11. štev. V Ljubljani, v četrtek 30. januarija 1879. Letnik VII. Inseratl ae sprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ i, ii II 2 n n i» n n ^ i. Pri večkratnem tiskanj se •ena primerno zmanj&a. R ok o pi si ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 16. PnlillUi lisi za slonici aaroH Po poŠti prejeman velja : Za celo leto , , 10 gl. — kr za poile'a . . 6 „ — „ za i"etrt leta . , 2 „ 50 ,. ) V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta, . . 4 „ 20 „ za četrt leta . , 2 „ 10 ,, L V Ljubljani na dom pošiljac >x veljA 60 kr. več ua leto. V Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Divji razdor. Naravno je, da smo zadnje dni svoje ušesa nastavljali proti Dunaju , kjer se je v zbornici poslancev vršilo zadnje djanje ali prav za prav že pristavek igre na jugu — pristavek pravimo, ker je bilo vse, kar se je v tej zbornici počenjalo in govorilo, popolnoma nepotrebno. Kar se je zgodilo na jugu, je po hudih in burnih prizorih v državni zbornici popolnoma nespremenjeno ostalo, berolinska pogodba je potrjena in če bi jo bila prav večina državnih poslancev zavrgla, bi to, tega smo vsaj mi prepričani, vendar ne bilo nič izdalo, ker bi bila potem najviša oblast segla umes in varovala svoje pravice, kajti mi smo tega mnenja, da nekaj trdoglavnežev ne sme odločevati osode dežel in narodov. Po sprejetji predloga o potrditvi berolin-ske pogodbe je menda Herbstova stranka popolnoma ob tla , po takem propadu težko, da bi še kdaj prišla v Avstriji na krmilo. Saj pa tudi res ti „ustavoverci za svoj žep" niso za nobeno veljavno mesto, to so pokazali zadnjih sedem let, ki se za Avstrijo po vti pravici smejo nesrečne imenovati. Kar ni naravno, mora razdrobiti Be prej ali slej. Dunajska „ustavoverna" stranka ni bila naravna, sestavljala se je z vso umetnostjo, celo z raznimi pripomočki, ki niso bili vselej pošteni. Znano je bilo to že prej, prav očitno pa se je pokazalo še lej zadnji čas, ko so „ustavo verni bratci" sami odejo raz sebe vrgli ter se postavili brez vse sramote pred svet v popolni svoji ostudni nagoti. Kdor je vse to opazoval, mora res svoje oči od teh ljudi obrniti s studom in nevoljo. Le poglejmo nektere prvake te stranke, nekdanje zaslombe ministerstva. Ta se po slavnem in srečnem vspehu naše armade predrzne trobiti svetu, da ima Avstrija svojo armado le na papirji; drugi trdi, da se Avstrijci žele pod prusko vlado; tretji Javno izreče, da se je njegova ustavoverna stranka dala rabiti za slabe namene in je zato popolnoma na kant prišla; četrti dolži prvaka vse stranke, ki je sedem let imela gospodarstvo v našem cesarstvu, dr. Herbsta, da je on edini kriv vsega hudega, kar je v teh letih zadelo narode avstrijske; peti zgrabi vlado in jej očita odpad od ustave, kar je skoro'tolikoko veleizdaja; šesti ščujeproti Rusiji , sedanji zvesti zaveznici Avstrije, in bi rad gnal nas v vojsko zoper njo; sedmemu je žal za Turčijo, zato stavi predlog, da bi se jej Bosna s Hercegovino vred dala nazaj ter naši vojaki se nemudoma umaknili iz zasedene dežele, za potrošeni denar in za prelito kri mu ni nič žal. Res lepe reči, ki naj-jasneie kažejo čudno domoljubje te gospode. Po vsem tem bi človek mislil, da so ti ljudje ob pamet prišli, ker tako po nepotrebnem in brez vsakega pridržka izdajejo svoje najnotrajinje skrivnosti. Tako se godi včasih v sodišči, kjer sedi vsa zajeta družba zarotnikov in kjer brez ozira na na-se izdaja vsak svoje sokrivce, če prav s tem pokopuje samega sebe. „Tebe mora vrag vzeti, če prav tudi mene", ali: ,,ti si vsega kriv, ti si nas vse druge zapeljal, za tabo smo šli" — tako si je lahko po domače razložil vsak obtožne besede, ki so si jih Ilerb-stovci drug drugemu v obraz metali. In zakaj je bilo vse to? Mar zarad kake nesreče, ki je Avstrijo zadela? No, če je pridobitev lepe rodovitne dežele, po kteri postane naša Dalmacija za cesarstvo še le kaj vredna in dohodna, če je trdna zveza z najmogočnejšima cesarstvoma Evrope, z Rusijo in Nemčijo, nesreča za Avstrijo , potem imajo ti ljudje prav, da posadd grofa Andrassya na obtožno klop. Le škoda za-nje, da ne dobe zadosti prič, ki bi ž njimi potegnile, in da so sami prišli ob vse zaupanje, narodi jim nič več ne verjamejo. Grof Andrassy ni naš mož mi smo še celo taki Tomaži, da ne moremo verjeti, da bi bil to , kar se je zgodilo , storil sam od sebe, prav drage volje, z veseljem, marveč mi trdimo še zmiraj, da je odločila druga moč, moč, kteri se ne morejo ustavljati ne vlade ne narodi, najmanj pa posamezne stranke; in ta moč je tista sila, po kteri se na svetu suče vse, kijporavna stoletne krivice, dela države in cesarstva , odstavlja vlade in kaznuje prevzetne narode; tej sili se je An-drassy podal in storil, česar opustiti mu ni bilo mogoče. Prav lahko mu je toraj bilo stopiti pred tožnike in reči: „Ustavite vi časa kolo, če morete I" Tega pa ni storil in to je pametno, kajti takim tožbam, kakoršne so kipele iz ust Herbstovcev, pač ni vredno odgovarjati. Da, razdor, divji razdor med „ustavo-verno" stranko je zdaj očiten. Naj zarad tega žalujejo drugi, mi ne moremo, mi se marveč veselimo tega, ker vidimo, da je škorpijon sam sebe do smrti pičil. Gotovo je v hiši te stranke že prej gorelo, kajti drugače bi ne bil mogel plamen tako naglo in celo o taki priliki predreti strehe in jo popolnoma objeti, da na gašenje ni več misliti. Žar tega ognja se vidi po vsem cesarstvu , gledajo ga gotovo volilci Spomini iz dijaških let. (Za album profesorja Antona Heinriclia,) Ljubljanski „Tagblatt" je zelo obširno popisal življenje in delovanje ter zasluge one dni z zlatim križcem okinčanega profesorja Antona Heinricha po njegovem lastnem peresu; ker je ta učenjak in zaslužen mož tudi mno gim izmed naših bralcev, ki so bili njegovi učenci, vsaj nekoliko še v spominu, „Tagblatt" pa bo težko kdo v roke dobil, naj sledi tudi tukaj nekoliko črtic iz njegovega življenja, ki bodo marsikomu še znane, če tudi morda že na pol pozabljene. Jaz moža poznam od tretje šole , t. j. od 1. 1858. Takrat je prišla ta zvezda, kakor že marsiktera, čeravno ne tako svitla, iz Nemškega na ljubljansko gimnazijo in ravno našemu razredu je bila dana sreča, poduk v zgodovini zajemati iz obilnega vrelca njegove vednosti. Še se spominjate, prijatelji sošolci, kako je prišel v šolo mladeneč redke brade in Bilno šibkega telesa (kajti kdor iz Nemčije k nam pride, je navadno komaj okoli centa težak, prej manj nego več), kako se je čudil nam, da smo vsiskozi tako slabo nemški znali, „čeravno smo nemški državljani, k nemški zvezi spadajoči." Isto tako se je čudil naši nevednosti v zemljepisji, ker ne eden ni vede), kaj in kje je Liebeuthal. Smo bili pač pravi buteljni, sram nas je bilo, ko je povedal, da je on to že vedel, še predno je čez šolski prag stopil. Ker bi morda še bil med našimi bralci kdo, ki bi za ta srečni kraj ne vedel, bodi tu povedano, da je „Liebenthal" v Šleziji in rojstni kraj našega učenjaka. Vendar je blagi mož bil tako prizanesljiv , da zarad te nevednosti ni naredil prvi pot nikomur pike in da bi drugi pot ne zasačil zopet koga zarad take nevednosti, smo si ta kraj zapisali s svinčnikom v zemljevide, ker ga v njih ni bilo. V tretji šoli se uči, kakor znano, zgodovina srednjega veka. Gospod profesor („su-plent1 mu uisi smel reči) je bil tu posebno na konji, to smo naglo spoznali. Je pa to tudi jako hvaležen predmet za nemškega učitelja, ker ta vek je vsaj po nemških zgo-dovinopiscih (drugih nismo poznali) slaven za nemško orožje, nemško hrabrost nemški um, nemško kulturovanje. Tu so kri-' žarske vojske, boji nemškega cesarstva z Italijo in papežem, s Francozi, Ogri, Slovani in drugimi „divjimi" narodi. Hej, s kako gorečnostjo je tu ta nemški „Peter Amienski" povzdigoval nemški rod, ki se odlikuje od drugih narodov tudi po rumenkastih laseh, kakor jih ima on I Med nami je dobil le par takih rumenkastih las in proglasil lastnika brž za naslednika hrabrega tevtonskega naroda; tako v plemeniti stan povzdignjena, čeravno ste bili nju imeni čisto slovenski in oba iz hribov dom;i, sta se zadovoljno namuzala, mi drugi pa, po glavi črni kakor krokarji ali belkasti kakor predivo hodnik, smo pobesili glave, ker trla nas je zavest, da so bili naši predniki le tujih gospodov hlapci (hörige) ali pa cigani. Iz njegovih ust smo tudi zvedeli, kaj pomeni beseda „Slave" (Slovan). Nemci so namreč svoje sužnje imenovali „Sklaven", od tod prihaja beseda „Slave" in ne pomeni nič druzega, kakor ljudi niže vrste, ki so zato na svetu, da drugim služijo. Kjer so pa vendar-le prišli do više stopinje in veljave, prišli so le po nemški kulturi, ker Nemec je tako dobrotljiv in usmiljen, da svoje kulture ne poje vse sam, in to je, česar se veseli vsak pravi Avstrijec, vzlasti mi. In zakaj se tega veselimo? Zavoljo novih volitev , ki bodo letos za državni zbor. Nadjamo se, da se bodo onim volilcem, ki so se dali loviti tem ljudem na limance, vendar oči odprle in tako utegne priti v Avstriji na krmilo tista strauka, ki je res zastopnica večine, in ta je državnopravna stranka, h kteri spadamo z vsemi Slovani vred tudi mi Slovenci. Iz govora poslanca Greutera v državnem zboru. „Pričel bodem s tistimi besedami, s katerimi je zadnjič končal poročevalec večine. On je rekel, da so prišli težki časi za parlamente v celi Evropi. Tega strahu pa jaz nimam, posebno ne v Avstriji glede zadeve, ki jo ravno ob-ravnujemo. Dolgo sem že ud te zbor niče, pa še nikoli se mi ta zbor ni tako mogočen zdel, ko zdaj; mi imamo tako moč, da še nihče ni mislil, da jo bomo kedaj imeli, če kdo od same prevzetnosti ne ve, kaj bi počel, kliče celo stoletje na dvoboj. (Veselost.) Predlog večine pa kliče ne samo stoletje, ampak vse velesile na dvoboj. (Veselost.) Mi hočemo soditi velesile, kaj so v Berolinu sklenile, in še tožimo, da nemarno moči. (Veselost na desni.) Zbornica naj bo visoka, pa nikoli tako, da bi se dotikala pravic svetle krone. Jaz se bom pridružil skromnemu predlogu poslanca Dunajevskega, da se berolinski mir na znanje vzame, če bi pa to ne obveljalo, glasoval bom za predlog večine, ne da bi bil z njim zadovoljen , ampak da zberem iz dveh zlov ma-njega. Kajti če se nič ne sklene, bomo jutri spet začeli po jajcih plesati in puste besede množiti o Bosni. (Veselost.) Tisti paragraf 11. so iz Prusije sem prikotrobandirali, kakor nam je minister povedal; ko bi bil kaj prida, bi ga bili Prusi za se obdržali. (Veselost.) Eni pravijo: naš zunanji minister mora biti slep in gluh za vse, kar se na naši meji godi drugi pa pravijo, da mora biti previden, kakor Fabius Cunctator, in da bi moral na Erdelj-sko armado postaviti, pa ne streljati, ampak samo kričati, da se bodo ruski konji plašili. (Živa veselost na desni.) Za letos ste dovolili za vojsko 15 miljonov; tedaj denar, ki ga še nimate, ste dovolili; lani pa niste nič dovolili, marveč je nekaj privošči tudi drugim narodom niže vrste. Kako je tudi opisoval nam nemške viteze! Tak vitez, ves v svitlem železji in jeklu, je bil vzor vseh čednosti. Kaj je moglo njemu in njegovemu euako okovanemu konju pet, deset ljudi, ki niso nič v rokah imeli? Kar potolkel jih je in nesel svoj plen domu v svoj grad, kjer se je zopet vsedel k oknu , pil in jedel ter prežal na popotnike, če so kaj pri sebi imeli, da je zopet „šrango" pobral! Naš profesor namreč ni delal nobenega razločka med vitezi; vsak mu je bil junak, če je bil le nemški. Tolovaji so bili le laški in drugi rokovnjaški plemenitaži, ki pa niBO bili hrabri, marveč le neusmiljeni, divji in krvoželjni. Ni čuda, da se je naših mladih src prijelo tako razlaganje zgodovine; saj je z mladih nog skoro vsak za junaštvo vnet, to se pokaže že na ledini med pastirji, ki se lasajo in s kamenjem lučajo. Učili smo se zgodovine radi, posebno o raznih bitvab, o kterih smo zvedeli iz ust našega profesorja več, kakor je vedel pisatelj šolske knjige; profesor Ileinrich je vsako bitvo popisal tako nadrobno, kakor da vojaki so pa le jedli svoj komia, iu vi ga jim z vašimi govori niste več mogli izvabiti iz trebuha. (Živahna veselost na desni.) Predlog manjšine pravi, da nam bo Bosna vse denarje požrla, in veliko trajno zmešnjavo napravila. Tedaj samo trajne zmešnjave se bojite, začasne pa ne, se ve da, saj tako začasno zmešnjavo imamo že deset let in vi brez nje ne morete živeti. Pravijo, da v zgodovini ni nič novega. Pa to, kar se je zgodilo v Atenah, tega ne bomo več doživeli, vsaj pri nas na Dunaji ne: ko je namreč Filip Macedonski Atene oblegal, jim je rekel: „Jaz vas hočem pri miru pustiti, in domu odmarširati, samo če mi izročite vaše svetovalce". Bal se je Demostena in drugih. Ko bi k nam prišel kak sovražnik, menda ne bo tirjal naših poslancev. (Živahna veselos1 na desni.) Kaj bo sovražnik Avstrije raje sli šal, ko besedo onega poslanca, ki je rekel: mi nimamo pravice, našo južno mejo braniti? Kaj si bodo mislili naši sovražniki, če mi vpijemo v kosarne: vi ste šli v Bosno na rop! (Dobroklici na desni.) Vi tožite zdaj ljudstvu, kako na slabem smo v gospodarstvu; saj ste tega samo levi krivi, to je vaše delo I Zdaj pravite , da je vsega Bosna kriva, in vaši volilci vam tudi verujejo. Poslanec Neuwirth je mnogo tožil o naši revi, in djal: od kodi bomo jemali? Zakaj pa niste nikoli vprašali: od kodi bomo jemali? prej, ko ste toliko lepih milijonov po nepotrebnem stran vrgli in zapravili?! V šestih letin, kar je ta zbor vkup, se ni nihče zmenil za naše denarno Btauje, še le zdaj so se tega spomnili, odkar imamo z Bosno opraviti. Pojdite k borzijancem po denar, ti zbirajo novce vseh stanov vkup. Srednji ztan je ob vse! kmetov so vrgli samo 1873. leta 10 000 pred vrata v imenu oderuških postav; državnih posestev se je prodalo za 15 milijonov, in 100 milijonov, ki smo jih imeli še iz boljših časov v kasi, všlo je tudi po ustavovernih perutih. (Veselost na desni) Zdaj pa okoli hodijo in pravijo: vse to nas stane Bosna. Kaj ste še storili? 80 milijonov ste fali-ranim bankam tje vrgli. Poslanec Ilausner je rekel, da je statistikar, in da je bilo med ,,griinderji" 5 knezov in 17 grofov. Pa to ni statistika, če kdo zna od 5 do 17 šteti, ampak , če zna sestavljati ljudi po strankah, naj on le našteje, kol.ko je bilo med temi bi bil takrat vojni poročevalec (kriegskorre-spondent) za kak nemški list. — Tako je n. pr. pravil, da je nek nemški juaak v bitvi (kje? sem zdaj že pozabil) potolkel sam toliko sovražnikov, da je potem, ko mu je spodrsnilo in je padel, v njihovi krvi utonili Kaj ne bi se mi vneli za tako junašk narod, kakor je po taki pravljici nemški, če je vse res, kar nam profesor pravi I Verjeti pa smo mu morali, ker je bil profesor, in kdor si je take njegove pripovedke zapomnil in mu jih pri izpraševanji povedal, se mu je posebno prikupil. Takih eden sem bil jaz in še zdaj pogledam včasih spričevalo, v kterem se sveti prav dober red iz zgodovine. Se vč, da me je to vse tako navdušilo za nemško viteštvo, da sem, na počitnice prišedši, napravil si iz „popendekelna" oklep, grozno čelado, čez seženj dolgo sulico iz trdega lesa, ravno tak meč v papirnat.h nožnicah , pa še lok iz močne smrekove veje in pušico, za ktero mi je kovač naredil železne špice. Tako oborožen sem klepal po vasi, otroci so se me bali, psi lajali nad mano, odraščeni pa se mi smijali. A kaj me je to brigalo I Zaničeval 17 liberalcev in koliko od naše stranke. (Veselost.) Naredili ste tudi postavo za delničarje, pa ste jo kmalo spet pokopali. Tudi ste naredili postavo za kuratorje. Poslanec Herbsttoži, da se svobodna beseda državnega zbora udušuje; pa kdo svobodno besedo bolj udušuje , ko krivična volilna postava, ki celemu tretjemu stanu besedo jemlje, in ga na galerije odriva. (Dobro na desni.) Tako daleč je že prišlo, da ljudstvo misli, da imamo dvojno pravico, eno za bogate in drugo za reveže. Če revež pet goldinarjev vkrade, prime ga žandar, za one pa, ki mili-lijone kradejo, so iznašli besedo „elementar-gewalt" (natorna sila), in proti „natorni sili" se ve da ni pritožbe, ne pravice ne postave. Enkrat je vse za Pruse gorelo, to je bilo tačas, ko je cvetel tam „kulturkampf". Tačas so se hoteli s Prusijo zvezati. Jaz sem se že tačas čudil, kako morejo ljudje tako lahkoverni biti in pričakovati, da bo Bismark Rusijo zapustil, in le z nami prijateljstvo sklenil. Prišlo je vzhodno vprašanje: Rusija je hotela, Nemčija pritrdila, in Avstrija je morala pritrditi. (Dobroklici.) Kdor je rekel A, naj reče še B; če leta 1876 niste protestirali, tudi zdaj ne smete. Še nekaj ; en govornik je primerjal Iladži Lojo z našim Andrejem Ho-ferjem, ki nas je tako slavno vodil v boju zoper sovražnike ; da se naš junak primerja s takim divjakom , ki je bil kriv ali povod tolikim nečloveškim grozodejstvom, proti temu jaz slovesno protestiram. (Živahni dobroklici na desni.) Za bosenske Turke se potegujete, dajte se vendar tudi za nas Tirolce toliko potegniti , in pustite nam vsaj toliko pravic ko njim !" Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 29. januarja. V državnem zboru je bila odobrena berolinska pogodba z veliko večino. Ustavoverci so v manjšini ostali, ker jih je mnogo ubeglo na našo stran. Vsak dan se pričakuje imenovanje norega miiiiNfcrüitva. Misli se, da bo grof Coronini gotovo postal minister. On je sicer ustavoverec, pa miren in pravičen mož. Vendar se nam njegovo imenovanje popolnoma sem jih, ker niso vedeli ceniti nemške kulture, šel sem v gozd in tam hotel s svojimi pušicami streljati veverce; pa ta žival ne čaka, kedar sem sprožil pušico, hops! ni bilo veverce več tam , kamor sem meril, moja pušica pa je tičala v deblu visoke smreke in ker, kakor Teli, nisem imel „ein zweites Gescboss zu versendensem moral splezati na visoko smreko, da sem dobil zopet svojo pušico. Naj še povem , kdo je ta junaški duh v meni zadušil. Skoro ni verjeti: moj oče! V njih je bil ves drug, ko Ileinrichov duh, za nemško junaštvo niso imeli toliko uma, kakor za strgane hlače, zato jim že skonca moje vaje v nemškem viteštvu niso bile nič kaj všeč; vendar ker sem bil šolo dobro zdelal (bil sem namreč prvih eden) , so rekli: „naj ima fant svoje veselje, saj nikomur škode ne dela." Ko pa sem mesto vstreljenih tičev in veverc prinašal le in le strgane hlače domu, so rekli: „no, če so nemški vitezi tako streljali, kakor ti, potem bi jaz ne verjel tega, kar ti je pravil profesor o njih." Že to me je hudo jezilo, zato sem rekel, da jaz dobro streljam, samo žival vselej gotovo ne zdi, ker jih je le malo poslancev njegovih nazorov, in mu bo tako težko dobiti sebi enakomislečih mož, ako postane minister-ski predsednik, kakor mu bo težko pridružiti se možem drugih nazorov, ako bi bila drugemu dana naloga, sestaviti ministerstvo. Coronini je namreč ustavoverec, ki bi bil precej nag njen za spravo z narodi slovanskimi; takih mož je pa v ustavoverni stranki malo, na drugi strani pa udje pravne stranke ne bodo hoteli vstopiti v ustavoverno ministerstvo. „Deutsche Ztg.", organ nemškega „fortšrita-kluba", sicer govori nekaj o spravi s Cehi in Slovenci, in pravi, „da pričakuje , da se pri prihodnjih volitvah ne bodo dali Čehi in Slovenci zoper Nemce, in Nemci ne zoper čehe in Slovence porabiti," in hoče s tem nekako pomiriti narodnostni prepir. To so lepe besede v teoriji, v praksi se pa vse drugače godi. Kdaj smo se mi še dali zoper Nemce porabiti? kdaj nas je sploh še vlada podpirala pri volitvah? Kako se more tako bedasto pisati! Če hoče „fortšritsklub", da mu naši poslanci ne bodo nasprotovali, potem naj on glasuje za naše opravičene predloge, — česar do zdaj še nikoli ni storili Ustavoverci pa, naj bodo iz kterega koli kluba, nimajo toliko sladkih besedi, da bi nas pregovorili. Mi bomo volili le prave narodnjake za svoje poslance in jim vedno slogo in edinost priporočali. „Fortšritsklub" naj svoje kandidate postavi na Nemškem , tam mu ne bomo nobenega sedeža jemali, nas Slovence pa naj pusti pri miiu. Dokler moramo gledati sedanji kranjski deželni zbor, in deželni odbor, sedanji šolski svet, sedanje nemške šole in urade, — tako dolgo nam ni treba o spravi govoriti. Mi hočemo prej kaj videti, obljubom nič ne verujemo. V I*i'iigt je umrl nemški žurnalist David Kuh, kar spada zavolj tega v politični pregled , ker ima češka narodna stranka zdaj enega zagrizenega nasprotnika manj. Vnanje države. Pozornost sveta je zdaj vedno še obrnjena na Bolgarijo, kjer se ima voliti novi knez, prej odleti ali odskoči. In da bi pokazal svojo umetnost, pomerim po kokoši, ki je ravno pred hišo pobirala nasuto jej zrnje. Sprožim in kokoš leži na tleh po Bredi života predrta po moji pušici. „A, tako pa že, tako!" sezaderooče, „to so pač tudi nemški vitezi zadeli, verjamem. Zdaj boš šel pa ti jajca leč, ker to je bila koklja, ki je že 14 dni na njih sedela." Kaj se je potem zgodilo z mano, ne maram povedati. Le toliko v pojasnilo, da si moje nemško viteštvo dva dni ni upalo stopiti pred očeta in ko sem iskal svojega viteškega orožja, ga ni bilo in bilo ga ni; še le pozneje sem videl, da je moja dolga sulica tičala v zelniku in se je že grah krog nje ovijal. Materi sem se smilil in skoro jokali so se, ko so mi povedali, da so morali gledati, kako so neusmiljeni oče moje „viteško orožje" vrgli v peč in tako dolgo pred njo stali, da je do kraja zgorelo. Samo kouec meča so mi mati še podali, rekoč, da so ga pod ognjišče skrili. To pač najbolj očitno kaže, kako malo uma ima vzlasti Slovan za nemško kulturo. Moj oče bo bili Slovan in mene še zdaj Bkrbi, da bi jim ne bil ta greh zoper nemško reč napoti v večnosti, kamor so Be že preselili. Profesor Hein-rich bi jim ga gotovo nikdar ne odpustil, ker so ž njim spridili tudi mene. (Dalje prih.) in kjer se ima pričeti nova vojska zoper Turke. Vse je namreč že pripravljeno za usta-nek, ki bode buknil, brž ko se Ruii vzmaknejo iz Bolgarije nazaj, kar se ima zgoditi spomladi. Na JVciiidli.citi je tudi veliko prepira zaradi oderuhov, in ljudstvo zahteva ojstropo stavo zoper nje; mnogi liberalni poslanci pa stojd zopet v zvezah z judi, in tako se zmirom najde kaka zapreka, da se stvar Bavleče, in — pozabi. Na Francoskem tudi ni prave edinosti. Ne ministerBtvo, ne Gambetta nimata večine v narodni skupščini. Odkar bo repu biikanci pri volitvah zmagali, zrastel je rudeč-karjem greben, in tu pa tam pričenjajo že s „kulturkainpfom." Iz mesta Chambery so pregnali menihe, čeravno je 1200 rodbinskih očetov za-nje prosilo. Ohlctnica papeža Plja I*, i?» TiCOiia XIII. Dne 7. prihodnjega mesca se bomo katoličani, kakor v naši škofiji po-Bebej smrti velikega škofa Antona Alojzija Volfa, tako po vesoljnem svetu spominjali smrti velikega papeža , blaženega P i j a IX. Dne 20. pa bodemo obhajali prvo obletnico izvolitve novega, kakor sedaj že lahko rečemo, spet velikega njegovega naslednika, papeža Leona XIII. Naj omenimo tu le, da se 20. februarja sedanjemu svetemu Očetu pokloniti hočejo zastopniki katoliškega čas-ništva, in so k temu privoljenje že dobili. Pred nekterimi dnevi je bilo do 900 katoliških časnikov po namestnikih oglašeno, in se še vedno oglašajo. Voditelj temu je msgnr. L. Tripepi v Rimu (via delle Muralle 29). Kako mislijo sedanji sv. Oče o časništvu, in kako so po vzgledu svojega slavnega prednika spod-bujevali že dobre časnikarje k stanovitnemu delovanju, to je znano. Prav bi tedaj bilo, ko bi se tudi slovenski pošteni časniki sklenili in ako ne morejo kterega vrednika, naj bi vsaj kterega namestnika za to slovesnost si pridobili, kteri naj bi na pr. kar se Petrovega peneza nabere dotlej po naših krajih, izročil ga v njihovem imena vrednemu in potrebnemu poglavarju naše sv. cerkve. Izvirni dopisi. IkKamnika, 28.januarija. (Poboj Samomor.) Že naslov mojega dopisa kaže, da vam imam danes iz našega sicer jako pri jetnega in prijaznega mesta poročati samo žalostne dogodke. V soboto sta se dva moža v krčmi med seboj prepirala neki zarad nekega dolga. Dolžnik obljubi namesto dolga dati hrastov. Gresta tedaj z dvema delavcema, ki sta \zela seboj sekire, izbirat hrastov. Tam še enkrat vpraša upnik, če mu bode ta plačal ali ne, in ko mu to odreče, zgrabi brez posebnega prepira za sekiro in ga pobije. Surovost in živinska otrpnjenost mora biti res že strašno velika pri človeku, ki tako hladnokrvno svojega bližnjega pobije. Še žalostnejši dogodek se je zgodil včeraj na Volčjepotoški grajščini, ktere lastnik, 68-letni markez Ferdinand Gozani, je samega sebe končal. Žena in hči ste bili v Ljubljani, in ste bili povabljeni na bal k baronu Apfaltrernu, markez pa je ostal doma, je pisal še svojemu Bosedu Pelikanu, kaj da namerava storiti, s pristavkom, da on sam ne bo več živ, ko to piBmo dobi v roke. Poslal mu je glavni ključ, da ne bode treba vrat vlomljevati, zaznamoval sobo, v kteri bo ležal, ga piosil, da naj radovednih gledalcev ne spušča v grad, reč naznani okrajni sodniji, ženi izroči nektere reči, in da naj mu ne zameri, ker to stori, pa ne more drugači, ker se mu je zmešala pamet. Ker bode imel veliko potov zarad njega, naj Be posluži njegovih konj in kočije. Pogreb naj bode priproBt. Preden je g. Pelikan dobil to pismo, je G. res svoj namen izvršil, ter Be ustrelil v glavo, ktero mu je hudo razneslo. Menda bo slabe denarne razmere krive tega samomora. Samomorilca bodo neki jutri na tihem pokopali pri ondašnji podružnici. Pač zalost.no je, da morajo še le tako strašni dogodki ljudem odpirati oči, kam da človek pride, če začne verske resnice v nemar puščati in tako živeti, kakor da bi ne imel neumrljive duše in bi ne bilo ne sodbe, ne nebes, ne pekla. *) Domače novice. V Ljubljani 30. januarja. (Deželni predsednik vitez Kallina) se je v nedeljo zvečer z Dunaja vrnil v Ljubljano. 21. t. m. bil je povabljen k cesarjevi mizi. (Deželni glavar vit. Kaltenegger) bo, kakor iz gotovega vira zvemo, prestavljen na Dunaj za finančnega prokuratorja. Ta novica ravno tako veBeli nas, kakor morda viša stopinja njega samega. Vit. Kaltenegger je eden najbolj zagrizenih naših nasprotuikov, nam je že silno veliko škodoval, ker je zadnji čas, kar se je Dežman jel starati, glava nemškutarjev in se je v njegovem stanovanji o zadnjem deželnem zboru shajal klub nemčurske stranke. Čeravno cesarsk uradnik, je vendar v kazini in pri „konstitucijskem društvu" vedno zvonec nosil. Zato mu bomo Slovenci pri odhodu prav iz srca želeli srečno pot in da se nikdar več ne vidimo! Kdo pride na njegovo mesto, ni še znano, govorice o Vestenecku pa se nam zde gotovo izmišljene, kajti tega ne moremo verjeti, da bi ministerstvo poslovilo se od nas s tem, da nam tega moža na vrat postavi. (Program Vodnikove „besede" v nedeljo 2. februarja): 1. Tovačovski — „Straža na Vyšehradu", moški zbor. 2. Alfred Jaell — Paratraze iz opere „Trovatore", igra na gla-soviru gospica Emilija Zetinovich. 3. Verdi — Arija z zborom iz opere „Ballo in maschera", poje gospod J. Meden z zborom in spremlje-vanjem glasovira. 4. List — „Faustwalzer'', igra na glasoviru gospica Emilija Zetinovich. 5. Bazin — „Križari", veliki moški zbor. — Po teh točkah veliki ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za društvenike 50 kr., za goste po društvenikih vpeljane l gld. (KanoniSno obiskovanje in sv. birmovanje) se bo vršilo: Meseca maja v vseh farah postojnske, bistriške in cirkniške dekanije ; junija v vseh farah šmarijske, julija prvo polovico v vseh farah leskovške dekanije, drugo polovico in meseca avgusta pa v Cirkljah in na Šenčurški gori, v Komendi in Vodicah. Dnevi Be bodo za posamezne fare odločili pozneje. (Narodna Čitalnica v Šent-Vidu nad Ljubljano) napravi dne 2. februarija 1879 veselico po sledečem programu: 1. „Tombola" s primernimi dobitki. 2. „Slavnostni govor na čast dr. Janezu Bleiweis u", govori gospa Lucija Odlazkova. 3. „Moj dom" (Em. Vašak), poje moški čveterospev. 4. „Šaljivi govor", govori g. Podgorski. 5. „Želje" (Ant. Nedved), poje g. Jakob Jovan. 6. „Kje dom je moj" (J. Skraup), poje mešani čveterospev. 7. „Vojaška" (B. Ipavic), poje moški čveterospev. 8. „Gari-baldi". Veseloigra v enem djauji. Začetek ob 6 uri zvečer. K tej veselici uljdno vabi odbor. *) „Laib. Tagblatt" 28. t. m. naznanja, da so 27. t. m. zjutraj markeza naSli mrtvega v spavnici in d& je nenadoma umrl za mrtudom. Op. vredništra. (Predpustno veselico) bode imelo gasilno društvo 9. februanja na Btarem strelišči, veteransko društvo pa že v nedeljo 2. februa-rija v kazinski gostilni. (V zastavnici — Pfandamt) je danes javna dražba tistih reči, ki so bile meseca novembra 1. 1877 zastavljene, pa potem ne rešene in tudi ne prebrisane. (Somenj 27. t. m.) bil je živahen; zlasti živine so bili prignali silno veliko, okoli 2000 goved in 1200 konj, iz raznih krajev, kterih Be je po precčj visoki ceni prodalo obilno Volov na pol pitanih so pobrali okoli 400 kupci iz Tirolov, Trsta, Istre in Koroške; konj bo največ nakupili Lahi, krav in telic pa živinski kupci bavarski in tirolski. Razne reči. — f Grof Lichnow sky, dekan olo-muškega kapitelna, je v R mu po daljšem bo lehanji umrl. Ranjki se je mnogo mudil 1 Rimu, da bi dognal zadeve olomuškega ka pitelna. — F r a n c S ch u s e 1 k a , vrednik dunajskega lista „Reform", bil je nedavno od mrtuda zadet in se počuti zopet slabeje. — V zahvalo za srečno rešenje eta po storjeni obljubi talijanski kralj Humbert in kraljica poslala v Neapolj sv. Januariju ondašnjemu patronu, zlat z biseri drago okin-čan križ z zlato verigo. Križ, vreden 20.000 lir, se je del v zakladnico omenjenega svetnika. — Olomuški „Pozor" piše: Kakor drugodi, hod.li so zadnje dni tudi v Pragi na Vyšehradu „trije kralji"; peli so svete pesmi' zažigali kadilo, poškropljevali z blagoslovljeno vodo , delali križe in — kradli. Konečno bili bo ovadeni pri tako grdem činu. Med tem, ko sta se Gašpar in Melhor v hiši zabavala, je „črni" kradel zunaj — — v kuhinji. Zapa zivši ga drugi pokličejo stražnika, ki „tri kralje od vzhoda" pelje v zapor na komisarstvo. Našli bo pri njih mnogo ukradenega blaga. Zatoraj so jih obdržali nekaj časa v ječ'. — Kamniška čitalnica napravi veselico s sledečim programom : 1. „Servus Petelinček" veseloigra v enem aktu po nem-škej „Servus II. Stutzerl" 2. ,,Die Biiider Lu-Btig" avstrijanske pesmi za 3 citre in kitaro. 3. „Poculir Marsch" za c tre. 4. .,Pes in Mačka", veseloigra v enem dejanju. 5. Družbena zabava in ples. Vstopnina kakor po navadi, večji darovi se hvaležno sprejmejo, ker bodo na korist mnogoletnega igralca G. Slabanja. Začetek ob V28 uri točno. K tej veselici prav uljuduo vabi odbor. Eksekutivne dražbe. 31. januarija: Vičič is Sarčicc, Skerl iz Bistrice, 3. Knafelc in Š»j n iz Knježaka, v Bistrici. 1. Jelen iz Naverla, 1. Abscc iz Krupe, 1. Cvit-kovič iz Tribuč, 1. Stukelj iz Otovice, 1. Pošelj iz Zagodca, pa Jakša v črnomlji. 1. Keše-tove pravice iz Dvora v Radečah. 1. Občinsko posestvo Gorenje Košane v Postojni Petrič v Vipavi. 1. Radoš iz Radoše, 1. Slabodnik iz Slamne vasi. 1. Petrovič iz Bušinje vasi, vsi v Metliki. Umrli so: Od 24. do 28. januarija: Jožefa Klemens, bu kvovezova v. 75 1., za vtriplj. pljuč. Robert Dobrin, pošt. kontr. o. 4 m., za božjastjo. Leopold Kremžar, bukvovez 70 1., vsled starosti. Marija Benedik, hiš. pos. 68 I., vsled pljučnice. Pavla Janše, vrtn. o. 7 1., za vtriplj možganov. Lud-mila Mačner, vrad. o. za Bušico. Jakob Oačnik, pek 70 I., za mrtudom. Državni fondi. Denar. Blago 5'/, avstrijska papirna renta . . 60.76 60 95 f>°/, renta v srebrn..... , , 62 26 62.45 l°/, renta v zlatu (davka prosta) , ( 73.10 73.20 Srečke (iozi) 1854. 1..... 1*08. 5 108.25 „ „ 1860. 1., celi. . . 112 25 112.50 „ „ 1860. 1., petinke 123.- 123.60 Premijski listi 1864. 1...... 141.25 141.75 Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5°/,...... ( 99.-- 99 50 Kranjske, koroške in primorske po 6*/, 91,— 91.50 Ogerske po 5'/,...... 80.50 81 60 Hrvaške in slavonske po 5 V, . . 84.26 84.90 Sedmograške po 6*/» .... 76.25 Delnice (akcije). 787,— 789,— Unionske bank«. ... . . 67.50 68,— Kreditne akcije...... 216.— 216.25 NižoavBtr. eskomptne družbe . . 755,- 740 - Anglo-avstr. banke..... 99 50 99 25 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v, • 159.50 160.63 Tržaške „ 100 „ k. d. • 117.75 118.25 » ii 60 n i, i» 62.— 63,— Budenske „ 40 gld. a. 27.50 28.— Salmove „ 40 „ „ n • 38.50 39.- Palffi-jeve „ 40 „ „ »i • 27 50 27 75 Clary-jeve „ 40 „ „ i* • 23 76 29 50 St. Genois „ 40 „ „ ii * 34.25 35 25 Windischgratz-ove „ 20 „ „ ii * 29 — 29.60 Waldstein-ove „ 40 „ „ » • 22 50 23.- Srebro in zlato. 5.56 6.68 9.36 9.36 100,— 100.- Denarstvene cene 27. januajra. TeleKraflene denarne cene 29. januarja. Papirna renta 60.70 — ftreberua rantm 62.25 — Zlata renta 7,5 10 — 18601et.no dršavuo posojilo 11225 Banhin« »koije 787 — Kreditne akcije 219.--London 116 65 — Srebro 100.— — Ces. kr. cekini 5.56.—20 frankov 9.34, Posebno važne za Slovence so zaj^rclidlte „Pučke novine", katere v obliki slovenskih „Novic" stopajo z novim letom v 3. tečaj. Izhaiaio vsako soboto in veljajo za vse leto 4 yl. 60 kr-. za pol leta 2 cjl. 30 kr. za četrt teta I yl. 15 kr. Komur je resnobno mar, da se nauči hrvatski jezik, in da se seznani sploh 8 hrvatskimi razmerami, naj si ta časopis naroči, ki je pisan tako lahko umevno, da ga vsak Slovenec razumi. Vredništvo sprejema tudi «lovcn«*kc