med mrežje: http://www.na tio nal geo grap hic.si/in dex.php?i=189
(15. 4. 2016).
Blaž Ko mac
8. de lav ni ca Inšti tu ta za ra zi sko va nje evrop skih kme tij skih po kra jin (EUCALAND)
Pa ra da de Sil, Špa ni ja, 18.–21. 10. 2015
Inšti tut za ra zi sko va nje evrop skih kme tij skih po kra jin (InstituteforResearchonEuropeanAgricul-
turalLandscapes) je ne vlad na or ga ni za ci ja stro kov nja kov iz evrop skih držav, ki si pri za de va si ste ma tično
preučeva ti značilne evrop ske po kra jin ske tipe. Ne ka te ri med nji mi so bolj raz šir je ni in širše poz na ni,
spet dru gi pro stor sko ome je ni in zato nav zven manj zna ni. So de lujoči stro kov nja ki iz vrst geo gra fov,
kra jin skih ar hi tek tov, pe do lo gov, bio lo gov in so rod nih ved so izob li ko va li pro gram sko mi sel European
CultureexpressedinAgriculturalLandscapes (‘evrop ska kul tu ra, izražena v kme tij skih po kra ji nah’), iz
česar je iz peljan akro nim EUCALAND. Or ga ni za ci ja je te sno pre ple te na z de lom Stal ne evrop ske kon -
fe ren ce za preučeva nje po dežel ske po kra ji ne (PermanentEuropeanConferenceontheStudyoftheRural
Landscape, PECSRL).
Slika1:S soncemobsijaniterasastivinogradinaobmočjuRibeiraSacra,naprisojnempobočjunad
rekoSil.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
Prvi ko ra ki so bili na re je ni v le tih 2007‒2009, ko je po te kal med na rod ni pro jekt EUCALAND, od
ka te re ga si je spo so di la, bo lje po ve da no, prev ze la ime. Eden od nje go vih re zul ta tov je bil sez nam kmetijskih
po kra jin skih ti pov, ki je pod la ga za na dalj nje ra zi ska ve, v ka te rih ima jo po memb no me sto pri za de vanja
za upo ra bo enot ne me to do lo gi je ter iz ved ba em pi ričnih in pi lot nih štu dij. Pou da rek je na po drob nejših
ra zi ska vah že opre de lje nih ti pov kul tur nih po kra jin, opre de lje va nju no vih evrop skih kme tij skih po -
kra jin skih ti pov, iz po pol nje va nju večje zične ter mi no lo gije, zbi ra nju in opi so va nju kme tij skih po kra jin skih
grad ni kov, vzpo sta vi tvi po dat kov ne baze in za go to vi tvi nje ne do stop no sti na med mrežju ter, kar naj
bi bil končni cilj, pri pra vi at la sa evrop skih kme tij skih po kra jin.
De lav ni ca je bila or ga ni zi ra na v špan ski po kra ji ni Ga li ci ji, na tančneje v bližini kra ja Pa ra da de Sil
v pro vin ci Ou ren se. Na tančnejša lo ka ci ja je bil sa mot ni ho stel, ki so ga v go stin sko-na me sti tve ni ob -
jekt preu re di li iz opuščene male hi droe lek trar ne v do li ni rečice Mao, tik pred nje nim sotočjem v reko
Sil, levi pri tok glav ne ga ga li cij ske ga vo do to ka Miño. De set ude ležen cev iz de ve tih držav (dva opa zovalca
sta bila iz Me hi ke) si je de li lo skup na ležišča, je dil ni co in kon fe renčno dvo ra no, zato ni bilo težko nave -
za ti prist ne sti ke, prav tako ne vzpo sta vi ti pri mer ne ga, in ten ziv ne ga de lov ne ga vzdušja.
Del pos ve to va nja je bil na me njen po ročilom o obrav na vi do slej iz po stav lje nih kme tij skih po krajin,
ki se že si ste ma tično obrav na va jo. Kot prvi po kra jin ski tip so bili ob de la ni tako ime no va ni dre ve sni
pašniki (an gleško woodenpastures), ki vključuje jo pašnike v tra di cio nal nih kmečkih sa dov nja kih, plan -
tažnih na sa dih sad ne ga drev ja, oljk in hra sta plu tov ca ter kme tij skih zem ljiščih v za raščanju, ki jih že
pre rašča gr mov je ali drev je. Z vi di ka Slo ve nije lah ko do da mo še ob močja, kjer se je ozi ro ma bi se še
lah ko iz va ja la gozd na paša (ne čebel, am pak živi ne in drob ni ce). Obrav na va te te ma ti ke je že v za ključni
fazi. Še ved no pa po te ka jo ra zi ska ve v ok vi ru obrav na ve mo krot nih trav ni kov (watermeadows) in za -
pr tih polj (enclosedfields).
Glav ni na de lav ni ce je bila na me nje na na novo od pr ti te ma ti ki, to je si ste ma tični obrav na vi evrop -
skih te ra si ra nih po kra jin (terracedlandscapes). Vsak ude leženec je za svo jo državo pri pra vil izčrpno
pred sta vi tev, ki je sku paj z na cio nal nim iz pol nje nim po drob nim vprašal ni kom iz ho dišče za na dalj nje
162
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
Slika2:Udeleženciposvetovanjav ParadidaSilnaekskurziji.
KO
N
ZO
RC
IJ
R
IB
EI
RA
S
AC
RA
163
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
delo. Po leg po ročil iz Špa ni je, Ita li je, Nem čije, Hr vaške, Madžar ske, Slo vaške in Slo ve ni je so bile pred -
stav lje ne tudi te ra si ra ne po kra ji ne na jugu Ni zo zem ske in An gli je v Združenem kra ljes tvu, ki jih do slej
še ni smo po drob ne je poz na li, še po seb no ne ti ste v zaz na vi večine lju di po vsem rav nin ski Ni zo zem -
ski. Za koor di na ci jo na dalj nje ga dela in pri pra vo skup ne ga po ročila je bil za dolžen av tor tega pris pev ka.
Med mno gi mi po bu da mi za nadalj nje ra zi ska ve kme tij skih po kra jin in nji ho vih značil nih po kra -
jin skih grad ni kov so bili iz bra ni tudi za Slo ve ni jo in Slo ven ce sila za ni mi vi ob jek ti za pri pra vo in hram bo
sena (haymakingstructures), ki naj bi bili vo dil na tema na na sled njem srečanju. To naj bi pred vi do -
ma bilo spom la di 2017 na Slo vaškem.
En dan je bil na me njen ek skur zi ji po tra di cio nal ni, s te ra sa mi bo ga to ob dar je ni vi no gradniški po -
kra ji ni v osred njem delu po rečja reke Miño ter nje nih pri to kov Sil in Cabe, na se ve ru pro vin ce Ou ren se
in na jugu pro vin ce Lugo. V njej pri de lu je jo rdeča in bela vina, ki se tržijo kot zaščite na bla gov na znam -
ka RibeiraSacra (‘Sve ta oba la’; slika 1). Na tem ob močju so ure je ne šte vil ne spre ha jal ne poti. Na zelo str mih
te ra si ra nih po bočjih pre vla du je jo eno vrst ni te ra sni vi no gra di. Te ra se, pra vi jo jim bancadas, so ure di li ob
treb lje nju ka me nja in nje go vem zla ga nju v kam ni te zi do ve. Ker so ozke in strme, je na njih možna le ročna
ob de la va, težaven pa je tudi do stop, ki je po ne kod možen samo po reki. Večji del vi no gra dov je v la sti lo -
kal nih družin skih vi no grad ni kov, ki so si z vsto pom Špa ni je v Evrop sko uni jo opaz no opo mo gli. Prej je
vi no grad ništvo na za do va lo in je bilo na dalj nje vzdrževa nje vi no gra dov za ra di neu god nih de mo graf skih
to kov ogroženo. Z za seb no po bu do in evrop ski mi sreds tvi so zra sle šte vil ne so dob ne vin ske kle ti z oku -
sno ure je ni mi pro sto ri za de gu sta ci jo. Naj bolj cve ti jo ti ste na najbolj pri vlačnih lo ka ci jah. V sre dišču po kra ji ne
Mon for te de Le mos je med dru gi mi zna me ni tost mi og le da vred no Vin sko sre dišče Ri bei ra Sa cra (Centro
doViñoRibeiraSacra), kjer sta na pri vlačen način pred stav lje na tam kajšnja vi no grad ništvo in vi nars tvo.
Pisec po ročila si je dan po končanem pos ve to va nju v za led ju Por ta, sre dišča se ver ne ga dela Por tu -
gal ske, og le dal še v glav nem in ten ziv no te ra si ra no vi no grad niško-sad jar sko po kra ji no v do li ni reke Dou ro
(sli ka 3), ki je od leta 2001 uvrščena na UNESCO-v seznam sve tov ne de diščine.
Dra go Klad nik
Slika3:AvtorporočilaDragoKladnikmedogledomterasiranepokrajinev dolinirekeDouro.
G
O
RA
N
A
N
D
LA
R