Štev. 10. g/ V Maribora 25. maja 1887. VIII. tečaj.
List za šolo in dom,
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravnistvu: Heiserstrasse 8 v Maribora. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. O gluhonemih. — Uho, kako postane sluh, bolezni uha in zakaj imamo dve ušesi. — Dopisi. — Poziv. — Razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Inserati.
0 gluhonemih.
Kaj je gluhonemost?
Gluhoneme imenujemo tiste ljudi, kateri pogrešajo posluha in govora, kateri so gluhi ter ob enem nemi. Da sta gluhost in nemost navadno združeni, je bil človek kmalu zapazil; a dolgo ni spoznal v kateri zvezi stojila ta dva nedostatka med seboj. Se le v teku časa so odkrili opazovatelji gluhomutcev, zlasti učenjaki raznih strok in duhovniki, čisto posebno pa zdravniki, kateri so gluhoneme zdravili ali pa je podučevali, da je nemost posledica gluhosti in sicer gotova posledica, kajti da se nauči človek govoriti, je treba poleg normalnega duha, zdravih govoril in posnemalnega jezika tudi zdravega sluha.
Ako se toraj drugače zdravo in normalno razvito dete gluho porodi, ali če ogluši prej ko se je naučilo govoriti (vsaj do neke določene mere), ostane nemo. Pa tudi taki otroci, kateri so se jeziku že nekoliko privadili, zopet oneme, ako izgube posluh, prej ko se živo zavedajo govora. Otroci, ki pridejo v 4. do 6. letu ob posluh, navadno popolnoma zopet pozabijo govoriti in razumevati jezik, posebno tedaj, ako take otroke obdajajoče in ž njim občujoče osebe ne zahtevajo, da govore z njimi kakor poprej, dokler so še slišali. Oe te tbraj nesreča zadene, da ti ogluši že govoreč otrok, doslednjo zahtevaj od njega, naj s teboj govori in ne kaže z rokoma, namesto da bi govoril, kar taki otroci radi store; nove besede in stavke mu pa izgovarjaj, med tem ko ti gleda na usta in v obraz, počasi in izrazito, da ga navadiš spoznavati na ustih in obrazu, kaj si povedal; sploh se mnogo bavi z oglušelim otrokom, drugače jezik ginja in otrok počasi umolkne, kar bi bilo zanj prevelika zguba. Bodi si število besed in govornih oblik, katere oglušel otrok rabi, še tako pičlo in omejeno, zanj je prevelik zaklad, posebno ako ne pride v kak zavod za gluhoneme, ker se zamore z njimi vsaj za silo sporazumevati. In če pride v gluho-nemnico, za polovico hitreje napreduje od onih svojih součencev, ki so prišli v zavod popolnoma nemi.
Govorila, kakor pluče, dušnik, jabolko z glasotvornicama, nebni obloki, jeziček, nosni duplini, jezik, zobje in ustnici so pri gluhonemih v obče normalno razvita in pravilno urejena, le nekojiko slabotna, ker se vsled nemosti premalo vežbajo, Da niso pomanjkljiva govorila, nego pomaujkljivo slušalo: uho
10
vzrok nem osti, je iz tega, kar sera navedel, jasno. Zato tudi vse podrezavanje in reševanje jezika nič ne pomaga, ne da gluhomutcu govora. Ce bi se namerilo, kar se pa zelo redko kedaj zgodi, da bi dobil gluhomutec posluh, bi ne znal takoj govoriti, nego s posluhom bi mu še le bil dan pogoj, da se zamore potem po navadni poti s posnemanjem naučiti govora.
Glede na to, se je li otrok porodil gluh, ali je še le po porodu oglušel, razločujemo gluhorojene in pozneje oglušele gluhomutee. Včasih se ne da določiti, je li otrok gluh rojen, ali je po porodu oglušel. Za pridobitev govora in za duševni razvoj gluhonemega je pa to ednako.
Otrok, ki je ali popolnoma gluh, ali če je njegov posluh toliko oslabel, da ne more več razločevati v navadnem govoru posaranih glasov, (samoglasov in soglasov), ta se po navadni poti ne nauči več govoriti, on ostane mutast. Nauče pa se gluhomutci precej razločno govoriti in jezik razumevati v gluhonemnicah ; razun tega si prisvoje v teh zavodih obilo koristnih naukov, a poučevanje gluhonemih je silno težavno in trudapolno.
Nahajajo se tudi mutci s sluhom. Najčeščeji so taki, ki so ostali vsled slabouma nemi. Eedkeje nahajamo mutce, ki zaradi nepopolnih in pomanjkljivih govoril ne morejo govoriti. Izjeme pa so taki, ki se niso naučili govoriti, ker so pogrešali posnemovalnega jezika. Eden istih izjemov je najdenček Gašper Hauser, katerega so našli dne 26. majnika leta 1828. v Nurnbergu. Bil je tako zanemarjen, da se kot 141etni deček, niti ni mogel ravno po koncu držati, niti trdno stopati, niti govoriti. Sključeno se je držal, opotečno hodil, ter čisto nerazumno blebetal. Kakor je pozneje pravil, ko se je naučil jezika, je bil, odkar je mogel pomniti, nekje zaprt, da ni nikdar videl belega dne in nikdar ne slišal človeškega govora. Eedili so ga s kruhom in vodo. Tuj človek ga je iz ječe vzel in ga na hrbtu nesel pred mesto Nurnberg, kjer ga je pustil ter odišel. Dne 17. oktobra leta 1829. je bila napadla Hauserja neznana zlobna roka ter ga ranila, a ne umorila; dne 19. decembra 1. 1838. pa mu je zasadil v grajskem vrtu v Ansbachu tudi neznan zlobnež tako globoko nož v prsi. da je reyež čez 3 dni za rano umrl, 21 let, 7 mesecev in 17 dni star. Kdo so bili Hauserjevi stariši. kje in zakaj je bil zaprt, kdo ga je rešil iz ječe, kdo ga napadal in usmrtil, in zakaj — vse to je dandanes neodkrito, akoravno so se o njem in njegovi žalostni osodi debele knjige pisale.
Mimogrede še omenim, da zamore človek tudi vsled preburnih duševnih pretresov, kakor prevelikega strahu, nepričakovano velikega veselja, iznenada-joče globoke žalosti in tuge (Caharija); — isto tako, če dobi na določeno mesto glave jak udarec, za nekoliko časa, ali za vselej zgubiti govor.
Stopinje gluhosti.
Med zdravim sluhom in trdo gluhostjo je mnogo stopinj. Heil razločuje mej gluhimi 5 vrst.
1.	Govor razločujoče; to so taki, kateri še slišijo glasno in izrazito izgovorjene besede, če se jim povedo na uho.
2.	V o k a 1 e razločujoče, ki iz glasno in razločno izgovorjenih besed, razločujejo samoglasnike, a ne več soglasnikov; pravi se jim tudi vokalisti. Takih je okoli V30 med vsemi gluhonemi.
3.	Glasove razločujoče; to so tisti, kateri dočutevajo neelenite glasove, kakor petelinovo petje, glas trobente, brnenje strune, bobnanje, zvo-nenje na določeno oddaljenost, glas orgel i. t. d., takih je xj2i.
4.	Močne t r u š č e razločujoče; oni dočutevajo le najmočnejše trušče, kakor pokanje topov, zvonenje, če so blizo zvona, tresk groma i. t. d.; njih je 2/s med gluhomutci.
5.	Trde glušče, ki ne razločujejo z ušesom ne najmočnejšega trušča; takih je veča polovica gluhomuteev.
Stopinje gluhosti pa ni lahko določiti. Ker ima gluhonem zelo tanko razvit občut v koži, (vsied obilne vaje, ker pogreša posluha) dučuteva mnogokrat glasove z občno telesno kožo, (ker jo zadevajo zvočni valovi), dočim opazovalec misli, da sliši. Dasi ni vse jedno, je-li gluhomutec trd glušec, ali če še nekoliko čiije, se vendar noben ne nauči po navadni poti govoriti, če ne sliši navadnega govora. Nekoliko slišeiim gluhonemim je ostanek posluha v to korist, da se jim v začetnem pouka govorni glasovi ložje izvabljajo, da glasove čisteje izgovarjajo, da se nauče bolj blagoglasno govoriti in da ložje razumevajo, kar se jim pWve, slednjič, da je mogoče ostanek posluha z nepristranim vežbanjem v svojem delovanju povzdigniti, ga više izobraziti.
Omenim še gluhosti na stare dni, in one, ki nastopi začasno, n. pr. če se zamašči sluhovod ali ušesna troblja, če smo se dalje časa zdravili s kininom ali morfijem, čeprav ne spada semkaj.
U z r o k i gluhosti.
Gluhost je prirojena, ali po porodu slučajno pridobljena. Glede na to je tedaj razločevati med vzroki gluhosti prvič take, kojim posledica je gluhost pred porodom nas topi všega, to je, dete je že na svet prineslo pomanjkljve sluhu služeče organe, in drugič take, kateri so po porodu povzročili gluhost. Prirojeni gluhosti je vzrok: vodenica v možganih, bolehnost ali nepravilnost onih delov možgan, kjer se izmota slušni živec; bolehnost "ali nepravilen razvoj slušnega živca, če mu n. pr. manjka ena ali več korenin, če otrpne, se strdi, omehči ali če se posuši; če manjka v notranjem ušesu oblokov, polža ali delov v polžu, če je slušna voda v labirintu pregosta, s krvjo pomešana, ali če je ni; če se napolni labirint s solmi, ki so v telesu; če deloma okosteni ali okameni kožni labirint ali mrenica na okroglem in eliptičnem okencu. Dalje, če so vrastki na stenah bobničeve dupline, če je napolnena duplina s krvjo, gnojem ali sluzjem; če so slušne koščice na sosedne dele priraščene, ali če manjkajo; če je ušesna troblja zamaščena ali zaraščena; slednjič če je bobnič okostenel, če so na-njem vzrastki, če je luknjičasl ali če manjka. Kaj je temu krivo, da se slušalo ne razvije pravilno, ampak da po razvoju pride otrok eno ali drugo teh napak in nepravilnostij na svet, to se more bolj smatrati nego točno določiti.
K povzrokom nepopolnega in napačnega razvoja slušil in boleznij v slu-šalu prištevamo klimati.čne in zemljiščine razmere, kajti skustvo uči, da je v ozkih dolih s stoječim in mokrotnim ozračjem, s pičlo svitlobo in hitro menja-jočo se toplino več gluhonemih, kakor v širokih ravninah; ob jezerih in močvirjih več, kakor v strani od njih; več tam, kjer je voda apnovita, kakor v krajih, kjer je v vodi malo raztopljenega apnenca; isto tako se nahajajo gluho.
1Q*
mutci češčeje v severnih mrzlejih, kakor v južnih toplejik zemeljskih pasovih. Potem mokra stanovanja; mladost ali visoka starost starišev, njih Vazuzdano življenje, njih bolehnost, zlasti na živcih, ali če so škrofulozni, epileptični ali sifilitični; če se mati, dokler je samodružna, vstraši, če žaluje, če ima veliko skrbi, ali če trpi pomanjkanje. Tudi posel in poklic starišev ni brez vpljiva na razvoj slušil.
Pri tkalcih, pekarjik, kolarjih, ključavničarjih (kjer je veden tres, ropot in nabijanje okolu noseče žene), kovačih in mlinarjih (tres, ropot in mokrota)*) je več nemih, kakor pri drugih rokodelcih, ker ni toliko ropotanja, na kmetih več, kakor po mestih; več pri siromašnih ljudeh, kakor pri ljudeh, ki so v boljšem gmotnem stanu. Eevščina je sploh eden češčejših vzrokov prirojene gluhosti. Semkaj še prištevajo prirojeno naklombo v gluhosti, in sorodnost po krvi med očetom in materjo. Znani so namreč slučaji, da se nahajajo v nekaterih rodbinah rod za rodom glušči.	(Dalje sledi.)
--
Uho, kako postane sluli, bolezni uha in zakaj imamo
dve ušesi.
Sluh nastane, ako se tresaji trepetajočega telesa priobčujejo zraku, in ako zrak te tresaje prenaša na ustroje ušesa. Potrebno je tedaj, da se spoznamo z ustroji našega ušesa natančneje.
Človeško uho obstoji iz treh delov in sicer iz zunanjega, srednjega in notranjega ušesa.
Oni del ušesa, kojega vidimo, zove se uhel, in nam služi zato, da zbira zvočne valove. Uhel ima različne zavoje, da zamore zbirati zvočne valove, ki se različnim merom širijo. Ljudje, ki imajo veliki uhel, bolje slišijo, zato si navadno povekšujemo uhel s peščico Nekatere živali lehko uhel gibljejo, in tako ga lehko obrnejo na tisto stran, od katere zvok izhaja, da tako bolj slišijo. Oni ljudje, katerim uhel manjka, pa ne slišijo dobro.
Tudi zvokovod je vnanji del ušesa. Zvočni valovi, katere uhel zbere, širijo se z zvokovodom v srednje in notranje uho. Zvokovod ni druga, nego mala zavinjena cev.
Zvokovod je zaprt s tenkim mehuričem ali kožico, ki se bobnjaca (Trommelfell) imenuje. Ta bobnjača deli vnanje uho od srednjega. Zvočni valovi, ki se z zvokovodom širijo, priobčujejo se bobnjači in dalje prehajajo v notranje uho. Za bobnjačo nahaja se votlina, ki se bobnjišče ali bobnjič zove, in sicer zato, ker ima podobo bobna. Iz te votline na dolnjej strani izhaja cev, ki seže v usta in se Evstahova cev ali troblja zove. Skoz to cev prihaja čist zrak v bobnjič.
*) V Brestanici nad Mariborom poznam mlinarsko družino, katera ima med 7 otroci 3 glušče. Niti med očetovimi, niti med maternimi sorodniki nimajo gluhih; hoče in mati sta zdrava, obitelji ni treba trpeti pomanjkanja.
Pr^j ID	/
- 149 -
O tem se prepričamo, ako ustnice in nos zatisnemo in se napihnemo, tedaj namreč občutimo, da se je bobnjača z zrakom, ki iz notranjosti izhaja, napela. Ako ta trobljica oboli in se stisne, tedaj v bobnjič čisti zrak ne more, in človeški duh oslabi. Zrak, ki skoz Evstahovo trobljov bobnjič prihaja, poravnava dalje pritiske zvočnih valov na bobnjačo. Bobnjača je namreč prav tanka kožica, in ko ftozi zvokovod silni zvočni val na njo pritisne, ona lehko poči, in tako človek lehko ogluši. Zato moramo usta odpreti, ako stojimo kraj topa, ki se sproži, da silni val ne ide samo po zvokovodu, nego tudi skozi Evstahovo trobljo in se tako poravna.	\
Zadnja stena bobnjiča ima dve okni, ki sta s tanko kožico zaprti. Eno od teh oken imenuje se okroglo, drugo pa oblo okno. Gornje okno je oblo in združeno z bobnjačo, s tako imenovanimi slušnimi členi, ki se v bobnjiču nahajajo. Slušni členi so ti-le: kladivo, ki s svojim držalom seže do bobnjače; nakovalo, na katerem je glava kladiva naslonjena; lečka in stremen, ki se z dolnjo stranjo drži kožice gornjega oblega okna.
Bobnjič s svojimi členi stvarja srednji del človeškega ušesa. Notranje uho ali zahodnik (Labyrinth) obstoji iz predurja, iz treh zavojev in iz polža. Pre-durje leži kraj oblega okna, polž pa dotiče se okroglega okna, in oba sta združena z veliko luknjo. Notranji zahodnik podstavljen je s kožico, ki se moči v posebnej kapljini in konča s krajevi slušnega živca.
Spoznavši se tako z uhom nastane vprašanje: kako postane sluh? Sluh postane tako-le: Zvoneče telo priobčuje svoje tresaje zraku in ti širijo se v zraku v obliki valov dalje in dalje. Uhel te valove zbere in tako zbrani pridejo skozi zvokovod do bobnjače, katera vsled tega trepetati začne. Tresaji bobnjače prenašajo se na zrak v bobnjiču in na slušne člene. Po zraku v bobnjiču prehajajo tresaji dalje na okroglo okno, po slušnih členih pa na oblo okno; kožice teh oken prenašajo dalje sprejete tresaje, slušnej kapljini polža, v katerej plavajo kraji slušnega živca, ki iz možganov prihaja in tresaji slušnega živca vzbudijo občutek: zvoka.
Slušni živec, ki iz možganov izhaja in v polžu konča, razhaja se y polž-nici na neizmerno mnogo vlaknin, kakor je Talijan Corti prvi iznašel, in te vlaknine zovejo se zato Cortijeve vlaknine.
Koelliker naštel je do 3000 takih Cortijevih vlaknin, ki so različno dolge ali vse združene so s slušnim živcem. Te vlaknine razvrstene so ravno tako kakor strune v glasoviru, in glasoviti Helmholtz uči, da te različno dolge vlaknine, ki imajo tudi različno prožnost, stvarjajo s svojim trepetanjem različno visokost glasov. Kakor namreč v glasoviru vsaka struna stvarja svoj posebni glas, tako ima tudi vsak glas posebno vlaknino v ušesu, ki samo tedaj zatrepeče, ko pridejo v uho tresaji te vlaknine. Zdaj nam je tedaj jasno in razgovetno, kako more uho v celem mnoštvu glasov vendar posamezne glasove razpoznati, a vendar pri tem zglasje celokupnih glasov ne trpi.
Ko bi v ušesu ne bilo Cortijevih vlaknin, tedaj bi zvočni valovi vselej z notranjostjo ušesa enako zatrepetali, in ti tresaji notranjega uha mogli bi se edino z ozirom na jakost razlikovati. S pomočjo Cortijevih vlaknin pa, ki morejo različne tresaje sprejemati, more uho tako dobro prvobitne zvočne valove, kakor tudi jihovo spremembo po križanju prav lehko razpoznati.

ifP'
Glasovi različne visokosti zatrepečejo z različnimi Cortijevimi vlakninami. Glasovi enake visokosti ali malo da ne enake visokosti zatrepečejo pa iste vlaknine in to vzrokuje, ako so glasovi enaki, prikazen križanja zvoka; ako pa so glasovi malo da ne enake visokosti, glasovne udare.
Tudi živali imajo, kakor je Hensen s preiskavami dokazal, posebne dlačice, po katerih se sluh širi do slušnega živca. Tako začutijo morski raki slušne občutke s pomočjo tenkih dlak.
Ako slušni živec otrpne, tedaj človek ogluši, ker možgani nimajo posrednika, ki bi jim slušne občutke prinašal. Od te gluhosti človek ne more ozdraveti.
Giuhost dalje nastane tudi, ako se stremen od okna odtrga, ker skoz to luknjo izteče tedaj slušna kapljina, in Cortijeve vlaknine se posušijo in ne morejo občutkov vzbujati. Tudi ta giuhost ne more se ozdraviti. Ako samo nekatere Cortijeve vlaknine otrpnejo, tedaj nastane delomna giuhost, ki tudi ne more ozdraviti, in človek ostane tako deloma gluh.
Pa tudi take gluhosti se nahajajo, od katerih človek lehko ozdravi. Tako postane človek gluh, ako se v zvokovodu nakupiči premnogo masla, in ako to maslo utrdi. Zvokovod se po tem zapre in zvočni valovi ne morejo prihajati v notranje uho. S toplo vodo se vendar utrdneno maslo lehko raztopi, zvokovod se lehko očisti, in zvočni valovi morejo prihajati v notranjost ušesa.
človek dalje tudi ogluši, ako se Evstahova troblja stisne, da tako zrak ne more v bobnjič pritekati. Tudi od te gluhosti človek lehko ozdravi, ako se namreč skoz nos tenka cev porine v trobljico, da se ona spet razrine.
Ljudje, ki imajo zdrav slušni živec in tudi zdrave Cortijeve vlaknine, pri katerih so pa drugi deli ušesa pokvarjeni, vendar slišijo, ako glavo približajo zvonečemu telesu, ali ako zvoneče telo z zobmi prejmejo.
V Varaždinu umrl je pred nekaterimi tjedni godec, ki je le tedaj govor čul in razumel, če se mu je k ušesu prav glasno govorilo, ali v zboru začutil je on vsaki krivi glas. Tako gluhih godcev nahaja še več na svetu.
Cudovifcen pregrešek sluha je tudi tako imenovani „Paracusis" ki obstoji v tem, da gluhi ljudje v ropotu in šumu čujejo tudi tiho izgovorjene besede. Tako pripoveduje Willes, da je poznal neko gospo, ki je samo tedaj čula ljudski govor, kedar se je bobnjalo, druga pa razumela je besede samo tedaj, ko se je zvonilo. Holder pripoveduje, da je poznal moža, ki je samo tedaj čul, ko so vozovi ropotali. Vzrok takim boleznim je oslabljenje ušesnih mišič, in zato morajo se pobuditi z ropotom na delovanje.
Mnogo ljudi čuje dalje na eno uho bolje nego na drugo. Fechner našel je, da taki ljudje navadno bolj čujejo na levo uho, in to izvira od tega, ker taki ljudje obično na desnem ušesu spijo, in tako to uho za občutke otopi, čuden pregrešek ušes je ta, da nekateri ljudje isti glas v enem ušesu slišijo višji, v drugem pa nižejši, kakor da Cortijeve vlaknine nebi v obeh ušesih enako raz-vrstene bile.
Mnoge bolnike na sluhu muči šum, diugi čujejo neprestano isti glas ali ropot ali pa jim neprestano zvoni v ušesih i. t. d. Take in enake prikazni imajo svoj vir v razdraženosti živcev in mišic ali pa v opešanju. Tako slišijo opešani potniki v pustinji zvonenje.
Ker z enim ušesom ravno tako dobro slišimo, kakor z obema, postane vprašanje, zakaj ima človek dve ušesi? Podvojenje ušes ima svoj vzrok ali v vnanjem ravnomerju ali v večej sposobnosti ušesnih čutnic, ali v priložnejšej čutljivosti možganov vsled simetriškega učinka, ali v večej varnosti proti poškodovanju, ali pa slednjič v povekšavanju sluha.
Akoprem ne moremo natančno odgovoriti, zakaj imamo dve ušesi, vendar nam skustvo potrjuje, da moremo edino s pomočjo obeh ušes razpoznati mer. od kod zvok prihaja. Ravno tako tedaj, kakor z dvema očesoma labko razpoznamo daljavo predmetov, njihovo telesno obliko, tako moremo edino s pomočjo obeh ušes razpoznati mer, od kod zvok prihaja. Ako namreč eno uho zateknemo, tedaj se nam zdi, da vse kar slišimo, od one strani prihaja, na katero je uho odprto.
Posebno dober sluh imajo slepei, ker on jim nadomestuje vid. Bistrost sluha določuje se s posebnim strojem, tako imenovanim acumetrom. Plašljive živali imajo posebno dobler sluh, zato imajo tudi velika ušesa, kakor na primer zajec.	Dr. Križan.
-"♦Mfr-
Dopisi.
Maribor. (Preskušnje sposobnosti) v sedajnem obroku so se končale v soboto 14. t. m. Kandidata za meščanske šole delala sta izpit z vspehom in sicer ga je prestal eden povoljno, drugi (gosp. Majcen) prav povoljno. Od 10 kandidatov, ki so se bili oglasili «a izpit za ljudske šole, je vspešno delalo preskušnjo le 6 kandidatov, 8 so odstopili pred učnim pokusom, eden pa je propal iz nemščine, in bil osposobljen samo za šole, s slovenskim učnim jezikom. Kandidat, ki je hotel iz slovenskega jezika delati izpit, odstopil je že pred klavzuro. Iz veronauka so takrat vsi kandidatje vspešno preskušnjo prestali, tudi oni, ki jo je ponavljal.
S tem kratkim poročilom o izidu preskušnje sem hotel dauašnji dopis končati. A imam še nekaj na srcu, kar ne morem, ne smem zamolčati, če tudi vera, da se bom marsikateremu svojih mladih tovarišev zameril. Pa nič ne de, resnica mora na dan! Naša izpraševalna komisija se je namreč — žalibog moram reči — prepričala, da velika večina mladih gospodov tovarišev časa med izpitom zreiosti in izpitom sposobnosti, kateri čas bi imenoval učna leta učiteljeve, ne porabi ve.stno v svojo naobrazbo in vsovršbo. Ne le da veliko število mladih gospodov tovarišev v „učnih letih učiteljevih" trohice ni napredovalo, je marsikateri mnogo od tega, kar je vedel in znal, ko je zapustil učiteljsko izobrazovališče, do izpita spodobnosti še pozabil, tako, da je po dve ali večletnem učiteljevanju stopil pred izpraševalno komisijo „lažji in plitveji" na vedi in znanju, kakor je bil tedaj, ko je delal preskušnjo zrelosti. Da pri takih okolščinah ne more bili izid prekušnje ugoden, (izmed 19 kandidatov je samo 6 jih predalo izpit) lahko vsakdo uvidi.
Sicer pa upain da bode ta opomin zadostoval, da se obrne stvar na boljše. Kako se je treba pripravljati za drugi izpit, o tem sem že v lanskem letniku Pop. (štev. 23 str. 371) nekaj vrstic pisal. Istim nasvetom in migljajem tam še hoi'-em nekatere pristaviti. Mladi učitelj početnik naj skrbi, da bo to, kar se je na zavodu naučil, ohranil in ne pozabil. Drugič naj se v to tvarino u g 1 o b i, ter še pri vsakem odlomku, ki ga je ponovil, premišljuje: kaj in koliko od teua, kar sem zdaj prebral, bi se moglo v ljudski šoli obravnavati in k a k o. V to svrho naj marljivo prebira knjige, po katerih se
je v učiteljišču učil, in knjige, ki so v naših ljudskih šolah uvedene. Vrh tega se mora v metodiki raznih predmetov in tehniki poučevanja izobraziti, kajti v izpitu sposobnosti mu bo tudi pokazati, koliko da je tukaj napredoval. Zato naj prebira metodične knjige in spise. Ker bi si pa ta ali oni v tem znabiti ne vedel sam sveta, imenujem in priporočam tukaj nekatera metodična dela: a) učne načrte za ljudske šole in instrukcije k tem načrtom,
b)	Kehr-ovi „Praxis der Volksschule" in „Behandlung deutscher Lesestucke",
c)	Kehrein-ovo Handbuch der Erziehung und des Unterrichtes*), d) Metodiko Lapajne-tevo, e) Močnik-ov navod k računicam in oblikoslovje v ljudski šoli.
Kandidatje, ki službujejo na slov. šolah, naj tudi ne pozabijo, da bodo delali iz vsakega predmeta v nemškem in slovenskem jeziku izpit. Kdor n. pr. ne ve slov. terminologije v geom. oblikoslovju, ne v geografiji in fiziki, ne ve imenovati pri živalih vrste zob, ne želodčevih oddelkov pri prežvekalkah, ne popisati pri rastlini popolnega cveta, ne našteti navadnih rudnin i. t. d., takemu ni pomoči. Tedaj mladi sotrudniki, porabite vestno čas med zrelostnim in drugim izpitom, ta čas naj vam bode čas resnega dela, pravi učni čas, potem vam bo izpit sposobnosti lahek.	—pr—
Iz Ljutomera. (Društveno poročilo.) Dne 28. aprila t. 1. zborovalo je naše društvo v Ljutomeru. Prva točka je bila: „Moralne slabosti mladine; kateri so njih vzroki in kakšna protisredstva je treba uporabljati?" To važno vprašanje je temeljito reševal gospod Ivan Karba. S tem dnevnim vprašanjem se pečajo vsi krogi. Optimisti in pesimisti sta stranski tudi v tem. Nekateri imajo hvalevredno navado (morebiti je to tudi kaj druzega!), da na vsa usta kriče, kako je sedanja mladina pokvarjena in razuzdana. Človek bi si mislil, da je prišla doba antikrista! Umeva se, da je po mnenju takih in enakih vsemu temu kriva — nesrečna moderna šola. No pa saj tudi mi trdimo, da se razuzdanost in surovost širita med mladino. Temu pa so krivi razlogi, katerih prejšnji stari čas večinoma ni poznal. In toti novi razlogi pridružili so se starim, recimo: kadenje tobaka, žganica. vedno večje pomanjkanje in siromaštvo, čitanje knjig slabe, nemoralne vsebine. In da so učitelju pri kaznovanju pokvarjenih paglavcev roke zvezane, o tem mislim, smo vsi jednega mnenja. Kdor pa še ni dospel do tega, temu pa svetujem, naj še služi kacih dobrih deset let in potem naj pride.
Sicer pa sem uverjen, gospod urednik, da ste čitali Stritarjevo „Srce" v 4. številki „Ljublj. Zvona". To so misli in nazori, ki so plod skustva! Beseda v pravem hipu! Opozoril bi pač gospode kolege, ki se v pravem pomenu besede zanimajo za kaj resnobnega, naj se vglobe v to jedro. Moj Bog, malo jih najdemo v tem času, a to je sestavek v resnici „sans phrase". Pravo je zadel gospod Stritar. Prosimo ga, naj nadaljuje.
Drugo točko našega zborovanja je prevzel gospod Ivan Kryl: „Črtice iz zemljepisja ljutomerskega okraja". Ne samo po Ljutomerskem, nego i po vseh Slovenskih Goricah nas je vodil ter nam kazal znamenitosti in čarobne lepote naših gričev in dolin, katere je tako milo opeval slavec žerovinske dobrave, Stanko Vraz o svojih „Djulabijah". Da, poznati je treba krasote domovine iz svojega opazovanja in kolikor bolje je tega treba učitelju! — Hvaležni smo gospodu Ivanu Kryl-u na njegovih rčrticah" in daj Bog, da nam še večkrat kaj prinese iz svoje zanimljive „potne torbice".
Po predlogu gosp. Tome Pušenjaka naroči si naše društvo list „Kmeto-valec".	Josephus.
*) Ta knjiga je iz najnovejšega časa (1886) in tako priročna, dajo ne morem dosti toplo priporočati. V njej se mnre poučiti učitelj o vsaki stvari, ki zadeva vzgojo in pouk. Knjiga obseza vse važniše točke iz vzgojstva in poukosknja in metodiko vseh predmetov ljudske šole (kakor Kehr-ova „Praxis der Volksschule); razun tega našteva literaturo iz vsakega predmeta; cena ji je okolu 2 gld. Sezite po nji!
Sv. Janž na dr. polji, 7. den maja 1887. (Konec.) No nekaj mi je bilo pa itak žal in sicer to, da ni bilo zraven prav mnogo domačih kmetov, ker sem videl, kako da so se nekoji izmej prisotnih čudom čudili gosp. Weinhardtovi razpravi, češ, za Boga od kod li ima vseh teh ogromnih podatkov. Se zunaj slišal sem kmeta narodnjaka, govorečega, da si ni mislil, da detični gosp. tako natanko ve vse njihove razmere! In mislite li, prijatelji dragi! da bi se pri tacih slučajih ne obneslo, da vselej povabimo, kolikor možno odličnejih domačinov?? — Je-li bi nam kaj tacega ne pomoglo tudi v dosego višjega spoštovanja in ugleda?? Jaz mislim da!!
Kar je pa še osobito hvalevrednega v celem sestavku, je tudi to, ker je g. poročevalec navel tudi imena unih odličnih, učenih mož, ki so uže umrli, ali še pa poslujejo v višjih svojih službah ter so domačini, rekše rojenci iz župnije sv. Marjete. Skratka pa moram ponavljati le, da je bil sestavek vseskozi dobro izdelan in da je g. poročevalca zadelo tudi zasluženo priznanje!
Od nasvetov omenim tukaj le unega g. Hrena, koji želi, da naj se učit. društvo ptujsko obrne s posebno prošnjo do društva „Narodne šole" v Ljubljani, naj isto izdaje knjige za mladež vezane, a ne le broširane in to iz raznih tehtnih razlogov; tudi ta nasvet se sprejme! G. načelnik zaključi zborovanje, želeč nam, da bi se pri denešnji veselici prav dobro imeli ter, da bi ohranili tudi v bodoče uno navdušenost svetej našej stvari, kakor i posebe našej slogi, kakor je doslej mej nami živela!
Po zborovanju sešli smo se že v obilnejem številu pri g. Mikl-nu v prav okusno ozaljšanih prostorih ter pričel se je obed a za njim prav živahne nu-pitnice! Gostov je prihajalo čedalje več in videl si med njimi več odličnjakov, kakor prav lepo število č. g. duhovnikov iz Ptuja in okolice ter gg. doktorjev, izmej kojih osobito gg. dr. Geršaka in Omuleca iz Ormoža, dež. posl. dr. Jurtela i. dr. v.; g. veletrgovca Jurca iz Ptuja in mnogo drugih! Res prav lepo je bilo število raznih gospe in gospodičin, z jedno besedo, gostov, da nas je učitelje slobodno sram, ker nikakor ne moremo reči, da bi nas bilo toliko, kolikor bi se nas pameten človek nadjul. Vem sicer, kaj je temu krivo, pa molčim, ker osmešil ne bi rad nikogar. Pa itak ne morem zamolčati, da če se že gostje celo iz Maribora pridružijo, kakor g. urednik Nerat, bi se tudi lehko nekoji zaspanci iz bližine!
Poročati natančneje o raznih napitnicah, bilo bi skoraj odveč, vendar pa ne morem opustiti, da se nam je res širilo srce, videčim, kako prijazni so nam vsi ti gospodje, kako ljubo in milo nam govorijo na srce, naj neumorno napredujemo na svojem težavnem potu, združeni ž njimi v blagor in prosvetu milega nam narcda. Da, prijatelji dragi! Edina naša uteha, edin naš ponos zamore biti le to, ker uvidimo, da naš trud ni zahman, nego, da ga upozna-vajo uže vsi količkaj naobraženi ljudje, ter da nas v tem našem trudapolnem početju podpirajo moči, koje naše težnje zamogo opravičevati tudi na višjem mestu.
Pa končajmo! Zabredli bi pregloboko! Samo nekaj še! — Hvala Vam vsem, koji ste količkaj pripomogli k tej izbornej veselici! Hvala Vam prisrčna! Bodite uverjeni, da se niste trudili zastonj, počastivši nas iz bližine in daleka ter proslavivši naš veseli dan, nego, da ste prišli na korist nam in našej mla-deži, rekše našemu narodu, ker Vaše iskrene besede probudile so nas k še večemu naporu, kakor so nam bile na drugej strani prav častna nagrada za naše trudapolno delovanje! Tudi mi učitelji ne moremo Vam izraziti svoje hvaležnosti in svojega čuvstva drugače, nego, da Vam zakličemo z vzvišenim, krepkim glasom: „Bog Vas živi!"	Megla.
Šmarje. Prvo letošnje zborovanje je imelo učiteljsko društvo šmarijsko-rogaškega okraja dne 6. aprila t. 1. v Šmarju. Navzočih je bilo le 11 udov in kot gost g. Podgoršek, stud. juris iz Ponkve. Na novo sta pristopila gg. Rudo-slav KnafliČ iz Šmarja in Simon Sekirnik iz Slivnice. Prvi predmet vsporeda je bil govor g. Pr. Jurkoviča „o novem računskem stroju po svoji sestavi."
Poročevalec utemeljuje važnost učil pri računstvu in razpravlja sploh njih različnost in uporabo na nižjej stopnji; povdarja, da za prvo šolsko leto ni baš pripraven navadni ruski računski stroj s 100 kroglicami, temveč posebna priprava s toliko kroglic, kakor se ravno število obravnava; nikakor pa ne zadostuje ta stroj za merjenje in delitev; na vsak način je pripravnejši novo izdelani stroj. V velikem, stoječem okvirju jo 20 vodoravnih palčic 1 m dolgih, katere so razdeljene na jednake dele zaporedoma do 20. JSlavpik visi premikajoča se šibka, kažoča ob jednem delu vseh 20 vodoravnih palčič. Zunaj okvirja je pri vsakej palčici pridjana trostrana prizma, sukajoča se v vodoravnej legi. Na jednej stranskej ploskvi je zaznamovan drobec, na drugej pa število delov. Ne samo na nižjej, temveč tudi na srednjej in višjej stopnji se da ta stroj dobro rabiti pri računstvu z navadnimi drobci. Debatuje se precej živahno o pripravnosti tega stroja in o njegovih nebistvenih nedostatkih. V obče prizna zbor uporabljivost tega stroja za delitev in merjenje; v tem smislu se zahvali gosp. Žuraer poročevalcu, povdarjajoč, da je društvo že mnogokrat iznenadil z novim učnim pripomočkom, ki je gotovo zadostoval v vsakem oziru stavljenim tirjatvam, ter mu želi še mnogo vspeha v tej stroki.
Govor g. Knafliča kakor tudi odborove volitve se prelože na prihodnje zborovanje dne 5. maja.
Zbor pritrdi radostno udeležiti se zborovanja celjskega učiteljskega društva v Št. Jurju, meseca julija.
Iz Krško-Sevniške okolice ob Savi 8. maja. (Zborovanje „Sev-niško-Breškega učiteljskega društva" in „Pedagogiškega društva" v Sevnici v dan 5. maja t. 1.) Zjutraj imenovanega dne se nas je zbralo okolu 30 učiteljev in učiteljic s Kranjskega in Štajerskega v lepem trgu Sevniškem. Zborovanje Sevniško-Breškega društva otvori točno ob II. uri predsednik društvu nadučitelj Rajkenburški g. Fran Jamšek v ondotni čvetero-razredni ljudski šoli. Kot vladni zastopnik je bil pričujoč gosp. Iv. pl. Lehman iz Brežic.
Na to spregovori mnogozaslužni domači šolski voditelj g. T. Dernjač, kateri v imenu svojih domačih tovarišev iu v imenu Sevniškega okr. šol. sveta vse prisotne učitelje, učiteljice in goste prav prijazno pozdravi. Ob jednem je nam ta, že samo v Sevnici črez 30 let službujoči osiveli učitelj, starosta med Sevniško-Breškim učiteljstvom, ki ima tudi križec za zasluge s krono, povedal obilo zanimivega „o starem šolstvu". Pravil nam je. kako je bilo takrat, ko je še on v šolo hodil. O nazornem uku, o risanji, telovadbi, vzlasti o realističnem pouku ni bilo ničesar slišati. Ravno tako niso otroci nikdar slišali v svoje lastno razveseljevanje kake mične in poučljive pripovesti v milem materinem jeziku — slovenskem. Sploh je bil ves šolski pouk suhoparen. Nadaljujoč svoj govor, gospod Dernjač pravi: „Dobili smo otroci vsak svojo ploščico v roke, žulili jo leto in dan — in redek je bil tisti šolar, ki je znal že prav lepo črkovati . .." Še mnogo druzih pravcatih posebnosti je nam povedal. Vsi poslušalci smo bili g. govorniku hvaležni, da nas je s svojimi, iz lastne skušnje pridobljenimi znamenitostmi iz stare šole tako dobro zabaval.
Za tem govornikom se je prebral zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je brez ugovora odobril. Pri tej priliki so vrli štajerski učitelji sklenili, da se bode odsih dob naprej zapisnik spisoval jedino le v slovenščini.
Potem pa se oglasi znani slovenski pedagog in izvrsten metodik g. nadučitelj iz Rajhenburga Fr. Jamšek Ta je namreč referiral o zanimivem predmetu. „SverižostezDi vrt vzgoje". V svojem predgovoru pravi, da je on že kot nastopni mladi učitelj dobil v roke knjižico z naslovom :v „Der Irrgarten der Erziehung", kojo je posebno rad in marljivo prebiral. Že takrat se mu zbudi misel, da bi bilo dobio jednako knjižico imeti v sloven.-kem prevodu. Se ve, da je to svojo prvotno misel opustil. Pred nedavnim časom vzame omenjeno knjižico zopet v roke, bere in bere — in bila mu je njena vsebina še bolj po
godu, kakor v mladostnih učiteljskih letih Sklene torej to knjižico posloveniti, toda prosto, prikladno našim razmeram in za slovenske stariše. — Gosp. Jam-šek nam prebere nekaj že sestavljene knjižice, vmes opletaje mnogo iz novejše vzgojevalne dobe, iz skušenj modrih šolnikov nabranih poučljivih izgledov. — Vsebina tega, kar nam je čital, je tako zanimiva, da smo ga vsi prav pazno poslušali. Konečno smo ga pohvalili, da se je odločil to stvar uresničiti, ker bode izvestno dobro ugajala našim razmeram. — Gosp. Jamšek, kot jeden prvih sedanjih šolskih strokovnjakov pač dobro čuti in sprevidi, kaj je sedanjim resnim časom dobro in primerno — sosebno pa, ker so se od«vseh stranij jeli — po krivici oglašati nasprotniki šoli. Ti pojavi se celo pokazujejo med zavednim občinstvom, kar mu gotovo ne dela nikakeršne časti! Hvala g. Jamšeku, ki je začel tako vrlo zagovarjati težnje našega težavnega, a vzvišenega stanu!
Za tem je sledil govor g. učitelja J. Kunstiča iz Sevnice in sicer: „Kako naj učitelj v zmislu nekega ukaza štajerskega deželnega šolskega sveta opravlja svoj posel, da bi se goltne bolezni in s temi v zvezi potrebni odpusti med učiteljstvom tako ne množili". Gosp. poročevalec je s pedagogiško-didaktičnega stališča navajal prav modre in pametne nasvete, kako naj učitelj ravna pri šolskem pouku, da ne bodejo pri težavnem njegovem delu preveč trpela njegova pluča in da se ne pokvari govorilo, iz česar potem izvirajo goltne bolezni. Gosp. govornik poudarja, da naj učitelj govori malo, otroci pa veliko; tudi pravi, da jo veliko bolj tiho poučevati, kakor pa kričaje, ker s tem se večkrat dosežejo povoljuejši vspehi, kot z nasprotnega stališča. Mislim, da bode temu sleherni moder učitelj pritrjeval, kar tudi mnogo pripomore k dobri šolski disciplini.
Nasvetov posebnih ni bilo, kakor le to se je ukrenilo, da bode prihodnjič društvo zborovalo na Vidmu
Na to gosp. društveni predsednik sklene zborovanje.
Zdaj se podamo k skupnemu obedu, ki smo ga imeli v gostilni „pri kroni". Omeniti mi je pri tej priliki napitnice vrlega nadučitelja Rajhen-burškega, ki je poudarjal vzajemnost slovenskih učiteljev tostran in onostran Save.
Po končanem obedu jame prvikrat v tuji sosedni Štajerski zborovati v gostilnici „Pedagogiško društvo".
Predsednik društvu gosp. Pr. Gabršek otvori točno ob 2. uri popoludne zborovanje v prisotnosti vladnega zastopnika. Navzočni so bili vsi tisti, kakor pri dopoludanskem shodu in še nekaj novih gostov: Vsem pričujočim gg. učiteljem, gospicam učiteljicam in častitim gostom zakliče: „Dobro došli!"
Na to društveni tajnik gosp. Ravnikar prečita zadnjega zborovanja zapisnik, koji se odobri brez opazk.
Naslednjo točko „Učitelj kot metereolog", govoril je jako mikavno gosp. vodja Lapajne s Krškega. Učiteljem je polagal na srce, naj bi se ob prostem času bavili s tem predmetom, ker je jako zanimiv in nič ne stane. Herschel-ovega vremenskega „ključa" ni posebno priporočal. (Vender je še vedno zadosta zanesljiv. Opazka poročevalca.) Ta ključ, s katerim vreme za celo leto popred vsakdo lahko zve, ako le ve, kdaj se luna spremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec, šip, zadnji krajec in mlaj, je napravil učeni in slavni zvezdo-gled J. W. Hersche) in Dunajska kmetijska družba ga je že leta 1889. spoznala za najbolj zanesljivega. Poslovenil in priobčil ga je v koledarji družbe sv. Mohora župnik g. B. L.
Gosp. govornik je navel več kmetijskih opazovanj, ki se tičejo vremena vmes vpletal dovtipne opazke iz navadnega življenja priprostega naroda). Potem preide do znanstvenega vremenskega opazovanja Omenja za to Duuajski osredni meteorologični zavod in meteorologične postaje v provincijah. Kdor plača 5 gld. na mesec, lahko dobi dnevna brzojavna vremenska poročila z Dunaja. Tudi je raztolmačil onim učiteljem, ki bi morda utegnili pečati se s tem, kam naj pišejo in kako naj store. Slednjič še prav dobro opiše obnebje na Dolenjskem.
t .
Temu poročilu sledi jako izborno in marljivo sestavljeni referat g. nad-učitelja Fr. Gabršeka: „0 naših učiteljskih društvih". Najprej g. poročevalec omenja velike važnosti učiteljskih društev, ter dokazuje z zgodovinskega stališča, koliko so jednaka društva koristila domačemu šolstvu sploh in v obče. Obžalovati je le, da zadnje čase ta prekoristna društva za razvoj slovenskega šolstva delujejo vse premalo. Naudihnila jih je nekaka mlačnost čemur je krivo pomanjkanje prave vzajemnosti in celokupnega smotra. Konečno priporoča, da bi bilo umestno in zelo koristno, ako bi vsa nčiteljska društva stopila v posebno zavezo. Po končanem govoru se prične živahna debata; udeležili so se je gg.: Berlaj, Lapajne, Lunder, Ravnikar in na to še g. referent sam ter razklada, kako o tem on sploh misli. Sklepalo se o tej stvari še ni nič določenega, temveč se je odložila vsa zadeva do prihodnjega občnega letnega zbora. Izrazila pa se je želja, naj se že zdaj vsa slovenska učiteljska društva pri svojih zborovanjih izjavijo, hočejo li vstopiti v nameravano zvezo ali ne. Takrat se o tej važni zadevi pogovorimo natančneje ko se prej zaslišijo mnenja drugih društev. Gosp. Gabršek je pa zadel pravo struno in kličemo mu vsi: „Le v tem zmislu naprej!" Tudi bode g. govornik svoje nazore o tej zavezi javno priobčil. Važnih posameznih nasvetov ni bilo. Samo to se je sklenilo, da čas in dan občnega zborovanja določi društveni odbor.
Gospod predsednik se na to lepo zahvali poročevalcem in vsem udeležencem ter zaključi sejo s trikratnim „slava" in „živio"-klicem na presvetlega cesarja.
Nam vsem, ki smo se udeležili teh učiteljskih zborovanj na sosednih tleh štajerskih med bratskimi tovariši, ostane 5. majnik 1.1. v dolgem in prijetnem spominu. Dal Bog, da bi se zopet kaj kmalu snidli v bratovsko razgovarjanje na pr. kje tam doli na Kranjskem in da bi se kmalu vresničila zveza slov. društev.	—r.
S Primorskega, 10. maja. (Učiteljsko zborovanje vDivači. Razne reči.) Gospod urednik uže dolgo ni bilo čitati v Vašem cenjenem listu nikakega dopisa iz Primorske. Morda so s« Vaši dopisovatelji olenili, ali jih je pomladnje solnce tako ogrelo, da si ne upajo peresa v roko prijeti; pa naj bode kar si bodi; žal ostno vendar je, da sicer prav žilavi Primorci tako malo podpiramo vrli »Popotnik".
Dne 5. maja zbirali so se od vseh strani učitelji in učiteljice k zborovanju v Divači. Dnevni red, blagi čitatelji, vam je ,,Popotnik" bil v svojej pred-zadnjej številki prinesel. Točno ob devetej uri otvori vrli naš predsednik gosp. Benigar učiteljsko zborovanje ter srčno pozdravi došle učitelje in učiteljice (domačih je bilo 21, gospoda Martelanec in Uggowitzer iz Istre, nadučitelj iz Trnovega, g. Martin Zarnik in gspč. Antonija Pakiž iz Križa od Tržaške okolice). Nato so se vršile točke po dnevnem redu: 1. verifikovanje zapisnika, kateri se je brezi ugovora sprejel. Pri 2. točki: Kmetijski pouk v nad. tečaju, kateri referat nam je čital gospod predsednik Benigar, opozarjajo sosebno na „Kmetijsko berilo" Kramerjevo. katero je uprav za te šole namenjeno. Ker je večina želela, da se sestavi podrobni načrt tega pouka v nad. tečajih, zato je predlagal g. Kante, da se izvoli odsek, ki ima določiti tvarino za nad. tečaj, oziraje se na gori omenjeno knjigo, ter to tvarino učiteljskemu zboru v pretres predložiti in nato delovati, da pride na dnevni red v prihod, uradni okr. učiteljske konferenci, kar se je soglasno vsprejelo. 3. točka: „Kritika o Kuhačevej „Pjevanki." To „pjevanko" izdal je slovenskemu učiteljstvu za napredek in povzdigo jugoslovanske pedagogije dobro poznani „hrvatski pedagogijski književni zbor", katerega član naj bi bil vsak slov. učitelj (društvenina znaša 1 gld. na leto) in katero knjigo je gosp. Anton Kosovel v svojem prav lepo sestavljenem referatu pohvalno ocenil ter jo vsemu učiteljstvu priporočal.
Iz tajnikovega poročila po-,namerno mej drugim, da je bilo 38 pravih in 1 podporni član, jako lepo število in iz blagajnikovega pa, da ima društvo
77 fl. 73V2 kr. premoženja, od katerih je 60 gld. naloženih v poštni hranilnici. Pevovodja nam je pokazal, kako lepo število muzikalij ima društvo, le žal, da se v društvu premalo goji petje; gospod pevovodja dajte uriti se in sklicujte pred vsakim zborom društvenike — pevce v vajo!
Po pregledanju računov sledila je volitev novega odbora. Ker se gospod Josef Hrovatin, kot kviesciran nadučitelj v Gorici bivajoč, ne more društvenih odborovih sej vdeleževati in ker je sam prosil, da ga društvo tega bremena oprosti in uprav tako prosi navzoči odbornik g. Tomšič Fr. radi premnogega opravila take oprostitve, zato se je soglasno potrdil sedajni odbor izvolivši mu še gospoda Banota in Starca v nadomestitev zgoraj se odpovedujočih.
Pri zadnji točki „nasveti" oglasi se gosp. Janko Štrukelj, ter stavi naslednji nasvet: „Slavno društvo naj blagovoli izreči svojo najsrčnišo čestitko gosp. M. Neratu, uredniku „Popotnika" zaradi izdanja »Popotnikovega koledarja", in odbor naj gosp. Neratu čestitko pismeno izrazi", kar se je z ogromnimi živioklici sprejelo.
Drugi predlog stavi g. Kante: Glede na to, da učni črteži za Pri morje ne odgovarjajo sedajnemu šolskemu zakonu, glede na to, ker se uže itak ti morajo popravljati, stavim sledeči predlog: „Slavni zbor naj blagovoli glede učnih načrtov svoje menenje izreči ter to po c. kr. okr. šolskem svetu vele-slavnemu c. kr. dež. š. svetu vdano predložiti. V svesti si, da slavno društvo ta predlog vsprejme, si dovolim predlagati, da se voli iz blizustanujočih učiteljev odsek, ki bode to delo pretresaval in predložil na više mesto." Predlog se z veseljem vsprejme in izvolili so se vsi blizo bivajoči gosp. učitelji in učiteljice.
Po zaključenju zborovanja šli smo in korpore v Divaško vilenico. Slavni „Touristen-Club" na Dunaju, ki ima vilenico v najemu, dovolil je učiteljskemu društvu brezplačni vstop v vilenico. Vilenico. dragi mi čitatelji. mi ni možno popisati. Moje pero je preokorno, da bi zamoglo vse naturne podzemeljske lepote te krasne vilenice popisati, toda krasni je ta podzemeljski hram. Svetujem vsakemu, naj se, vozeč mimo Divače, vanj poda, kesal se ne bo, kajti trdil bode z mano, da kaj tacega videl še ni! Po dnevnem občudovalnem ogleda-vanju in opozovanju divno-veličastne vilenice divaške šli smo k g. Mahorčic-u, tamkajšnemu načelniku okrepčat se. Pri obedu počastil nas je naš iskren prijatelj, duhovit in nadepolni gospod Dr. Gregorin iz Sežane.
Napitnica, s katero je gosp. Janko Leban napil „učiteljskej slogi" se je vsprijela navdušeno, g. Kante napil je gospodoma učiteljema iz Istre in gosp. M. Zamiku iz Trnovega, Zamik primorskemu učiteljstvu in učiteljicam, ki so vrne sodruzniče tudi pri zborovanjih. Gosp. Kosovel napije Janko Leban-u in ta spominu r. Hajdriha, učitelja-skladatelja, vsled česar je Kosovel nasvetoval, da bi se istemu vzidala spominska plošča v Eodiku, kot bivšemu učitelju. Z velikim navdušenjem bila je sprejeta napitnica gospodu Dr. Gregorinu, prijatelju učiteljem, kateri je v svojem odgovoru tudi konstatiral, da je v istini velik prijatelj učiteljstvu. značajnemu učiteljstvu, ker to je podstava narodovej prosveti in napredku.
Učitelji pevci so nam peli prav lepo vbrane pesni in mej lepim petjem in izbornimi napitnicami nam je le prehitro potekel čas. Razšli smo se vsi v veseli vnadi, da se kmalu zopet vidimo.
Žalostnim srcem naznanjati moram tužno vest, da je dne 7. t. m. umrl znani, vestni za narod in njegovo prosveto delujoči učitelj, voditelj na e. kr. deški šoli v Gorici gospod Anton Hribar. Pogreb njegovih ostankov je bil v Gorici, dne 9. t. m. Hribar bil je rojen v Tuhinju na štajersko-kranjski meji 1. 1839; obiskoval je v Ljubljani spodnjo gimnazijo in preperandijo, ter 1. 1860 prišel za učitelja v Vipavo, katero mesto je 1. 1864 zamenjal z učiteljsko službo na goriški vadnici, kjer je do zadnjih dni neumorno deloval. Bil je ne samo dober učitelj, ampak tudi izvrsten pevec, pevovodja in skladatelj, posebno na
cerkvenem polju. Njegovi pevski zbori odlikovali so se kakor so prišli. Vse jih je z navdušenostjo sprejemalo. Tako, mili bratje, brat za bratom gine.
Tečna mu pamjat.	Stekliš.
-««■—--
Poziv!
Da-si tudi se pri prvem izdavanju ,,Popotnik-ovega koledarja za slovenske učitelje" ne moremo ponašati z gmotnim vspehom*), nam vendar priča laskavo priznanje od vseh strani, da smo s ^Popotnikovim koledarjem" pravo pogodili. To in pa želja, da odpravimo nedostatke. ki so brez naše krivde ostali v I. letniku, nas spodbuja, da že letos priredimo „Popot,nik-ovega koledarja" novo izdanje.
Da se pa drugi letnik dobro obnese in delce postane povsem zanesljiv tolmač vzajemnosti med slovenskim učiteljstvom, treba bode splošnega sodelovanja.
Obračamo se toraj že zdaj do častitih tovarišev in tovaršie svojih kakor do vseh prijateljev našega podjetja z nujno prošnjo, da nam blage volje naznanijo v kratkem a) vse ali sebe ali svoje bližne sodruge zadevajoče pomote, katere so v letošnjem izdanju „Pop. šematizma" zasledili; zlasti všeč bodo nam popravki glede pisave imen — priimkov in krajevnih imen — če so utemeljeni; b) spremembe, ki so se vršile od prvega izdanja tako glede osob, kakor tudi posameznih šol (nove šole ali če se je katera razširila).
Ker se je od nekod želja izrekla, naj bi se navedli v šematizmu tudi zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih, prosimo, da se nam v svojem času tudi v tej zadevi vpošljejo potrebni podatki. — Na osobne želje glede dopolnitve šematizma (v tej ali oni zadevi) se bodemo v okviru našega načrta po možnosti vselej ozirali, kajti zelo nam je ležeče na tem, da prejemnike našega koledarja v obče zadovoljimo, ker le v tem slučaju smemo upati, da bodo oni podjetje tudi gmotno podpirali.
Dopisi v zadevi „Pop. koledarja" naj se blagovoljno dopošiljajo
Uredništvu „Popotnik a",
Maribor, R e i s e r s t r a s s e št. 8.
---
Novice in razne stvari.
[K o 1 i k o je K r a s z e w s k i napisal?] Veliki poljski romanopisec, roj. 26. vel. srpana 1812 v Varšavi in umrvši dne 19. marca v Genevi na Svi-čarskem, bil je eden od najmarljivejših mož svoje stroke. Pisal je od otročjih let in dela svoja dajal tiskati od 1. 1830. Število vsega, kar je v 581etnej lite-rarnej delavnosti napisal, znaša skupaj 356 del, 600 zvezkov, kateri imajo 115.525 tisk. strani K temu je treba še prišteti 30.640 strani del in zvezkov (107), katere Kraszewski ni pisal, marveč jih le uredoval, objasnoval s pripisi ali preskrboval jim korekturo. To vse bi dalo skupaj 7500 tiskanih pol. Število vseh od njega izdanih kakor pisanih tiskanih pol pa je 9000. Ako se poleg še vzame v obzir, da je znal, kakor števili „Tygodnik illustrowany" napisati v življenju okolo 200.000 pisem, in bi le četrti del teh se mogel dati tiskati, zneslo' bi to debelih 20 zvezkov. Več kot to znašali bi dopisi časopisom, nikjer ne ponavljani. Ako bi vse to hoteli našteti na zasluge dela Kraszevvskega, pa bi dosegli število njegove delavnosti na 650 zvezkov. Zbog njegove velike produktivnosti moči je reči, da Lope ne doseza Jokaja, Jokaj ne prekosi Dumasa, a Dumas pa se umiče Kraszevvskemu.	„Szkola".
*) Razpečalo so je toliko koledarja, da bi baš pokrili lastna troške. a žal da še je mnogo dolžnikov, kateri so na nas pozabili. Te še enkrat, prosimo, da ae nas spomnijo in nam poleg ogromnega našega truda ne delajo še gmotne škode.
[H e n r y k S i e 11 k i e w i c z] sedaj po Kraszevvskovej smrti najznamenitejši poljski romanopisec izdal je koncem minulega leta veliki zgodovinski roman „ Potop", kot nadaljevanje poprejšnjemu izvrstnemu, 4 zvezke broječemu romanu „Ogniem i mieczem", v katerem je prelepo opisal kozaške vojske za časa kralja Ivana Kazimirja. V „Potopu" slika nadaljevanje švedske vojske. Ne samo poljska, marveč tudi nemška kritika veh', da je to „ein grossartiges Werk". Sienkiewicz biva sedaj v Carigradu, da najde tam lokalnega gradiva za tretji svoj roman „Pan Wolodyjowski. s katerim hoče izvršiti to veliko trilogijo. „Smotra".
[Francoska] ima po najnovejšem popisu prebivalstva 1. Ife86, kakor se sedaj razglaša 38,218 000 prebivalcev, to je za 546.000 več, nego 1. 1881. Od mest imajo: Pariz 2,344.000; Lyon 401.000; Marseille 376 000; Bordeaux 240.000; Lille 188 000; Nizza 77.000; 53 mest ima nad 30.000 prebivalcev. Ljudstvo je prirastlo v 58 in padlo v 29 departementih.
[Nedosegljiv honorar] dobil je od angleškega mesečnika: „The ni-neteenth century" slavni Gladstone, pisajoč o slavnem sedanjem angleškem pesniku Tennysonu. Članek obsega 18 strani v obliki „Ljublj. Zvona", 'za katerega je Gladstone dobil v Angliji nezaslišan honorar 250 funtov šterlingov, ali 2500 gld. toraj računajoč stran po 45 vrst, nekako preko 3 gld. za vsako vrsto. —
Vabilo na naročbo. V kratkem izide „Pedagogiški letnik", obsegajoč „Občno vzgojeslo vje" in razne pedagogično-didaktične spise. Cena mu bode za neude okolo 1 gld. 30 kr. Udje društva (društvenima iznaša 1 gld.) pa dobe »letnik" brezplačno. — Poleg tega izide še v posebnih odtisih „Občno vzgojeslovje", cena okolo 80 kr. — Podpisani odbor vabi že zdaj na obilo naročbo, oziroma na urni pristop k društvu.
„Pedagogiško društvo" v Krškem, dne 21. maja 1887.	Odbor.
Vabilo. Celjsko učit. društvo ima v torek, dne 31. maja t. 1. v Celjski okoliški šoli ob 11 uri dopoludne svoj redni občni zbor. Dnevni red: a) Petje, b) Zapisnik, c) Društvene zadeve. S) Govor g. nadučitelja Jos. Su-paneka „o znamenitosti učiteljskih društev", d) Učni poskus iz somatologije, gov. A. Brezovnik. e) Nasveti. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vabilo. Učiteljsko društvo šmarijsko-rogaškega okraja zboruje v torek dne 31. maja t. 1. o 11, uri dopoludue pri sv. Križu na Slatini s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. „0 obravnavi šolskih zamud" (dalje), gov. gg. M. Zumer in E. Blenk. 3. „0 izdavanju organizovane knjižnice za slov. mladino (dalje), gov. g. Eadoslav Knaflič. 4. Ali je res, da narašča popačenost med šolsko mladino, kje tiče v tem slučaju uzroki in kako bi se dali odstraniti ali vsaj omejiti. 5. Nasveti. - K obilnej udeležbi vabi	odbor.
Vabilo k 3. zborovanju „breško-sevniškega učiteljskega društva" dne 31. t. m, ob 1/2ll. uri na Vidmu. Vzpored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Kolegijalni razgovor o vprašanjih, na katera bo odgovarjati pri bodočej okr. uč. konferenci dne 17. augusta t. 1. v Eeichenburgu in sicer: a) na kaj je posebno ozirati se pri osnovanju šolarskih knjižnic in katere slovenske knjige so sposobne za uvrstitev v knjižnice za šolsko mladino? b) kako bi se dalo naj-izdatneje zabranjevati trpinčenje živali ? c) napotek pri nazornem pouku v prvem šolskem letu ? — Po razgovoru volitev poročevalcev za 4. (zadnje) zborovanje, ako ne bi se (pa se bodo!) prostovoljno za to oglasili (po jeden a) nad-učitelj, b) učitelj, c) podučitelj, oziroma podučiteljica.) — 3. Predavanje: a) „Iz moje prakse v računstvu", g. J. Mešiček; b) (če bo časa prestajalo) »Sredstva, da otrpnejo otrokom srca do starišev", g. Fr. Jamšek. 4. Nasveti, zlasti: kde in kedaj se bo zadnjič zborovalo v tem društvenem letu ? Da bo udeležba mnogobrojna, nadeja se za gotovo	odbor.

Spremembe pri učitelj stvu.
Na Štajerskem. Gosp. Matija Kolarič, podučitelj v Vurbergu pride za učitelja k sv. Marku niže Ptuja; gospod Konrad Mejovšek, učitelj v Marinbergu, pride k sy. Jerneju (konjiški okraj); gospod Tomaž E o m i h, podučitelj v Ptuju, dobil je učiteljsko službo na meščanski šoli v Krškem; gosp. Simon Se ki mi k, podučitelj v Cirkovcah se je preselil v Slivnico pri Celju, na njegovo mesto pa je prišel — ne kakor smo slednjič napačno poročali „za pom. učitelja", ampak za def. podučitelj a, g. Jauez Adamič, bivši podučitelj pri sv. Lovrencu v si. g.; gosp. Fran Meško, prov. podučitelj na I. deški šoli v Mariboru postal je definitiven na svojem mestu; gosp. Fran K o c el i, podučitelj na Zidanmostu je umrl. R. i. p.
"	NATKČAJI.
Stv 245	Dve podučiteljski mesti.
(Zopetni razpis.)
Na dvorazredni ljudski šoli v Zdolah in na dvorazredni Cesarjevič Rudolfovi šoli v Globokem se umešča po eno podučiteljsko mesto z dohodki po IV plačilni vrsti takoj definitivno ali tudi provizorično. V Globokem je brezpogojno, v Zdolah pa le za moške prositelje z mestom združeno tudi prosto stanovanje (ena izba) v novem šolskem poslopju. Prositelji ali prositeljice za katero teh mest naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo do 10. julija 1887. I. pri krajnem šolskem svetu v Zdolah pošta Videm, oziroma v Globokem pošta Brežice.
Okr. šolski svet v Brežicah, dne 4 maja 1887.	Predsednik:
Mti+itnih s. r.
štv. 185. Učiteljsko, oziroma podučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli na Rečici se umešča učiteljsko — oziroma podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plač. vrsti definitivno ali tudi provizorično.
Prositelji in prositeljice, za katero teh mest naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta vložijo do 10. julija 1887 pri krajnem šolskem svetu na Rečici.
Okr. šolski svet Gornjigrad, dne 10. maja 1887. Predsednik :
Netoliczka #. »••
štv 172	Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Ljubnem se podučiteljsko mesto z dohodki po IV-plač. vrsti definitivno ali tudi provizorično umešča.
Prositelji in prositeljice za to mesto naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta vlošijo do 10. julija 1887 pri krajnem šolskem svetu v Ljubnem pri Celju.
Okr. šolski s v e t G o r n ji g r a d, dne 10. maja 1887. Predsednik:
Netolic&lta ». r.
Ravnokar je kot ponatis iz „Popotnika" izišla in se pri nas dobi:	f"
S	Prijateljem, modroslovja
S	napisal
K	Dr. Josip Križan,
Ej	kr. gimnazijski profesor v Varaždinu.
|)j -- Cena T^O kr., po posti S kr. več.
Čj	Upravništvo „Popotnik "a,
jjj	Maribor, Reiserstrasse št. 8.
^5a5a5H5a5H5a555a5a5a5asa5B5i5HSE5ia5iB5a5a5g5asa5asg5a5ajia5g5aga5a5a5;
Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,