DUHOVNO ŽIV
0 , ««a

ESPIRITUAL A VIDA ESPIRITUAL THE SPIRITUAL LIFE
LBTO III ASol ^UGUST 1936
BUENOS AIRES
VSEM SLOVENCE Ml
Ko sem se one dneve oglasil in sprožil vprašanje, če bi hoteli, da se vpelje slovenska maša tudi v Saavedri, sem našel pri veliki večini pravo razumevanje za to stvar. Vesel sem bil prij z= nih obrazov, katere ste mi pokazali in ste mi s tem dali novo pobudo.
Z župnikom v Saavedri, s preč. g. Gilardi, ki je bil zelo vesel, da se kaj takega začne, sva se dogovorila, dr. bo slovenska sveta maša vsako prvo nedeljo v mesecu. Ob 10 h. ne more biti radi župne maše. Zato bodo farno deseto mašo opravili na kratko, brez pridige, in bo tako za nas cerkev prosta ob pol 11 h. zato bo naša maša ob pol 11 h.
2 augusta ob pol 11 Zg.
Maša za Slovence, s slovenskim petjem in slovensko pridigo
v cerkvi kolegija na Av. del Te j ar
D O N A D O 4080
14 DNI POZNEJE, TO BO 16. AUG. BODO V ISTI CERKVI VEČERNICE, PETE LITANIJE MATERE BOŽJE IN DRUGO POP. OB 4 H.
Daleč od doma, sem v tujo zemljo Vas je življenje zaneslo. Vsak je z mnogim upanjem hitel sreči nasproti, a kako malo želja je danes izpolnjenih... Redkim se je sreča nasmehnila, skrbi in bridkosti pa so našle slehernega.
Zato sem jaz, kot duhovnik, sem za Vami prišel, da bi Vas spet spomnil na upanje, ki nam ga sveta vera daje, da ne bi v tem tujem brezvernem svetu zgrešili svojega končnega n mena. Da ne bi vse to trpljenje in bridkosti in delo, ki ga svet tako slabo plača, ostalo izgubljeno tudi za večnost!
Pokažite torej, da ste in ostati hočete verni, dobri in pošteni Slovenci. Če bo treba napravi nekaj več korakov do cerkve, spomni se, da je v božjo čast! To se stopinje, ki vodijo v nebes . In če bo južina malo kasneje, nič ne bo stem zamujenega. Le pridite, da se dostojno predstavimo drugim da storimo vsaj nekaj tudi za svoje zveličanje, da zaslužimo čast slovenskemu imenu!
Vsak® prvo nedelj® v mesecu ob pol 11 Is. maša, vsak® tretjo nedeljo pop. oh 4 h. veeerniee tm Av. del Tejar„
Iz Constituciona omnibus 71.	Iz Plaza Mayc omnibus '0
Iz Chacarite omnibus 71, colect. 31.
IV IV CANKAR
ki ga po pravici slavimo kot naj večjega slovenskega pisatelja.
je bil rejen 10 maja 187ti na Vrhniki. Iz manjkanja je zraste!, z rev-
ščino se je bo riti moral in je tako do poi nosti okusil, kako grenka
j e siromaku čaša življenja, zato pa je tudi kakor nihče napisal prelepih b e -sed, ki pridejo iz srca in k srcu tudi se-
žejo in je zato ljubljenec
svojega naroda. - Mnogo,
j) r e m nogo knjižnih da rov je poklonil svojemu narodu. -	20
vni književno sti pa je “lila pec Jernej" in “Simon Sirot
nik", ki sta prestavljena v celo vrsto jezi
ko\. Tudi njegova igra “ Hlapci" in “Pohujšanje" sta našli pot v širni s\ ei in sta bili uprizorjeni ob silnem navdušenju v tujih velikih mestih.
knjig obsega že sedaj naj-novejša izdaja n j egov ib del. Brez primere sveto-
l.etos je GO let, ko je zagledal luč sveta.
-Življenju je dal slovo 11. dec. 1918.
— ltil —
Vor sem našiti dmn.
širno mesto, te ogromne hiše. . .
S trdim kamnom tlakovane ceste ..
In še trši je izraz v obrazih!
Sama sem, ne najdem duše zveste.
O tujina, kruh tvoj je grenak,
Tvoja mrzla roka mi srce oklepa...
Kje si domovina moja lepa?
Kje rno.i dom gorak?
Kje f.ie skromne nizke koče,
Z belo cerkvico na sredi?
Kje predragi mi obrazi?
Cvetje na domači gredi?
Ah, kako pc* vsem srce mi bridko joče!
Kam naj grem vsa tožna zapuščena? Ceste bele vodijo na vse strani. . .
In po njih ljudje hitijo,
Smejejo se, govorijo,
K meni od nikjer nikogar ni.
Daleč proč je rodna zemlja,
Kjer prebiva mati draga,
Z njo slovenska govorica blaga...
Mene tu le domotožje spremlja.
Kaj je mati naročila, ko sem dom pustila?
Na Marijo ne pozabi!
Kot doma v tujini rada moli, pa boš našla vtehe v grenki boli.
In nikdo v stranpota te ne zvabi.
. V duhu zrla sem Marijo na življenja poti,
Lepa vseosrečujoča mi je šla nasproti.
Mali. ali veš" Nov sem našla, dom,
Kruh ni več grenak, - stan je lažji, in po rodnem več se mi ne toži.
Več nc mre srce mi v domotožni boli,
Daši dom mi je še ljubši, dražji.
Mati, veš zakaj več nimam tožnih dni?
V novem domu kot doma otrok Tvoj moli, in kot v rodnem, tukaj dili je božji.
Tončka-
Iz Cankarjeve zakladnice
“Mati — Domovina — Bog!”
MATI
“V mojem spominu je sveta podoba: mnogo let je že tam, zrnciom na enem mestu, mojim očem Zmerom enaka, čeprav bi morda kdo drugi sodil, da je že zabrnela in da le moje srce vselej posebej ustvari po svoie njen prvotni obraz; malokdaj se ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje bila pusta in gola moja izba ; m če hi šla od hiše, bi šel z njo božji blagoslov. To je tista noč, ki sem jo prebdel ob mrtvaški postelji svoje matere. Zdaj se mi dozdeva, da sem bil vso tisto noč popolnoma vdan in miren, mirnejši nego kdaj poprej ; nikakšnc potrtosti, nikakšne tesnobe nisem občutil, začudo lahkotno m svetlo je bilo v moji duši, kakor osvobojena je bila, Qd nekod z višine je gledalo na to mračno izbo, na tenke dolge, plamene sveč, na beli materin -obraz in name. Nikoli nisem bil tako blizu tisti zadnji, edini besedi, ki se ustavi človeku na ustnicah, kadar prestopi prag na ono stran. Slutil in občutil sem jo zdaleč, kakor sluti človek še za meglami jutranjo zarjo in občuti s sladkim trepetom njeno toplo svetlobo, ko ne v idi oko še ne kapljice luči. In vselej, kadarkoli se ozrem na sveto podobo v svojem spominu, slišim šepetanje neizgovorjene besede, kakor se je utrnila svetla iz čezva-turnega spoznanja, ki nam ni dovoljeno, iz vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in milo in gorko mi je pri srcu. osvobojeno je.”
DOMOVINA
“Domovina ni bila zunaj mene, tam nekje za gorami; tudi ni bila na zaprašeni polici, v debelo knjigo spravljena, v usnje vezana. Bila j c v meni, v mojem glasu in molku, v mojih kretnjah in mislih, v mojem življenju in trpljenju, v vsem mojem nehanju. Ljubezen ne mara več visokih besed in gan'jivih občutkov; ali kadar pade udarec, in j c treba udariti nazaj, je reka vse pogu urnejša, ic pest krepkejša...” (Koloktronij).
“Kakor ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno političen problem. Za problem raz kosanega plemena, ki se ne združi v celoto. To je vse! Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu
za m v sploh n c eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; toda rešeno-je bilo tedaj, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci -- po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotove- nisem zakrivil.
Poglavitna naloga, ki je prisojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega problema, je tale: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdaj le v toliko, da se vsi skupaj, kolikor nas je, naučimo na izust stari srbohrvaški rek: "Uzdaj se u se i u svoje kljuse!" Toliko bodo priznali tudi gotovo tudi najbolj hripravi Ilirci: a ko pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride — tedaj se t0 ne mote izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enako vi edni narodi. Že sama enostavna misel nam kaže polje, kjer moramo orati in sejati ne le zase, temveč za vse jugoslovanstvo. To pa je naše lepo domače slovensko polje. Pod avstrijskim valpti im. v svoji ječi in revščini in mnogoštevilnih nadlogah smo-povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodne moči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se je pojavila pred Lozengradorn in pri Kumanovu. Glejmo, da bomo v sebi zdravi, močni in vsaj duševno bogati (če že ne drugače), tako da nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine, temveč. da jim prinesemo darov; ali pa še boljše da si pridejo bratje sami po fce darove, preden bi jih mi ponujali.
.Vaši do odmedlevice navdušeni Ilir-.; pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne ?amo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so na vsezatinje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pra\ ega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Žabcu ali vsaj v Varaždinu.
To, kar Ilirci počenjajo, je že delirij. Hvala Bogu. da teh Ilircev nj veliko — skoraj na prste bi jih lahko naštel. Meni se ne da očitati, da ne pridem med ljudi, med ljudstvo, še prav zelo-pridem med ljudstvo: in če bi hotel povedati, kaj si misli preprost človek o jugoslovanstvu, kakor si ga Ilirci mislijo, hi moral
biti grob. ( > kakšni ilirski navdušenosti pa v slovenskem narodu še govora ne more biti — to \ este prav dobro vi sami in neumno bi se mi zdelo, če bi se lagati drug drugemu v obraz.
Ostane še stvar, ob kateri človek ne ve, če bi se zasmejal, ali razjokal. To je jugoslovansko jezikovno vprašanje, ki ga niso bili postavili avstrijski diplomatje, mojstri e- neumnosti, temveč navdušeni ljudje, ki nobenega jezika ne znajo. Posledice tega vprašanja že trdo občutimo — naši listi pišejo tako zanikerno slovenščino, da se zgražajo ob nji že upokojeni poštni uradniki. Jaz spoštujem radikalnost, ki je bila od nekdaj lepa čednost mladine. Ali če ta radikalnost zahteva, da pade slovenščina, samo zato, ker sta padla Odrin in Bitolj, tedaj hvaležno odklanjamo to radikalnost. — Zadnjič me je srečal na cesti znanec: “Odrin je pal!"’ — “Je že prav. že prav, ampak srečke ume tniške loterije še vendarle niso rasprodane!“
To jv: premalo gledamo nase. premalo mislimo nase! Ljudje so zdaj med nami — saj jih lahko vsak dan slišite — ki bi nas najrajši kar prodali — kar dali vbogajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov.
Meni pa se le zdi. da ostanemo pri tej svoji stari in naturni misli, vkljub vsem radikalnonarodnim strahopetcem. Strahopetci, res. to je prava beseda. Zakaj, še pred par dnevi sem bral izpod peiesa takega oblastnega Ilirca članek, ki odklanja naš stari narodni program, zedinjeno Slovenijo, iz edinega razloga, ker bi tega programa uresničenje ne bilo po volji Nemcem! Takemu radikalnemu učenjaku postavimo kar spomenik!
Najbolj gnusni, res — gnusni! — pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga. kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujal' !■: nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače. Tako smn siti svoje kulture, da nam je že odveč in da bi jo najrajši kar vrgli čez plot.
Rekel >em, kaj da je najbolj potrebno in edino koristno, če hočemo doseči svoj slovenski kulturni in jugoslovanski politični cilj. Naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delal!" (Slovenci in Jugoslovani. 1. 1913).
EOG
“Pri nas doma ni bilo pobožnjaštva. . . Bili smo globoko verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim darujejo čiste misli ob \eselih in žalostnih urah. Se pozno, ko me je bila že vsega opredla tuja učenost, ko sc mi je bilo srce že vse razbolelo od soparnega spoznanja, se je mnogokdaj zganilo v srcu, kakor neizrekljivo sladek in gorek spomin, kakor tiha otroška molitev.” (Moje življenje).
“Povej mi zdaj ob tej uri, ki je ura sodbe in posvečenja: ko pridem (smrt) k tebi ; da pojdeš z menoj na poslednjo pot — koga boš poklical na pomoč, da bo tvoj besednik pred pravičnim sodnikom?” — ...Vzkliknil sem; iz globočine mojega umirajočega srca je planilo:
“Mati!" — — —--------------— —
“Domovina 1 " —--------------— •— —
Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo kar je še imelo:
“Bog!"
X7 tistem hipu, ob tisti besedi sem se sladko zbudil iz dolge, strašne bolezni. Poleg mene, ob čaju, je sedela svetnica odreše-nica; držala me je za roko in smehljala se je, kakor se smehlja mati otroku, ki je ozdravel.” (Konec Podob iz sani).
AMERIŠKI SLOVENCI SO OBISKALI DOMOVINO.
V juniju je prišlo z Normandijo 40 Slovencev v domovino na obisk. Nekateri med njimi, so prvič tedaj videli Slovenijo.
Na potu so v Southamptonu doživeli, da se je v njihovo la tlijo zaletelo letalo in se pri tem razbilo.
Z isto ladijo je prišla v juliju spet nova izletna skupina iz Severne Amerike.
4000 slovenskih deklet se je zbralo v Stični v nedelj-) 21. junija, kjer se je ta dan vršil velik shod Marijinih delet. X naj večji slovenski cerkvi so sc zbrale in so jo skoro napolnile. Bil je to praznik veselja, kakor ga morejo prirediti in doživeti k: nedolžna dekleta.
Znano je, da je stiski samostan najstarejše slovenske kulturno žarišče. Ustanovljen je bil že v 11 stoletju.
Sedaj živi tam v tihem samostanskem miru ljubljenec vseh Slovencev 85 letni nadškof dr. A. P>. Jeglič.
Maj gre mimo tvojih tal
NA MORJE
Dr.-tl je vlak oli morju in nazadnje obstal. Janezu ni bilo treba povpraševati kam naj se dene, zakaj že je bil ob njem agent prekomorske družbe, ki ga je po znaku spoznal in zbral je vse, ki so bili namenjeni na ladjo, ki odpluje naslednji dan ob 8 z jut raj.
Tesno mu je bilo okrog srca, ko je stopal skozi “hangar" in kar nekaka bojazen ga je stisnila nekje v prsih, ko je čez dobro uro stopal po mostu v ladjo. Ni še dan ugasnil, pa morski velikan je že odprl tisoč nočnih oči gostom v pozdrav in \ r abo tistim, ki si želijo razkošja in udobnosti.
Vodili so ga po tesnih hodnikih in ozkih stopnicah. Globoko nekam doli in spet nazaj gori in še sem in tja. Nazadnje je nje-go\ vodnik obstal-pred odprtimi vrati kabine, v kateri je pokazal Janezu eno izmed dvanajsterih postelj, ki naj mu služi za tri tedne potovanja čez široko morje. Nekatere postelje sc bile že zasedene. Sobni tovariši za nezattpno gledali no\ odošlega. 1’rav nad njegovo posteljo je malomarno slonel na vrhnjem ležišču že starejši moški in strupeno prebadal Janeza s svojimi pogledi.
Po domači navadi je pozdravil Janez. Neko nedoločno godrnjanje je dobil v odgovor. Raje bi pač tudi on imel gornjo posteljo. pa kaj bi se pulil zato! Naj bo drugim, ki si tega morda še bolj žele, tako je premislil in molče odložil svoj kovček na posteljo in poiskal v njem nakaj prigrizka. i*a mu kar nič ni šlo v slast Še vedno je ime! slovo v grlu in je bila bolečina za ljubim domom vso- bolj velika kot pa glad. ki je že tudi imel pravici, da sv oglasi. L'redil je svoje stvari in šel, da se razgleda po ladji. Pa kar nobena stvar ga ni prav zanimala ta večer. Na krovu sc je naslonil ol; ograjo in strmel čez neštete luči in misel mu je hitela tje gori čez mestne hiše dalje in dalje in so obstale nad ljubim domom, kjer so njegovi dragi prav tedaj molče večerjali... 'fako so njegove misli krožile okrog domače hiše. Toda teža dne ga je že utrudila in kar začutil je, da je spanja treba. Počasi je stopal navzdol. Srečal znanca iz vlaka, ki ga jv opozoril na ve-
čerjo, toda i a ne zu tega ni bilo mar. Pokrižal sc je in stoje odmolil večerno molitev. Poklekniti ni hotel, da i.v bi po nepotrebnim vzbujal pozornosti tovarišev. Kar hitro je zatisnil oči in zaspal v sladko spanje pravičnega.
Ko se je predramil je že silil mladi dan skozi okroglo linico. Začudeno j c pomel oči in pogledal okrog sebe. Ni se mogel znajti. Po navadi, ki je ni opustil noben dan, si je pokrižal čelo in takoj molil kot sleherno jutro: O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem. . . Ko se je zavedel svojega položaja, ko so sc mu razblinile lepe sanje, ki so ga nosile vsepovsod kamor so ga vezale srčne vezi, je neodločen pomislil, kaj naj stori. On, vsako jutro vajen vstati na prvi klic. danes ni vedel, kaj naj začne.
Okrenil se je proti tesni linici, od kodar j c vdiral mladi dan v skromni prostor. Spanca ni bilo več. Leta že. je bil Janez vajen reda in točnosti. Tako ;e danes kar z nekako muko ostal na ležišču. Rana ura, zlata ura, so mu ponavljati nekoč. Pa je tudi sam doumel, da priden človek išče dne zjutraj. Bil je sicer tudi on iz enakega blaga kakor drugi, in je tudi on moral vsako jutro boriti boj s svojim telesom, katero si je še želelo postelje, toda Janez je doumel, da tisti trenutki podaljšanega spanca niti malo nc odtehtajo škode, ki jo s takim nemoškim ravnanjem naredi svojemu značaju. Zoperna mu je bila vsaka mehkužnost, zato je trdo obrzdal vsako jutro svoje telesno bitje in brez najmanjšega popuščanja vsako jutro nemudoma plani! iz postelje, potem ko se je pokrižal, predno je pomislil, če se res mudi. Tako je izvojeval vsako jutro izdatno zmago sam nad seboj.
Dvojna misel ga je vspodbujala k temu. Prva, ker je vedel, da je dober začetek polovica dela, zato je hotel dan vselej začeti z odločno voljo in z žrtvijo, dobro vedeč da človeku več zadoščenja da odpoved in žrtev s katero se nepotrebni stvari odreče, kakor pa če ugodi svoji neurejeni nagnjenosti in je tako res nosil vedno vesel obraz in veselo src-?. Ljudje so rekli. “Janez vedno vstane z desno”. On je pa pritrdil, da si ra v no nikdar ni prišel do tega, da bi ugotovil, če je to res.
Druga misel je segla še bolj na globoko: hotel je s tem darovati tudi Bogu svojo daritev. Bil je fant, in taka je fantovska narava, da mu je molitev bila precej teška stvar. Ni je sicer nikdar izpustil, a cesto okrajšal. Zato pa je hotel dati Bogu vsako jutro to žrtvico, da je brez obotavljanja skočil iz postelje in v mrzlem
zimskem jutru je bil prav tako dosleden kot v teških poletnih dneh. ko ga j c. kosa klicala še pred zoro. Tako je Janez s krepko voljo obrzdal -voje telo, ki mu je bilo tako pokorno ne le v času vstajanja, tem več tudi v drugih stvareh. Da celo bolezen je s svojo močno voljo premagal.
Tako mu je ta jutranja navada že bila v krvi, da si je moral danes izjemo opravičiti sam pred seboj. Samo iz obzira do sopotnikov je še nadalje ostal na ležišču, ker jih ni hotel tako zgodaj dramiti.
Pa kmalu je ladja oživela. Bila je tik pred odhodom, zato je bilo marsikomu še marsičesa treba. Tudi glas zvonov je prišel dramiti spijoče, in domislil Janeza, da bi lahko šel k maši. Saj kdo ve. kako bo tam v novi deželi in kako bo med vožnjo. Sedaj imam čas in priliko zato, tako je presodil. Tudi drugi sobni tovariši so se že dramili m škripali s posteljami, zato je Janez res vstal in ko je bd - svojo zunanjostjo kaj kmalu gotov, je stopal na krov in na mostiču zvedel, da ima samo dve uri še časa. Pol 8 h mora biti nazaj, če noče, da ladja odide brez njega.
Stopal je po neznanem mest ul v smeri, kjer je videl zvonik. Prekoračil je skoraj prazen trg in krenil na desno. Zvon, ki se je spet oglasil, ga je vabil naprej. Kmalu je stal pred odprtimi cerkvenimi vrati. Posamič so prihajali jutranji verniki, mlada dekleta, služkinje pač, tako je uganil prav Janez, zakaj gospoda ni tako zgodnja, niti ji ni treba Boga toliko prositi, ker vsakdanjih stvari že tako ima brez molitve — in tudi se za Boga kaj malo meni bogata gospoda. Da, Slovenske so. Morda je komaj nekaj dni, ko so se s krvavečim srcem poslavljale od ljube matere in svojih ('u ma tam nekje na Krasu ali na Vipavskem in so še sedaj - celim srcem doma.
Prijazno ga je sprejela cerkev. Pač večja in lepša kot doma, a vendar prav tako z večno lučko, z oltarjem, s prižnico in spovednicami in klopmi. Kakor doma se je spet počutil in neka prijetna tolota in tolažba mu je napolnila srce, ko sc je domislil besed, napisanih v domači cerkvi: pridite k meni vsi. ki se trudite in ste obteženi in jaz vas poživim. Im videl je v duhu mater.‘ki je prav to uro tudi hitela doma k maši, da sina še enkrat priporoči' božjemu varstvu.
Kakih dvajset deklet in mater in par moških se je pribralo, da z največje in najlepšo molitvijo posvete Bogu dan in da zajamejo nove moči za bridkosti in težave začetega dne. Tudi Janezu je šla molitev iz srca. Živo je občutil, kako majhen, kako neznaten je človek, kakor prašek, ki ga veter nosi, kamor hoče. Bolezen, nesreča, neuspeh, nevarnost na vse strani, tuje dežele, tuji ljudje, tuj jezik, sama negotovost ga čaka. Pač kam naj se opre in na koga naj se nasloni v svoji nemoči, če se ne bo oprl nanj, ki se je sam postavil za našega zvestega prijatelja, ki nas prijatelje imenuje in tudi ne zapusti tistega, ki mu je zvest.
Maša je tekla in minila, v Janezu pa je zrastla spet krepka zavest iu dobra volja. Krenil je iz cerkve, napravil še nekaj korakov po mestu, koder so že drveli mlekarji in peki s svojimi vozovi, tramvaji in. omnibusi pa so že vozili ljudi v njihovo dein. V direndaj je ostro vrezala ladijska sirena, da je vdariio kar skozi ušesa in pospešil je Janez korak, da ne bi doživel kake nevšečnosti.
Srečno je prišel na krov, odkoder je molče opazoval pripravljanje na odhod. Mogočni žerjavi so-stezah, nagibali in okretali svoje dolge vratove in prenašali na ladijo še zadnje potrebščine. Od vseh strani sQ še hiteli ljudje, da stisnejo še enkrat roko v slovo. Tudi objemanja in jokanja je bilo.
Še drugič in tretjič je tulila ladja in vzdignili so mostove. Za hrbtom so pripregli vlačilce. Neopazno so se sprostili odbijači, ki zadržujejo ladjo, da se ne poškoduje ob betonskem pristanu. Bolj in bolj je rastla razdalja, ki jih je ločila od brega. Odpregli so vlačilca ki sta z zmagoslavnim vriskom oznanila, da sta svoie delo dovršila, zabrneli so ladijski motorji in zamajal se je ogromni stvor. Še je pristal zadnji čolnič, da sprejme pilota, ki je ladjo krmaril na odprto morsko cesto.
Še je bilo videti ljudi na obrežju, ki so mahali z robci v «zadnji pozdrav, a vsak hip manjši so postajali. V zlatem jutranjem
soli":cu se je kopala Greta in Škorklja. Mimo Kocola in čez Banski vrh se je. odpiral pogled vse dalje in dalje. Pa previsok je greben da bi moglo oko srečati vrhove slovenskih snežnih planin daleč tam zadaj.
Bolj in boli so prijemali motorji, bolj in bolj sc stresali la-dijo, vse boli penasta je postajala široka sled za njimi, Trst pa se je odmikal in ožil in manjšal vsak hip. Zaostali so čolni, le galebi sti v širokih lokih obkrožali ladijo. Z leve jih je pozdravljala Istra na severu pa se je strmo ozadje začelo nižati in če pol ure ni bilo videti več, kot nejasno črto.
Domisli se je tedaj Janez, da je treba tudi kaj vziti. Na potu v oddelek jc opazil oglas. Po nemško in italjansko sc je bralo. Stopili jc po slovarček in si počasi raztolmači!; da je dnevni red. Po navodilu je stopil v obednico, kjer je prosil za “Friištiilc”, kakor je videl, da so delali drugi in je kmalu dobil nekaj uporabnih stvari.
Srečal se je nato z znanci iz vlaka in so krenili skupno na krov. Bili so si sicer povsem tuji, toda morje, ki tako silne razdalje pozna, zna tudi družiti. Kar hitr0 so se seznanili med seboj in si prijateljsko stisnili roke. Štirje, dovolj za dobro družbo. Na predlog enega izmed njih, ki je oil v teh stvareh že bolj izkušen, so stopili, da si ogledajo ladjo, predno zapro prehode med posameznimi razredi. Kakšno razkošje in razsipnost! In ti velikanski prostori. Saj je pravi sprehod od enega konca do drugega na prostorih prvega razreda. Vspeli so se tudi prav gori na vrhni krov. Nebi oj lešilnih čolnov in nlavov in kdove še kakšnih priprav. Zares se nam ni bati vode, je pripomnil Tone. Sicer pa žaba ne vto-ne nikoli. Meni bi ne bilo žal, če bi kaj zanimivega doživeli. Bi le rad videl, kako bi se ta imenitna gospoda obnašala.
Ogledali so si še drugi razred in potem krenili na krov tretjega. Kako pac to, je Tonetu rastla nevolia, zgoraj za tisto peščico gospode toliki prostori in udobnost, tukaj smQ pa kot sardele nagneteni. Naj jim bodo mehki in žametasti stoli, tega jim nisem nevoščjiv, a prostora bi nam pa gospoda nevšečna že lahko nekaj odstopila. Pa, nič ne bi bil hud, tako je menil dalje, privzdi-gaje ponjavo, s katero je bil pogrnjen razkošen auto, nameščen na njihovem krovu. Pač mislim, da se tisti gospod, ki ima takole gos poskega konja, ne vozi med nami! Ali torej ne bi dobili za auto prostora v njegovem razredu, pa so ga postavili sem, da nam bo jemal dragoceni prostor, ki ga že tako malo imamo. Takele stva-
ri pa meni vročo kri delajo... Pa kaj hočeš. Smo pač siromaki! To pa le rečem, da to ni za vse enaka pravica.
Na rilcu ladje so se vstavili in motrili, kako s kreko močjo orje ladja brazdo skozi modro vodovlje. Dva delfina sta se prignala sem iz dalje in kakor vprega sta se enakomerno poganjala vsak ob eni strani ostrega grebena. Pridružili so se jima še drugi in delali vsakovrstne vragolije pred gledalci, ki jih je bilo kmalu vse polno.
Mirno je ležalo morje pred njimi. Le tam in tam je počila
Še so krenili fantje na vrhnji krov in se naslonili ob rob. Da-sinja gladina in je na prelomu vscvetela bela pena. Solnce je ra* stlo že deseto dopoldansko uro, ladja pa je drsela na prej. leč tja \r obzorje se je med zeleno peno vlekel širok sled za ladi-jo, in kazal njihoxdm mislim pot tja proti Trstu in še naprej, In der jih je x'ozil železni konj puščajoč za seboj dimasti ded. Spet so hitele domov njihove misli, pa Janez se je zganil in menil; kaj bi človek sanjaril. Tone je pa poltiho zabrundal: Nevesta bodi zdrava, čolnič po morju plava...
Zadaj pa je neopažno pristopil mornar in pesem nadaljeval:
Le jadra spet naprnimo, valovom se zročimo Kak je čisto morje Kaj njemu upat smemo, mornarji dobro vemo, dekletom, kaj kdo ve?
(Dalje sledi).
Janez.
Tistim, ki imajo predolge jezike
Zven., da nekateri silno loxre moje besede. Nič hudega! Saj zato jc beseda rečena! Vsak pa naj bo pravičen in naj besedo tako razume, kot je rečena in kot je mišljena* Čc je pa kdo naglušen ali gluh, pa naj raje še enkrat vpraša, če ni kaj dobro razumel !
Na ta način je sexeda nemogoče, da bi bilo med nami kako složno delovanje za dobro slovensko stvar, če nekateri zlobni elementi neprestano iščejo/ kje bi dobili kako luknjico, kamor bodo zabijali razdiralne kline.
Izjavljam, da sem jaz vsem društvom prijatelj in želim biti sodelavec vsem, ki se z dobro voljo tudiio za dobro stvar!
ZAKAJ JE It A A ES HUDO IMA SVETE
SREČKO STEPANČIČ, Buenos Aires
Priobčujemo sledeči dopis kot koristen prispevek k naslovu, ned a bi hoteli podpisati vsa izvajanja.	(Uredništvo).
Očividno so zelo različni vzroki, da je dandanes tako hudo svetu. Ni moj namen, da hi jih po vrsti našteval in iskal primerne rešitve. Omejiti se hočern na enega izmed mnogih, ki se mi zdi posebno viden, pa ga v dosedanjih razpravah še nisem zasledil. Mnenja sem, da hi rešitev že samo tega vprašanja mahoma •odpravila brezposelnost, naj večji vzrok da je danes tako hudo na svetu, čeprav seveda z razpravljanjem v tem listu ne bomo odpravili vsega hudega na svetu, se mi zdi vendar koristno kaj več spregovoriti o tej zadevi.
Če naj povdarim in ponovim, je danes posebno zato tako hudo na svetu, ker mnogi delavoljni ljudje pri najboljši volji ne morejo najti dela, zlasti ne primerno plačanega dela.
Precej sedaj pa se mi vsiljuje vprašanje: Zakaj pa je na enkrat tako'zelo zmanjkalo dela, ki ga je bilo do pred kratkim, dovolj za slehernega dela voljnega človeka ?
Gotovo so tudi za to vzroki različni. Zato Lom vprašanje še bolj zožil ali preciziral in vprašal: Ali je danes na razpolago več ali manj dela, ali če hočete še bolj precizno: Ali je danes na razpolago več ali manj službi kakor jih je bilo na primer pred vojsko?
Na to vprašanje je prav lahko odgovoriti čisto točno brez kakih čustvenosti na podlagi stroge statistike, ki bo brez dvoma z lahkoto ugotovila, da imamo danes na razpolago veliko več služb kakor smo jih imeli na primer pred vojsko in je na prvi pogled res več ko čudno. da je kljub večjemu številu služb toliko ljudi brez službe.
Kako to:
Eden izmed mnogih vzrokov, in zelo važen so — ženske!
Kakor je znano je bilo na primer po tovarnah z apo.sl jenih pred vojsko razmeroma le malo žensk. Tovarniške delavke so bile skoro izjema. Pa čudi po trgovinah so v veliki večini prodajali komi ji. po pisarnah pisali pisarji, še n n. .poštah je bilo več
moških kakor ženskih uradnikov in uslužbencev' in po šolah več učiteljev kot učiteljic.
Pa sedaj poglejte! Saj boste povsod videli, kako je ženska odjedla službo moškemu. Po vseh pisarnah, državnih in privatnih boste našli več pisark kot pisarjev, po trgovinah skoro same prodajalke mesto prodajavcev, ženske po vseh inteligenčnih poklicih, ne samo učiteljice marveč tudi profesorice, sodnice, zdravnice, odvetnice, celo sprevodnice po tramvajih in policistke.
Vzemite sedaj te službe, ki so jih med vojsko in po vojski zasedle ženske in jih dajte spet moškim nazaj, pa bo krize mahoma konec. Vsi moški bodo zaposleni. Posredno po njih pa tudi vse ženske, ki jih bodo mogli zaposljeni in plačani moški spet poročati, ker jih bodo mogli preživljati.
Ženske so se vrinile v tako mnoge službe, ki pristojajo v resnici možem, potom korupcije. Saj so zaposlene skoro vse dorasle hčerke bogatih in vplivnih očetov', ki bi s svojimi plačami prav lahki, primerno vzdrževali še številnejše družine, pa so jim raje preskrbeli lahkih in dobrn plačanih služb, katerih zaslužke porabijo ta dekleta navadno za ne potreben luksus. Pa tudi z agitacijo za takozvano žensko emancipacijo, ki se je zadnja leta sicer res v precejšnji meri uveljavila, ki pa že doslej ni prinesla koristi ne ženam samim ne možem ne splošni javnosti, kar je nov dokaz, da ni v se dobro kar je novo.
Zaposlitev žena po obratih in delih, ki pripadajo možem ni koristna prav nikomur zato ne vem kako da io take dolgo dovoljujemo in trpimo.
Da ni koristna možem samim, je razvidno iz zgornjih vrstic, saj jih je toliko pahnila v brezdelje, brezposelnost in bedo. Da ni koristna ženam samim more sprevideti vsak kdor se malo bolj zamisli v stvar, saj je pahnila ženo iz mirnega in prijetnega družinskega zatišja, kjer je njeno pravo mesto v pezo težavne borbe za kruh, ki je za ženske moči dostikrat pretežka, zlasti pa za njeno duševnost in plemenitost neznosna. Da ni bila zaposljitev žena in mater izven hiše, po obratih in delih, ki pripadajo možem, koristna družini, zlasti deci, ki ji je vzela ljubečo mater in modro vzgojiteljico, je razvidno na prvi hip. Koristna ni bila samemu kapitalistu, ki sicer žensko delo res plačuje ceneje, pa je moral vsled nastale krize, ki jo je v veliki meri povzročilo ravno žensko delo po tovarnah, dostikrat omejiti svoj obrat in tako kljub cenejšemu ženskemu delu zmanjšati svoj dobiček. In da ni bila
končno koristmi človeški skupnosti, je razvidno iz splošne zmede, gospodarske in moralne, ki jo je povzročila v modernem življenju. Na eni strani namreč lahko vsak dan vidimo, kako so zaposlene in dobre plačane po mnogih družinah vse dorasle in ne še dorasle hčerke, ki vsled očetovih zvez dobro služijo in se v isto družino steka iz vseh strani čezmerno zaslužkov, dočim so tisoči moških brez posla. Da ne govorim o moralnih nevarnostih, ki ne samo iz najrazličnejših vzrokov orete po tovarnah in pisarnah uslužbenim ženskam, marveč je dostikrat služba samo pretveza za nemoralo, tako kvarno celemu narodu.
Jasno je torej, da pomeni tako prekomerna zaposljitev žensk v/ podjetjih in službah, ki so jih imeh še pred kratkim izključno moški in ki so jim nekako že po naravi udržane veliko nesrečo za ves narod in v veliki meri vzrok silne današnje brezposelnosti in s tem velik vzrok, da je dandanes tako hudo na svetu.
Dobro pa vem, da ni največja težava v ugotovitvi tega moder aicga zla in da je to končno brez koristi, če ne najdemo poti po kateri bi zlo tudi odpravili.
Slabo bi poznat modernega človeka, kdor bi mislil, da bi v teh rečeh pomagalo kaj samo modrovanje, pridiganje in prigovarjanje. Ljudje smo preveč egoistični, preveč mislimo sami na sebe in premalo na druge, da bi sc. vsled takih zgolj razumskih razprav in dokazov ena sama ženska odpovedala lahki in dobro jda-čani službi in jo prepustila moškemu, ali da bi en sam družinski oče z dobro plačo in zaposljenimi sinovi odpoklical svojo hčerko iz službice, ki ji jo je s težavo preskrbel na podlagi mnogih prijateljskih zvez.
Še več' Svobodomiselni sistem v katerem živimo, ljudska samouprava, kakor ji pravimo, je nesposobna da bi spremenila te nevzdržne razmere. Da bi spravili žene iz služb, ki jih ne potrebujejo in niso zanje, bi bilo treba namreč spremeniti zakone, iu zakonov ne more spremeniti drugi, kakor politična stranka v parlamentu.
In sedaj si mislite stranko, ki bi si stavila ta program. Saj bi si sama izkopala grob. Vsa žlahta ženskih zaslužkaric bi se namreč obrnila proti nji. Ko pa smo ljudje taki egoisti, ko gledamo tako zelo sami nase na naše osebne in trenutne koristi in tako malo na skupnost. Samega sebe pa vidimo, da noče kar nihče ali skoro nihče ubiti, najmanj pa politična stranka.
Edini izhod iz teli zmed se mi zdi, da bi bila močna roka umnih državnikov, čemur je lep dokaz Hitler v Nemčiji. Seveda ne odobravam Hitlerjevih ukrepov kar na splošno ampak njegova temeljita omejitev ženskega dela, ki ga je Hitler v veliki meri spet vrnil moškim, je vredna vsega priznanja. Isti cilj bi mogla doseči nikomur odgovorna komunistična diktatura, ki lahko poveljuje brez ozira na mnenja in želje večine in brez strahu, da bi mogla biti vlastodržcem izvita oblast iz rok in bi bili pahnjeni iz svojih prijetnih komandirskih mest, čeprav tudi o komunizmu nočem to pot podrobneje govoriti.
Take diktature so lahko .dobre in koristne tudi še v marsikaterih drugih slučajih, pod pogojem, da jim gospodarijo pametni, izkušeni, pravični in zvesti ljudje. Pa naj bi bili diktatorji sami absolutistični, to je nobenemu parlamentu in nobenim poslancem ne odgovorni kralji in cesarji! Ampak gorje, če pade taka neomejena oblast v roke pokvarjenim ljudem, kar pa se tako rado zgodi! Saj imamo za to toliko bridkih izkušenj v preteklosti in sedanjosti. Take diktature so seveda veliko hujše kakor pomanjkanje v svobodi!
Če končam z vprašanjem s katerim sem začel, to je z ženskim delom po tovarnah in javnih obratih, spet nočem reči, naj se žena povsem umakne iz javnosti, naj pusti tudi službe, ki so po naravi njene in jih ni malo, zlasti vzgoja po osnovnih šolah, postrežba bolnikom, obrti za izdelovanje zlasti ženskih oblek, delo v kuhinji in gospodinjstvu in tako naprej. Zlasti nočem reči, naj sc ženska ne izobražuje. Nasprotno: v službah, ki ji gredo, naj se le uveljavi, zlasti pa naj bo čim bolj temeljito izobražena, da bo mogla tem bolj temeljito vršiti svojo poglavitno nalogo: modro v z go. jo družine , .1.) umnem gospodinjstvu v domači hiši.
Antonie» MARI X O
Mnrtillero Piiblivo
Javne prodaje — Komisije — Hipoteke — Zamenjave — Kupoprodaje hiš ir. zemljišč — Uprava posestev — Zapuščine — Pravne zadeve GLAVNA PISARNA: Av. San Martin 6102 - 36 — U. T. 50. Dev. 0971 PODRUŽNICA: Av. R. S. Pena 524, V. Progreso, Tel S. Martin 0039 ZASTOPNIK: Lacroze 24 (Jose Ingenieros)
PIŠITE PO PONUDBE IN CENIKE!
JOŽE PREMKOV :
Med Slovenci v Nemčiji
\ verskem oziru zelo pogrešajo domačega duhovnika. Sedanji rektor g. Beckmann je Slovencem v vsakem oziru zelo naklonjen. Našo domovino je obiskal že dvakrat in je zanjo zelo navdušen. Nikoli ne b0 mogel pozabiti lanskega evharističnega kongresa v Ljubljani, ki sc ga je udeležil s Slovenci iz Nemčije. Pravil mi je, da bo Slovenijo ob prvi priliki spet obiskal.
'N njegovem prijetnem domu se človek počuti, kot bi bil doma. Sezidal je tudi krasno cerkev, ki je posvečena sv. Ludgeru na čast. fu se zbirajo Slovenci vsaka nedeljo in sicer vsi oni, ki so ostali zvesti Bogu in domovini. Ob odhodu so me prosi, naj pozdravim vse njihove prijatelje in znance v domovini.
Iz Buera sem odšel v bližnji Brassert, kjer živijo Slovenci. Ni jih dosti, pa se ti so raztreseni po kolonijah, da jih je prav težko dobiti. Po teh kolonijah je naseljenih tudi mnogo Čehov, Poljakov in Italijanov; pa tudi Nemci so prišli sem od vseh vetrov, največ jih je iz Saškega. Tu so najrazličnejše vere zastopane zato je dušno pastirstvo zelo težavno. Katoličani imajo lpeo novo cerkev sv. Bonifacija in tu se zbirajo tudi Slovenci. Žalibog, da žive tu Slovenci čisto pozabljeni in v nekaj letih bodo čisto izginili.
Sedanji rektor g. Landwehr, tipičen Westlalec — blaga duša, jih cesto obiskuje in zato ga naši ljudje visoko cenijo.
Društvenega življenja tu ni. Saj se še Slovenci med seboj bolj malo poznajo. Bivajo pa med njimi krasni značaji, ki se pridno oklepajo Boga in iščejo le pri njem pomoči in tolažbe. Tudi misli in spomini na dom se jim cesto vzbujajo, zlasti, če vidijo in poslušajo rojaka iz domovine. Domovina je vendar le domovina — tujina pa jim ostane vedno le — mačeha, pa četudi jim nudi materijalno oporo.
V I!ambornu, ki leži v neposredni bližini Rena, sc je najino del0 med izseljenci končalo. Polnih 16 dni sva se mudila med njimi in jih obiskala na 21 kolonijah. Obiskala sva le najvažnejše
kolonije; kdor ki hotel obiskati vse, bi moral biti med njimi tri mesece in še bi ne videl vseh. Pomisliti je treba, da živi še danes v Nemčiji 50.000 izseljencev in da so ti raztreseni po vsej Vestfaliji in Porenju.
Sedaj, ko motriva v duhu vse delo in tudi naše rojake, moram reči, da so naši izseljenci na splošno zelQ dobri, požrtvovalni, zvesti Bogu in domovini. Treba je le, da ima domovina več srca in razumevanja zanje!
_ Živo sem občutil tudi delo slovenskega duhovnika g. svetnika Kalana, ki je med njimi deloval pet let. Vsi se ga še danes spominjajo in ga lepo pozdravljajo.
Vsi naši izseljenci v Nemčiji so nama izročili tople pozdrave za g. škofa dr. Gregorija Rožmana, g. škofa dr. Iv. J. Tomažiča in našega bana g. dr. Marka Natlačena: obenem so nama izročili pozdrave za vse svoje sorodnike, prijatelje in znance.
Na tem mestu se javno zahvaljujeva vsem dobrim gg. župnikom v Vestfaliji in Porenju, ki prav po očetovsko skrbe za naše ljudi v verskem oziru. Prosiva' jih, naj bi tudi v bodoče ostali njihovi vodniki k Bogu.
Javno zahvalo sva dolžna tudi g. vikarju Božidarju Tensun-dernu, ki nama je omogočil letošnje velikonočne, pastirovanje med Slovenci. Bog mu bodi plačnik!
Iz Hamborna sva odbrzela v Düsseldorf na jugoslovanski konzulat, kjer sva g. gen. konzulu dr. Dušanu Pantiču izročila želje irt prošnje naših rojakov. Obljubil nama je, da jih bo upošteval in pomagal našim ljudem po svojih najboljših močeh.
Ob tej priliki moram omeniti velik obisk na našem konzulatu ; našega g. gen. konzula st) obiskali skoro vsi predstavniki evropskih držav v Nemčiji in tudi nemški zastopniki so bili zraven. Bilo jih je okoli 30 po številu. Med temi odličnimi gospodi je bila tudi najina malenkost. Najrazličnejše probleme so obravnavali.
Skoro dva dni sva bila gosta g. gen. konzula dr. D. Pantiča, pri katerem sva uživala vso gostoljubnost in ljubezen. Prav tako sva uživala vso ljubezen od g. komisarja Hinka Samca in tajnika g. ]. Benuliča. Vsem se najlepše zahvaljujeva!
FOTO SAVA
SAN MARTIN GC8	(križišče Tucuman)
Domov ne moreš. Vsaj verno svojo s iko lahko pošlješ. Oglasi se pri n~s! — Fotografije vsake velikosti. Povečave. — Razvijanje. — Hitro in točno. Po slovensko.
FRANC BAR TOL
Iz Argentinske Zgodovine
m.
Iz prejšnjih izvajanj smo se seznanili s početki politične organizacije v Argentini, z boji generala San Martin-a za svobodo« mlade republike. Logično bi bilo, da bi nadaljevali popis v kro-nologičncm smislu, ali ko obhajamo dne 12. oktobra t. 1. 100 letnico ustanovljenja mesta Buenos Airesa, mislim, da bi bilo zanimivo, ako posežemo malo bolj nazaj, in da vidimo, kako se je vršilo odkritje te nove zemlje, s kako velikimi težavami so se morali boriti prvi naselniki danes ogromnega mesta.
Že v najstaiejših knjigah, grških in latinskih, najdem,, mne«-nje, da mora obstojati na zapadu, “Herkulovih Stebrov” (Gibraltarja) dežela, ki so jo jeli imenovati Atlantida. Platon, grški modrijan, ki citira stare egipčanske svečeniške zapise, pravi, da je obstojala ob početku sveta sredi Atlantskega oceana dežela, ki je podobna dvema Afrikama skupaj. Rimski modrijan Strabon, mnogo let pred Kristusom, in tudi drugi tedanji učenjaki v Rimu in Greciji, so učili, da zemlja mora imeti obliko krogle, ali gotov i niso bili, ker niso imeli zato dovolj dokazov. Vsem tem zapiskom so se pridružili še drugi, zlasti knjiga Marka Pola, ki je bil kot mali deček vjet in prodan Kitajcem, kjer pa je dosegel pozneje radi svoje bistroumnosti, velike časti in bogastvo in ko se je vrnil leta 1295. v Benetke, je spisal knjigo, kjer opisuje znamenitosti in bogastvo vzhodnih dežel, bogastvo zlata, dišav in svile, kajti ravno po tem blagu je hlepel tedanji svet; a vsa kupčija s temi predmeti je bila monopolizirana \ rokah Arabcev -krivovercev; in Benečanov. To so bili ravno vzroki, da so Portugalci jeli zahajati bolj in bolj globoko na vzhodu Afrike in so-tako odkrivali vedno več novih dežel in da ne bi imeli sporov s Španci, kajti najmogočnejše države so bile tedaj Španija in Portugal, je tedanji papež Martin I. tako razsodil, da vse dežele, lev bi jih odkrili na vzhodu Azorskih otokov7, morajo pripadati Portugalcem.
Tedaj so že- poznali kompas, akoravno ga še niso mnogo vpo rahljali in ko je vladala v Španiji kraljica Izabel, se je nekoč po-
javil na njenem dvoru, proseč audijence, mož. ki je bil dobro priporočen od tedanjega španskega kardinala. Ta mož se je imenoval Krištof Kolumb (Lnslobal Colčn). Razodel je kraljici svoje načrte in prepričanje, dokazoval je na podlagi starih sporočil in spisov, da lahko pride do Indije in Kitajske, ako se napoti naravnost proti zapadu. Aventure vedno mikajo in ustna sporočila so bila polna bajk o razkošnosti orijentalskega življenja in bogastva in po dolgem posetovanju, je kraljica dala Kolumbu sredstev, da opremi ladje in dobi dovolj izurjenih mornarjev.
Tako je dne 3. augusta leta 1492. odplul s tremi neznatnimi ladjami proti zapadu, v nepoznani smeri, vedno misleč, da bo prišel na Kitajsko ali Indijo, v dežele, ki jih je tako žive opisal Marco Polo. Ali videti je, da Kolumb ni poznal spisov rimskega modrijana Strabona, ali pa da mu ni hotel verjeti, kajti ta mož, že mnogo let pred Kristusom, je izračunal, da Atlantski ocean mora imeti približno 200 tisoč stadijev širine, kar je ravno razdalja med Europo in Japonsko. Mislimo si, da bi ne obstojala Amerika in da bi bilo namesto nje samo morje, kot si jv to predstavljal stari Strabon, Krištof Kolumb bi ne bil nikdar dosege! s svojimi slabotnimi barčicami dežele v katero se je bil namenil, to je Indijo in Kitajsko. Tam nekje srdi Tihga oceana, ako že ne popre-je, bi bila cela posadka z ladjami vred omagala in izginila v globočine morja. Ali slučaj je hotel drugače; tako so po dolgih dveh mesecih in pol, dne 12. oktobra leta 1492. zagledali kopno zemljo; Kolumb je bil že v obupu, kajti posadka, ki se je sestajala skoro iz samih banditov, ker se ni hotelo dovolj mornarjev prijaviti za to nevarno in negotovo podjetje, mu je pričela že pretiti, da ga bo vrgla v morje. Ali sreča je hotela, da je v najkritičnem položaju nekega jutra zaslišal krik mornarja, ki je stal na straži in ki je klical, da vidi zemljo.
Krištof Kolumb in njegova posadka so mislili, da so dosegli deželo Kublav Kana, o katerem je govori! tako potanko Marco Polo in poslal je odposlance v notranjost dežele, da se poklonijo mogočnemu Kanu in da ga pozdravijo v imenu španskega kralja. Ali kako ogromno je bilo začudenje in razočaranje, ko so se odposlanci vrnili in pripovedovali, da niso našli drugega kot na pol divje ljudi in nbožne kolibe iz vej in blata, in nikakega sledu o nobenem bogatstvu. Ali vendar Kolumb se ni dal ostrašiti. Krstil je ta otok “San Salvador” (Sveti Odrešenik) in se je podal na jug, kamor so mu kazali domačini. Ali tudi novi otoki, ki jih je
■srečal na svojem brodarjenju, mu niso dali, česar it; iskal in ko je videl, da ladje že ne morejo več vzdrževati, kajti od treh mu je ostala ena sama, se je vrnil na tej domov v. Španijo, da da poročilo < najdenju nove zemlje.
Vsi v Španiji so seveda mislili, da je Kolumb odkril obljubljeno deželo zlata in dišav in niso imeli niti pojma, da je to bit popolnoma nov svet, nepoznan do tedaj. Ko se je Kolumb podal drugič na pot, je odšel s 17 ladjami in 1.500 spremljevalci, ki so obstojali iz nekaj naselnikov, redovnikov, a največ pa iz pustolovcev, ki so mislili, da bodo planili na zaklade, ki jih čakajo v novem svetu, kot črni vrani na svojo žrtev. Naravno da je ta druga ekspedicija prevarila üpe vseh. kajti niso našli zakladov, ne svile, o kateri so sanjali v domovini. Kolumb je na tem drugem potovanju odkril še nekaj otokov, ki se nahajajo v srednji Ameriki v meksikanskom zalivu. Moral pa je po ogromnih nezgodah nazaj v domovino, obtožen in očrnjen pred kraljico. Na dvoru je opral svojo čast in dobil je novih sredstev, da se je zopet mogel podati na pot, ali tudi sedaj brez boljših uspehov in četrto potovanje je bila prava muka, tako da se je vrnil domov bolan na duši in na telesu, kjer je strt in reven kmalu umrl.
Svet mu dolguje veliko zahvalo, kajti samo s svojo železno voljo in ncustrašenostjo je odkril zemljo, o kateri ni nikdo sanjal, ali vendar ta mož ni niti slutil, da hi se nahajali tako blizu, kode; je brodaril, ogromni zakladi zlata in srebra meksikanskih Indijancev in bajni kupi zlata peruanskih domačinov. Obogateli so z njimi pustolovci, ki so izrabili Kolumbove izkušnje, nagrabili so bajne vsote zlatega denarja in Španija je tako postala najmogočnejša država, kajti zakladi, ki so prihajali zlasti iz Peru in tudi iz Meksike so naravnost poplavili tedanjo Španijo, a so prinesli obenem rudi mnogo slabih posledic; narod se je zelo razvadil, skrajno pomehkužil, bilo je vsega zadosti in ravno to ie povzročilo, da je država pričela kmalu pešati in jc kmalu stopila v ozadje gospodarske in politične veljave. Pustili bomo borbe Špancev v Peru, v Meksiki, Boliviji itd. in bomo rajši pogledali mah) natančneje kako so odkrili vzhodne južnoameriške dežele in končno dežele “del Rio de la Plata’’, kar nas pač najbolj zanima.
(dalje sledi).
FRANC. BARTOL.
Slovenski Obrazi
PO SAAVEDRI IN FLORIDI
V Saavcdro! Tam je Slovencev, da je kaj. En mil j on ? malo manj že, a precej vsekako, tako so mi povedali.
Pa sem je ubral oni dan, na državni praznik te naše nove domovine 9. jul. Z g Laknerjem sva jo ubrala. Kav na 71 omnibus in potem na ulico Miller. Najmanjšega in naj mlaj šega znanca, ki sem ga pred par dnevi krstil, malega Bertcleka. Janezka sve šla prvega obiskat, zakaj zanj sva bila gotova, da ga dobiva doki sem ga pred par dnevi .krstil, malega Bertclčka—Janezka sva skakala in lovila prostor varnemu koraku. In so se pred nama odprla vrata... Slovenska postava od nog do glave; lasje in oči, podoba in potava. Če bi ne hotel, moraš takega pozdraviti s slovensko besedo in sva ga in tudi odgovore dobila in že sva stala v veži trgovine gospe Tratnikove.
Začudeno in malo nezaupno je pogledala. Pa se je takoj oglasila njena slovenska čud. Tako kot so napravili mati doma: če je kaj primernega za gostoljuben sprejem! Seveda je bilo hitro pri roki vsekaj. Pa to je postranska stvar kaj, kajti: ni dar vse, temveč roka, ki ga da! In srce s katerim ga da! Ljdbeznjiva beseda je več vredna, kot kdo ve kaj! “Pa naj vam povem nekaj zanimivega: pred letom ali več, pa prav na današnji dan smo vabili slov. gospoda, ki' je bil na Paternalu, naj pride na kosilo. Pa ga ni bilo. Ni mogel. Tako je menila gospa.
“Jaz sem vam pa kot cigan, pridem nepovabljen in često tudi kaj malo zaželjen”, tako se je glasil moj odgovor. Z veseljem je ugotovila gospa, da je vesela mojega nepričakovanega obiska. Zakaj tukaj se ne zgodi, da bi duhovška oseba prestopila kak prag navadnih ljudi — razen, če je duhovnik klican k umirajočemu.
Slovencev pa tu. da je kaj. Ne rečem da smo vsi najboljši, tako je menila, pa za naj slabše nas pa tudi ni treba imeti. Taka je ta dežela, da človek mora postati kot žival, da pozabi na vse, kar je lepšega in boljšega...
Tako smo uganili eno in drugo, pa skozi “mala vrata" je ve-
•dno pricapljal kak drobljanček, ta s “cinco”, da sc malo posladka... oni po maminem naročilu. Nama je pa že bilo tudi treba stopiti dalje, da se oglasiva še kje.
Pa sva stopila, da obiščeva Bertcljčka - Janezka. Res naju je čakal. Kaj pa bo drugače, ker za enkrat je še tako velik gospod, da se še samo nositi da. Spet so bili presenečenj nad mojim prihodom. Spet smo sedli in na konto botrine, da bi trčili. . . Pa smo se sporazumeli, da bo to primerneje za kosilo. Prav hvaležen sem bil za oonudbo. In sva hitela naprej.
Kopica otrok se je vsula okoli naju. “Stampita in medažita”, to je njihov veden pozdrav. Menda nimamo duhovniki zanje ničesar drugega, kot svetinjce in pildke... Jaz pa sem po nepii-liki še te stvari pozabil. In zadovoljiti so se morali z obljubo. Pero, padre, no olvidarse!... so klicali še za menoj.. .
Že nama je pritekla nasproti mala Peričeva Klida, najina znanka že iz “almacena”. Redka prikazen je duhovnik, še boli redka pa slovenski duhovnik — :e menil g Alfonz in mi krepko stisnil roko, gospa pa že pristavila stol in hitela z opravičevanjem. “Tako po revščini smo, ne zamerite gospod!’’. “Le nikar preveč skromno gospa!” — tako sem odgovarjal v pozdrav, videč, da je vse lep0 v redu in vsa hiša znamenje marljivih ljudi in tudi za razmere kar precej udobno.
Kaj pa s Slovenci, imate kaj stika? sem vprašal.
Po malem. Tukaj pač. Jih poznan? domala vse, ker sem si prvi tukaj lasten dom postavil, in je tega že dolgu let, sicer pa : saj veste, kruh je prvo! Tako se'borimo zase, pa za druge tudi. Pa hvala Bogu, da je tako, je nadaljeval gospodar in predstavil še ostale člane družine.
Če bi mi napravil uslugo, in mi malo pokazal pot okoli slovenskih družin, sem poprosil. X veseljem je pristal in taks. smo krenili naprej.
Radovedni pogledi črnolasih in črnokih kriožov so viseli na moji črni suknji, kodrasti plavolaski, rojeni slovenski Amerikan-čki, pa so nosili novico okrog, da je prišel “slovenski nune”. Povsod so bili presenečeni nad mojim obiskom, a povsod so se vrata široko odprla in veselo smo si stisnili roke v prvi pozdrav v tej tudi zemlji, kjer se še nikdar mnogi niso srečali s slovenskim duhovnikom.
Pa sem načel glavno misel, ki me je vodila: Slovenska služ-da božja v Saavcdri! Seveda bomo prišli, kako da ne. da borno
spet enkrat slišali slovensko pesem in slov božjo besedo. Saj molimo tako le še po slovensko, drugače ne znamo in tudi ne moremo. Kako bo škrjanček pel drugače, kot po škrjančie... Toda tudi s slovensko molitvijo ne delamo Bogu preveč sile... To je taka dežela, da človek na vse pozabi, kar je dobrega. Samo delo in delo in delo... O vem. da ni tako prav... Pa, veste, gospod, človek vidi po svetu marsikaj in postane tudi drugačnih misli...
Da, da! Raznih misli je vrag po svetu nasejal. Usodno je toda st. ravno njegove misli take, da ušesu bob prijetno žgečkajo kot božja beseda, ki obeta človeku pravico in tolažbo in veselje in plačilo šele v večnosti. Z dobrotami tega sveta pa plačuje vrag že v teh dneh. Med ljudmi, ki živijo samo za ta svet. se kaj lahko človeka oprime njihova modrost’. Človeku diši pač ti sto kar ima pred nosom... Ono, ki je daleč, komu je tistega mar?...
Tako so se utrinjale razne misli, a iz prijaznih obrazov smem upati, da me ne bodo pustili na cedilu. Mislim, da ni veliko takih, ki bi sodili, da “že vem, kaj iščem”... Pa res ne vem. kakšnega dobička bi si mogel jaz iskati s tem, da stikam za Slovenci okrog, skakaje čez grde jarke in no obilnem blatu in tudi skozi neprijazne pozdrave raznih nerodnežev, ki vpijejo za meno “fierro in cuervo” in kdo ve kaj še vse. ..
Prav vesel in hvaležen g Periču sem sc že pozno vračal.
00—oo
Spet so mi povedali: Na Floridi, tam je Slovencev. Tristo družin. Imajo lastne hiše... Malo veliko ic to, tako sem sodil; dobro; Jih bom poiskal. Da jih povabim k maši v Saavedro. Lep solnčen dan! fn sem jo mahnil kar z vlakom. Na Juan B. Justo. Valle Hermosa... lepo ime! Ulica ni tako vzorna! Y času dežja mislim da pravo nasprotje lepega imena “Krasni dol”.
Gospod Kovač je ravn0 z dela prišel. Tam iz Olivosa, kjer je zaposlen v elektrarni. Ko me ie videl Korelček, ki je šele pred tremi meseci sem čez lužo prišel iz prekmurske zemlje, je tekel naznanit mami “gospod kaplan, mama!”. Kdo je vedel, da najdem tu ljudi, ki so prišli sem že za menoj. Dve družini živita v lični hišici, fantka sta pa eden drugemu učitelja. Roman uči bratranca po kasteljansko, Korelček pa mlajšega Romana po sloven* sko. Pa spet ni bilo ne podobice ne “Lučke”, da bi napravil veselje fantkoma.
Gospod Kovač nie je potem spremil, da poiščeva naše ljudi.
Oddalcč že se je predstavila “Lechcria goriciana”. Nedvomno so naši ljudje to. Zakaj vsi lokali z imenom Trsta in Gorice so slovenska podjetja. Kar prihranil sem si nadležno vprašanje, če so Slovenci. Kaj hi lovili slepe miši! Najjasnejši odgovor dobim, če po slovensko pozdravim in tako sem napravil. Kar razširil se je obraz v veselo zadovolnost ob teh besedah in presenečena je gospa dala slovenski odgovor. Da bi mi postregla, toda, čas nam je bil prekratko odmerjen, zato sva si raje prihranila za drugič, pač pa prosila in dobila nadaljnih navodil, kje je še naših ljudi kaj dobiti. Žal je gospod moral na vso naglico po delu z mlekom okrog.
Stopala sva dalje. Za vsakim voglom sva našla kako hišico z našimi. Nekatere so že povsem gotove, druge počasi "zore”. Pa le dajo lastno streho. Vsi pa so z veseljem pozdravili misel slovenske službe božje. Res bo treba nekaj korakov tja do Saaved-re. Kar “cel četvrt ure”. \li pa z vlakom za “cinco". Tam iz Brd, iz Vipavske doline in kraških skal, od soške doline na pragu Go-Tice... pa so še prav taki. dobri ljudje. Po večini... Nekaterih se pa tudi rja prejemlje, toda do jedra je le malokomu že segla. Pa vedo in čutijo to: Ej nismo več tako, kot so nam mati naročali, ko so mi svetinco dali na vrat! Svetinco in dober nauk, ki ga še mnogi hrani!... Tisto nedeljo pa pridemo ob 10 uri in pol.
A se mi je tudi primerilo, da so se vrezale vame oči, ostro kot psica, češ: črni hudič, tukaj takih kar nič ni treba! Ni bila ta beseda izgovorjena... a mišljena gotovo...
'J ako sem naše ljudi iskal. Ko je bilo dneva konec pa še naprej v noč. Saj doma je ta čas ob 8 h še solncc zunaj”, tako sem jim pojasnil potem, ko sem na slovenski pozdrav tudi odzdrav po slovensko dobil.
In tako smo ugotovili: revna in majhna je naša slovenska zemlja in uboga naša slovenska mati, pa le ima toliko ljubezni do svojih otrok, da pošilja za njimi iz domovine živ opomin, naj ne pozabijo v tujini ne zemeljske in še bolj gotovo naj nikdar ne ( pozabijo nebeške domovine.
Y nedeljo torej 2. anglista ob 10 in pol, da razumem, ob pol 11 h. To je pivo nedeljo v augustu bomo slišali, kako se slovenska pesem in beseda glasi v cerkvi v kolegiju Saavedra, poleg postaje Saavedra. 14 dni pozneje pa istotam ob 4 h. pop blagoslov in govor ili tudi zapeli bomo kaj. Na Av. Tejar.
“Duhovno življenje” bomo pa tudi naročili. Saj tako r.ikakc skupnosti med nami ni. Ta list, tako poceni, pa res lahko presto-
pi tudi n ui ožja vratca. In tud: prikupen je na znotraj in nazunaj. Nič skrbi, gospod, bomo vas že podprli in tudi mi storili kar je od nas treba, tako so mi zagotavljali.
Škoda, da se ni tako začelo že davno, ko so bila naša srca se cela slovenska... Drugega augusta pa gotovo na svidenje.
Če bodo svi Slovenci, 20 kvader na okrog pokazali nekaj dobre volje, bo cerkev premajhna. Da bi le bila!
Hladnik Janez.
Slomškov praznik v Mariboru
Mladini je bil učitelj in vzgojitelj veliki slovenski škof Slomšek, mladina mu je tudi prva ob dnevih njegovega praznika izkazala spoštovanje.
21. junija je bil dan mladine. 15.000 otrok sc je zbralo ta dan v Slomškovem mestu, 15 tisoč nedolžnih src je molilo za velike potrebe slovenskega naroda. Čudovita je bila pesem iz tolikih grl. X- dolgih vrstah se po končani sveti maši poromali na Slomškov grob.
28 junija so se stekale množice v mesto od prve zore. Peš in na vozovih in vlakih. Podvojilo sc je ta dan število stanovalcev. 30.000 Slovencev je prihitelo na te slovesnosti. Nikdar še sc ni zbralo toliko ljudstva v tem mestu. X se veličastvo praznika pa se je pokazalo, ko so v brezkončnih vrstah stopali vdelcženci med neštetimi zastavami in praporji prepevajoč Slomškove pesmi, da se poklonijo slovenskemu svetniku.
Brezkončne so bile vrste narodnih noš, kolesarjev in vernega ljudstva.
Najsiinejše ' tise pa je na vse gledalce napravila igra o svetem Cirilu in Metodu. Na prostem, :>b čudoviti razsvetljavi jc nastopih.' 250 oseb, ki so predvajali to znamenito zgodovinsko igro. Za tisočletje nazaj v davno preteklost so poromale misli gledalcev, v ono davnino, ko sta sveta Brata prinesla našim prednikom luč svete vere. X" častitljevih starodavnih nošah so oredstavljali borbo med “Dobrini in zlim’’.
Doslej Maribor še nikdar ni dožival tako veličastnih dogodkov. Želja vseh Slovencev pa je, da bi kmalu doživel še slovesnejši dan, kf, bo našemu Slomšku priznana čast svetnika, ko mu bodo klicali stotisoči Slovencev Sveti SlPmšek, prosi za n^s.
400.000 podpisi podprta je sta v Rim prošnja za Slomškovo beatifikacijo.
DOMOVINA IN IZSELJENCI
Ogromna in težka je borba naših izseljencev v tujini za svoj gospodarski, še mnogo večja pa za svoj verski in narodni obstoj. Ne, naša kri na tujem noče utoniti v tujih morjih! Z junaško in mogočno voljo se je postavil naš slovenski izseljenec v bran proti mogočnim valovom tujine, ki butajo ob njegovo srce in ga prete požreti narodno, marsikje pa tudi versko.
Ta borba je bila vse do zadnjega časa toliko ogromnejša in težja, ker domovina-mati ni storila svoje dolžnosti do njih. Zamašila si je svoja ušesa in svoje srce, da ni slišala njih obupnih krikov po pomoči. Dolga pol stoletja sc med nami za naše izseljence ni naredilo prav nič.
Edini slovenski duhovnik je bil, ki je slišal te obupne klice po pomoči, sc sam vrgel v valove tujine kot prostovoljni izseljenec, da reši, kar se rešiti da. Tako je bilo v Severni Ameriki, tako j vbilo pa zadnja leta tudi z našim izseljenstvom po zapadnili državah Evrope. Kako ogromne so bile žrtve slovenskih izseljenskih duhovnikov zlasti po zapadnih državah Evrope, katere so morali prinašati na oltar svoje ljubezni do svojega naroda, to ve samo Bog v nebesih in naši izseljenci. Po osem, da celo po deset tisoč dinarjev je bilo mesečno za razne škodljivce med našimi izseljenci! Za slovenskega trpina-izseljenskega duhovnika ni bilo drugega kot brce in preganjanje.
Družba sv. Rafaela, ta mati naših izseljencev, je pa zadnja leta dosegla, da je šlo za izseljenci tudi nekaj idealnih slovenskih učiteljev, da pomagajo slovenskemu duhovniku pri njegovem ogromnem delu za narod in državo med zapuščenimi izseljenci.
Prvi učitelj, ki je odšel v Francijo na tako narodno misijonsko delo, je bil g. fanko Jankovič, šolski upravitelj iz Ambrusa. Tja ga je izvabil g. j os. Kastelic in za to idejo sam tudi osebno veliko žrtvoval. Toda. ker je bil g. Jankovič "pretidržaven in pro-tinarodni’’ element, sc je z ogromnimi težavami in posredovanji doseglo sami toliko, c'a sc mu je po dolgem boju dovolil samo brezplačen dopust. Družba sv. Rafaela j c morala porabiti ves svoj vpliv, da je to dosegla. Pa še, ko je bil tam so ga park rat brzojavno poklicali nazaj v službo in je bilo zopet ogromno dela in Stroškov, da so ga ohranili na "brezplačnem dopustu” v Franciji. Kakšen je bil ta njegov "dopust” in je še, pa sporočajo naši izseljenci iz Francije: V rudniku mora služiti, da si zasluži skorjico revnega izseljenskega kruha sebi in svoji družinici zato, da
more \ es svoj prosti čas posvetiti narodnemu in kulturnemu delu med našo izseljensko mladino, ;n pomagati našim izseljencem v njih borbi za narodni obstanek.
Naši izseljenci so ga sprejeli z velikim in srčnim veseljem kot svojega odrešenika in mul izročili svojo mladino, da jo skupaj z izseljenskim duhovnikom rešuje za Boga, narod in državo.
Delo g. Jankoviča je sijajno uspelo. Po vseh naselbinah severne Francije sc razteza njegov delokrog. Njegov “protinaroden in protidržaven” idealizem ga žene, da hiti dan za dnem od naselimo do naselbine, zbira mladino in jo poučuje. Toda delo je pa že preveliko za eno moč. To vidi on, to vidijo tudi izseljenci. Da bi dobili še kaj več učiteljev v Francijo, ni misliti. Domovina nima denarja, izseljenci tudi ne Jankovičev pa tudi ni dosti več med nobenim stanom. Zato je njegova občudovanja vredna ljubezen de naroda in države iznašla izviren način, kako pokrepiti to misijonsko delo z r eč pomočniki. Dobil je med ondotno mladino dva dečka. Jožefa Radiča in Franceta Sena. in dve deklici, Anico Zupan in Anico Levart, jih navdušil za tako socijalno delo, da so pripravljeni porabiti svoj prosti čas v enak vzvišen in plemenit namen, kakor ga ima g. Jankovič, njih učitelj. Da bi jih pa pripravil za to veliko delo, ie zaprosil Družbo sv. Rafaela pomoči in posredovanja, da bi se jim omogočilo priti v domovino, saj za nekoliko mesecev, da bi si pridobili vsaj nekaj osnovnih znanosti za to delo. Družba v. Rafaela je predložila celo zadevo g. banu dr. Natlačenu in ga prosila finančne pomoči za to akcijo. Otroci so revnih delavnih starišev, ki bi ne zmogli za to šolanje več, kakor pa samo vožnjo v domovino G. ban je v svojem velikem razumevanju izseljenskega problema in njega važnosti za banovino in državo takoj uvidel v te j Jankovičevi akciji ogromno korist za izseljenec in domovino in takoj obljubil priskočiti zadevi s finančno pomočjo in omogočiti ta načrt. In res. velikonočni petek so bili že vsi štirje v. Ljubljani.
Najmlajši med njim pa še ni bil pri birmi... Zapn si' je, da i)i smel biti birman tukaj v domovini. Stariši iz Francije so mu to radi dovolili. Tu je pa naš ban zopet pokazal svoje veliko srce za rase izseljence. Sprejel je dolžnost birmanskega botra za srečnega slovenskega Francozka. To ie gotovo veliko odlikovanje malega slovenskega izseljenskega dečka, ki bo do smrti ponosen na svojega botra. Še več pa je to odlikovanje za vse slovenske izseljence širom sveta, ki bodo to plemenilo gesto g. bana gotovo sprejeli z velikim veseljem in zadoščenjem. Posebno počeščene se bode pa čutili naši slovenski izseljenski trpini v Franciji.
PREKMURSKI KOTIČEK
Prekmurci, da te so poznani po celom sveti, v Sev črno j A-meriki kak c Južno j, v Austriji, Aleksandriji, Belgiji, Avstraliji itd. Ali njuva domovina, Prekmurje, je malo poznana. Redko, ka se en rojen Prekmurec ger indri svoje širje domovine kak tudi v tujini izda kot taksi. In te slabi karakteristični znak nas Prekmurcev je naj bole kriv, ka je naša domovina tak nepoznana.
Zato naj mi bo dovoleno povedati par reči, naj pri e sen Prekmurcem ka se njuvi spomini na dum in vse ka n j in je drago ta n prek toga širkoga morja, oživijo. Čegli ka smo te dalešndi svet za našo drugo domovino' izvolili, nan je včasi duševno potreba, na do mo vino misliti. X šem drugim na naj te proste vrste služijo, ka našo domovino bliže spoznajo.
Male paternalske pevke.
Ni jih veliko pa so pridne in korajžne.
Ob me; ena. od ene strani od Madžarske in od druge od Aust-rije, veže Prekmurje s svojimi okoli 100.000 prebivalcev samo en vozki trak zemle s Slovenijo.
Pod Austro - Madžarsko monarhijo je bilo dosta Prekmurcev prisiljeni govoriti poleg svojega jezika tudi nemški ali pa madžarski, ker so šli \ Austrijo ali pa Madžarsko svoj kruh služit.
Tako sc tudi sedaj redko Prekmurec najde, štori ne bi več kak -eden jezik govorio.
Bližina teh dveh držav je tudi povzročila, da Prekmursko narečje m a dosta reči zetih od teva dva jezika.
Tudi san čuo dostakrat polemika, jeli to narečje bole Slovenščini ali pa llrovatščini ednako. Čini se obema jezika ednako slično biti.
K da so se krščani borili proti Turkom (v 17. stoletju) so zvali tudi Slovence in Hrvate na pomoč, in ker so zeli oni pot prek Pokrajine Prekmurje, se je mogoče mnogim ta pokrajina tak do-padla, k a so se pri vratku v njej naselili in jo za svojo drugo domovino izvolili.
Čegli k a je zemle malo in bude dosta, bi dostan ne bilo potrebno iti z doma, ali skoro v sakom Prekmurci se preliva tista nemirna kr v, štera za posebno za mlade dni doma ne neha. In •dosta. taksi, šteri domovino zapustijo samo za pustolovščine volo, se vrnejo prle ali sledi nazaj, ker iskušnja je je nafčila, ka tisto srečo in zadovoljstvo, štero so j)0 tujom sveti iskali, je doma naj-prle za najti ali pa samo doma. Pa palik volne, primlejo za plug in motiko.
Pred svetovno vojno se je dosta Prekmurcev napotilo v Severno Ameriko, pa skoro sakoga je domobol in ljubnost pa za par let dom o prignala. Tudi v obeh sosednih državah. so bili radi primleni kot vrli delavci.
Posebno pa Prekmurkinje so skoro na celom sveti poznane in iskane kak dunajske kuharice. In na sramoto nam moškam moren povedati, k a je n ju v poseben karakterističen znak hrabrost, t ka se tiče tradicionalnega duha, kak doma tak v tujini. Ne tajijo nauke, štere so doma od vernih staršev sprejele. Niuvo versko prepričanje ie rauič ne pusti dvoj iti nad versko resnico. Njim za-dosta, da vidijo, ka so njuvi starši po toj poti skoz življenja šli in srečni bili.
Nači so fantje in moški, posebno v tujini. Se interesirajo za vse, čitajp različne knige in no vi ne, čujejo govore, šteri so prot: naukom, štere so se doma fčili. Pridejo v konflikt sami s seboj. :u resultat je, da ostane vsemu oddaljen.
Ali pride vas, da se spominjajo na svojo mladost in domovino, ge je bio tak srečen, živo brez duševnih težav, da mu je nebelska dolžnost bila nekaj sa moraz u mnoga. Po nedeljah so se zb ra li po službi božji stari m mladi pred cerkvov, so diskutirali svoje
težave ocl gospodarstva te stari in od svojih nadužnih težav te mladi. Ženske pa so se popaščile domo, da kak vertirije spunijo svojo dužnost.
IH spomin na vse to dostakrat povzroči, da sc najde na pravo pot, na pot sreče. Čestiti čitalci naj mi dovolijo ka mo drugoč pri-povedavo od rodnih ravnin na Dolenskem in lepih hribčkov na Goren sitom in vse, ka je lepoga na levom pa pravom kraji naše Lendave.
L. A. Lah
Slovenski cerkveni pevski zbor s pevovodjem Cirilom Jekšetom.
Slovenska kulturna krvnika v Buenos Airesu
12. jul. je vprizorilo Slov. prosvetno društvo burko “Snubači" s petjem, x" društvenih prostorih. Vdeležba je bila lepa. S prireditvijo so bili gledalci zelo zadovoljni.
IS. jul (v soboto zvečer) je vprizori! “Ljudski oder" Vom-bergarjevo “Vrnitev”, v dvorani XX Septembre. Zapeli so tudi nekatere narodne pesmi. Vdeležba kakih *250 osel).
ti. sept. pričakujemo najpomembnejšo slovensko prireditev v tej sezoni, katero bodo priredila tmkajšna društv a skupno. Upamo da se bo doseglo tedaj sodelovanje vseh. Bo to prireditev v prid' fašističnih žrtev. Vršila se bo v Armenski dvorani, Acevedo 1353.
Cerkveni vestnik
2. augusta: Maša o pol 11 h v Saavedri, na A v. del Tejar.
Večernice ob 4 na Paternalu.
9. augusta: Maša ob 10 na Avellanedi.
Večernice ob 4 na Paternalu.
16. augusta: Maša na Paternalu ob 10.
Večernice v Saavedri ob 4 pop.
23. augusta; Maša na Paternalu ob 10 h.
Večernice na Avellanedi ob 4 h.
30. augusta: Maša in večernice na Paternalu,
Na Paternalu je služba božja v kapeli na A v. del Čampo 1653.
V	Saavedri ob Av. del Tejar (Donado 4080) dve kvadri od postaje. V velikem kolegiju.
Na Avellanedi v kapeli hiralnice Manuel E ste vez 620.
V	nedeljo 12. jul, ko je bila maša na A.vell. nas je počastil s svojim obiskom sam pomožni škof iz La Plate. Naše delo je zelo pohvalil.
Krščen je bil 4 julija Albert Janez Renčelj iz Sa a vedre.
V	večnost sta se preselila in bila po slovensko Dokopana:
Henrik Kravanja doma iz Bovca;
Juan Ribič iz Majšperka (Štajersko).
Listnica uredništva in uprave
Naš list pridobiva naročnikov vedno novih. Vedno se sprt prijavljajo novi. G Blaznik, blagajnik Duhovnega življenja je dobil dobro zaposlitev. Moramo mu k temu častitati. Listu pa seveda to ni v dobiček. Ker sedaj ne bo mogel iskati okrog naročnikov on, zato na se obračam na dobro voljo vseli, ki list prejemate, da ne čakate, kdaj bo kdo prišel tir ja ti naročnino.
Prosim, da še danes urediš to zadevo, če je še nisi.
Kar v pismo deni 1 peso (in morda še kaj več za tiskovni sklad 1 in naslovi na Kladnik Janez, Cnseros 2780, Capital.
Pa ne pozabi svojega imena in naslova!
Prosim tudi, da javite vsako spremembo naslova.
Duhovno življenje bo imelo sedaj tudi poseben “Prekmurski kotiček”, ki ga bo urejeval g. Lah.
Treba je, da fie naši bralci seznanite tudi z zgodovino in posebnostmi Prekmurske zemlje in Prekmurskih Slovencev.
ZA TISKOVNI SKLAD SO PRISPEVALI:
Mavrič, Terplav po 5 pesov. Ferligoj 4 pese. Blažko, Trebšv pc 2 pesa, šetina, Prezelj, Šuler, Senica, Berginc, Lah po 1. p. Duša. Slavec, Sivce Sulič po pol pesa. Dingi prispevki skupno 3.50 pesa.
DUHOVMO ŽIVLJEN JE
izhaja mesečno.
Naročnina do konca leta samo 1 peso.
Uprava in uredništvo:
CASEROS 2780	Telet. 41 - 4221	Capital
Kliči med pol 9 in 9 dop, od 12 — % 2, po 7 uri zvečer.
V sredo in petek nisem doma.
Slomškovo leto! Mohorgani!
Izjemoma so nam še podaljšali rok. Še teden dni. Knjige stanejo 4.50 p. Samo “Elektrika” je tega vredna. Oglasi se še danes pri g. Laknerju. Bane o Germanico, ali pri slov. kaplanu Hladniku.
SLOVENSKA KROJAČNICA IN TRGOVINA
M i
z manufakturnim blagom po konkurenčnih cenah. Priporoča se: Sebastian Mozetič
Buenos Aires	Osorio 5325 (La Paternal)

IM
1 K A R NE POZABI
DENAR POŠLJEŠ DOMOV
hitro in z najmanjšim stroškom!
VLOŽIŠ GA V NAJBOLJŠO HRANILNICO
kjer je varen in Ti daje dobre obresti!
NAJCENEJE KUPIŠ LADIJSKE PREVOZNE KARTE
za najboljše in najhitrejše ladije katerekoli družbe po resnično niških cenah!
VSE TO N 17 B I E & I. N O
priznani prijatelj Slovencev v Argentini
SLOVENSKI OBOE LE K
anco H olandes O ni d o
C A N G A L L 0	3 6 0
dokler n c dogradimo lastne hiše na 25. de May o in B Mitre
Vaša lastna korist zahteva da se posvetujete z nami osebno ali pismeno, na kar vam bomo radevolje takoj odgovorili.
Banco Germänico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 - BUENOS AIRES . 25 de Mayo 149-59
PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES PARAGUAY	BRASIL	CHILE
Mercado Abasto C. Pres. Franco RIO-SANTOS	SANTIAGO
Corrientes 3223 ASUNCION SAO PAULO VALPARAISO
HRANILNICA:
Komu boste zaupali Vaše prihranke?
Banco Germänico Vam nudi popolno varnost in primerne obresti!
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali denar svojim domačim?
Banco Germänico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje in najvarneje izvršen. ..
VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germänico je predstavnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice pod najugodnejšimi pogoji.
IZSELJENSKA POŠTA:
Kam naj Vam pošiljajo pošto, če nimate stalnega bivališča?
Banco Germänico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od 8y2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2• SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE!