Vestnik. Za vseučilišče v Ljubljani je vložilo prošnjo učiteljsko društvo kranjskega in logaškega šol. okraja. Vivat sequens! Osebne vesti. Nj. Vel. cesar je imenoval g. Štefana Kižniča, ravnatelja na goriškem ženskem izobraževališču, strokovnim udom c. kr. dcželneg-a šolskega sveta goriškega; minister za uk in bogočastje poveril mu je pa tudi posle d eželnega šolskega nadzornika za vse slovenske ljudske in obrtne sole v mestu Gorica, v goriški okolici in v gradiščanskem političnem okraju. — Na šoli Karčovina-Leitersberg sta nastavljeni kot učiteljici gospa Viktorija Lichten\valner in gdč. Mila Schreiner, kot uČitclj gospod R. pl. Kankovsky. V Laporje je prišel kot učitelj gospod Auton Hribernik. — G. KarolHribovšek v Mariboru je imenovan članom štajerskega deželnega šolskega sveta. Zapuščina. Zasebnica Neža Bolka iz Ljubljane je zapustila ^učiteljskemu konviktu" 400 K. Blag ji spomin! Ustanova za umirovljene učitelje. Umrli vladni svetnik gospod Ivan Mahkot je zapustil 4000 K v namen, da se napravi ustanova za umirovljene revne Ijudske učitelje Kranjske. V prvi vrsti se je ozirati na tiste učitelje, ki so vsled bolezni sli v pokoj, predno so dovršili 10 službenib let, potem na take, ki so vsled bolezni sli v pokoj, predno so dovršili 40 let službovanja in končno splob na umirovljene učitelje, ki so vsled bolezni ali iz drugih vzrokov v veliki stiski. Nesrečna rodbina. Vdpvi pri mostu v Medvodab ponesrečenega delavca Franca Černeta, ki iina s e d in e r o malih otrok in se nahaja v največji revščini, je dež. predsednik ekscelenca baron Hein, kakor čujemo, doposlal 100 kron. Naj bi ta vzgled našel mnogo posnemovalcev. Občni zbor deželnega ,,Slov. učiteljskega društva" in ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" bo o božičnih pocitnicati in sicer dne 28. grudna. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne Ijudske šole v Gorici so napravile izpit učiteljske usposobljenosti te-le gospodiene, in sicer: za ljudske šole s sloveuskim učnim jezikom Bežek Nežika, Št. Mihel, (z odliko), Božič Ana, Kamnagorica, Pavsič Karolina, Volče, Plesničar Zo_ja; Medana, Scheimer Ana7 Opcine, Sedevčič Olga, Sv. Ivan7 Skočir Ernesta, Zatičina; s slovenskim in nemškim učnim jezikom Eppich Balbina, Sežana, Jeglič Franja, Trnovo, Katnik Cecilija, Dutovlje, Magaj Nežika, Št. Mibel, (za slov. ljud. šole z odliko), Padar Evgenija, Poljane; s slovenskim, nemškim in italijanskira ucnim jezikom Gržinic Josipa, Roč v Istri; s slovenskim in italijanskim učnim jezikora Godina Marija, Bazovica; z nemškim učnim jezikom Hendrycb Eleonora, Trst, (z odliko) in Pirjevec Ljudmila, Trst, (z odliko). Izpite učne usposobljenosti so pred mariborsko izpraševalno komisijo v novemberskem terminu naredili za slovenske ljudske šole sledeči gospodje in gospice: Cajnko Avgust, Cernej Ana, Fisohtsch Gabrijela, Jankovič Alojzij, Kalschek Ana, Kukovec Elizabeta, Lebar Franc, Luman Ivan, Majerie Marjeta, Mavrič Karol, Namestnik Anton, Osenjak Marija, Pavlič Milena, Petovar Terezija, Preskar Roza, Sajovic Terezija, Urek Ivan7 Velenčak Marija in "VVudler Rudolf. Nemških kandidatov oziroma kandidatinj je bilo 9. V pokoj je šel g. Janez Saje, nadučitelj v Št. Jerneju, kjer je služboval trideset let. Za časa njegovega službovanja se je vsled njegovega prizadevanja razširila enorazrednica v štirirazrednico s paralelko. Zato razumemo, da moža boli, ker ga za njegov trud niti v I. plač. razred niso pomaknili. Res čudno! Kdo je kriv? Učitelji — poslanci. Na nemškem Češkera je kandidovalo pri zadnjih deželno-zborskih volitvah dvanajst učiteljev; izmed teli jih bilo šest izvoljenih deželnim poslancem. V češkem delu so kandidovali predsedniki nekaterih učiteljskili društev in ureduiki učiteljskih listov, a ni nibče prodrl! Malo šol, a dovolj žganjarij. Pri zadnji seji mestnega sveta v Lvovu je prof. Majerski med drugim povdarjal, da vsako leto raste število otrok, ki ne obiskujejo nobene šole, četudi so dolžni lioditi v šolo. V zadnjem šolskem letu je bilo takih otrok v Galiciji 8000. Šole ne obiskujejo zbok nemarnosti staršev, šolskih nadzornikov, ali pa zavoljo malega števila šol in uciteljev. Ali zato cveto žganjarije. V Jaremču pripada na 100 huculskih družin 15 žganjarij, od katerih irnajo 13 Židje v rokab. Žganjarije so bile prej odprte cele noci, zdaj pa se lnorajo zapreti ob 10. uri zvečer. Število šol se ne povečava ali tudi število žganjarij ni manjše. Prošnja. Nekdo, ki se terneljito bavi z glasbo in s slov. glasbeno zgodovino, rae je naprosil, naj potrkam pri svojih tovarišib - orglavcib, ako mu lnorejo priskočiti na pomoč v teh-le slučajih: 1.) Matija Mayer, kaplan pri stolni cerkvi v Celovcu, je izdal leta 1846. pri Janezu Leonu v Celovcu knjižico nPe- smarica cerkvena7 ali svete pesme, ki jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskim, Kranjskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim, nekatere molitvice, litanije in svet križov pot." Na XIII. strani predgovora pišeMayer: nJaz po nesreči muzike ne znam, sim samo nekoliko napevov, ko smo peli, v glavi obderžal in g. Bauer, učitelj muzice v Celovcu mi jih je zapisal. Ako bodo te bukvice dopadle in se razprodale, se bode drugikrat vse to pomnožilo" itd. In dalje na XV. strani piše Mayer: „ . . . Te drobne posebnosti pa v priloženih napevih niso vse zapisane, ne more to biti v bukvicah, ktere so za proste ljudi" itd. Iz citiranih stavkov je razvidno, da je izdal Mayer poleg pesmarice tudi napeve k nekaterim pesmim. A teh napevov ne more dotični glasbenik nikjer dobiti. Preiskal in prebrskal je že obilo knjižnic v Ljubljani in na Dunaju — a teh napevov ni nikjer! Mogoče pa je, da jih ima kdo izmed slovenskih učiteljev-orglavcev. Ako jih kdo ima, naj bo tako prijazen, pa mi jih pošlje za kratko čas. Vrnem mu jih s spodobno zahvalo precej potem, ko bodo utešila doticnega glasbenika. 2.) WV Nemshkim Gradzu per Widmanstadianskih erbizhab" je izŠla 1. 1729. knjiga ,,Catbolifh kershanskiga vuka peiffme, katere fe per kershanskimo vuko, bosbyh potyh, per fvetimu missionu, inu slafti per IVetimo Francisco Xaverio na strasbe Gorniga Grada fare nuznu poyo, pogmerane inu na fVitlobo dane rkusi A h a z a S t e r s h i n a r j a. 3.) Leta 1752. so bile ,,ftifkane v' Celovci" J. F. Kleinmayrju ,-Miffionske catolifh karfhanfke Pejffme, vkopflosbene, pogmerane inu na fvitlobo dane fkusi eniga paterja Miffionarinfa Legnerianskiga is Tovarfhtva Jesu.oviga (Primoža Laurenčiča). 4.) V -Labaci ap. Eger" leta 1770. je zagledalo beli dan ^Romarsku blagu fskusi Filipa Jakopa Repeska" in ,,Romarsku drugu blagu, tu je pet inu dveifet f. pefem, katere fe zhes zeilu lejtu na krishni gori pojo". 5.) ,,0fem inu she.tdeset fveteh pefem, katire to na proshnje inu pofhelenje vezh brumnih dush fkerbnu fkup sbrane, pobulsbane inu pogmirane itd. na fvitlobo dane skufi Masimilijana Redeskini v' Lublani literis Egerianis 1775". Semkaj vodijo tudi ,,Vifhe teh odpredej postavleneh pefm . . . ftiskane per shlabtu. G. J. Th. Tratnemu (Dunaju 1776). Tudi teh knjig ni nikjer dobiti. Ali jih ima kdo v slovenskih deželah ? Prosim, naj mi jih pošlje, da jih posodim doticnemu glasbeniku, kijih rabi v prid slovenski glasbeni zgodovini. V par tednih jih dobi nazaj. Na Dunaju, 20. listopada 1901. Engelbert Gangl. VIII., Josefstadterstrasse Nro. 14, II., II./49.