Siev. 253 (Posamezna Številka 5 vinarjev.) V trstu, v sreoo, la. sep:emara 1917 Letnik KLIK Izhaja vsak dan, tudi ob nedelja* la ob 5 zjutraj. Uredništvo: L'lica Sv. J-sarJIška AslSkega SL 30. L nađstf. — V* dopis* na] se po5il;ijo jrertniStvu Mi NefranfrJrana pfsma se M sprejemajo >n rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik šteran Cndtaa. Laaftalk konsordf 1?-» .Edtnoat* — Tisk ttsksme .Edinoati*. vpisane zadruge s — ejefftm porottvoir v Trst«, uHca Sv. FranCMfca A»lfkega 3L 20 Telefon ure^niftva in uprav« Utr. 11-57. Naročnina cmia: Za celo leto.......K 31*30 Za pol leta.............. . . . 1MI M tri neaece.........••••»• , 7'80 ta Bedeljako ltda|« a cato Ml •••••« s aa pol leta t Ptiametne Itevilke .Edinosti* se prodajajo po S vlnatjc% uaUrdc itevilke po 10 vinarjev. Oglasi se raCnaaJo na milimetre v Krokosil ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi* Osmrtnice, zabvaie, poslanice, oglasi denar«J»ta v ulici Sv. PrančiJk* a M — P^dtnohranllnlčni račun It '41.651. Politični položil!. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 9. sept. Sporoči! sem že, da bi se morila vršila prihodnja seja poslanske zbornice šele 2. oktobra, namesto 18. t. nu — in razložil sem. zakaj ta odložitev državnega zbora. — Po informacijah na merodainem mestu moram popraviti poročila raznih listov v tem smislu, da do danes še nikakor ni določen dan 2. oktobra za prvo prihodnjo sejo. Prav lahko Je možno, da bo ta toliko pričakovana seja že 25. ali 26. t. m., — ali pa celo po 2. oktobra 9. ali 10, ali pa še pozneje. Predsednik zbornice dr. Gross je nastopil odločno za termin 2. oktobra, ali drugi činitelji in niih razlogi so bili močnejši in merodainejši. Vsi razlogi, da se je govorilo tudi v javnosti že o treh sejah med 10. in 15. avgustom, ker je pripravljenega prav nujnega gradiva, niso nič izdali. V tem oziru igra prvo in, rekel bi, edino vlogo — poljska politika. O tem sem že obširneje poročal, ako »Ed.« dobi mojo pošiijatev. Opažam namreč, da se je že marsikaj tudi — »izgubilo* na poti z Dunaja do uredništva. Svojemu poročilu mi je no zatrdilu verodostojnih poljskih virov le še dostaviti, da se je bivši minister zunanjih dosIov grof Goluchowski ponudil za posredovalca pri Poljakih. Pridobiti hoče Kolo Polskie za vlado in večino, ki bi imela glavno nalogo, spraviti pod streho — redni državni proračun. Toda, glavno delo za posredovanje bo možno šele po 15. t. m., ko bo rešena kriza v Kolu Polskiem z izvolitvijo novega načelnika, ki bo skoro gotovo posl. Da-szynski, čeprav šteje njegova stranka le H poslancev. (Sicer je bil dosedanji načelnik dr Lazarski, ki je — divjak, t j. ne piipada nobeni poljski parlamentarni skupini, marveč je edino le član Kola). Posredovanje grofa Goluchowskega bo pa imelo uspeh le tedaj, ako se poljski duhovi docela pomirijo in sprijaznijo z Nemčijo po ... napovedanih novih odredbah obeh cesarjev v stvari bodoče poljske vlade in njenega delokroga. Napoveduje se poijsko regentstvo treh Članov, ki bo vršilo ustavne pravice poljske krone; imenovana bo poljska vlada, ki nastopi z vso suvereniteto neodvisne Poljske. — Ko se to izvrši, bodo imeli besedo Poljaki, da se iz reko, ali taka rešile v poljskega vprašanja odgovarja njihovemu idealu, - in avstrijski Poljaki bodo primerjali s svojo izjavo 30. maja, v koliko nova definitivna rešitev velikih vprašanj odgovarja njinovim zahtevam. Poznavalci razmet pa niso preveč optimisti in menijo, da bodo avstrijski Poljaki smatrali novo rešitev za — nezadostno. F rjoc za Gdansko in izhod na morje in še za iiit.isikaj drugega...! »Orzel biaK jim ne 1 c- še dovolj oproščen vseh verig in zato bodo sKusali, osvoboditi ga popolnoma. V tem slučaju bi ostali za drugo Seidler-jevo vlado zopet le — konservativci, ki jih ie pa le 19, ako ne bodo tudi oni vezani pod klubovo disciplino. Zato bi na ta način ne bilo zagotovljene večine za proračun, kajti Ukrajinci so se že izjavili za opozicijo, in sicer prav radi tega, ker vlada še vedno izroča ukrajinski narod — poljskemu nadvladju. \ takem slučaju bi se državni zbor ne sešel niti 2. oktobra. Pozneje pa bi bil predložen le začasni proračun, morda za pol leta. ki bi ga zbornica skrčila na štiri mesece, ali — za to bi se našla večina iz strahu pred ... morebitnimi posledicami, kajti državni voz se ne more ustaviti...! Razmerje med poljskimi strankami se je poostrilo vsled oklica na narod, ki so ga izdali poljska ljudska stranka, Vsepoljaki in narodno združenje proti — konservativcem. Kakšen vpliv bo imel ta nastop treh strank proti eni v Kolu Polskiem, danes še ni možno presoditi. imm tmnaamiFOiuuiii. AVSTRIJSKO. DUNAJ, II. (KorJ Uradno s« razfcJaša: 11. septembra 1917, opoidne. V z h o d a o bojišče. — Pri Solki v Bukuvi.ii ie ruski nrpad potihnil našo črto nek ':ko nazaj. Oh Prutu in v vzhodni Ga- PODLISTEK KHiao«ary ki le Izginil. Roman. Fnnccski spisal Fvgen Cbavett*. Pukazal je s Umi besedami Hanibalov plašč, ki ie visel čez stol ob postelji, nakar so de Lozerila pokrili z velikim plaščem, pod katerim je popolnoma izginil. Nato se je vrnila družba k mizi. Toda odkar je de Lozerll v svoji pijanosti izpregovoril one besede, se Hanibal ni več mogel iznebiti skrbi zaradi Bri-chcta. — Prepričati se moram, ali je Bricliet morda res ne misli popihati... kakor je pred kratkim tu dejal de Lozeril, — si je mislil vznemirjeni kapitan. lic!? obojestransko živahno poizvedovalno delovanje. Italijansko bojišče. — Bo|oi odmor ob Soči traja dalje. Naj tudi nameravajo Italijani še nada ime napade, vendar se zamore Iz dosedanjega rezultata dne 17. avgusta zapričete enajste soške bitke ugotoviti, da tudi ta novi napor sovražnika ni za m ogel povzročiti nobene iz-premembe vojnega položaja na jugozapadu in da pomeni bitka do trenotka nedvomno nov neuspeh Italijanov. Na kraški planoti tvori zavzetje Sela, ki je bilo začetkom bojev v naši najsprednejši Črti, edini uspeh sovražnika. Kar smo na južnem krilu kraških postojank izgubili na pos-meznih jarkih, je bilo s protisunkom zopet osvojeno. Dočim so naši vojskovodje in njihov generalni štab s popolnim in temeljitim uporabljanjem vojnih izkušenj ustvarili vse predpogoje za zmagovito obrambo, so si na drugi strani naše hrabre čete — njim na čelu vedno pehota kot zmagovalka v najtežjih bojih — z brezprimermm junaštvom priborile vnovič ne veni jI v o slavo. Enako uspešni so bili za naše junake boji v Vipavski dolini In pri Gorici, kjer ni ostal niti najmanjši kos Jarka v sovražnih ro&ah. Na planoti Banj-šica—Sv. Duh imeli Italijani začeten uspeh, ki je prisilil naše vojskovodje, da so 15 km široko fronto umaknili za 2—7 km. Od tedaj naprej so se izjalovili vsi poizkusi sovražnika, da bi z mogočnimi navali na Sv. Gabrijel in na odsek severovzhodno odtod svojo prvo z velikimi žrtvami priborjeno pridobitev na prostoru izpremen?! v efektivni uspeh. Bojni položaj ob Soči ni bil čisto nič pod vplivom dogodkov pri Vrhu in Banjšici. Posebno boj za Sv. Gabrijel se bo moral vedno navajati tedaj, ako se bo razpravljalo o vzgledih zmagovitih obrambnih bojev. Zastavitev italijanskih sil v 11. soški bitki — 48 divizij na komaj ravnotoliko kilo-netrov — ie brez primere v vseh napadnih bitkah svetovne vojne. Italijanske iz-prube odgovarjajo temu načinu vojevanja; skupno z ujetniki, — ki jih je 23.000 — znašajo po najstrožjih računih 230.000 mož, torej skoraj četrt milijona. Armadna skupina gm. polk. Boroevića zamore Iz najnovejših uspehov izvajati trdno prepričanje, da se bodo ob njenem zmagovitem odporu tudi vnaprej razbili vsi navali po tujih deželah hlepečega sovražnika. Albanska fronta. — Sovražnik je včeraj popoldne napadel naše postojanke v gorovju vzhodno Podgradca. Bil je povsod odbit, na dveh točkah s krepkim protisunkom avstro-ogrskih bataljonov. V ozemlju lužno Berata so naši varnostni oddelki v živahnih bojih odbili sovražne poizvedovalne oddelke. Italijansko vojno brodovje je z višine severno izliva Vojuše obstreljevalo stari zgodovinsko znamenit* samostan Pojanl. Bombardirali so ga istočasno tudi letalci, ki sq ubili več oseb. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 11. (Kot.) Veliki glavni stan, 11. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Topovski boj v Flandriji je dosegel ob obali in v kolenu Yperna od časa do časa veliko silo. Sunki Angležev jugozapadno Eangemarcka in severno Frezenberga so bili odbiti. Pri Villeretu, severozapadno St. Quentina, so se razvili danes zjutraj novi boji, ki So se končali ugodno za nas. — Armada nemškega cesar je viča: Akcije francoskih poizvedovalnih čet. pripravljene večinoma s topovskim ognjem, so bile severozapad-no ReiaiSa in v več odsekih Šam panje Izjalovljene. Na vzhodnem bregu Može so napadle včeraj zjutraj močne francoske siie od gozda Fosses do gozda Chaume (3t.2 km). Jugozapadno gozda Vavrille uspeli sovražnik je bil s protinapadom zopet vržen. Na ostali fronti so se francoski napadni valovi izgubonosno razbili v našem obrambnem ognju. Ponovni sovražni napaoni poizkusi tekom dneva sft se iz jalov ili. V pritiskanju za sovražnikom smo na več točkah pomaknili lastno črto naprej. Poročnik Voss je sestrelil včeraj 3 sovražne letalce in povišal s tem število svojih zmag na 45. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Med ruskimi in našimi postojankami od morja do Dvine številni spopadi med sprednjimi četami. Sovražnik je izgubil na ujetnikih. Sunki ruskih Izvidnfh oddelkov v gozdov ju severno Husjatina In ob dolnjem Zbruču so bili odbiti. — Armada nadvojvode Jožefa: V južnem delu Bukovine So prešli Rusi v napad. Izvojevali so krajevne uspehe pri Solki, Med dolinama TrotuSa in Oitoza sovražnik dosedaj ni obnovil svojih brezuspešnih napadov. Macedonska fronta. — V gorovju jugozapadno Ohridskega jezera so nemške ia avstroogrske sile včeraj zabranile Faacozom nadaljno prodiranje. Prvi generalni Hvartirmojster; pl. Luaendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 10. (Kor.) Generalni štab poroča: Pičel topovski ogenj in uspešne akcije naših poizvedovalnih oddelkov na severnih pobočjih Kruše planine in ob dolnji Strumi.___ SOVRA2NA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 10. septembra. — Na trentinski fronti so naši sprednji oddelki pognali sovražne poizvedovalne čete na Cimi di Cadi in prelazu Lana v beg. Na Koroškem se je napad na naše postojanke na Monte Gra-nudi popolnoma ponesrečil, čeprav so ga izvršile znatne sile in ga je skrbno pripravil močen topovski boj. Severovzhodno Gorice je postal naš pritisk občuten. Trije poizkusi sovražnika, da bi s protir napadi oslabil ta pritisk, so bili naglo odbiti. Na južnem delu Krasa je razvijala artiljerija včeraj veliko delovanje. Naši letalci so bombardirali včeraj sovražne baterije v Trnovskem gozdu. Sovražnik je živahno odgovarjal. Štetje ogromnega dosedanjega vojnega plena še ni končano. Dosedaj je bilo naštetih 145 topov, med njimi 50 srednjega in velikega kalibra, 94 možnarjev in minovk, 222 strojnic in 11.196 pušk. Velik del tega orožja se uporablja že proti sovražniku. Rusko poročilo. 10. septembra. — Zapadna fronta: V odseku Rige so se sprednje sovražne čete bile z našimi zadnjimi oddelki, ki so se ustavljali sovražnemu pritisku na črti Brutnek—Segewald—Gaile. V več odsekih so izvršili ruski oddelk! ofenzivo, da zasedejo ugodnejše postojanke. Napadni bataljon neke divizije je pregnal sovražnika, napravil ujetnike in uplenil 4 strojnice. Severovzhodno Fridrikova je sovražnik zaman poizkušal vreči nase oddelke nazaj. Na ostalih frontah nič važnega. — Romunska fronta: Zapadno Ocne so se romunske in naše čete dne 9. t. m. borile s sovražnimi oddelki za posest nekaterih višin jugozapadno vasi Slonik. Na ostali fronti pehotni ogenj in poizvedovalno delovanje. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 11. (Kor.) VVolffov urad poroča: V vodovju krog "Anglije so potopili naši pod vodniki zopet 27.000 ton. Dve mornariški letali ste dne 9. t. m. popoldne potopili v izlivu Temze en angleški par-nik. _ FRANCOSKA MINISTRSKA KRIZA. ŽENEVA, 10. (Kor.) Predsednik Poin-care je poklical k sebi Painleva in mu poveril sestavo kabineta. Painleve bo odgovoril do zvečer. Pet minut pozneje je vstal od mize in., dejal svojim gostom: — Pijanim ljudem se ne sme nikdar zaupati. Našemu tamle zunaj je le treba, da se zbudi, in da hoče v svojo sobo, pa spravi s svojim rogoviljenjem vso hišo pokoncu. Bolje je torej, da zaklenem vrata stanovanja. Nato je stopil v spalnico. Skozi priprta vrata je prihajalo toliko svetlobe v sobo, da je bilo spoznati neoomično na postelji ležečo osebo. Hanibal se je potihoma približal postelji in poslušal. — Spi! — je dejal sam pri sebi, ko je zaslišal izpod plašča prihajajoče hrkanje. Prepričan, da ga ne opazuje n ihče, se je po prstih plazil v oni kot sobe, kjer so se nahajala skrivna vratca, odprl vratca in stopil vun na skrivne stopnjice. Enako POSLANSKA ZBORNICA. Dnevni red za sejo 25. septembra. DUNAJ, 11. (Kor.) Na dnevnem redu prihodnje plenarne seje poslanske zbornice, ki se bo vršila v torek, dne 25. septembra, ob 11 dopoldne, se nahaja kot prva točka poročilo pravosodnega odsfeka o sklepih gosposke zbornice: a) zakon glede izjemne podrejenosti civilnih oseb voiaškemu sodstvu; b) zakon o izpre-inembi nekaterih določb zakona z dne 23. maja 1 ----------- --- V petič odlikovan! Gospod Viktor Bune, htev____in danes je zopet Biankini, čegar stotnik pri ne':em lovskem bataljonu in sin besedam prisluškuje ves naš narod, pa naj nepozabnega dolgoletnega voditelja šole sc imenuje Hrvate, Srbe, ali Slovence. — v Doiini, pok. g. Alojzija Bunca, je bil se- i [1I1C Biankinija pomenja za nas vse tradi-dai že v petič odlikovan. Sedaj je dobil; cji0 velikega časa, iz katerega se povzpe-vis ko odlikovanje z redom železne kro- nja v — še veče čase. Pred blizu petde-ne III. razred:« z voiuo dekoracijo in meči. setimi leti je pisal o naroJni enakoprav-Cestitamo! nosti. pravici narodov do samoodiočanja Ne v Oberho!abr;n;nu — ampak nj Op- fn narodnem ujedinjenju. Petindvajset let činah. V četrtek meje zanesla potreba na i deluje na Dunaju v duhu velikih idej se-c!ržavni ko' dvor na Opčinah. Ker iii>cni j danjosti. Ne— Biankini je osivel na letih; znal ure ou loda vlaka, stin se obrnil do ideje, za katere se je boril in se bori, pa slu/ bujočega uradnika, ki je stal na vratih urada. \ prašal sem ga vljudno: »Prosim, kdaj odide vlak?« A glej, mesto odgovora me je ta gledal in gledal ves začuden. kakor da bi ga vprašal v kitajščini. Ko sem ponovil svoje vprašanje, se uradnik obrnil in odšel v urad, kjer ga pomlajsjo in ga nam — vkljub njegovim sedemdesetim letom — predstavljajo kot idealnega mladeniča. Potrebujemo takih sedemdesetletnikov! — Posneli smo to oceno moža, ker se pomembnost njegova e j dviga visoko nad njegovo osebo, ktr je v Sf) njem poosebljena misel na našo bodočnost, kakor opravičeno •• • — —..... — -----------. (\ > - - ---j IIJVI bili še trije drugi uradniki, in jih vprašal: j ker ime Biankinijevo — ivu™. AVer von Euch versieht sloveniscli (Kdo naglasa zagrebški »Tagblatt« — pomenja izmed \as razume slovenski) ?« In glej. i tradicijo velikega časa s perspektivo v — tudi od te trojice ni bii niti eden zmožen še veče čase! Biankini ni za nas samo po-našega jezika. Vendar sc je kljub temu' lltična oseba, ampak je v njem poosebljen _ 1 •______ i!l * '/Vfjl ClAlfflllcl'1 __«M rr ri K r* eden ojunačil in mi odgovoril slovenski takole: »Ja, aber Personenzug od Siid-bahuhof (jecljaje 0-00-0- deseta ura, pedeset minuta, sedem minuta U Vse to se je zgodilo na Opčinah, popolnoma slovenskih tleh, in ne morda v Oberholabrunnu. program minolosti in sedanjosti za bodočnost. Gradec, Zagreb in Dunaj so bližje Trsta, nego Ljubljana! Neverjetno, kaj ne? In vendar je tako! Ko bi ne bilo tako, bi tudi ne bilo možno, da dunajski, graški in živili 111.11, 111 IIV uiuiua V v^i/v. I IIUluUl UlliiU. lUUl Uiu^n«, ——-----.----» o------ — ali pa v Oberammergau-u! Živela deveta! zagTebški listi prihajajo v Trst prej, nego — Annntiiniis. r^ linHiinntki V nedelio smo čitaii liub- dežela! — Anonimus. Iz Rujana. Že mesec dni je. kar je bilo pri aprovizacijski komisiji pregledovanje radi rdeče precrtanih izkaznic (za revnejše sloje). Ali ich izkazmc za mnoge družine še ni od n'soder: Ce dajejo imovite-jnii take izkaznice, na: dade vsaj tudi revežem, da-si b. ! »io pravičneje, ako b» se take izkaznice dajale resničnim revežem, ne pa tudi ljudem, ki imajo po deset in tudi več kron dohodkov na dan. Poznam družino, ki ima nad 300 K doiiodkov na mesec in ima tako rdečo izkaznico. Družina pa» ki ima le'K 4 40 na dan, nima take pa ljublianski. V nedeljo srno čitaii ljubljanske liste — stare 4 dni, med tem, ko smo imeli nemške liste skoraj še gorke sobotne izdaje, iz Zagreba tri dni stare! Morda pa vozijo sedaj na Trst samo taki ekspresni vlaki, ki se v Ljubljani niti ne ustavljajo?! Ljubljanski dnevniki bi pač morali ostro zaropotati nad to neverjetnostjo. — Nekdo. Iz čebelarskih krogov nas opozarjajo, da vsled pomanjkanja sladkorja trpi tudi čebeloreja. Izlasti v naših krajiii, kjer ne najdejo čebele dovoljne paše — sosebno letos vsied suše — so čebelorejci prisilje- /IHU jJil, n.1 1111« ■ »v » » ' """i '"<» ' ou wvi/wi\/i vjvi ^lunjv- fAaznice da-si mora oreživliati Iiodo ni da Dozimi krmijo Čebele v sladkorjem. Vlada jc bila pač pripravljena, nekemu konzorciju staviti na razpolaganje sladkor za izdelovanje nipetnega medu, ne briga se j)a za čebelorejce, ki proizvajajo naraven med. V interesu naše čebeloreje in narodnega gospodarstva sploh se obračamo na vlado s pozivom, naj priskoči našim čebelorejcem na pomoč in naj jim preskrbi potrebnega sladkorja. Podraženje slanine. Ker cene slanine (špeha) na ogrskem trgu, ki prihaja kot dobavno ozemlje za Primorsko sedaj edino v pošte v, že dalje časa sem neprestano naraščajo, s«e je pokazala potreba, da se temu primerno urede tudi cene za prodajo na drobno, in sicer se je na predlog aprovizacijske komisije, ki je bila vsled naraščanja cen slanine zmerom bolj obremenjena, določila oena 18 K za kg. Razdeljevanje sode. Radi splošnega pomanjkanja sode, ki se je pojavilo v našem mestu, se je tukajšnja trgovska in obrtna zbornica obrnila do trgovinskega ministrstva s prošnjo, da bi se dale tržaškemu prebivalktvu na razpolago zadostne količine sode. Trgovinsko ministrstvo je prošnji ugvidilo ter zagotovilo gotov mesečen kontingent, naročivši obenem trgovski in obrtni zbornici da ustanovi v svojem okviru urad, ki bi jamčil pravično razdelitev tega blaga med konsumente. Ta urad se je ustanovil ter je že pričel delovati, sto-pivši na eni strani v stik s tovarnami v notranjem države v svrho takojšnje dobave najnujnejše potrebne količine, na drugi strani pa dogovorivši se z aproviza-cijsko komisijo glede ureditve razdeljevanja jx)tom izkaznic. Prvi vagoni sode so že došli in je torej upati, da se bo moglo čim prej začeti z razdeljevanjem. — Soda se bo prodajala v zadrugah, v vseh jest-vinčarskih trgovinah in mirodilnicah po 36 vinarjev kilogram proti predložitvi izkaznic, izstavljenih od aprovizacijske komisije. Kdaj se prične prodaja, se- objavi posebej. — Gostilničarji, krčmarji in kavarnarji bodo mogli takisto dobivati sodo pri jestvinčarjih in mirodil-ničarjih in sicer na podlagi posebnih iz-kazne, izstavljenih od dotičnih zadrug in vidiranih od urada za razdeljevanje sode v trgovski in obrtni zbornici. — Kdaj se prične to razdeljevanje, se tudi posebej objavi. Iz krogov tramvajskih uslužbencev smo prejeli: Znamenitega dne 23. maja 1915. (napovedi vojne od strani Italije) je predsednik tramvajske družbe, conte Fran-cesco Sordina, sezval vse uslužbence na dvorišče družbe. Izjavil je, da v hipu ni mogel nič definitivnega ukreniti na korist trainvajevcev. Tistim, ki so morali pod orožje, je zaželel dobre sreče in srečnega povratka, zagotovivši jim, da bodo. ko se povrnejo, vsi zopet sprejeti. Ostalim je poveril nočno stražno službo, dokler se ne vzpostavijo vožnje s konjsko priprego. Dal jim je podpisati pismo, s katerim se je osobje — videč, da ima družba s konjskim tiamvajem res malo dohoaka — pritrdilo nekaterim izprernembam. Ali prometni načelnik (torej mandatar ravnateljstva) je obenem obljubil, da se bo, čim se zopet uvedejo vožnje z električno silo. postopno z osebjem, kakor pred vojno. Ko pa je osobje zahtevalo, naj se ta obljuba izpolni, je ravnateljstvo odgovorilo, da se taka obljuba — ni nikdar dala! Nato so strokovne organizacije potom inspektorata za male žcleznice dosegle, da bodo uslužbenci dobivali draginisko doklado 12 K mesečno (ki pa je ne dobivajo vsi), da bodo ure dela cJmerjene kakor poprej, ter da je glede tedenskega počitka ravnateljstvo privolilo vsaj pol dneva odmora (ki ga pa osobje doslej ne uživa). Torej niso dali počitka, pač pa so odtegnili službeno obleko, ki se je v smislu pogodbe ; plačevala po 20 vin. na dan; so se odpra-j vile petletnice, ki so dosegale 60 K na leto. da mnogi že tri leta niso videli niti beliča tega prejemka. In ni še vse: tistim, ki so se povrnili — bodi. da so prekoračili 50. leto, bodi da so bili izpoznani kot nesposobni za vsako vojaško službo — je, ko so se predstavili za zopeten nastop službe, ravnatelj in predsednik conte Krancesco Sordina odgovoril, da ni mest in da se ni dala nikaka obljuba. Ce hoceio zopet vstopiti v začasno službo, da se morajo zadovoljiti s prvotno plačo 2 K na dan za sprevodnike in 3 za zavirače. Ne dobe pa nikake draginjske doklade. Kdor ima številno rodbino, ali je v skrajni potrebi, se mora ukloniti takim pogojem. Nekateri so se pritožili pri kompetentnih oblastih, ne da bi bili dobili kak deiinitiven odgovor. Med tem pa je gosp. conte sprejel mnogo žensk po 2 K na dan z obvezo, aa mora vsaka dati zaviraču 3—4 K na dan od »napitnine«, ker zavira-či dobivajo majhno plačo! (Ali ni to dragoceno priznanje?!). Da sprevodniki in sprevodnice uživajo od generoznosti občinstva — mari je to po zaslugi ravnateljstva. potem, ko je zvišalo tarifo na 18 in 20 vinarjev! Da občinstvo prepušča tista dva vinarja sprevodnicam, je tem v malo korist, ker morajo biti preveč radodarne napram zaviračem. Morda bo ravnatelj tajil tudi to. — Zadnja službena odredba g. conte-a pravi, da tisti sprevodnik (sprevodnice), ki ne bi registrirali zadnjega listka po dovršeni vožnji, bodo z mesta odpuščeni. Gospod conte smatra torej kako zamudo vsled slučajne pozabe že kot zadosten vzrok za odpustitev iz službe! — Bilo bi povedati še drugih stvari. Pa ob drugi priliki. Repno seme. »Tržaška kmetijska družba« naznanja, da je zopet prejela množino repnega semena. Osebe, ki žele kupiti isto, nai se oglase v pisarni gori navedene družbe, ulica \ ienna št. 10. 1. Kdo ve kaj? Lovrenc Frančeškin iz Sela se je nahajal ob izbruhu voine z Italijo v bolnišnici v Tržiču. Od tedaj nimajo sorodniki nikakega sporočila o njeni. Kdor bi kai vedel, nai sporoči njegovi ženi na naslov: Frančiška Frančeškin, tabor beguncev, Bruck a. L. Bar. 15/10. Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo, 12. t. in., od 9 in pol do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 140. zastavljeni meseca oktobra 1916 na zelene listke, in sicer od štev. 210.501 do štev. 211.600, od 3 in pol do 6 pop. pa razni nedragoceni predmeti prejšnjih številk, zastavljeni na zelene listke. — Jutri, v četrtek, 13. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3 in pol do 6 pop. sc bodo prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, serije 140, zastavljeni meseca oktobra 1916. na zelene listke, in sicer od štev. 32.201 do štev. 36.000. !?7M1LI OCILHIi:: ZGčeiek šclikcga !e!a v Tis!i Otroški vrtec v Rojanu. Vpisovanje v otroškj vrtec CMD v Rojanu se bo vršilo dne 17. in 18. t. m. od 9 do 12 dop. v otroškem vrtcu št. 13. Stariši, ki žele otroke, od štirih let dalje vpisati v ta vrtec, nai se oglase omenjena dneva, ter naj prinesejo seboi krstni list, ali pa izpisek iz matice, zdravniško potrdilo, da ima otrok zdrave oči in da je bil cepljen v zadnjih 4 letih. Matere, poslužite se našega vrtca. Tu se bo vaš otrok pod nadzorstvom zabaval in ohranil slov. narodu. Kakor v drugih CM vrtcih, dobivajo tud; v rojanskem otroci opoldansko kosilce. # m * Mesto pomožne vrtnarice je razpisano na CM otr. vrtcu v Skednju pri Trstu. — Prosilke naj se javijo s spričevali vred v predpoldnevnih urah do 15. t. m. pri podpisanem voditelju vrtca (pri sv. Mar. M. Zgornji, ul. Campanelle štev. 535. F. K!einmayr. • * * Zaposjovalni tečaji c. kr. goriških učiteljišč v Trstu se preselijo letos v ulico del Torrente št. 12, II., kjer je bila poprej šola Revoltella in kjer je bilo lani koper-sko italijansko učiteljišče. Slovenska gimnazija ostane v dosedanjih prostorih v ulici Sanita št. 23 in 25, kjer se šolski prostori na novo, adaptirajo in opremijo z vsemi potrebnimi stvarmi, ki jih zahteva šolski pouk. • • • Gojenci in gojenke goriških učiteljišč, ki so v minolem šolskem letu posečali zaj>o-slovalni tečaj v Ljubljani ter žele na tem zavodu nadaljevati svoje nauke v šolskem letu 1917./18., naj prineso ali vpošljejo po pošti svoje zadnje šolsko izpričevalo vodstvu zaposlovalnega tečaja v Ljubljani (Dunajska cesta, 3S/II.) in sicer vsaj do sobote, dne 15. t. m. V včerajšnji osmrtnici Rapotec in ne Raputec, je bila po neljubi pomoti izpuščena hči Roza. Kote! fn restavracija ^ Trst, ulica S. £eico26 22» Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne. Dr. J. Cermak v Trstu« ul. Posta vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izbiranje zobov brez 3-s bolečine. =-s s-: Plombiranje. UMETNI ZOSJE f c. rušunajo po < stos. bassdo. 4 pji—i —-l Mastna tiskan, b.sede s. ra*u- j Ujo enkrat — Najmaujia »JSS— LJLJI: pn«tojbi*a saa*a 40 stotini*. :| LJLJ )■•( TtttftrffVf iro&m vsakovrstne slaščice. . Ki- IlU prUUuj felčke- po 56 vin krs. Pecivo zelo dobro kg K 19. Bomboni za važ.. uinartte. patatine in karamele. Tubete in papir za cigarete po ni^ki ceni. Pošilj.on tudi po povzetja. Anton 3tary, Trst ulica deU Istrla 12. 1244 C ji* šlffofmlado in močno, dt govori itnli-iJlU.tlkLi^ jf jansko iščem za dnevno delo Via S Lazzaro št. 2 vrata 23. 14-13 DoUro Kavo se pile £°io.vb"'??° V. litra vin, kava-kupucinar 20 vin, črna kava 20 vin. Na iibero časniki in ilustracije. Velika čist'»st. Prostor primeren vsem slojem. — Ms rij a Eaplanek. 1437 Ffe$ftAfmf Anton JerkiS po«'uje v arojem ateljeju uiUSiUL t Trstu, Via delle Poste it 10. 407 belega in črnega izvrstnih kakovosti. Prodaja na debelo po današnjih najnižjih konkurenčnih cenah. Priporoma se Mariia Krir