3) K^ibj /10 lir i* STALIN: Osnove leninizma m 1ETARSKA REVOLUCIJA IH 'DIKTATURA PROLETARIATA V cera so značilno oznake proletarske revolu- olje v nasprotju z buržuazno revolucijo? Razlik® lahko povzamemo v petih osnovnih toč¬ kah: 1. BurSuazna revolucija se navadno prične, ko so obliko kapitalističnega reda, ki so nastalo in dozorele pred odkrito revolucijo v okrilju fevdal ne družbe, več ali manj gotove, medtem ko se prc= letarska revolucija prične, ko še ni ali skero ni oblik s-ocial l s t len ega reda. 2 . Osnovna naloga 'ouržuazne revolucije Je v tem, da se osvoji oblast in spravi v sklad z o ob¬ stoječim meščanskih gospodarstvom, medtem £o Je 3 snovna naloga proletarske revolucije v tem, da se zgradi novo, socialistično gospodarstvo potem, ko se osvoji oblast. 3» Buržuazna revolucija se z osvojitvijo obla s ti navadno konča, medtem ko Je za proletarsko re volucija osvojitev oblasti samo njen začetek? pri čemer se oblast uporablja kot sredstvi“5a”preure= Janje starega gospodarstva in za organizacijo no= vega« 4 0 Buržuazna revolucija se omejuje na to, da nadomesti eksploatatorsko skupino na oblasti z dru go eksploatatorsko skupino f radi česar Ji ni 3?re= ba razbijati starega dršavn^ga stroja, medtem ko - 2 - proletarska revolucija meče 2 oblasti vse in vsa= ke oksploatatorske skupine ir privede na oblast razred proletarcev* vodit el j a vsega^ delovnega. 1 j ud stva in vseh. eksploatiranih, radi česar _ nujno moss ra razbiti stari državni stroj in ga nadomestiti a novimi iJ v Buržunzna revolucija ne more niti za koli« kor toliko dolgo perioda zbrati okoli buršuazijo milijone delovnih in eksploatiranih množic prav zato, ker so delovne in eksploat ir ane, medtem lco jih proletarska revolucija more in mora povezati s proletariatom v trajno zvezo* prav kot delovno in' eksploatirane f če hoče izpolniti sv-jo osnovno nalogo učvrstitve oblasti proletariata in iagrad= nje novega socialističnega gospodarstva, Tu jo nekoliko osnovnih Leninovih misli o teras "Ena od osnovnih razlik med burzuazno l n socialistično revolucijo - pravi Lenin - je v tor da n*..ve gospodarske organizacije buržuazme Vz fevdaliz= l starega’-r‘e revolucije, katera vedno raste : ma, postopno nastajajo v okrilji da, pa četudi samo preko razvoja trgovinskih odnosov, p'os topni izpreminjajo vse strani fevdalno družbe, Buržuazna revolucija inai pred seboj eno s ran o edino nalogo: da odstra ni, odvrže, razruši vse spone stare družbe. Ko buržUazna revolucija izpolni te nalogo , je izpolnila vse, kar se d nje zahtevajRaz vija blagovno proizvodnjo in pospešuje po - rast kapitalizma„ Socialisticn.a revolucija je v popolnoma drugem položaju. Gum bolj zaostala j c deže= la katera jo morala - zaradi vujugaste poti zgodovine - začeti socialistično revolucijo toliko težji je zanjo prehod od starih kapi tnlističnih odnosov k socialističnim, Tu se pridružujejo nalogam rušenja nove naloge,ne zaslišano težke naloge organizacij e." - 3 - ,! Če ne bi bil tvorni ljudski duh ruske re volucije - nadaljuje Lenin --- kateri je imel sn seboj veliko skušnjo 1905., Se v iebruar= ju 1917. ustvaril sovjetov., ti ne bi mogli v nikakor: primeru prevzeti oblasti oktobra ker je bil uspeh odvisen od abst-ga že goto¬ vih organizacijskih oblik gibanja, ki je za¬ grabilo milijonsko množico* Ta gotova oblika do bili sovjeti; in zato sc nas na politič~- ncm področju čakali sijajni uspehi,tista ne= prestana zmagoslavna pot- katero smo prehodi 11; ker je bila nova oblika politične.'obla kr¬ sti gotova, nam je samo nekoliko manjkalo,da z nekaj' dekreti pretvorimo sovjetsko .-oblast iz- embrionalnega stanja, v katerem je bila pr ve mesece revolucija, v uradno priznano obli ko ruske države, rusko-sovjetsko republiko-n’ "Ostali' sta - pravi Lenin - se dve lzrcd= n- težki nalogi, katerih rešitve nikako ni = mn n :gli doseči po tisti zmagoslavni poti , po kateri j c šla nas v revolucija v svojih pr¬ vih mesecih*: To je, prvič, naloga notranje organizaci= j c j, pred katero stoji vsaka socialistična re¬ volucija, Socialistična revolucija se razli= kuje od buržuozno po tem, da buržuazna revo¬ lucija zadene na gotovo oblike kapitalistiČ= no organizacije, medtem ko socialistična re= vv>luči ja ne zadene na gotove oblike ustreza¬ joče organizacije, če se ne oziramo na. naj - bolj razvite obliko kapitalizma, katera xi glavenm obsegajo samo maloštevilne vrhove in dustrije, da. se pol jedel jstva takorekoč niti ne dotikajo. Organiziranje khjigovodstva,kon trola velikih podjetij, ispreminjanjo vsega državnega gospodarskega mehanizma v en sam ve lih stroj, ustvarjanje gospodarske organiza= cije, ki deluje tako, da vodi stotine milijo - 4 - nov j. 3 udi po enem samem načrtu ~ to je veli= ha organizatorska naloga, ki jo padla na na= ša ramenu* Te naloge po njeni prirodi ni mo= goce- rediti z naskokom, 'kot ec nam jo to po= sročilo, ko cmo reševali naloge državljanske Voj n c u * * * * v Druga nalaganje rešitev vprašanja med narodne revolucije* Ce nam je uspelo tako hi tr * obračunati s tolpami Korenskega,- če smo tako lahko oblikovali oblast, če smo brez rnj r.vmjnc jf-.Loo.ine dosegli de ere t o soclnlizaei ji zemljo in delavski kontroli, je bilo to sov') zato, kei so nas posebne ikolnosti varo vrlo zr. kratko časovno razdobje pred mednaro dnom inporiolinnoa, ICodnarodni imperializem, katorei-n je na razpolago moč vsega zedinjene ga kapitala in vsa moč vojne tehnike, tvori volnkanoko realno moč; ia se ne more v nobe¬ nem primeru, in v nobenih okolnostih. pomirita s Sovjetsko republiko, tako zaradi svojega o bj.ekt.iw.egn .st v-n kakor tudi zaradi gospe = darckih k ris ti fca.pit r-JLističn-ega razreda, ki jo v njem utelešena; tega no mo»e tudi zara= di trg vokih voz, zaradi modna!ednih. in denar nih dn k-sov* Spopad jo bil neizbežen* Tu. leži največ j.-- težave revolucije, njeno na j več je d' vinsko vprašam je — nujnost, rešiti modelar d dno naloge, rešiti mednarodno revolucijo * K To jo notranji značaj in osnovni smisel prcle= t ar sko rev 5 1 \ic i j e * Ali jo mogočo doseči tako krrenit preobrat sta rib. meščanskih dn -s. v brez nasilne revolucije, br e z diki at ure pr ol o t -,r i at a°? Jasno je, da ni migeče* Verovati, da bi se mo= f la taka revolucija ustvariti mirno, v okviru moS« finsko dom'gročije, ki je prilagojena vladavini Vuržvnz ij o 5 pomeni bodisi biti norce ali izgubiti normalne človeške pojm« ali pa se cinično in odkri to odreči proletarski revoluciji, To ugotovitev je treba povdarlti tem krepkeje ir odločneje, ker imamo opraviti s voluciVo, ki je ra sedaj zmagala v eni kroženi od sovražnih kapitalističnih dežel ? tore .buržuazijo brezpogojno podpira m< pital. Zaradi tega - pravi Lenin ? - da " *» *' zasužnjenega razreda ni mogoče osvo-- poditi brez nasilne revolucij A kakor tudi no brez uničenja tistega aparata .državne obda sti, katerega je ustvaril vladajoči razred,! K Naj se najprej, - in to no da bi odplavili privatno lastnino, to je moč. izkoriščanje po kapitalu, - večina prebivalstva opredeli za partijo proletariata. - šele tedaj bi ona mo gla in smela prevzeti oblast - tale o govorijo malomeščanski demokrati, dejanski hlapel bur žuazijo, ki se naziva jo w socialiste”. "Naj najprej, - tako ' adaljuje Lenin, -re volucionarni proletariat zruši buržuazo,od vrže jarem kapitala in razbije me c cin ski dr= žavni aparat - in tedaj si bc zmagoviti pro== letariat hitro pridobil simpatije in pomoč delovnih, neproletarskih množic, ki jih beza dovoljil na račun izkoriščevalcev, - tako pera simo mi”, da bi pridobil večina prebivalstva, - pra vi Lenin, - mora proletariat, prvič,zrušiti buržuazijo in vzeti državno oblast v svoje roke. Drugič, uvesti mora sovjetsko oblast uničujoč stari državni stroj, pri čemer zač= ne takoj izpodkopavati gospodstvo, avtorite¬ to , vpliv buržuazije in malomeščanskih kom = promisar jev med neproletarskimi del ovniml mno žicami. Tretjič, vpliv buržuazije in malomes canskih kompromisarj ev na večino nepreletar skih delovnih množic mora končno uničiti s tem, "Diktatura-proletariata, - pravi Lenin, - je posebna oblika razredne zve ze ( podčrtal Jo Stalini me2~proletar’fatom ? "avantgardo &e= lovnega ljudstva, in mnogoštevilnimi neprole tarskimi plastmi delovnega ljudstva, (drobno buržuazi j ;>« malimi lastniki, kmeti ? inteli » genco itd,), ali njih večino. ~ zveze proti kapitalu, zveze, ki ima za cilj popolno zru-= šenj e kapitala, popolno zadušitev odpora bur žuazije in njenih restavracijskih poizkusov, zveze, ki ima za cilj končno upost-vitev in okrepitev socializma, To je zveza posonne vr ste, ki je zrastia iz posebnih okoliščin : na¬ mreč iz okoliščin najbolj grozovite državljan ske vojne; - to je zveza čvrstih pristašev socializma z njegovimi omahljivim^. zavezniki, včasih z "nevtralnimi" zavezniki (tedaj bor¬ bena zveza postane sporazum o nevtralnosti) zveza med ekonomsko, politično, socialno in o.uh oy n o t ■ a z 1 1 c n im X t ^ r a zredi.--v (jpoo.crtai Sx .• ) roIem"£sIra5oS'"v "'neEenPsvo3’em instruktivnem re¬ feratu proti takemu pojmovanju diktature proletari ata pravi Kamenj ev; "Diktatura ni zveza (podčrtal J- St,).ene« ga ra e reda z drugim" Mislim, da Kerne n jev meri predvsem na neko me «= sto is moje brošure *Okt obersica revolucija in thk= t tka ruskih komunisto v”» kjer ju rečenos "Diktatura proletariata ril- navadna na skupila, katero je "vešče!izbrala* loka "izkušenega. stratega" in katera izpra¬ skat na se M ra= znamo ctpifca* na te- ali one plasti prelival - stva* Diktatura proletariata je razredna ave za proleta ri at a z delovnimi mas £iSl* kmetov za zrušen j" eHfcapitala, za končno zmago socializ= mn, pod pogojem, da je vodepa sila te zveze proletariata*” Sem popolnoma za to formulacijo diktature pro« lotariata; ker vem;, da se popolnoma sklada z Leni= novo formulacijo, katero sem sedaj navedel* Trdimj da izjava Kamenjeva, da "diktatura ni zveza razreda z razredom” ? dana v tej kategorični v oliki ; nima nič skupnega, z Leninovo teorijo iikta ture proletariata. Trdim, da morejo tako govoriti samo ljudje, ki niso razumeli ideje "stika”, ideje zveze med prole tar latern in krneti, ideje hegemonije proletariata v tej zvezi* . To morejo govoriti le ljudje!, ki niso razumeli te Leninove tezet ; "Samo zveza s kmeti (podčrtal J. Stalin) more rešiti socialistično revolucijo v Rusi¬ ji ,' dokler ne. nastane resolucija v slrugih. de Selah* ” Tako morejo govoriti samo/ljudje, ki niso razu meli tele-Leninove tezer " Najvišfli - princip .. dikt a ture (podčrtal ISt) je ohranit ek zveze med proletariatom in kme= ti, da bi proletariat lahko ohranil vodečo vlogo in državno oblast". Podčrtavajoč enega cd najvažnejših ciljev dik= taturei zadušitev eksploatatorjev, -pravi Lenim "Z-nanstveni pojem diktature ne pomeni nič drugega/ ko B,nečemer omejeno oblast, ki je ne.veže nikak zakon, e.psolutnc nikrko pravi= - 9 ~ lo ? In katera se naslanjat naravnost na sil o o Diktatura pomeni ™ sprejmite to enkrat za vselej na sna.jo,, gospodje katedl, - noorneji no oblast 9 k 5, 'se opira na nasilje,, je ■ kom Začasa državljanska 'vojne a ne m. sa /saka obl- je zmagala ? lahke samo diktatura,/ last 5 . Tc-da jasno je, da se diktaturacpz/oketarlata ne Izčrpava samo v nasilju, deprav ne more shajati brez nasilja« ^Diktatura* «• pravi Lenin * — no pomeni s a mo nasilja, čoprav brez nasilja ni mogoč-agpo mo n i t ud i v. 1 š j o o rgan iz a c 1 j c <1 o 1 a f kak or p si j e b il a pr e j šn j a c 4C < ®Diktatura proletariata* e o ni samo nasilne proti cksploatr.torjeni, sploh ni. samo aasiljcb Go s ;ocd aro kg osnova tega revolucionarnega, na¬ silja, jamstvo njegove živi jenske • sposobno « st-i in njegovega uspeha je to 7 da proletari¬ at prodstvaija in uresničuje višjo vrsto dni ilfceno organizacijo dela v primeru s kapita -- lom o To je ‘bistveno. V tem leži izvor modi In ga r f m c l ‘i v. ne og i b n o p 0 P o 1 n e z sag e komun i sma K „ ■ ^Kjono^bistvo (to je bistvo diktature -l, -Jo Stalin) je v organiziranosti In discipli¬ niranost i pred s trase delo vnega I j ud šiva,.n j o govo avantgarde, njegpvoga edinega voditelja *» proletariata, katerega cilj je ? zgradite ■ socializem, ukiniti razdelitev dražbe na raz rede, narediti vse elane družbe za delovne ljudi:, izkoreniniti izrabljanj s čl ovčka po na človeku. Tega cilja ni mogoče uresničit:! mahe To zahteva precej dolgo prehodno dobo od kapitalizma k socializmu; prvič zato, ker j e re organiziranj e proizvoastva težka stvar,, in drugič ,- - ker radikalne spremembe na v se v področjih življenja zahtevajo časa in ? nasad nje, ker je velikansko moč meščanskih in ma¬ lomeščanskih navad mogoče prebroditi samo v - 10 - dolgi in naporni borbi* Zaradi tega tudi Mart govori o celi dobi diktatu!© proletariata kot o prehodni doii od kapitalizma k sociali sm" , lo 30 karakteristične omake diktature preleta rial: a« Iz niih izhajajo tri osnovno strani proletar ske diktaturo s l-o uporaba oblasti proletariata se, uničenje ek sploat at or j ev >• za Obrair.bc dežele 9 za okrepitev zve zc- s proletarci drugih dežel ; za razvoj in zmago revolucije v vseh. deželah?. 2 0 Uporaba oblasti proletariata z.a končno loči tov delovnih in,.izžemanibu,množic od auržuazije za okrepitev proletariata svSze s temi množicami,, za pritegnitev teh množic v socialistično gradnjo y sa zagotovitev državnega vodstvo, teh množic s sr rani proletariata» 3* Uporaba oblasti proletariata s a organiziran je socializma y za uničenje razredov> za prehod v družbo brez razredov , proletarska diktatura je ze= dinj en j e vseh teh treh strani,.,-o« nobena oc. teh sta ni ne sme biti povdarjena kot edino, karakter!st 15= ha oznaka diktature proletariata^ in narobe ? dovolj je ; da manjka samo ena od teh oznak, in tedaj pre= neha pod pogbjl kapitalistične okolice diktatura bi ti. diktatura« Ste sme zato biti niti ena od teh. taeb strani izključena* ako se mečemo izpostavij ati ne¬ varnosti, (la bomo pojem diktature proletariata spa čili.-, Samo vse te tri shrani skupaj nam dajo topol -norna dovršen pojem diktature proletariata<> Diktatura proletariata ima -svoje dobe ,.svoje po sebne oblike., svoje različne metode dela* V dobi državljanske vojne stopa v ospredje moment nasilja v diktaturi* Toda iz tega nikakor ne sledi { da v dobi državljanske vojne ni nobenega ustvarjalnega dela« - Brez takega dela ni mogoče voditi državljan¬ ske vojne o V dobi zgradnje socializma pa narobe sto pa v ospredje mirno , organizatorsko, kulturno delo • 11 - diktature? revolucionarna zakonitost it d c leda iz tega zopet nikakor ne sledi v da .je v dobi graditve moment nasilja v diktaturi izginil ali da more iz¬ giniti.* Represivni organi? armada in druge organi- zolje niso rtič nanj poti etn i zn časa graditve ko v dobi državljansko vojne. Brez teh organov ni mogo¬ če nobeno kolikor toliko zagotovljeno gradlbvenc delo diktature« Ive smemo pozabiti? da je revolucija za sedaj zmagala samo v oni deSol:L Ne smemo poza¬ biti;, da - dokler Imamo kapitalistično okolico - tudi ni odst ran j ena nevarnost intervencije z vsem:!, posledicami &i. iz te nevarnosti izhajajo. - ' - ■ - . ‘ . 1 - r