narava v pohištvu nat_spaziocorti Trst, Ul. Corti 2 (ob trgu Venezia) tel. 040 9990006 - www.natdesign.it Zelo uspešen in dobro obiskan poletni večer na Opčinah Na Lokvah ob nedeljah na tone ljudi, ostale dni pa mrtvilo on; pohištvo nat stane manj promocijska prodaja od 5. do 23 julija Primorski NEDELJA, 13. JULIJA 2008_ št. 166 (19.256) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Dobre ideje z rodovitno podlago Aljoša Fonda Leta 1978 je bil z zakonom ustanovljen znanstveni park AREA, leta 1982 pa so prve stavbe konzorcija na razlaščeni slovenski zemlji pod Globojnerjem nadomestile begunsko taborišče. S časom se je konzorcij razširil, v njegovo delovanje se je vključil sinhrotron pri Bazovici, vzporedno pa so se razvile druge stvarnosti, ki so postavile Trst na svetovni zemljevid znanosti in raziskovanja. Miniaturna kraška »Silicijeva dolina« je v nekaterih pogledih oaza sredi puščave. Podjetništvo doživlja v Italiji hudo krizo, tuji investitorji se iz številnih razlogov, začenši z davčnim pritiskom, otepajo Apeninov, italijanska podjetja se medtem selijo tja, kjer obstajajo boljši pogoji za poslovanje in razvoj. Država medtem kronično zanemarja glavni motor razvoja - univerze in raziskovanje, za katere ostajajo v finančnih zakonih le mrvi-ce. V italijanskem zasebnem sektorju pogrešamo zdravo investicijsko mentaliteto, dejavnik, ki je npr. na severu Evrope in v ZDA sam po sebi umeven. Kljub črni sliki lahko še vedno naletimo, tudi v Italiji in celo v večno hirajočem Trstu, na dobre ideje, ki se s primernimi naložbami spremenijo v konkreten projekt in se naposled uveljavijo na trgu. V znanstvenem parku pri Padričah dela cela vrsta mladih podjetnikov, ki dosegajo z zagnanostjo, trdno voljo in znanjem vrhunske rezultate. To je dokaz, da lahko osebne odlike in »rodovitna podlaga« pripeljejo raz-mišljujočega podjetnika na zeleno vejo oz. na mednarodno tržišče. Pri nas je mikro-sistem znanstvenega parka svetla izjema, v mnogih drugih državah pa pravilo. italija - Trenja v levosredinski opoziciji Veltroni in Di Pietro tik pred »razporoko« Rutelli se medtem zavzema za zavezništvo s Casinijem trst - V spomin na tržaške novinarje in snemalce Podelili nagrade Lucheta Ota D'Angelo Hrovatin TRST - Na Velikem trgu (foto Kroma) so sinoči podelili novinarske nagrade Luchetta Ota DAngelo Hrovatin, posvečene spominu štirih tržaških novinarjev in snemalcev. Letos so jih prejeli Valerio Cataldi, Stefano Liberti, Vincenzo Bonanni, Marco Gobbini, Clare Dwyer Hogg, Ric-cardo Venturi in Vittorio Zucconi. Gala večer, ki ga je snemala prva vse- državna mreža Rai (na sporedu bo v ponedeljek ob 23.15), sta vodila Rula Jebreal in igralec Sebastiano Somma. Na 3. strani RIM - Demokratska stranka in Antonio Di Pietro sta na robu dokončnega političnega razkola. Vodja stranke Italija vrednot je rekel, da bi ponovil torkovo manifestacijo na rimskem Trgu Na-vona in pri tem polemiziral z Walterjem Veltronijem. Slednji ne odgovarja in poziva vse politike, naj se raje ukvarjajo z gospodarsko krizo. Oglasil pa se je nekdanji rimski župan Francesco Rutelli, ki meni, da bi morala Demokratska stranka ubrati pot novih zavezništev. Pri tem ima v mislih Sredinsko unijo Pier Ferdinanda Casinija. Na 21. strani Odbor 482 kritičen do pordenonskega župana Bolzonella Na 2. strani Dvojna predstavitev Heinichenove kriminalke v Trstu Na 4. strani Prvi sklop gradbenih del še pred širitvijo kamnoloma v Dolu Na 9. strani Goriška opozicija sklicuje prvi »občinski svet občanov« Na 9. strani Gorica prestolnica zborovskega petja Na 10. strani trst - Cestno podjetje ANAS postavilo nove smerokaze ■ I • • a V VI • ■ v« • • • Vasi in naselja v tržaški obani nimajo »pravice« do dvojezičnih napisov TRST - Na avtocestnem odseku pri Katinari in na sosednjih cestah so se pojavili novi smerokazi (foto Kroma), za katere je cestno podjetje ANAS izbralo posebna merila. Za kraje v tržaški občini se je odločilo le za italijanska imena, za kraje v dolinski občini pa je postavilo dvojezične smerokaze. Za Reko so pravilno izbrali dvojezični napis Fiume-Rijeka. Za podobna merila so se pri ANAS-u svojčas odločili na območju Proseka. Smerokazi za vasi zgoni-ške občine so dvojezični, imena naselij v tržaški občini pa le v italijanščini. Na 5. strani ITALIJA Liter goriva vsak čas po 1,6 evra RIM - V Italiji se cena zelenega bencina in plinskega olja približuje pragu 1,60 evra za liter. Včeraj so namreč na črpalkah Agip in drugih naftnih družb prodajali zeleni bencin po 1,558 evra za liter in približno po isti ceni tudi dizel gorivo. To je posledica vrtoglave rasti cen surove nafte na svetovnem trgu. Prve žrtve te draginje so seveda navadni potrošniki. Zdaj je treba v Italiji za rezervoar goriva srednje velikega avtomobila plačati povprečno 78 evrov, kar je že nezanemarljiv del povprečnega mesečnega dohodka. oo oS§¡ dkM DadMidlaS velik poletni BB mzom Eesltil MÊ udobno notranjo jGMMamol Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 , 2 Nedelja, 13. julija 2008 ALPE-JADRAN / jezikovne manjšine - Odločitev občinskega sveta Pordenon se je sam izločil s furlanskega »območja« Župan Bolzonello zelo zadovoljen - Odbor 482: Velika zamujena priložnost PORDENON - Pordenonska občina je prva med občinami Furla-nije-Julijske krajine, ki se je sama izločila iz t.i. furlanskega zaščitenega območja in torej iz deželnega zakona za Furlane in furlanščino. To je naredila na zahtevo župana Sergia Bol-zonella, kar je sprožilo ostro polemiko v občinskem svetu in razkol v županovi koaliciji. Odbor 482, ki združuje predstavnike furlanske, slovenske in nemške skupnosti, govori o zamujeni priložnosti, desnica, a tudi nekatere levosredinske stranke, pa hvalijo odločitev občinskega sveta. Bolzonello, ki pripada Demokratski stranki, a na občinski ravni vodi svojo lokalno listo, je bil že med obravnavo v deželnem svetu zelo kritičen do zakona za Furlane. Pri tem je bil v sozvočju z goriškim poslancem DS Sandrom Maranom, ki je tudi zaradi furlanščine večkrat ostro polemiziral z Riccardom Illyjem. Nič proti Furlanom, a v Pordenonu ne bo dvojezičnih napisov in tudi ne posebnega »okenca« za furlanščino, je dejal župan, ki je doživel podporo občinskega sveta. Nekateri občinski svetniki Demokratske stranke so sicer zaman zahtevali odložitev izločilnega sklepa z utemeljitvijo, da je treba počakati na razsodbo ustavnega sodišča o ustavnosti furlanskega zakona. Bolzonel-lo je bil neomajen in je v določenem trenutku celo zahteval zaupnico, ki pa potem ni bila potrebna, saj sta izločitev Pordenona iz zakona podprli tudi Forza Italia in Nacionalno zavezništvo, ki sta tam v opoziciji. Proti so glasovali ligaši, nekateri zastopniki DS in občanska lista Vivo Pordeno-ne nekdanjega demokristjanskega župana Alvara Cardina, ki sedaj grozi z izstopom iz Bolzonellove koalicije. Odbor 482 v tiskovnem sporočilu, ki ga je podpisala tudi Bene-čanka Jole Namor, govori - kot rečeno - o zamujeni priložnosti za Por-denon. To je največja občina v pokrajini, kjer veliko število ljudi dnevno uporablja furlanski jezik. To so za Bolzonella očitno občani druge kategorije. Zastopniki Odbora 482 očitajo tudi županu, da je vso zadevo predstavil javnosti le v finančni luči (previsoki stroški za dvojezičnost) in da je popolnoma spregledal vse ostale vidike tega vprašanja, začenši s spoštovanjem ustavnih pravic jezi- kovnih manjšin. Bolzonello je tudi »pozabil«, da se je Občina Pordenon pred leti (takrat je bila na oblasti Severna liga) opredelila za narodnostno mešano upravo in zaradi tega dobila od državne in deželne uprave kar precej finančnih prispevkov. Proti Bolzonellu je ostro nastopilo tudi Furlansko filološko društvo. Njegov predstavnik Lucio Roncali očita županu, da je občinskemu svetu vsilil nazadnjaška stališča, pri čemer bo največ nastradal prav Porde-non. Bolzonella brani lista Občani (nekoč Illyjeva lista), ki ugotavlja, da v Pordenonu vse manj ljudi govori furlanski jezik in se ima torej za Fur-lane. Njihova zaščita je nepotrebna. Deželni svetnik Piero Colussi pozdravlja dejstvo, da je levosredinski župan končno naredil konec neute-meljenu sklepu v prid furlanščini, ki ga je prejšnja desnosredinsko obarvana občinska uprava sprejela na pritisk Severne lige. Pordenonski župan Sergio Bolzonello je predlagal in dosegel izločitev Pordenona iz deželnega zakona za Furlane kroma upokojenci - 19. t. m. bo vsakoletno srečanje na Mašunu Potujočo prireditev Starosta mali princ tokrat uspešno izvedli v Novi Gorici NOVA GORICA, MAŠUN -Prireditev, ki je prvič vzklila pred osmimi leti iz zamisli Krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje (KRUT) iz Trsta ter društev upokojencev ob meji, da se sprede trdno povezovalno nit med štirimi obmejnimi mesti Trstom, Koprom , Gorico in Novo Gorico, je letos zaživela v nekoliko drugačni priredbi. Za organizacijo dogajanja je bila zadolžena novogoriška zveza upokojencev, ki se je še posebej zavzemala, da bi prireditev sovpadla s Srečanjem v moji deželi, ki se je letos prvič odvijalo na Primorskem. In tako so bili štirje sodelujoči zbori in sicer ženski pevski zbor društva upokojencev za Goriško, prav tako ženski zbor Sinji Galeb društva upokojencev iz Izole in moška zbora Fran Venturi-ni od Domja in zbor iz Šempetra pri Gorici vključeni v bogat popoldanski program, ki se je minulo nede- ljo odvijal v parku grada Kromberk pri Novi Gorici. Vsak zbor je zapel po dve pesmi, prireditev pa je bila sklenjena s skupnim izvajanjem štirih zborov, ki so ob sodelovanju publike zapeli Vstajenje Primorske. Vsekakor se je dogajanje odvijalo od dopoldanskih ur, ko je bil sprejem gostov na novogoriški občini, kjer je prišla do izraza vsa primorska gostoljubnost. Na prireditvenem prostoru pa so imeli pevci in spremljevalci lepo priložnost, da so se družili z izseljenci z vseh koncev sveta, pa tudi iz evropskih držav. Stalnica prireditve Starosta mali princ je tudi ekskurzija, ko člani posameznih društev spoznavajo bližnjo okolico in med seboj družijo. Tokrat je ta del iz tehničnih razlogov odpadel, člani se nikakor niso mogli odločiti, da bi kljubovali vročinskemu valu, zato se razmišlja, da bi bil ta del programa na vrsti enkrat jeseni. Te dni pa se člani tržaškega društva upokojencev pripravljajo na vsakoletno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice in prijateljskimi društvi s Koprskega, ki bo v soboto, 19. julija na Mašunu. Srečanje se bo odvijalo popoldne s pozdravnimi nagovori in krajšim kulturnim programom, ki ga bodo oblikovala sama društva upokojencev. Sledila bo prosta zabava, ples in piknik. Za tržaške člane in prijatelje kluba pa je v dopoldanskih urah prirejen izlet z vodenim ogledom, po dolgoletnem restavratorskem delu pred kratkim ponovno odprtega gradu Snežnik in sprehodom skozi grajski park z mogočnim drevjem, ki v teh vročinskih dneh nudi prijetno osvežitev. Za izlet je še nekaj prostih mest, kdor se želi pridružiti naj se čimprej zglasi na društvenem sedežu, kjer bo dobil vsa pojasnila in celodnevni program. Kardinal Bagnasco sinoči maševal v Ogleju OGLEJ - »Duša je tisti princip, ki človeka kvalificira kot subjekta in ki preprečuje, da bi človeka reducirali na objekt.« Tako je dejal predsednik italijanske škofovske konference (CEI), genovski kardinal Angelo Bagnasco, ko je sinoči v Ogleju vodil slovesno mašo ob prazniku svetih Mohorja in Fortunata, zavetnikov Ogleja in Furlanije-Julijske krajine. Bogoslužja so se udeležili predstavniki vseh škofij nekdanjega oglejskega patriarhata, torej tudi iz Slovenije. Jelinčič dobil prvo nagrado na natečaju Radia Koper KOPER - Dušan Jelinčič je dobitnik prve nagrade na prvem natečaju za radijske igre, ki ga je priredil RTV Koper-Ca-podistria. Jelinčiču so prvo nagrado podelili za igro Orizzonti lontani (Daljna obzorja). Drugo mesto si je zagotovil Corrado Premuda z delom Detroniz-zate, medtem ko si je tretje mesto izboril Raffaele Sinkovic z igro Pane e polenta. Posebno omembo je žirija namenila Mauriziu Balestri za delo I bambini e la guerra, Anselmu Rovedi (La vita di Angela), Eleni Vesnaver (Deja vu) in Raffaeleju Cecconiju (II presentatore). Žirijo so sestavljali Cristina Benussi, Aljoša Čuravič, Silvio Forza, Laura Marchig in Livio Crevatin. Vsa dela, ki so sodelovala na natečaju, bodo objavili v kulturni reviji La Batana. V okviru Mittelfesta že danes predstava Nouma ČEDAD - V pričakovanju na 17. Mittelfest, ki bo v Čedadu od 19. do 27. julija, bo že danes v centru sv. Frančiška ob 18.30 in ob 21. uri (ponovitev) predstava Nouma - alla ricerca di orme norme forma formule. Gre za ludično-di-daktično kriminalko, ki zahteva sodelovanje občinstva. Delo je pripravila skupina DISCuTe, ki je sad sodelovanja med nekaterimi višjimi šolami in vi-demsko univerzo. Mladenič umrl po padcu v beneških hribih VIDEM - V kraju Njivica v bližini Barda v Terski dolini se je smrtno ponesrečil 32-letni Cristian Zorino iz kraja Cassacco. Zorino se je v petek sprehajal v nekem gozdu v spremstvu svojega psa, ko je iz še nepojasnjenega razloga padel v globino iz višine okrog 300 metrov. Pes je ostal ob njegovem truplu, vse dokler ga ni včeraj zjutraj odkril tast, ki je nemudoma poklical na pomoč. Prihiteli so gorska reševalna služba, finančni stražniki, karabinjerji in prostovoljci civilne zaščite, ki pa so lahko le ugotovili mladeničevo smrt in odpeljali truplo s helikopterjem. sveto - Na domačiji družine Rebolj, ki je prava duša te zanimive in pomembne publikacije Revija Kras proslavila 15 let izhajanja SVETO - Podjetje Mediacarso, ki ima svoj sedež v Svetem, je dostojno proslavilo 15-letnico izhajanja revije Kras - revije o Krasu, o kraških ljudeh in njihovem ustvarjanju, ki izhaja v nakladi 4 tisoč izvodov in bogati številne domove na Krasu, drugod po Sloveniji in na italijanski strani. Na prečudovitem vrtu družine Rebolj so se zbrali ustvarjalci revije in drugi, ki na kakršen koli način prispevajo k promociji Krasa. Najbolj zadovoljni pa so bili gotovo odgovorna urednica Ida Vodopivec Rebolj, izdajatelj njen mož Dušan Lisjak Rebolj ter oba sinova, glavni urednik in oblikovalec Lev Lisjak Rebolj ter mlajši Aljoša Rebolj. »15 let v bistvu ni dolga doba, a ko se ozrem nazaj in vzamem katerokoli od 89 številk, ugotovim, da je v vsako vloženega mnogo truda in mi ni vseeno njeno nadaljevanje. Revija Kras je navzoča v mnogih javnih ustanovah in v njej je sodelovalo 840 avtorjev, ki ustvarjajo njeno bogato in pestro vsebino,« je na slovesnosti poudaril Dušan Rebolj. Uvod in poudarke v jubilejni 15. številki revije Kras prof. dr. Marijana Sla-beta, svetovalca vlade RS v Upravi za varstvo kulturne dediščine, je prebral gledališki igralec Anton Petje. Visoko kakovost revije zagotavljajo s svojimi prispevki vrhunski strokovnjaki različnih strok in v bibliografiji se pojavljajo mnoga imena, poznana doma in na tu- jem, zato se izdajateljem in uredništvu ni treba več bati za obstoj revije. Izpostavili so njeno pestrost, dobro slikovno opremo in domiselno grafično oblikovanje. Revija Kras je danes dostojen tiskan kulturni posrednik z izbrano vsebino. Številne prisotne sta pozdravila tudi komenski župan Uroš Slamič, ki je izpostavil velik prispevek revije k informiranju in obveščanju o Krasu, in divaški župan Matija Potokar. Dr. Janez Bogataj, ki je eden začetnih sodelavcev revije Kras, je poudaril način financiranja in velik pomen revije za lokalno prebivalstvo in širšo skupnost. »Slovenija je končno dobila seznam sedmih posebnosti, sedmih slovenskih čudes, med katerimi je tudi Kras kot pokrajina, s kraškimi jamami, Lipico, kraškim pršutom in teranom in Kraševci. Prijetno druženje sta s kulturnim programom obogatila tudi vnuka priznane akademske slikarke in arhitektke Alenke Kham Pičman, ki je pred 30. leti kupila podrtijo v Svetem in jo obnovila v atelje in bivalno hišo. 8-letna Margerita Voulissa Stell Pičman in njen 11-letni brat Adrian Samuel sta obiskovalce navdušila z glasbo na violončelo in saksofon. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob dobri kraški kapljici in hrani (za izvrstne sire je poskrbela tudi kmetija Zidarich iz Praprota). Olga Knez Alenka Kham Pičman, Dušan Lisjak Rebolj in Ida Vodopivec Rebolj olga knez 3 Nedelja, 13. julija 2008 TRST Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it veliki trg - Podelili nagrade Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin APrimorski ~ dnevnik boljunec - Jutri Nagrade novinarjem, ki širijo Sgg. vrednote miru in solidarnosti Primorskega Gala večer sta vodila Rula Jebreal in Sebastiano Somma - V ponedeljek ob 23.15 po Rai 1 Veliki trg je bil sinoči prizorišče podelitve novinarskih nagrad Luchetta, ki jih fundacija Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin podeljuje najboljšim novinarskim, fotografskim in video prispevkom, ki s svojo sporočilnostjo spodbujajo vrednote miru in solidarnosti ter spoštovanje človekovih pravic. Med šovom, ki ga je snemala prva televizijska mreža Rai (predvajala ga bo v ponedeljek ob 23.15), se je na odru zvrstil splet glasbe in plesa, med katerim je nastopil tudi priljubljeni italijanski kantavtor Edoardo Bennato. Prireditev sta vodila Rula Jebreal in Sebastiano Somma, njeni osrednji protagonisti pa so seveda bili nagrajenci. Nagrado Marco Luchetta za najboljši televizijski prispevek je prejel Valerio Ca-taldi, rimski novinar, zaposlen v uredništvu tv-dnevnika Tg2. Žirijo je prepričal s svojo reportažo »Bambini con la pistola«, ki so jo spremljali pogumni in profesionalni posnetki iz degradiranih predmestij Barija in Neaplja: snemalca Vincenzo Bonanni in Marco Gobbini sta zanje prejela nagrado Saša Ota za najboljše televizijske posnetke. O številnih otrocih, ki živijo na ulicah kenijske prestolnice Kinšasa, ker so jih družine, pod obsodbo čarovništva, zapustile, je pisal Stefano Liberti, novinar dnevnika Il Manifesto. Reportažo je objavil v mesečniku Ilaria in si prislužil nagrado Marco Luchetta za najboljši članek. Na Kitajskem vsak dan ugrabijo sto devetdeset fantkov: fenomen opazovalci pripisujejo »politiki edinega otroka«, ki so jo uvedle kitajske oblasti. Novinarka Clare Dwyer Hogg jim je posvetila članek v reviji The Observer Magazine in z njim osvojila nagrado Dario D'Angelo za najboljši tujejezični članek. Diplomirani fotograf Riccardo Venturi, zaposlen pri agenciji Contrasto, pa je zmagovalec nagrade Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo. Prejel jo je za svojo reportažo o tuberkulozi, bolezni, ki tudi danes povzroča trpljenje med najrevnejšimi; nagrajeno fotografijo je posnel v Kabulu. Posebno priznanje je prejel tudi Vittorio Zucconi, ameriški dopisnik dnevnika La Repubblica; pogovor z njim objavljamo posebej. (pd) Skupinska slika letošnjih nagrajencev kroma dnevnika Tudi letos je agencija Aurora, ki pripravlja priljubljene izlete našega dnevnika, poskrbela za srečanje udeležencev treh tokratnih ponudb, ki so popeljale izletnike v Združene države Amerike, v Grčijo in v Uzbekistan. Srečanje bo jutri v Bo-ljuncu pri Parovelovih, in sicer od 19. ure dalje. Izletniki si bodo lahko izmenjali slike in mnenja ter obudili spomine na letošnja in prejšnja potovanja. To bo tudi priložnost, da udeleženci izletov pokramljajo o lastnih izkušnjah in da izkoristijo priložnost za izmenjavo mnenj, še zlasti pa da predstavijo svoje želje za prihodnje pobude ter da ponudijo sugestije za nadaljnje destinacije. Agencija Aurora zato prisrčno vabi vse, ki so se podali na izlete Primorskega dnevnika, da se srečanja udeležijo. nagrada luchetta - Posebno nagrado so včeraj podelili novinarju Vittoriu Zucconiju Z Ameriko se kregam vsak dan Priznani novinar o Italiji, ZDA, ženskah, draguljih in novinarskem poklicu - »Ko se ne sprašuješ več, ali ti bo članek uspel, lahko greš za a ključavničarja.« • •• Če poslušaš Vittoria Zucconija, imaš občutek, da bereš njegov članek. Eno tistih pisem iz Združenih držav Amerike, ki jih redno objavlja v dnevniku La Repubblica in njegovih prilogah. Pripoved je zanimiva, predvsem pa ironična, tako da je jemanje teh zapiskov večkrat prekinil smeh. Morda tudi zato, ker so Zucconija včeraj v Trstu intervjuvale same ženske. »Ženske obožujem,« je proti koncu intervjuja priznal, »tako kot nakit in dragulje. Moja žena pa je po devetintridesetih letih poroke naveličana tovrstnih daril.« Poroka ostaja kljub temu trdna, prav tako ljubezen do ...ZDA. »Z Ameriko se kregam vsak dan, vse od dneva, ko sem se z njo poročil; spominjam se še prve poročne noči v res "usranem" ameriškem hotelu. A tako je pač življenje v paru: v določenem trenutku ti je jasno, da ne mo- Vittorio Zucconi kroma reš več živeti brez tiste osebe. In tudi brez Amerike.« Kje pa tiči skrivnost za tako dolgotrajno poroko (z ženo in državo)? »V raznolikosti. Poroka je uspešna, kerje vsak dan drugačna. Dolgčas uniči vsak odnos.« Zucconi ostaja kljub vsemu vezan na Italijo, čeprav je pogled na italijansko real- nost tudi moreč. »Poglejte samo, kako najpomembnejši italijanski medij, to je televizija, poroča o ženskah: kot bi se svet vrtel okrog tako imenovanih velin. Zato ni čudno, če je Mara Carfagna nova ministrica za enake možnosti: gre preprosto za napredovanje. V Ameriki je drugače: tam lahko odvetnica cilja na predsedniško mesto, tako kot v Nemčiji ali Indiji.« Hillary Clinton veliki met ni uspel, bo morda Baracku Obami? »Obama bo zmagal, če bo »ideja Obama« vžgala, če se bodo volivci zaljubili v njeno simboliko. O zmagovalcu ne bo odločala peščica glasov, ampak dejstvo, ali bodo volivci izbrali veliko novost - Obamo, oziroma pomirjujočo tradicijo, ki jo predstavlja McCain.« Zucconi trdi, da ne ljubi nagrad: doslej se je že številnim odrekel, Lucchetovo pa je sprejel, »ker ne gre za običajno priznanje nečimrnosti, ampak za nagrado, ki je posvečena otrokom in spominu na padle kolege: ti niso padli kot heroji, ampak kot možje, ki so opravljali svoj poklic. In taka smrt je najbrž najbolj herojska.« Na koncu pa še: »Novinarstvo ni ne poklic ne poslanstvo: je želja. Če jo nosiš v sebi, jo boš skušal uresničiti, v zameno pa ne smeš pričakovati nič. Obljublja ti namreč veliko: da boš pripovedoval o svetu okrog sebe, v resnici pa ti bo to uspelo le nekajkrat v življenju. Obljublja ti tudi uspeh, ki je še teže uresničljiv kot prva obljuba.« In čeprav Zucconi ni želel dajati nasvetov nadebudnim novinarjem, je enega le izustil: »Ko se ne sprašuješ več, ali ti bo članek uspel, lahko greš za a ključavničarja.« Poljanka Dolhar POKLICI PUOIC Zelena številka 800 007 800 SOCIALNE USLUGE V ENI SAMI ŠTEVILKI Skupna točka za usmerjanje in informiranje Od danes ena sama brezplačna številka, kij[o daje na razpolago Dežela FJK za koristne informacije in strokovno usmerjanje v zvezi s socialno-vzgojnimi, socialno-varstvenimi in socialno-zdravstvenimi uslugamijavnih in zasebnih ustanov: Wti&t • Usluge in strukturevdeželi Občinske socialne usluge, Teritorialne zdravstvene enote,Javne ustanove za usluge namenjene osebam, Združenja za prostovoljno delo in socialno promocijo, Socialne zadruge in druge zasebne ustanove. 1 Rešitvezadružine Ekonomska pomoč in olajšave v podporo materinstvu, pomoč družinam, ki na domu skrbijo za nepokretne osebe, druženje med družinami in za družine. 1 Usluge za otroke in mladostnike Otroškejasli, dopolnilne aktivnosti, vrtci, centri zadruženje mladostnikov, posegi za pomoč in zaščito mladoletnikov. ' Usluge za prizadete in starejše osebe Pomoč prizadetim mladoletnikom, vključitev v delovno okolje, pomoč na domu, prevozi, strukture zadruženje, oskrbovani dnevni centri, domovi z različnimi namembnostmi. ' Rešitve za vzpodbujanje vključevanja in socialno intregracijo Dejavnosti v okviru preventive in socializacije, centri za zaposlovanje, agencije za dom in delo, ekonomska pomoč kot dohodninska podpora, sprejemne strukture. REGIONE AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA SALUTEESOCIALEFVG 4 Nedelja, 13. julija 2008 TRST / opčine - Poletni večer v organizaciji združenja Skupaj za Opčine Množični odziv nagradil hvalevredno pobudo Trgovine odprte do poznega, bogate degustacije, glasba, ples in lubenice Kdor je v petek zvečer čisto naključno šel skozi Opčine in naletel na pestro dogajanje v vaškem središču, je morda sprva pomislil, da je predčasno prišel Kraški pust. Ne pomnimo namreč drugih primerov, ko bi na vas pri obelisku navalilo nekaj tisoč ljudi v popolnoma sproščenem ozračju in - tudi to je pomembno - brez prometa. Mask tokrat ni bilo: obiskovalci so se do poznih ur sprehajali od trgovine do trgovine, prisluhnili glasbi, se družili in spremljali razne spektakle. Openski poletni večer je popolnoma uspel in mnogi si želijo, da bi se dogodek redno ponavljal. Odprtih je bilo 64 trgovin, se pravi skoraj vse. Pred izložbami z razprodajami so bile obložene mizice, ki so ponujale najrazličnejše dobrote, vina ni manjkalo, okrog 23. ure pa so na Škavenci stopile v ospredje lubenice. Na vaških ulicah, ki so med dnevom prepolne vozil, so enkrat toliko zakorakali pešci, dogajanje pa so popestrili trebenska godba Viktor Parma, plesno-navijaška skupina Cheerdance Millenium, čarodeji ter druge plesne in glasbene zasedbe. Veliko je bilo domačinov in Tržačanov, po besedah prirediteljev pa je bila edina negativna točka odsotnost obiskovalcev iz Slovenije. »Oglaševanje je steklo tudi na slovenskih medijih, a očitno se je nekje zataknilo,« je povedal predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marko Milkovič. Privabiti več Slovencev bo torej izziv za naslednjič. Poletni večer je priredilo združenje Skupaj za Opčine, ki ga v glavnem sestavljajo lastniki vaških trgovin in lokalov. Le-ti so z lastnimi sredstvi krili del stroškov. Pobudo je aktivno podprl vzhodnokraški rajonski svet, ki je prevzel v roke vajeti birokratskih postopkov, glavna pokrovitelja sta bila tržaško občinsko odborništvo za gospodarski razvoj in Zadružna kraška banka. Marko Milkovič je prepričan, da je bil večer povsem uspešen: »Organizacija pa je bila zelo dobra, saj je šlo za prvo izvedbo nasploh,« je pristavil. Marta Fabris Malalan, ena izmed organizatork, je bila najbolj zadovoljna z zanimanjem, ki so ga obiskovalci pokazali do openske stvarnosti, ne glede na trgovski in gostinski sektor. »Zelo pozitivno izkušnjo moramo ponoviti,« menijo openski trgovci, ki so imeli v petek zvečer polne roke dela. Marsikdo upa, da se bodo podobni dogodki pogosto ponavljali, nekateri govorijo celo o uvedbi vsakotedenskega »poletnega večera«. Slednja varianta je seveda malo verjetna, saj terja prireditev stroške, čas in trud organizatorjev. Vseeno pa tako trgovci kot obiskovalci in domačini nestrpno čakajo na novo izvedbo, ki bi na Opčine prinesla val dobre volje. Središče Opčin že dolgo ni bilo tako živo kroma literatura - Na dveh predstavitvah o novi kriminalki Danza macabra Vsaka Heinichenova predstavitev je dogodek, tesno povezan z mestom Na novo kriminalko sta z avtorjem nazdravila tudi župan Dipiazza in Miloš Budin opereta - Na slovesnosti v gledališču Verdi Nagrada Massimini Edoardu Luttazziju Mlad rimski operetni igralec in pevec Edoardo Luttazzi je dobitnik letošnje državne nagrade Massimini. Nagrado, ki jo je leta 1997 ustanovilo Mednarodno združenje operete iz FJK v spomin na igralca Sandra Massiminija, podeljujejo vsako leto mladim talentom na tem področju. Nagrado so Luttazziju izročili na slovesnosti, ki je bila včeraj popoldne v mali dvorani gledališča Verdi, izročil pa mu jo je znani igralec Elio Pandolfi. Srečanja so se v prazničnem vzdušju udeležili tudi mnogi znani operetni igralci, kot sta Cor-rado Abbati in Andrea Binetti. Podeljevanje nagrade, ki sta ga povezovala novinarja Chiara Paduano in Umberto Bosazzi, so oplemenitili s predvajanjem videoposne-tkov o Massiminijevem liku, zapel pa je tudi sam Luttazzi. Slednji je še zlasti zaslovel po nastopu v musicalu Jesus Christ Superstar, ki so ga predstavili tudi v tržaškem gledališču Rossetti. Poleg tega je v zadnjih letih sodeloval v številnih drugih sorodnih predstavah, velik uspeh pa je žel z novim delom Riza Ortolanija Il principe della gio-ventu. Edoardo Luttazzi kroma Trst, njegova boleča preteklost in še vedno problematična sedanjost, njegovi znani in manj neznani prebivalci, njegova »večkulturna« kuhinja: bolj kot policijski komisar Proteo Laurenti je prav »mesto v zalivu« osrednji protagonist kriminalk Veita Heinichena (izgovorimo: Fajta Haj-nihena; op. avt.), nemškega pisatelja, ki se je pred devetimi leti preselil v Trst. Tudi zato je vsaka predstavitev njegovih romanov dogodek, tesno povezan z mestom; v minulih dneh so italijanski prevod njegovega Totentanz (Danza macabra) predstavili najprej v kopališču Ausonia, nato pa v lokalu Malabar. In če so staro tržaško kopališče izbrali predvsem zato, da bi kopalkam in kopalcem ponudili »literarni dodatek«, pa izbira Ma-labara ni bila nikakor naključna: v vi-noteko za cerkvijo sv. Antona namreč redno zahaja tudi komisar Proteo ... Ko bereš Heinichove romane, imaš občutek, da bereš zgodbo, ki se odvija pri sosedovih, je na predstavitvi v kopališču Ausonia poudaril novinar Pierluigi Sabatti, in v tem je njihova moč: ker bereš o Walterju, upravitelju Malabara, o Ami Škabar in njeni družinski gostilni v Rovtah, o italijanski in slovenski duši Trsta, o mestu in zaledju. »Bralcem želim prikazati evropski značaj tega mesta in veseli me, ker vidim, da je Trst zani- kroma miv tako za nemške kot italijanske bralce.« Heinichen se je v Trstu dokončno naselil leta 1999. Prvih štirideset let svojega življenja je preživel v rojstni Nemčiji; odraščal je ob švi-carsko-nemško-avstrijski meji, kar je bistveno zaznamovalo njegovo življenje ...in ga približalo »obmejni problematiki«. Po študiju ekonomije se je zaposlil v firmi Mercedes, nato kot knjigarnar, bil pa je tudi med ustanovitelji založbe Berlin Verlag, tiste iste založbe, ki je prva promovirala pisatelja Borisa Pahorja v nemškem svetu ... O priljubljenosti romanov Vei-ta Heinichena pričajo tudi filmi, ki so jih po njih posneli. Teh je bilo doslej pet, snemala pa jih je nemška televizija Ard. V filmih nastopajo nekateri priznani nemški igralci, ker so jih snemali v naših krajih, pa nastopajo v njih tudi številni tržaški statisti. Predstavitvi knjige Danza macabra v kopališču Ausonia je tako sledilo tudi predvajanje filma Die Toten von Karst (Mrliči s Krasa). V njem je kajpak nastopal komisar Proteo Lau-renti: Heinichen trdi, da nimata prav veliko skupnega. »Skupno nama je to, da živiva v Trstu kot priseljenca. Zaradi tega lahko postavljava tudi vprašanja, ki jih avtohtoni prebivalci ne morejo ... « (pd) Dan odprtih vrat na zavodu za priletne Itis Na tržaškem zavodu za socialne storitve Itis bo jutri dan odprtih vrat. V tem okviru bo od 10. do 18. ure prireditev, katere namen je predstaviti občanom strukturo in storitve, ki jih ponuja, pa tudi poletni center za priletne. Na programu je vrsta pobud, od zborovskega petja do branja poezij in drugih glasbenih točk. Občinske izpostave v poletnem obdobju Kot običajno bodo nekatere tržaške občinske izpostave zaradi poletnih dopustov zaprte. To so urad v Rojanu (za območje Rojana, Grete in Barkovelj), ki bo zaprt do 29. avgusta, na Opčinah (Doberdobska ulica), ki bo zaprt od 21. do 25. julija, in na Proseku (št. 159), ki bo zaprt do 18. julija in nato od 28. julija do 14. avgusta. Občinski uradi, ki bodo še naprej odprti, so tisti v Ul. Caprin (za Sv. Jakob in Staro mitnico), v Ul. Giotto št. 2 (mestno središče), v Ul. Paisiello št. 5/4 (Val-maura in Naselje sv. Sergija) ter urad v Ul. Locchi št. 23/b (Sv. Vid in Staro mesto). Občani, ki potrebujejo storitve na domu, se lahko obrnejo na tel. 0406754479 ali 0406754878. Policijsko postajo v Miljah so včeraj premestili Policijsko postajo v Miljah v Ul. DAnnunzio št. 5 so zaradi obnovitvenih del včeraj začasno premestili v prostore policijske postaje v pristanišču sv. Roka na Cesti za Lazaret št. 2 (tel. 0409278717). Galebi v mestu: hud problem Občinska svetnika Demokratske stranke Alessandro Carmi in Mario Ravalico sta vložila vprašanje v zvezi s problematiko vedno večjega števila galebov v mestu. Če je po eni strani res, da je za to pristojna pokrajinska uprava, je po drugi občinska uprava pred leti pripravila ustrezno študijo, pravita občinska svetnika, ki ugotavljata, da so postali galebi zelo agresivni in da so celo napadli človeka. Carmi in Ra-valico zato sprašujeta občinsko upravo, kaj namerava storiti za zajezitev fenomena. Skupščina krožka Miani na temo železarne Krožek Ercole Miani prireja jutri javno skupščino o problematiki škedenjske železarne. Srečanje z naslovom Železarna: zaprtje leta 2009 - Zaščita zdravja občanov in delovnih mest bo na sedežu krožka Miani (Ul. Valmaura št. 77) ob 20.30. Trije filmi v spomin na scenarista Uga Pirra V okviru filmskega niza Kino in periferija, ki je posvečen pred kratkim preminulemu filmskemu scenaristu Ugu Pirru, bodo v vili Prinz jutri ob 21.30 predvajali film Il giorno della civetta. V sredo bo ob 21.30 na vrsti film La classe operaia va in paradiso, v petek pa bodo ob isti uri predvajali film Un ragazzo di Calabria. V primeru slabega vremena bodo filme predvajali dan kasneje. Vstop je prost. Avto ukradli na Opčinah V včerajšnjem dnevniku smo v zvezi s torkovim ropom v banki ZKB na Opčinah navajali, da sta roparja ukradla rdeči fiat uno v Sežani, kot je v četrtek razložila policija. Lastnica avtomobila je včeraj pojasnila, da so vozilo ukradli na Op-činah (tako kot po prvotnih navedbah), točneje v Ul. della Vena. Avto je bil ob 8.25 (eno uro pred ropom) parkiran v omenjeni ulici, v bližini tramvajske postaje. / TRST Nedelja, 13. julija 2008 5 avtocesta - Cestno podjetje Anas postavilo nove smerokaze Naselja v tržaški občini le v italijanskem jeziku Dvojezičnost upoštevana za dolinsko občino in za Reko Cestno podjetje Anas je v preteklih dneh postavilo nove smerokaze vzdolž avtocestnega odseka med Padri-čami in Katinaro. Glavnina smerokazov je enojezičnih, nekateri pa so dvojezični. Na prvi pogled gre za zmedo ali za neke vrste jezikovni »babilon«, v resnici pa je postavitev smerokazov sad zelo jasne izbire. Kraji, ki se nahajajo v tržaški občini, so navedeni le v italijanščini, Dolina je tudi S. Dorligo della Valle, kar pomeni, da se dolinsko občino priznava za dvojezično. Podobne kriterije je državno podjetje svojčas uporabilo na območju Proseka, kjer so kraji v zgoniški občini dosledno pisani dvojezično, tisti, ki se nahajajo v tržaški občini, pa ne. Kot je razvidno iz fotografij, je Lonjer samo Longera, Bazovica samo Basovizza, Dolina pa je, kot rečeno, dvojezična, čeprav ni jasno, če se tabla nanaša na kraj ali na občino. Za Pesek niso imeli problemov, saj se tako piše v italijanskem in v slovenskem jeziku. Za dvojezično italijansko-hrvaško ime so se odločili za Reko. najbrž ne ker je tako prav, temveč da bi prišli na roko turistom. Na Anasu se bodo najbrž spet izgovarjali, da so postavitev smerokazov poverili nekemu drugemu podjetju in da za nepravilnosti in netočnosti ne nosijo odgovornosti. Na Občini Trst pa bomo slišali odgovor, da za smerokaze itak odgovarja avtocestni koncesijonar in da mestna uprava o tem sploh ni pristojna. Torej že videno in slišano. Lonjer je samo Longera, na spodnji sliki pa vidimo dvojezična smerokaza Fiume-Rijeka in S.Dorligo della Valle-Dolina, medtem ko je Pesek itak Pesek v obeh jezikih kroma autostrade 11 BASOVIZZA šsm PESEK SS14 FIUME - R1JEK A Iebi S 00RUGO D. V. DOLINA -- - ___ nnn spil : : _/flBžn --mBBBE Í Cattinara manjšina - Stališče SKGZ Slovenci smo v Trstu premalo dejavni in opazni Pokrajinski svet Slovenske kul-turno-gospodarske zveze za tržaško pokrajino se je na svoji zadnji seji pred poletnim odmorom srečal na društvenem sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. Pod vodstvom deželnega predsednika Rudija Pavšiča so med razpravo izpostavili nekatera vprašanja, ki so vezana na pokrajinsko stvarnost v okviru prihodnjega obdobja, ki bo za SKGZ čas volilnih kongresov. Prisotni so ocenili, da je potrebno v večji meri ovrednotiti pokrajinsko telo in se konkretneje lotiti določenih vprašanj. Med ta sodi potreba po večjem vključevanju mlajših članov v delovanje pokrajinske zveze in njihova vse večja vključitev v širšo deželno stvarnost. V tem smislu se bo jesenska sezona pričela z nekaterimi pobudami, ki bodo usmerjene v nakazano smer in ki se bodo odražale tudi v vsebinskih temah pokrajinskega kongresa, na katerem bodo morali člani izvoliti novega predsednika-predsednico. Zveza in njene članice morajo bi- sv. ivan - Promet težkih vozil Varna pot je najboljša pot Tovornjak lahko opravlja zapletene manevre, a ne sme kršiti prometnih predpisov Prometne nesreče je težko preprečiti, saj jih pogosto povzroči trenutna nezbranost. V nekaterih primerih pa se da, in sicer, ko se ponavlja dejanje, ki je lahko nevarno. Domačini so nas opozorili na tovornjake, ki so tačas na delu na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu v Trstu. Z gradbišča, kjer bo v prihodnje zraslo stanovanjsko poslopje, odvažajo zemljo. Sosede motijo manevri, ki jih vsak dan ponavljajo šoferji. Pred licejem F. Prešerna so do pred nekaj dnevi opravljali nevarne obrate, med katerimi so zasedali križišče med Vrdelsko in Lo-njersko cesto (na sliki). Tovornjak je vozil navzgor, postajal na levi strani Lonjerske ceste in z več manevri obračal vzvratno na Vrdelsko cesto, pri čemer je bila vidljivost omejena. Od tod je krenil po Vrdelski cesti navzdol, proti mestu. Pri gradbenem podjetju so zagotovili, da bo izkopavanj kmalu konec, domačini pa naj potrpijo še nekaj dni. Alternativa kršenju prometnih predpisov vsekakor obstaja: ko smo si ogledali križišče, je tovornjak zapeljal naprej po Vrdelski cesti proti svetoivanski cerkvi. Pot je za odtenek daljša, a pravilna. (af) ti izraziteje prisotne v mestnem središču in se boljše vključiti v stvarnost Trsta. Slovenci smo premalo dejavni in opazni v mestu, menijo pri SKGZ. S tem v zvezi so bili na sestanku mnenja, da bi kazalo bolj racionalno, povezovalno in ob večjem dogovarjanju oblikovati jasno vizijo ob upoštevanju strukturalno-organizacijske prisotnosti naših osrednjih organizacij prav v mestu. Potrebno bo okrepiti našo prisotnost v Narodnem domu in s tem v zvezi je pokrajinski svet pohvalil dejavnost Infocentra ter podprl idejo o nastanku povezovalnega organizma, ki bi postal izraz različnih subjektov, ki so prisotni v domu. Ob tem SKGZ vztraja pri načelu, da je treba poiskati primerno rešitev, da bi se celotna dejavnost NŠK preselila v Narodni dom. Glede Zveze Slovencev je SKGZ mnenja, da je treba s to idejo nadaljevati, saj so druge ponujene variante težje izvedljive in kažejo na določene pomanjkljivosti in nedorečenosti. Prisotni so se strinjali z idejo po jesenski javni konferenci na omenjeno tematiko. Tudi na seji pokrajinskega sveta so podprli predlog po večji aktivnosti naše narodnostne skupnosti pri izvajanju zaščitnih norm in pri uveljavljanju slovenskega jezika oziroma pri širjenju števila govorcev slovenskega jezika. Potrebujemo vsemanjšinsko strategijo, ki bi znala biti dovolj vabljiva in spodbujevalna. Člani pokrajinskega vodstva so se strinjali s predlogom izvršnega, da mora potekati komunikacija z javnimi upravami izključno v slovenskem jeziku, kot to predvidevajo in dovoljujejo zaščitne norme. Posamezniki naj uveljavljajo originalno obliko priimkov. SKGZ pozdravlja pričetek delovanja slovenske deželne komisije za šolstvo in v tem smislu predlaga, da bi se nov organizem čimprej srečal s predstavništvom obeh krovnih organizacij, da bi skupaj ocenili zdajšnji položaj in izzive, ki čakajo naše šole tudi glede na napovedano vsedržavno reformo. Pokrajinski in deželni kongresi Zveze bodo priložnost za nekatere potrebne spremembe v notranji organizaciji SKGZ in v določanju njene nadaljnje vloge tudi spričo sprememb, ki jih beležimo v sami manjšini. V daljšo in zanimivo razpravo so posegli Go-razd Pučnik, Vojko Slavec, Marino Maršič, Niko Sirk, Marinka Pertot, Stanka Čuk, Rinaldo Vremec, Dorica Kresevič in Dejan Kozina. Koncert na Gradu sv. Justa Na Gradu sv. Justa bo jutri ob 20.45 koncert, ki ga prireja Občina Trst v sodelovanju s Fundacijo gledališče Verdi. Na koncertu, za katerega so vstopnice že razprodane, bodo pod taktirko Juliana Kovatcheva nastopili sopranistka Silvia Dalla Benetta, tenor Sung-Kyu Park in orkester ter zbor gledališča Verdi. Za to priložnost bo podjetje Trieste trasporti okrepilo avtobusno progo št. 24, ki bo neposredno povezovala Grad sv. Justa in Borzni trg od 19.30 do 21. Niz filmov v ljudskem vrtu v Ul. San Michele S predvajanjem filma Manuale d'amore (Italija 2005) se bo v ljudskem vrtu v Ul. San Michele jutri ob 21.15 nadaljeval niz filmskih predstav, ki jih prireja združenje Andandes. V okviru prireditve, pri kateri sodelujejo še krožek Lumière, združenje Tina Modotti in združenje Stella Alpina, bodo predvajali filme vsak ponedeljek do začetka septembra. Tako bodo 21. julija predvajali film Il grande nord (Kanada/Francija/Nemčija/Italija/Švica 2004), 28. julija film Il fuggiasco (Italija 2002), 4. avgusta Bombon el perro (Argentina 2004), 11. avgusta Himalaja -L'infanzia di un capo (Francija/VB/Nepal/Švica 1999), 18. avgusta Metropolis (Japonska 2001), 25. avgusta La morte sospesa (VB 2003), 1. septembra 10 canoe (Avstralija 2006) in 8. septembra La stella che non c'è (Italija 2006). Niz Ženske v kinu V okviru niza Ženske v kinu, ki ga prirejajo ženske številnih združenj in zadrug v sodelovanju s podjetjem za zdravstvene storitve, bodo v vrtu na Trgu Androna degli Or-ti št. 4/b danes ob 21. uri predvajali film Persepolis. V torek bodo ob isti uri predvajali kratkome-tražni film Eve Ciuk Kdo se boji Rdeče kapice in nato njeno delo Avtobiografija iz naselja: fotografije romskih in sintskih otrok. Nadaljuje se razstava o sopranistki Marii Callas V Palači Gopcevich se v dvorani Attilio Selva nadaljuje razstava o sopranistki Marii Callas ob 30. obletnici njene smrti. Danes bo ob 11. tudi vodeni obisk, za katerega bo poskrbela Erica Culiat. Srečanje z duhovnikom Pierluigijem Di Piazzo Na sedežu deželnega srečanja bo jutri ob 18.30 srečanje z duhovnikom Pierluigijem Di Piazzo, ki ga prirejajo združenje Il pane e le rose, center Ernesto Balducci iz kraja Zugliano pri Vidmu in tržaški ACLI. Na srečanju, ki ga bo povezoval Edoardo Kanzian, bodo predstavili Di Piazzovo knjigo Ac-coglienza Giustizia Pace. V muzeju Revoltella koncert pianista Lanzonija S koncertom 16-letnega pianista Alessandra Lanzonija se bo jutri zaključil festival Voci dal ghetto. Koncert bo ob 21. uri v muzeju Revoltella, z Lanzonijem pa bosta nastopila tudi glasbenika Ares Ta-volazzi in Walter Paoli. Danes vodeni obiski miramarskega rezervata V kopališču Sirena v Grljanu bodo danes z začetkom ob 10. uri izvedenci nudili brezplačne vodene oglede morskega miramarskega rezervata. Gre za t.i. seawatching, v okviru katerega bodo udeležence naučili, kako spoznavati morske živali in druge organizme. 6 Nedelja, 13. julija 2008 TRST / skd barkovlje - Srečanje pod zvezdami Barkovljani so uživali ob plesu in družabnosti Odlični nastopi plesalk in plesalcev kluba Diamante Petkovo družabno srečanje pod zvezdami, ki ga je pripravilo Slovensko kulturno društvo Barkovlje, je ob lepem vremenu in v prijetnem okolju povsem uspelo. Igrišče pred društvom so napolnili kavarniški stoli in mizice, ob katerih so številni obiskovalci srkali penino, okušali domače kolače in občudovali plesne veščine plesalcev plesnega kluba Diamante. Večer so uvedli njegovi najmlajši plesalci, ki so se predstavili z »modnimi« plesnimi koraki, nato pa je občinstvo lahko uživalo ob standardnih in latinsko-ameriških plesih. Plesalci so nas prijetno in sproščeno popeljali skozi osnove vseh plesov, tisti, ki se s plesom ukvarjajo že več let, pa so navdušili s tehnično bolj zahtevnimi plesnimi figurami, povezanimi v prav posebno koreografsko celoto. Med standardnimi plesi velja izpostaviti angleški valček, ki so ga izvrstno zaplesali Michele in Lisa, Cristian in Giulia ter Samuel in Giada. Dokazali so, da se standardni plesi odlikujejo po plavajoči breztežnosti in ritmično menjajočih se gibalnih se-kvencah. Veliko energije je bilo potrebno vložiti tudi v tango, torej v ples, v katerem je zlitost plesalke in plesalca v eno še kako pomembna. Hitre reakcije v gibanju pa so prišle do izraza v quickstepu ali, kakor mu velikokrat pravimo Slovenci, v fokstrotu. V nadaljevanju večera je občinstvo lahko uživalo ob latinsko-ameriških plesnih korakih, ki so jih zaplesali tako najmlajši člani plesne šole Diamante kakor tudi tisti, ki sodijo v skupino odraslih. Cha cha cha, samba, paso doble in rumba so le nekatere plesne zvrsti, s katerimi so se predstavili gostje bar-kovljanskega društva, za vse plesne pare pa lahko rečemo, da so se predstavili z različnimi tehnikami, v okviru katerih je do izraza prišel osebni temperament plesalcev. Prijetno druženje na igrišču bar-kovljanskega društva se je nadaljevalo tudi potem, ko so plesalci končali s svojimi nastopi, ki so trajali skorajda dve uri. Publika je nastopajoče vseskozi bodrila in jih nagrajevala z bučnimi aplavzi, tako da ob koncu prav nihče ni ostal ravnodušen, saj so bili laiki, pa tudi poznavalci in ljubitelji plesa zelo zadovoljni s predstavljenimi plesnimi mojstrovinami, ki so govorile v prid priznani plesni šoli Diamante. (sč) Plesna skupina Diamante je navdušila barkovljansko občinstvo kroma trebce Otroški vrtec Elvira Kralj Hvaležen spomin na uspešno šolsko leto Vzgojiteljici otroškega vrtca Elvira Kralj iz Trebč sta nam pred časom poslali sliko, ki jo objavljamo tu ob strani, s pripisom, da se zahvaljujeta staršem in sorodnikom otrok, ki so z njima sodelovali skozi vse šolsko leto. Prisrčno sta bili presenečeni na zaključni prireditvi. Zahvali se pridružujeta šolska sodelavka in kuhinjska sodelavka. Ob tej priložnosti naj zabeležimo, da se je minuli petek z razstavo v tre-benskem Ljudskem domu zaključil Likovni teden, ki ga je priredilo Slovensko kulturno društvo Primorec v sklopu poletnih delavnic. Teden je bil namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnja dva razreda osnovne šole in prvi razred nižje srednje šole. Likovni tečaj sta vodili Biserka Cesar in Daša Stanič, udeleženci pa so spoznali različne likovne tehnike: risanje z ogljem, slikanje s tempera barvami, oblikovanje gline ter tiskanje z odpadnim materialom. Vse te tehnike so tudi uporabili z ustvarjanjem na terenu. sdgz - Družabnost sekcije svobodnih poklicev Vloga podjetnikov v prostoru brez meje Sekcija svobodnih poklicev pri SDGZ prireja v četrtek, 17. julija, ob 19. uri v Gostilni Pri Borisu v Mavhinjah družabno srečanje, na katerega so lepo vabljeni vsi člani, ki niso še na dopustu. V zadnjem mandatu sta začela delovati nov odbor in nov predsednik, geometer Alan Oberdan, ki je po dobrem desetletju nadomestil inženirja Marka Sta-varja. Odbor bo orisal dosedanje delo in bo tudi na razpolago članom za morebitne predloge, kritike in sugestije za naprej. Med novostmi bo gotovo dan poudarek goriškim kolegom, ki so po ustanovitvi tamkajšnje pokrajinske sekcije obogatili tudi delovanje sekcije profesionalcev. Glavna točka srečanja pa bo razprava o vlogi profesionalca in nasploh gospodarstvenika v novem prostoru »brez meje«, v naravnem delokrogu, ki se je s schengensko širitvijo za vse operaterje odprl v smeri Slovenije, Istre in še dlje. Ob vseh gospodarskih dejavnostih so svobodni poklici morda tisti, ki imajo občutljivost, smisel za inovativnost in zato v potencialu tudi posebno vlogo pri novih sti- kih in pobudah. Za uvod v skupno razmišljanje bo poskrbel ugledni član sekcije, tržaški psihoanalitik Pavel Fonda, ki bo to obravnaval iz vidika udejstvovanja podjetnikov in profesionalcev, tudi tistih, ki se ukvarjajo s psiho - zdravstvenim delom. Skušal bo predočiti ne le pozitivne postavke in priložnosti, a tudi psihološke ovire in motivacije. Zaradi aktualnosti teme in tudi zaradi prodornosti psihoanalitika in razumnika, ki večkrat posega v dileme sodobne, ne le zamejske in slovenske družbe, je srečanje odprto tudi drugim zainteresiranim. Večkrat sta bila poudarjena pomen in vloga družabnosti, stanovskega prijateljevanja, še posebej za profesionalce, zato bo po uradnem delu srečanja še skupna večerja, na kateri se bodo lahko vsi sprostili v svežem okolju ob kozarčku in pristnih »jugoslovanskih« specialitetah na žaru Borisa in Svetlane Markovič. Prijave za večerjo se sprejemajo na tel. 0406724824 ali /prek epošte davorin.devetak@servis.it do srede, 16. julija, dopoldne. sdgz - Sekcija za mednarodno trgovino Uspešna družabnost z Damirjem Murkovicem Sekcija Mednarodne trgovine in storitev SDGZ je kot zaključno akcijo pred poletnim premorom priredila družabno srečanje v prijetnem vzdušju v obmorski restavraciji Bellariva v Brojenci pod Križem. Po kratkem uvodu predsednika Roberta Devetaka, ki je prisotnim obnovil delovanje pred letom dni izvoljenega in prenovljenega odbora, je šla beseda gostu srečanja Damirju Murko-vicu, predsedniku Hrvatske zajednice v Trstu ter soavtorju knjige Hrvati v Trstu. Avtor, ki je z veseljem sprejel povabilo na večer, se je predsedniku iskreno zahvalil ter je podjetnikom orisal nastanek »zajednice« same ter na kratko predstavil življenje in razvoj hrvaške skupnosti v Trstu, ki je, kot ostale skupnosti, ki so zgodovinsko prisotne v mestu, vplivala in zaznamovala razvoj mesta samega. Hrvati, ki so se v 17. in 18. stoletju začeli množično priseljevati v Trst, so bili, med drugim, sam steber takratne avstrijske vojaške mornarice. Skupaj s Slovenci so zgradili Narodni dom v centru mesta, v teku 19. stoletja pa je na Tržaškem izhajalo preko trideset publikacij v hrvaškem jeziku. Murkovic je nazadnje poudaril pomembnost sodelovanja med sorodnimi narodi, ki se mora, kot je to že bilo v preteklosti, nadaljevati tudi v bodoče in to v še večji meri. Prisotni so pazljivo sledili podajanju g. Murkovica, ki je kot uspešen tukajšnji mednarodni operater bil tudi izvoljen za predsednika združenja trgovinskih zbornic za čezjadransko območje ACCOA (nekdanja Ital-Jug). Na koncu je sledila še zanimiva debata ob okusnih ribjih jedeh in žlahtni kapljici, ki se je zavlekla v pozne večerne ure. Med drugim je bilo dogovorjeno, da se bodo v jesenski sezoni odnosi poglobili s predstavniki tržaške hrvaške skupnosti in tudi konzulata. Prisotni so bili nad večerom zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi take pobude večkrat izpeljali, saj se je marsikdo zavedal, da se tudi med samim članstvom premalo polaga težo na družabne dogodke, ki so prav tako važni kot dober posel. občila Dvojna številka Mladike V Trstu je konec prejšnjega meseca izšla dvojna številka revije Mladika. Reviji je priložen bilten s programom letošnje Drage, ki bo potekala na Opči-nah pri Trstu od petka, 5. septembra, do nedelje, 7. septembra. Triinštirideseti študijski dnevi Draga se bodo začeli v petek z okroglo mizo Slovenski katoliški tisk (Kako z besedo do ljudi?), ki se je bodo udeležili uredniki slovenskih katoliških tednikov Jurij Paljk (Novi glas), Franci Petrič (Družina), Hanzi Tomažič (Nedelja). V soboto bo Alenka Puhar imela predavanje z naslovom Nočne barve in po-vešane oči. Zadnji dan bo v jutranjih urah nastopil Zvone Štrubelj s predavanjem o novi duhovni podobi Primoža Trubarja, v popoldanskih urah pa bo Igor Grdina imel predavanje o Trubarju za vse čase. Uvodna misel revije Mladika je namenjena šolski problematiki in pred nedavnim ustanovljeni Deželni šolski komisiji za izobraževanje v slovenskem jeziku, katere naloga je zagotavljati slovenskemu šolstvu v Italiji določeno avtonomijo. V reviji je tudi tokrat veliko literarnega branja. Olga Pau-šič je avtorica novele Jutranja kava, ki je prejela tretjo nagrado na literarnem natečaju revije Mladika za leto 2007. Pripovedovanje Petra Merkuja o življenju v Nemčiji se tokrat osre-dotoča na njegovem doživljanju ekumenizma. Sledi novo nadaljevanje romana M. Žitnik Ča-rodejke. Tomaž Simčič je avtor zanimivega razmišljanja »Horror pleni« oziroma o grozi pre-nasičenosti zvokov, podob, besed in pobud. Saša Martelanc in Zora Tavčar se s hvaležnostjo in toplino spominjata nedavno preminule kulturne delavke Matej-ke Peterlin Maver. Primož Sturman se v rubriki, posvečeni spoznavanju furlanske manjšine v deželi Fur-laniji Julijski krajini, pogovarja z Giuseppom Mariuzom, ki je aktivno dejaven v furlanski skupnosti. Sledijo še članek Lide Turk o tržaškem društvu Kolo, ki je delovalo v Trstu na začetku prejšnjega stoletja, razprava prof. Angelosa Baša o jugoslovanski nacionalni politiki z naslovom Censeo Iugoslaviam fuisse delendam, članek Milana Gregoriča o Svetku Gregori-ču,istrskem Čedermacu, ter prvi del prispevka Mire Cencič o osebnih pismih brata Staneta in sester ob smrti Srečka Kosovela. Na zadnjih straneh revije je še Antena in ocena Irene Žerjal o pesniški zbirke Brune Marije Pertot Ti navdih in jaz beseda. Mladinsko prilogo Rast so tokrat oblikovali Jernej Šček z uvodnikom o počitnicah, Maja Smotlak, ki je zapisala intervju z Borisom Pahorjem, Jana in Veronika Pegan, ki sta napisali poročilo o mednarodnem mladinskem seminarju na Danskem, Vida Forčič z razmišljanjem o Narodnem domu v Trstu, Valentina Oblak, ki je napisala članek o prehrambeni motnji ano-reksiji, Laura Sarasini, ki je avtorica daljšega poročila o potovanju po Siriji, in Patrizia Ju-rinčič z napovedjo letošnje Drage mladih. / TRST Nedelja, 13. julija 2008 7 ZVEZA SLOVENSKIH ki KULTURNIH rJ DRUŠTEV ob 10-letnici Moške pevske skupine vabi danes, 13. julija, ob 19. uri Zapojmo s prijatelji večer oblikujejo: Mopz vinogradnikov iz Šentruperta Logaški oktet Mopz Valentin Polanšek z Obirskega Včeraj danes [13 Lekarne ARHIDEN Dobrodošlica umetnikom s koncertom PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vodi Aljoša Tavčar danes, 13. julija 2008 ob 19.30 v ŠKC v Lonjerju vabi SKD Lonjer-Katinara Danes, NEDELJA, 13. julija 2008 HENRIK Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 17.18 in zatone ob 1.07. Jutri, PONEDELJEK, 14. julija 2008 KAMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,3 stopinje C, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,1 stopinje C. OKLICI: Maurizio Bulessi in Manuela Polančec, Alessandro Gigli in Maria Cristina Brivitello, Andrea Del Pup in Denise Tripodi, Stefano Lo-vich in Arianna Marciano, Maurizio Ferluga in Elena Stubel, Angelo Abiu-si in Azzurra Fontana, Claudio Da-nelutto in Franca Sarti, Gerardo Toz-za in Minjing Zhang, Fabrizio Greco in Elena Bernardi, Davide Manganaro in Cristina Vilotti, Paolo Hrusvar in Alice Legnaioli, Giulio Mosetti in Ambra Zivkovic, Davide Covacevich in Giuseppina Densante, Rosario Bianco in Isabella Isernia, Claudio Serpico in Maria Ferrara, Fabio Ku-fersin in Nicoletta Del Re. Nedelja, 13. julija 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Goldonijev trg 8, Ul Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040). U Kino Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11. Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »II di-vo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. ARISTON - 21.15 »Il cacciatore di aqui-loni«. CINECITY - 15.20, 17.35, 19.55, 22.05 »Agente Smart - Casino totale«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.00 »Funny games«; 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Ken il guerriero: La leggenda di Ho-kuto«; 15.00, 16.00, 17.30, 18.30, 19.50, 21.15, 22.00 »Wanted - Scegli il tuo destino«; 15.15, 19.45 »Un'esta-te al mare«;17.40, 22.00 »Boogeyman - Il ritorno dell'uomo nero«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »L'incredibile Hulk«. EXCELSIOR - 18.00, 21.00 »Tropa de Elite - Gli squadroni della morte«. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.00 »Once - Una volta«. FELLINI - 16.15 »Impy e il mistero dell'isola magica«; 18.00, 21.45 »E venne il giorno«; 19.30 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fun-ny games«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 20.30 »Un amore di testimone«; 18.45, 22.15 »La notte non aspetta«. KOPER - KO LOSE J - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Maturantski ples«; 17.20, 19.30, 21.40 »Hancock«; 18.50, 21.20 »Stregel sem angleškemu kralju«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 3: 16.30 »Boogeyman 2«; 18.15, 20.15, 22.00 »Aleksandra«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Agente Smart -Casino totale«. SUPER - 20.00 »Sex and the city«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Agente Smart - Casino totale«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »Funny games«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Un'estate al mare«; Dvorana 5: 17.50 »L'incredibile Hulk«; 20.15, 22.15 »Boogeyman 2«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOISE v Trstu obvešča, da 15. julija zapade rok za potrditev vpisa v I. razred višje šole. Prvošolci naj se zato javijo v tajništvu šole do vključno zgoraj omenjenega datuma. RAZSTAVA NA BONOMOVEM DOMU: Dijaki 1. klasičnega razreda li-ceja F. Prešeren in mentorica Vas vljudno vabimo v Prosvetni dom na Opčine na poletni ogled fotografske in zgodovinske razstave o Petru Bonomu in njegovi palači. Pobudi smo za natečaj sklada FAI in s podporo Zadružne kraške banke pripravili ob Trubarjevem letu, sedaj pa nas je v goste sprejelo SKD Tabor. Razstava bo na ogled do 31. julija. Odprta bo vsak delavnik, od 17. do 20. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. & Izleti Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi so-letniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 3392241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jo-ževcu. Ne izgubite priložnosti in pridružite se nam! Informacije na tel. št. 346-3540784. S Poslovni oglasi ODDAM TRGOVINO v centru Nabrežine. Tel. 040/201209 PRODAJAM STANOVANJE v Hrpeljah, Slavniška 9. Tel. 00386-40582147, 00386-56802702 ali neposreden ogled od 17.30 do 20.ure PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO v Boljuncu, primerno za urade. 339-7806313 V SENOŽEČAH damo v najem v idiličnem ambientu, ob gradu, veliko stanovanje za počitniko-vanje in 180 kv.m poslovnih prostorov za podjetniško ali gostinsko dejavnost. Tel. 00386 (0)41-838353 48-LETNA PRIDNA GOSPA IŠČE DELO v popoldanskih urah vsaki dan. Tel. 331-2439497 PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi 19. julija na Storžič (2132 m). Od doma pod Storžičem čez veliko poljano preko Psice na vrh. Spust na Bašeljski preval in po vzhodni strani Storžiča čez javorni-ški preval do izhodišča. Zelo zahtevna označena pot, potrebna samo-varovalni komplet in čelada. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 17. julija, ob 18.00 uri. Vodi Simon Gorjup. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040360072. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 27. julija, tradicionalni izlet na Kmečki praznik, ki ga prireja Skupnost južno koroških kmetov v Šentjakobu v Rožu na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta znaša 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Zainteresirani se lahko vpišejo v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na KOVINARSKO PODJETJE v tržaški pokrajini išče specializiranega varilca(saldatore), obvezno znanje italijanščine. Za informacije tel. 347-5299500 med 10.0012.00, 15.00-17.00 MIZARSKA DELAVNICA nujno zaposli osebo. Pokličite na 335-285063 PEKARNA V SESLJANU išče peka. Tel. 040-299147 ob delovnih urah (8.00-13.00 in 15.00-19.00) S Mali oglasi IŠČEM moško narodno nošo. Tel.: 3461899522. IŠČEM KNJIGE za 3. razred Pedagoškega liceja A.M. Slomšek, še posebno Leksikon filozofija (avtor Sruk). Tel. 040-225214 ob uri kosila. KUPIM stare kamnite stopnice. Klicati na tel. št.: 040-224407 ali 3356782261. PRI SV. JAKOBU dajem v najem opremljeno stanovanje. Klicati na tel. št. 04052038 od 19. do 21. ure. PRODAM ALFA 33 1.3 S, letnik 1985 (starodobnik), sivo metalizirane barve, prevoženih 150.00 km, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3388066816 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). ARTEDEN' 08 program: danes, 13. julija, ob 19.30 dobrodošlica letošnjim umetnikom s koncertom Pihalnega orkestra Ricmanje, v torek, 15. julija, ob 19.30 »Surprise me!« Dario Cos-sutta-plesna točka in »Art performance Mutandis« z Jasno Merku in Luiso Tomasetig, v sredo, 16. julija, ob 21. uri nastop udeležencev delavnice za jazzovsko vokalno skupino, v četrtek, 17. julija, ob 18.30 pokušnja domačih vin in ob 19.30 družabnost z glasbeno skupino Alter Ego, v soboto, 19. julija, ob 19.30 odprtje razstave nastalih del umetnikov s predstavitvijo Ivana Zerjala, nastop mladinske Lonjerske pevske skupine in razstava del otroške delavnice. Vse pobude se bodo odvijale v ŠKC v Lo-njerju. Vabljeni! SKD LONJER - KATINARA obvešča, da je v prostorih ŠKC v Lonjerju na ogled razstava slik Roka Zelenka vsak dan do vključno četrtka, 17. julija, od 19. do 20.30. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: v četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardin-skega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek 1. Maj, vabi v soboto, 19. in v nedeljo, 20. julija, na dvorišče Ljudskega doma v Podlonjerju na praznik komunističnega tiska. V soboto ples s skupino I The Betolers, v nedeljo pa ples z Duo melody. t Mirno je zaspal naš dragi Giusto Bossi (Božič) Žalostno vest sporočajo hči Liliana, zet Pino, vnuka Franc in Nataša, pravnuki ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga v ponedeljek, 14. julija ob 8.00 do 8.45. Pogreb pa bo v četrtek, 17. julija ob 9.45 v kapelici na socerbskem pokopališču. Trst, Socerb, 13. julija 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine ZAHVALA V Celestin Glavina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala župniku Žužku, Mladinskemu pevskemu zboru in združenju VZPI-ANPI. Svojci 8 Nedelja, 13. julija 2008 mkcvix glasba poezija okusi magične atmosfere jCK poiefrd y Četrtek, 17. julij 2008 2l:0ftura iKi'i-r Pjrcw&J v So^uiKii lAKOfiKivKan- Srii .ooic-rr-"h rofi1 polarnim jjurfUuLhrn, gijibn v tt*a, iltwitnim iifij/rr focOcm,. vjd no ob i7ij(?ltr?J juafJihSi bj-fcoMrr ivw, 1 fiMflfk^Hi j/iftiii^ KiTCCv i/i p'rirv. ff— fm PAROV EL events Bûlj uncc 624 rü-jim. - Tf*i) *J9 34G 7SSQ953 mFö-iaipar-DVHlflvente-.coni rtww.paiovelovenls.com -/ - Jutri bo v Slivnem slavil visoki okrogli jubilej naš Ivo Kralj Iz srca ti čestitamo in želimo, da bi v zdravju in ljubezni domačih še naprej korajžno vztrajal in bil za zgled vsem nam. Vsi tvoji, ki te imamo radi Jutri bo slavil visok življenjski jubilej naš požrtvovalni in vedno razpoloženi organist in pevovodja Ivo Kralj Prisrčno mu čestita in kliče "Na mnogaja ljeta" šempolajski farni zbor 13 Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Poletni Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v juliju in avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA iz Trsta vabi danes, 13. julija, ob 17. uri na Vejno k slavju svetih bratov. Slovesnost bo vodil trža- Bari 67 76 13 25 78 Cagliari 29 56 15 50 52 Firence 31 8 62 24 58 Genova 55 58 50 41 63 Milan 82 20 57 47 88 Neapelj 16 71 67 51 76 Palermo 26 30 8 39 69 Rim 74 6 31 47 89 Turin 75 22 32 38 14 Benetke 18 19 27 60 64 Nazionale 74 59 14 65 84 16 26 31 67 74 82 jolly18 Nagradni sklad 3.484.550,05 €Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 35.796.092,00 €Brez dobitnika s 5+1 točkami -- €7 dobitnikov s 5 točkami 74.668,93 €1.202 dobitnikov s 4 točkami 434,84 €50.544 dobitnikov s 3 točkami 20,68 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami -€ 3 dobitnikov s 4 točkami 43.484,00 € 189 dobitnikov s 3 točkami 2.068,00 € 2.767 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.419 dobitnikov z 1 točko 20,00 € 47.278 dobitnikov z 0 točkami 10,00 € ški škof msgr. Evgen Ravignani ob svojem srebrnem jubileju škofovskega posvečenja. Zaželjene so narodne noše. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo ce-lotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi julijskih tečajev ob vikendih: 13., 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa iz Padrič za koncert v Izoli danes, 13. julija, ob 16.30. Začetek proslave ob 18. uri. ARTEDEN/08: kdor bi se rad udeležil delavnice jazz zborapod vodstvom Andrejke Možina, naj se prijavi na naslov: mozinaandrej-ka@yahoo.it (urnik: danes, 13. julija, od 17.30 do19.30, ponedeljek, 14. julija, od 19. do 21. ure, torek, 15. julija, od 19.30 do 22.30, sreda, 16. julija, od 18.30 do 20. ure -istega dne sledi nastop). ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate D Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. TRST za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. SKD IGO GRUDEN prireja od 14. do 18. julija delavnico za otroke od 6. do 12. leta starosti »Skriti zakladi krajine«. Vodila jo bo slikarka Ani Tretjak. Dejavnost bo potekala vsak dan od 9. do 13. ure v prostorih dvorane Kulturnega doma in v Nabre-žinskem vaškem jedru. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040220680 ali 339-4184635. SLOMŠKOV DOM v sv. Križu pri Trstu se pripravlja na oratorij, ki bo od ponedeljka, 14. do petka, 18. julija. Udeležijo se ga lahko otroci iz zadnjega letnika vrtca, otroci iz osnovne šole in dijaki nižje srednje šole pa tudi dijaki iz višjih šol in študenti kot pomočniki. Zbiranje od 8. do 9. ure, zaključek ob 16. uri, vmes se bo odvijal program, ki vsebuje igre in razne ustvarjalne delavnice. V soboto, 19. julija, je predviden romarski izlet na Sv. Višarje in Belo-peška jezera, katerega se lahko udeleži vsakdo. Za vpis in podrobnejše informacije se obrnite na tel. št. 040220693 ali 347-9322123. SKD VIGRED vabi v torek, 15. julija, ob 21. uri na dvorišče Štalce v Šem-polaju na ogled filma primernega za otroke in odrasle »Heidi«. Film je bil sneman tudi v Sloveniji. V slučaju slabega vremena bo predvajanje filma v Štalci. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. julija, ob 20. uri v svojem sedežu na Proseku 159. F.C. PRIMORJE organizira na Prose-ku športni praznik s sledečim programom: v petek, 18. julija, plesna šola Diamante, v soboto, 19. julija, ansambel Alter Ego, v nedeljo, 20. julija, ansambel Happy Day, v soboto, 26. julija, ansambel MI, v nedeljo, 27. julija, koncert Godbenega Društva Prosek in ansambel Souvenir, v soboto 2. avgusta, ansambel 3 Prasički, v nedeljo ansambel Old Stars. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, organizira v petek, 18. julija, ob 18.30 obisk kleti Borisa Lisjaka v Dutovljah! Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, ter na tel/fax: 040-299858; e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA ZGONIK iz Nabrežine, obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za poletni dopust od ponedeljka, 14. do petka, 25. julija. DRUŠTVO NOE' organizira »tečaj re-stavriranja starega pohištva«. Prvi srečanji bosta v soboto, 26. in v nedeljo, 27. julija. Info: 040-299461 ali 349-8419497. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi Z SKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). F.C. PRIMORJE oživlja sekcijo Cicibanov. Če je vaš otrok star od 8 do 10 let, ga lahko vpišete v našo ekipo. 3. avgusta bo na travnatem igrišču Ervatti pri Briščikih, od 9. ure dalje, enodnevni brezplačni kamp (kosilo je vključeno). Ob udeležbi prejme vaš otrok majico in hlačke v dar. Info in vpis (do 28. julija) na tel. št. 329-6022707 (Robert). NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. SKLAD MIJA ČUK obvešča, da je letošnje poletno središče Kratkohlač-nik 2008 na Proseku do 1. avgusta od 8. do 17. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131 - tel. 040-212289. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. H Čestitke Vse najboljše draga FULVIA PREMOLIN za okroglo obletnico! Polno sreče, zdravja in uspehov Vam želijo vsi pri Discount Tedesco. Včeraj je naša FULVIA 50 svečk ugasnila in se v veliki družbi srečanja z Abrahamom veselila. Da bi še polno zadoščenj v življenju dobila, to so dolinskih žena iskrena voščila. GETA in MARJO! Ob vajini zlati poroki vama iskreno čestitamo in kličemo korajžno naprej! Vsi »Rjebc've« in vsi »Laz'rjeve« iz Repna. Danes praznujeta zlato poroko MARJO in GETA MILIČ. Čestitata jima družini Versa in Businelli. Na fakulteti za leposlovje in filozofijo tržaške univerze je z odliko in pohvalo doktoriral IGOR PISON. Iskreno mu čestitamo in želimo še obilo nadaljnjih uspehov v življenju. Družini Spetič in Crevatin. Dragi IGOR, tudi mi se pridružujemo čestitkam ob tvojem odličnem univerzitetnem uspehu. Želimo ti še veliko nadaljnjih življenjskih in delovnih dosežkov, Laura, Claudio in vsa družina Kofol. Naša godba se spet veseli, saj jutri IVO okrogli rojstni dan slavi. V Slivno bomo vsi pohiteli, na zdravje mu zaigrali in zapeli. Še mnogo srečnih dni, mu Godbeno društvo Na-brežina želi. IVO KRALJ, dolgoletni trajni fant! Ostani tako še naprej! To ti želijo prijatelji Anton, Sandrin, Boris, Alojs in vsi ostali »Živjo«. IVANA KANTE je z uspehom šolo končala! Da bi se tako lepo tudi njena življenjska pot nadaljevala ji želijo vsi od SKD Vigred. Za plus 1 leto več želimo dragi EDI vse, kar si sama najbolj želi. Veselo in navdušeno ji pojemo »Bog Te Živi!« Vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. UH Osmice IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla vrata svoje osmice. Vljudno vabljeni! MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgo- nik 71. Tel. 040-229337 SIDONIJA IN MAVRICA sta odprli osmico v Medjivasi št. 10. Tel. 040208987. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št. 46. Tel. 040-226439 STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. V GABROVEC vas vabita na osmico Bogdan in Marlenka v mesecu juliju. Tel. 040-2296068. V KRIŽU je odprl osmico Martin Košuta. Tel. 040 - 220605 - Naš Alexander je ob delu v "javi" uspešno opravil višješolski študij z zelo lepo oceno. Z njim se veselijo mama, Berto, Norman, Gregor in nona Hedvika - S študijskega "obiska" v Rimu se po ovinku v Lyonu in po uspešni žetvi na Univerzi v Vidnu z diplomo v torbi vrača naša Angela Crevatin Iz srca ji čestitajo in ji voščijo obilo zadoščenja na poklicni poti v svetu ''kulturnega turizma'' mama, papa in Linda --- Gospa županja Fulvia Premolin je včeraj okrogla leta slavila in prilika za to je, da ji poklonimo iskrena voščila. SKD Valentin Vodnik - 13. julija 1958 - 2008 ZLATA POROKA Geta in Mario Milic Dragi starši, ob tako pomembni obletnici vama iskreno vošči in stisne v hvaležen objem Marina z Igorjem, Danielom in Giorgio - V sredo je iz modernih jezikov in kultur na fakulteti za leposlovje in filozofijo v Trstu z odliko in pohvalo diplomiral Igor Pison Čestitajo mu mama, oče in teta Sonja. - Danes praznuje naš ljubi in skrbni očka Jurij okrogli rojstni dan. Obilo dobrega in sreče mu želijo njegova Cheyenne in Kenay z mamo Sandro, Mitja z Roberto, Erik in nona Angela Loterija 12. julija 2008 Super Enalotto Št. 84 Superstar 74 o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it doberdob - Župan pojasnjuje postopek za širitev kamnoloma pri Devetakih Po zeleni luči svetnikov prvi sklop gradbenih del Občina bo še vedno imela čas, da se premisli in prepreči širitev kamnoloma Če bo doberdobski občinski svet v prihodnjih mesecih dal zeleno luč za širitev kamnoloma pri Devetakih, bo družba Granulati calcarei takoj zatem opravila prvi sklop javnih del, vrednih 500.000 evrov; gradbenega posega se bo lotila, čeprav načrt za širitev kamnoloma ne bo še dokončno odobren in pravnomočen. Postopek za širitev kamnoloma pri Devetakih pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin, ki pravi, da bo v kratkem o njem razpravljala pristojna občinska komisija za javna dela. Širitev kamnoloma je vključena v varianto št. 8 splošnega regulacijskega načrta, ki ima skupno pet točk. Komisija, ki jo ob županu sestavljajo podžupan Nordio Ger-golet ter občinski svetniki večine Paolo Fu-mis ter opozicije Dario Bertinazzi in Igor Juren, se je že lotila dela, pred koncem poletja pa bi morala zaključiti celovito in poglobljeno obravnavo vseh petih točk. Doslej so prvi del variante že vzeli v pretres, v kratkem se bodo lotili še točke, ki zadeva kamnolom. Župan je poudaril, da poteka delo v komisiji zelo dobro, saj so se vsi njeni člani - tako iz vrst večine kot opozicije - lotili preverjanja variante z veliko resnostjo in voljo po sodelovanju. Komisija bo preverila načrt za širitev kamnoloma skupaj z uslužbenci občinskega tehničnega urada in s strokovnjaki iz družbe Granulati calcarei; po besedah župana ni izključeno, da bi komisija v dogovor, ki so ga s podjetjem dosegli februarja, lahko vključila kako spremembo. Ko bo komisija zaključila s svojim delom, bo varianto vzel v pretres občinski svet. Če jo bodo občinski svetniki odobrili, bo družba Granulati calcarei, upraviteljica kamnoloma pri Devetakih, na območju doberdobske občine takoj opravila vrsto javnih gradbenih del, vrednih 500.000 evrov. Posega se bo lotila, čeprav dovoljenje za širitev kamnoloma ne bo še pravnomočno, ker ga bo morala odobriti dežela, zatem pa občinski svet še enkrat potrditi. Klavzulo, ki predvideva uresničitev javnih del pred dokončno odobritvijo načrta za širitev kamnoloma in torej pred začetkom izkopavanja kamenja, so v dogovor med občino in družbo Granulati calcarei vključili na zahtevo do-berdobskega župana. Vizintin je namreč dosegel, da se občina lahko premisli in odstopi od načrta tudi, potem ko ga bo odobrila dežela. Po morebitnem sprejetju s strani občinskega sveta bo načrt šel v pretres na de- gorica - Mazzoni Pogrešanca bodo iskali še danes Pogrešanega Maura Mazzoni-ja bodo na pogorju Kanina iskali še danes, morda tudi jutri, nakar bodo reševalci iskanje prekinili. Vest je spravila v še globlji obup svojce 36-letnega goriškega gornika, za katerim se je vsaka sled izgubila minulo nedeljo. Včeraj je bilo na delu šeste-deset agentov finančne straže in članov gorske reševalne službe, ki so se jim pridružili speleologi, vendar Goričana niso našli. Pregledali so obsežno območje pod goro Sart, ki je izredno nedostopno; zaradi tega je iskanje otežkočeno, sploh pa se je v kaninskem pogorju v preteklosti že zgodilo, da so posmrtne ostanke ponesrečencev odkrili več časa po nesreči. Možnosti, da bi bil Mazzoni še živ, so izredno majhne, saj se je ponesrečil prejšnjo nedeljo. Takrat je s klicem prenosnega telefona obvestil domače, da je doživel nesrečo, vendar se je zveza prekinila, preden bi uspel povedati, kje se nahaja. želo, ki bo morala opraviti celo vrsto po zakonu predvidenih kontrol, vezanih na vpliv širitve kamnoloma na zdravje ljudi in na naravno okolje. Kontrole je občinska uprava zahtevala že v februarskem dogovoru z družbo Granulati calcarei. Če se bo izkazalo, da bi širitev kamnoloma negativno vplivala na zdravje ljudi in okolje, bo imela ob- čina pravico, da odstopi od načrta. Seveda bo širitev lahko preprečila tudi dežela, vendar zgleda, da namerava dati zeleno luč načrtu. V primeru, da bo dežela omogočila širitev kamnoloma, bo občina lahko zahtevala dodatne kontrole, šele zatem pa se bo o načrtu ponovno izrekel občinski svet; njegovo mnenje bo dokončno omogočilo oz. preprečilo ši- ritev kamnoloma. Če postopek ne bo doživel večjih zastojev, bo dokončna odločitev o širitvi kamnoloma po vsej verjetnosti padla v začetku prihodnjega poletja. V primeru širitve kamnoloma bo morala družba Granu-lati calcarei poleg posega, vrednega 500.000 evrov, opraviti še celo vrsto javnih del, ki bodo zadevala celotno doberdobsko občino. (dr) dol - Predstavniki odbora Okolje 2000 na pokrajini »Siti« motornih dirk Na državni cesti št. 55 je manj tovornjakov, namesto njih ogrožajo varnost motociklisti Pri odboru Okolje 2000 so naveličani motociklistov, ki vsak konec tedna dirkajo kot nori po Dolu in Jamljah, v zadnjih časih pa tudi po odseku pokrajinske ceste št. 15 med Devetaki in Poljanami. Da bi opozorila na nevarnost za avtomobiliste, kolesarje in domačine nasploh, se je delegacija odbora Okolje 2000 pred nekaj dnevi mudila na pokrajini. S pokrajinskim predsednikom Enricom Gherghetto ter odbornikoma Mauriziom Di Matteom in Maro Černic so se v imenu odbora srečali Bruno Oretti iz Jamelj ter Andrea in Paola Porcile, Pino Civitalese, Patrizia Masciangelo in Alberto Bal-larini, ki stanujejo v Dolu, kamor so se preselili pred nekaj leti. »Število tovornjakov na cesti št. 55 se je po prepovedi prehoda po cesti pri Sabličih izredno znižalo, motociklistov pa je vedno več,« opozarja Ballarini. Po njegovih besedah povzročajo motorji močan hrup, kar občuteno niža stopnjo kakovosti življenja. Težave krajanov jemlje na znanje odbornik Di Matteo, ki pravi, da je treba spremeniti oziroma dopolniti cestno signalizacijo. Po njegovih besedah bi v prihodnosti lahko pokrajinsko cesto asfaltirali s kritino, ki absorbira hrup, sicer pa bo treba druge morebitne rešitve preveriti ob tehničnem omizju. V nadaljevanju srečanja na pokrajini je tekla beseda tudi o širitvi kamnoloma pri Devetakih. »Pokrajina nasprotuje širjenju in povečanju kamnoloma, vendar je prav, da se o zade- Predstavniki odbora Okolje 2000 na pokrajini bumbaca vi pogovorimo z doberdobsko občinsko upravo,« poudarja pokrajinska odbornica Mara Černic in napoveduje, da bodo v kratkem prosili za sestanek doberdobskega župana Paola Vi- zintina. Srečanja bi se radi udeležili tudi člani odbora Okolje 2000, ki opozarjajo, da bi se zaradi širitve kamnoloma krepko povečal prehod tovornjakov skozi Dol. (dr) tržič - Predali namenu prehod čez kanal De Dottori Prvič čez nov most Na območju bivše bolnišnice gradijo stanovanjsko sosesko s hotelom in marketom V Tržiču so včeraj predali namenu nov most za pešce in kolesarje, ki so ga zgradili čez kanal De Dottori in povezuje ulico Verdi z območjem bivše bolnišnice, kjer pravkar gradijo novo stanovanjsko sosesko. Sredi nje bo stala stavba z občinskimi uradi, vse naokoli pa bodo stanovanjski bloki. V zaključni fazi je gradnja 50 stanovanj, skupno pa jih bo 250. Nekatera so že prodali, njihova cena pa niha od 1.700 do 2.000 evrov na kvadratni meter. Predstavniki gradbenega podjetja Tonon iz Veneta, ki opravlja gradbeni poseg, pojasnjujejo, da so stanovanja zelo kakovostna in varčna pri porabi energije. Uvrščena so v razred B, kar pomeni, da porabijo 5 kubičnih metrov plina na kvadratni meter površine. Podjetje Tonon je poskrbelo tudi za izgradnjo mostu čez kanal De Dottori. V prejšnjih tednih so zgradili cementne temelje; nanje so z velikim žerjavom postavili jekleno ogrodje mostu, ki so ga nato prekrili z lesenimi deskami. Pred koncem leta bodo zgradili še novo prometnico, ki bo povezala ulici Rossini in Terenziana. 9 Nedelja, 13. julija 2008 TRST APrimorski ~ dnevnik gorica - Jutri Na shodu opozicije v g • • sr štiri vroče tematike Štiri »vroče« tematike bodo zaznamovale jutrišnji protestni shod goriške leve sredine, ki ga prirejajo ravno na dan obletnice padca Bastilje in bo potekal od 17. ure dalje v dvorani občinskega sveta v Gorici. Občinski svetniki levosredinske opozicije se bodo z Goričani in Goričankami pogovarjali o še nedokončani bolnišnici Janeza od Boga, o krčenju menz v občinskih vrtcih, o zapuščenem miren-skem letališču ter o vprašanjih mladih in pomanjkanju razvojnih projektov za univerzitetni pol. To bo »občinski svet občanov«, opozarjajo opozicijski svetniki, ki hkrati napovedujejo, da ga bodo sklicali vsakič, ko uradni občinski svet s prevlado des-nosredinske večine ne bo sposoben lotevati se in reševati težav Gorice in njenih prebivalcev. »Predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo je med zadnjim obiskom v Gorici zagotovil, da se nova bolnišnica Janeza od boga ne bo zrušila. Ali res misli, da tovrstna izjava zveni pomirjujoče,« se sprašuje občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. Po njegovih besedah je poslopje Janeza od boga leta 1999 kupil deželni odbor, ki mu je predsedoval prav Tondo, goriški župan Ettore Ro-moli pa je bil takrat odbornik za finance. Čez nekaj mesecev se bo z odprtjem bolnišnice njun projekt končno uresničil, že zdaj pa so vidne številne pomanjkljivosti, ki jih ima struktura. Klimatske naprave so po besedah Cingolanija namestili v zadnje nadstropje in ne na streho, kot se navadno počenja; zaradi tega bo stavba pretesna in ne bo dovolj prostora za oddelek RSA. Cingolani ob tem sprašuje Tonda in Romolija, zakaj se na stenah nove stavbe z operacijskimi sobami pojavljajo razpoke, zakaj niso obnovili stranišč posameznih oddelkov in zakaj niso še zgradili parkirišča v ulici Isonzo Argentina. Občinski tajnik DS opozarja tudi, da bodo morala rešilna vozila vstopati v bolnišnico iz ulice Fatebenefratelli skupaj z vsemi ostalimi avtomobili in da zamujajo z gradnjo novih vhodov. V razpravo posega tudi občinski svetnik stranke Progetto Gorizia Bernardo De Santis, ki opozarja, da v novi bolnišnici ne bo dovolj prostora za vse oddelke. Po njegovih besedah je dežela zamrznila združevanje zdravstvenih podjetij, vendar bodo morali Goričani zaradi nizkega števila zdravstvenih uslug, ki jih bodo nudili v bolnišnici Janeza od Boga, iskati vse bolj pogosto pomoč v Trstu. Druga žgoča tema jutrišnjega srečanja bo krčenje kuhinj v občinskih vrtcih; svetniki opozicije bodo predstavili svoje predloge za njihovo ohranitev in za nadaljnje zagotavljanje kakovostne hrane. Ob bolnišnici in kuhinjah bo jutri govora tudi o miren-skem letališču, ki ga je treba čim prej obnoviti. Goriška Demokratska stranka opozarja, da družba Aeroporto Duca dAosta zamuja s prevzemom poslopja ob letališču, zato pa zavod za letalstvo ENAC ne začenja obnovitvenih del, ki so že financirana. Svoj delež krivde pri zamudah ima po drugi strani tudi dežela, ki še ni zagotovila finančnih sredstev za delovanje družbe Aeroporto Duca d'Aosta. Zadnja tema jutrišnjega srečanja bodo problematike mladih, ki niso ravno navdušeni nad sklepom občinskega odbora o predčasnem zaprtju lokalov v mestnem središču, po drugi strani pa so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja razvojnih perspektiv v mestu. (dr) Otvoritvena slovesnost na mostu altran 1 0 Nedelja, 13. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / Kradli gradbeno orodje Pod krinko noči so neznanci odnesli z gradbišča v nekdanji tovarni Cotonificio Trie-stino v Romjanu gradbeno orodje, vredno preko deset tisoč evrov. S silo so odprli ključavnico kontejnerja, kjer je bilo spravljeno orodje, pobrali, kar jih je zanimalo, in zbežali. Tatvino so prijavili delavci podjetja Ber-gum iz Bergama, ki so ob 6.30 prišli na gradbišče, vendar se dela niso uspeli lotiti, saj so ostali brez orodja. lokve - V osrčju Trnovskega gozda kot na divjem zahodu pred dvobojem revolverašev Ob nedeljah na tone ljudi, ostale dni pa mrtvilo Na Lokvah, ki bi lahko bile primorska Rogla, je turizma manj kot pred petdesetimi leti Na letališču zgorel trakta Na mirenskem letališču se je včeraj dopoldne vnel star traktor, ki so ga uporabljali za košnjo trave. Dim je bilo videti daleč na okrog, zato so gasilci prejeli več telefonskih klicev. Na kraju so posredovali okrog 9.45; ogenj so takoj pogasili, kljub temu pa je bil traktor popolnoma uničen. Jutri srečanje izletnikov Kot je že tradicija, bo tudi letos srečanje za udeležence izletov Primorskega dnevnika. Potekalo bo jutri, 14. julija, pri Parovelovih v Boljuncu od 19. ure dalje. To bo priložnost, da si bodo izletniki izmenjali fotografije in mnenja ter obudili spomine na letošnja in prejšnja potovanja, izrazili pa bodo tudi želje za bodoča potovanja. Danes maša za Brecljeve Danes ob 17. uri bo v gozdu pri Kodretih (Zgornja Branica) spominska svečanost za umorjene Brecljeve iz Žapuž pri Ajdovščini. Maševala bosta dekan iz Šempasa Aleš Rup-nik in zlatomašnik Bogdan Bric. Ob slabem vremenu bo obred v cerkvi v Kodretih. Vpis na Videmsko univerzo Na goriškem sedežu Videmske univerze se bodo jutri začela vpisovanja. Urad bo julija odprt od ponedeljka do petka med 9.30 in 11.30 ter ob četrtkih med 14. in 16. uro. V Gorici sta na voljo tečaj stikov z javnostjo in smer DAMS. Dan odprtih vrat bo potekal v torek, 15. julija, ob 9.30; profesorji bodo spregovorili o tečajih, tajniško osebje pa o upravnih aspektih vpisovanja. Summerlab v Doberdobu V sprejemnem centru Gradina bo nocoj ob 21.30 gledališka igra Andrea Chimentija »Il porto sepolto«, svoja likovna dela pa bo ponudil na ogled Vincenzo Marea. Prireditev je vključena v Summerlab Beach Festival, ki bo potekal na plaži v Štarancanu. Boljša tržnica v Gorici V Raštelu ter na trgih Cavour in Sv. Antona v Gorici bo danes boljša tržnica. Svoje predmete bo prodajalo petdeset razstavljavcev, ki prihajajo tudi iz Slovenije in Avstrije. Uradi IRIS od 10.30 Zaradi sindikalnega zborovanja bodo jutri uradi podjetja IRIS v Gorici odprti od 10.30 dalje. Včeraj je bil »v dolini« lep, a za marsikoga prevroč dan, zato sem pričakoval, da bo na Lokvah, svoj čas razvitem turističnem kraju v osrčju Trnovskega gozda, bistveno več turistov, saj je tam nekaj stopinj manj, upošteval pa sem tudi, da je poletje na vrhuncu, da imajo šolarji počitnice itd. Ko sem avtomobil parkiral pred nekdanjim gostiščem Paradis, ki je že od novega leta zaprto, je bilo prostorno parkirišče popolnoma prazno. Nikjer nikogar. Sprehodil sem se do turistično informacijske hišice nedaleč stran, da se pozanimam o ponudbi in povprašam, kako to, da na lep sobotni dan na Lokvah ni žive duše, a sem naletel na zaprta vrata. Nad njimi je pisalo, da je Turistična pisarna odprta ob nedeljah od 8. do 16. ure. »Nič ne bo s podatki o posebni ponudbi,« sem zaključil, pa čeprav je bilo to več kot očitno že iz same situacije. V iskanju življenja sem se zapeljal še do Doma na Lazni, ki je bil včasih priljubljen cilj po-hodnikov, sprehajalcev in ljubiteljev dobre hrane. Spet so me pričakala zaprta vrata in nikjer nobenega obvestila o tem, kako in kaj. Ko sem se vrnil na Lokve, je bil že čas za kosilo, vsa parkirišča pa so bila še vedno prazna. Pri turistični pisarni sta se ustavila dva gorska kolesarja in pohitel sem, da naredim vsaj eno fotografijo, ki bo izgledala drugače kot mesto na divjem zahodu pred dvobojem revolverašev. Bila sta Italijana, eden iz Krmi-na, drugi iz Štarancana. Oba sta bila navdušena nad gorsko kolesarsko avanturo po Trnovskem gozdu. Tega, da si po napornem podvigu ne moreta nikjer razen v gostišču Winkler privoščiti dobrega obroka ali vsaj osvežilne pijače, nista mogla razumeti. Po kratkem klepetu sem zavil še do hiše Rajmunda Kolenca, enega od Lokvarjev, ki se že desetletja trudi, da bi kraj ponovno gorica - Jutri Dacia Maraini navdihuje tudi glasbo V goriškem Kulturnem domu bo jutri srečanje z italijansko pisateljico Dacio Maraini, ki ga bo spremljala glasba, za katero so se avtorji navdihovali pri njenem literarnem delu. Dacia Maraini je pisateljica, pesnica in dramaturginja, predvsem pa je med najbolj poznanimi in prevedenimi italijanskimi književniki v svetu. Jutrišnjo prireditev z naslovom »Dacia Ma-raini od poezije do glasbe« prireja goriška pokrajina; potekala bo z začetkom ob 21. uri v režiji Roberte Silve-strini in Davida Macculija. Pogovoru z avtorico bo sledil recital poezij ob glasbeni spremljavi. Avtorji skladb so Michele Biasutti, Silvia Camisotti, Paola Ciarlantini, David Macculi, Barbara Magnoni, Marinella Massa-renti, Stefano Pelagatti, Claudio Pe-rugini, Mauro Porro, Roberta Silve-strini in Andrea Talmelli, izvajalci pa Andrea Ceccomorri, Maurizio Bar-betti, Paolo Zannini in Mauro Pire-federici. Vstop bo prost. Italijanska gorska kolesarja ob zaprti turistični pisarni (desno), tabla na levi pa govori sama foton.n. zaživel, in ki je precej skeptičen do številnih študij in projektov o tem, kaj vse se bo na Lokvah uredilo, stanje pa je tako, kot je. »Katastrofa. Pred 50 leti je bilo boljše kot danes. A veš, da sem edini na Lokvah, ki lahko ob dopoldnevih žejnemu obiskovalcu ponudi kozarec špricerja,« je povedal in me povabil na ogled zbirke škafarskega orodja, ki jo je pred kratkim na lastno pest uredil v okviru svojega društva LO-KO. O trenutnem stanju je pojasnil, da je občina Dom na Lazni prodala in je že od prejšnjega poletja zaprt, gostišče Paradis pa je kupila novogoriška družba Euroinvest, ki očitno ima neke načrte z Lokvami, saj je kupila tudi nekdanji hotel Pol-danovec, zaenkrat pa se v tej smeri še nič ne premika. »Ob nedeljah je pa gužva, ne?« sem vprašal, saj mi je to omenilo že več ljudi. »Ja, če bo lep dan, bo jutri tu 300 avtomobilov,« je rekel in zmajal z glavo, kot da še vedno ne more razumeti, kako se lahko dopušča tako stanje, tak nonsens, ko pri Winklerju, kar so kasneje potrdili tudi v gostišču, ob nedeljah nikakor ne morejo zadovoljiti povpraševanja, ob preostalih dnevi pa le sem pa tja kap-ne kakšen gost. Če vas torej zaradi vročine vleče na Lokve, boste lahko (razen ob nedeljah) uživali v najslajšem miru. Če pa ste bolj rekreativno naravnani, se vam ponujajo lepe pohodniške poti na bližnje lahko dostopne vrhove, kot sta Škol in Črni Vrh, prelepa krožna pot za zidom, ki vodi okoli Lokvi, pa tudi gozdna pot do že omenjene Lazne. Bolj zahtevnim po-hodnikom so pisani na kožo npr. Poldano-vec, Mrzovec ali Golak, za gorske kolesarje pa je Trnovski gozd itak raj na zemlji, saj gre za naravni poligon s 500 kilometri gozdnih cest. Samo hrano in pijačo prinesite sabo, odpadke pa nazaj v dolino in bo. Nace Novak gabrje - Od jutri 22. nogometni turnir Zmage si želi osemnajst ekip Osemnajst nogometnih ekip se bo od jutri do petka, 25. julija, potegovalo za osvojitev gabrskega turnirja v malem nogometu, ki ga domače kulturno društvo Skala prireja od leta 1987 dalje. Ob ekipah, ki se že več izvedb podijo po gabrski zelenici, so se letos vpisala tudi nova moštva, tako da bo turnir še bolj pester kot sicer. V prvem tednu turnirja bodo vsak večer odigrali štiri do pet tekem, ki bodo trajale po štirideset minut. Prva tekma se bo vsak večer začela ob 19.15, vse dni pa bo v vedno dobro obiskanem kiosku na voljo tudi hrana in pijača. Na ženski del turnirja so se vpisale ekipe Doberdob, Štandrež, Bum-Bum Lady, Rupa-Peč in Sovodnje, medtem ko bodo med moškimi merili moči Štandrež, Martinščina, Oslavje, Ločnik, AXA, Števerjan, Quelli che, Timava, Devin, Gabrje, Sovodnje, Rupa-Peč in Doberdob. Turnir poteka od leta 2005 na obnovljenem nogometnem igrišču, v prenovo katerega je bilo vloženo ogromno prostovoljnega dela in truda. Gabrski športni in kulturni delavci nameravajo v prihodnosti obnoviti še sosednje poslopje, ki je v lasti društva in v katerem želijo urediti slačilnice. gorica - 47. mednarodno tekmovanje Seghizzi z bogatim programom in novostmi Prestolnica zborovske glasbe Krstno je nastopila Cecilii Seghizzi posvečena komorna vokalna skupina pod taktirko Marka Muniha - Nocoj nagrajevanje z gala koncertom Gorica je v teh dneh ponovno prestolnica zborovske glasbe s pestrim pevskim dogajanjem, ki ga oblikujejo udeleženci 47. mednarodnega zborovskega tekmovanja Seghizzi. Letošnja izvedba je posebno bogata po raznolikem narodnem izvoru 25 sodelujočih skupin z vsega sveta in po povprečno visoki kvaliteti izvajanja. Pohvalno je tudi dejstvo, da tekmovanje raste po vsebinah in zasnovi s koristnimi novostmi. Osrednji del tekmovanja se je začel v petek s tremi novimi kategorijami, ki s porazdelitvami po zgodovinskih obdobjih nadomeščajo »monografski program«. Letošnja izvedba poteka tudi v znamenju praznovanja stotega življenjskega jubileja skladateljice in vsestranske umetnice Cecilie Seghizzi. V ponedeljek je imela svoj krstni nastop njej posvečena komorna vokalna skupina, ki jo sestavljajo pevci iz dežele FJK in Veneta pod vodstvom člana umetniškega vodstva mednarodnega tekmovanja Seghizzi, slovenskega dirigenta in zborovodje Marka Muniha. Glasbi goriške skladateljice je bila namenjena posebna, priložnostna tekmovalna kategorija, ki so se je včeraj udeležili trije zbori. Spored je obsegal tudi priljubljene kategorije zborovskih priredb lahke, črnske duhovne in ljudske glasbe. Danes dopoldne potekajo v deželnem avditoriju selekcije za zahtevno kategorijo polifonije »z zgodovinskim programom«, nakar bo ob 16. uri v gledališču Verdi sledila velika novost letošnje izvedbe, in sicer nastop najbolje uvrščenih zborov dveh glavnih kategorij. Potegovali se bodo za 20. Grand Prix Seghizzi 2008, ki znaša štiri tisoč evrov. Velikega praznika ne bo konec, saj bo na sporedu še slovesno nagrajevanje z gala koncertom, nocoj ob 21. uri v gledališču Verdi. (ROP) Filipinski zbor University of East Chorale iz kraja Quezon City med včerajšnjim nastopom bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. julija 2008 1 1 gorica - Pred sto leti veliko kolesarsko srečanje v organizaciji društev Gorica in Balkan Športne prireditve na velodromu so imele značaj narodnih shodov Največ zmag si je prikolesaril kasnejši snovalec, graditelj in pilot lastnih letal Edvard Rusjan Pred sto leti je Gorica razpolagala z lepim dirkališčem, ki so ga uporabljali za kolesarska tekmovanja, pa tudi za druge športne in rekreacijske prireditve. Zaradi narodnih napetosti so te prireditve neredko imele značaj narodnih shodov tako med Italijani kot tudi med Slovenci. Goriški velodrom so slavnostno odprli prvo nedeljo junija 1902 in je veljal za pravo gradbeno mojstrovino. Dirkalna steza je bila betonska s privzdignjenimi krivinami in je skupaj merila 333 metrov. Če bi danes Gori-čana vprašali, kje se je nahajal ta lepi objekt -prav gotovo eden najmodernejše zasnovanih v na ozemlju Avstro-ogrske -, bi v 99 primerih na sto dobili negativen odgovor. Dirkališče so zgradili na območju med južno železniško postajo in vojašnicami ob Tržaški cesti. Še danes se tamkajšnja zakotna ulica imenuje »Via Velodromo«, le da nihče ne ve več zakaj. Tega mogočnega objekta ni več, saj so ga porušili v poznih dvajsetih letih minulega stoletja. Zakaj so to storili, ni povsem jasno, kajti še živeči očividci vedo povedati, da je bil v prvi svetovni vojni velodrom malo poškodovan in bi z manjšim vzrdževalnim posegom lahko še naprej služil svojemu namenu. Na travnati površini sredi dirkališča je svoje nogometno igrišče imelo slovensko mestno društvo Sparta, ki je tam igralo vse do prisilne ukinitve vseh slovenskih organizaciji v letih 1926 in 1927. Značka kolesarskega društva Gorica in Edvard Rusjan, kolesarski prvak oz. »prvi dirkač« foto vip Kot rečeno, se je pod Avstrijo na vel-odromu dogajalo marsikaj. Slovenci poznamo predvsem dva velika dogodka. Junija 1904 so ob udeležbi velike množice ljudi iz mesta in predmestij tam slavnostno razvili prapor goriškega Sokola. Prapor se je čudežno ohranil in zdaj krasi zgornjo vežo Kulturnega doma v Gorici. Štiri leta kasneje pa je na dirkališču potekala kolesarska prireditev, ki se je je udeležilo okrog šest tisoč obiskovalcev. To se je zgodilo v nedeljo, 12. julija 1908; včeraj je torej minilo natanko sto let. Kolesarsko srečanje, ki sta ga priredila društvi Gorica in Balkan iz Trsta, bi moralo sicer biti na sporedu za Binkošti mesec prej, vendar so ga odložili zaradi izredno slabega vremena. Slabo vreme je tudi ohladilo razgrete glave prenape-težev, ki so v prireditvi videli poskus prevlade enega naroda nad drugim. Goriški Italijani, ki so imeli v rokah občinsko upravo, so si lastili pravico tudi do uporabe velodroma in so ga Slovencem odklanjali. Napetost se je kmalu sprevrgla v odkrite spopade, tako da so se tiste dni po mestu vrstili številni napadi na Slovence, ki pa tudi niso ostajali dolžni. Da bi zajezile strasti, so oblasti poslale v Gorico večje število orožnikov, pa tudi vojaki v mestnih vojašnicah niso dobili dopustov in so bili na razpolago, če bi bilo potrebno. V mesecu dni in po zagotovilih, da strani ne bosta pripravljali hujskaških in izzivalnih shodov, je društvo Gorica končno prejelo dovoljenje za kolesarsko prireditev na velodromu. Iz Trsta se je z vlakom pripeljalo kakih 40 tekmovalcev in več kot 100 gledalcev. Tedanje časopisje navaja, da je tistega dne levji delež pri kolesarskih dirkah pobral kasnejši snovalec, graditelj in pilot lastnih letal Edvard Rusjan. Najprej je bila na vrsti hitra hoja na 2.000 metrov, kjer se je mladi Rusjan uvrstil na drugo mesto. Prvi je ciljno črto prečkal Ivan Perko iz Trsta, tretji pa je bil Anton Vuga iz Solkana. Sledile so preizkušnje s kolesi. Najprej je bila na sporedu dirka Ju-niorjev na 1.000 metrov (trije krogi). Zmagal je Josip Makarovič iz Solkana pred Josipom Modrijanom iz Trsta in Božidarjem Potočnikom s Proseka. Tretja je bila na vrsti društvena dirka društva Balkan na 1.000 metrov. Najboljši je bil Josip Modrijan, ki je premagal Božidarja Potočnika in Evgena Vižina. Na isti razdalji je sledila dirka društva Gorica. Prvo mesto si je prikolesaril Jožef Makarovič iz Solkana, Edvard Rusjan je bil drugi, Anton Mozetič iz Solkana tretji. V naslednjih dveh dirkah pa je slavil bodoči pilot. Najprej je v hitrem šprintu premagal vse nasprotnike, nato je slavil še v glavni dirki, ki je predvidevala vožnjo desetih krogov dirkališča. S časom 617" je Rusjan za las premagal Makaroviča Velika prireditev na goriškem velodromu 12. julija 1908 (zgoraj), kolesarsko društvo Gorica na srečanju z društvom Balkan, v prvi vrsti sedita za kolesom Jože in Edvard Rusjan (spodaj) foto vip in Modrijana iz Trsta. Vsi zmagovalci so prejeli kolajne (takrat so jim pravili svetinje), slavnostne trakove in praktična darila. Dobitniki kolajn so po končani dirki odkolesarili še častni krog. Omeniti velja, da je pred prireditvijo in med njo igrala godba 47. vojaškega pešpolka, nastopili so pevski zbori, pirotehnik Ferdo Makuc pa je pripravil veličasten ognjemet. Med prireditvijo je potekala tudi dobro uspela dobrodelna akcija. Bil je to zopet velik slovenski dan v naši Gorici, je v svoji knjigi o goriških Slovencih zapisal Andrej Gabršček, časnikar in narodni buditelj. Vili Prinčič gorica - Srečanja in Izzivi v organizaciji skupnosti družin Sončnica in Mladinskega doma Veseljačenje in hkrati vrednote Uspešno se posvečajo režiranju risank in kratkometražnih filmov - V prvem tednu septembra priprava na prestop praga nižje srednje šole Pri otrocih poletnega središča Mladinskega doma je bazen posebno priljubljen foto vas Poletno središče Srečanja 2008, ki ga prireja skupnost družin Sončnica, je odštelo svoj zadnji dan. Tudi letošnje pettedensko otroško veseljačenje v prostorih Mladinskega doma in zavoda Sv. Družine je minilo v znamenju socializacije in človeških vrednot, kot so solidarnost, prijateljstvo, spoštovanje, poštenost in zaupanje. Srečanj se je v različnih izmenah udeležilo štirideset otrok od četrtega do dvanajstega leta iz širšega goriškega prostora. Otroci so se v vsakem tednu, ki so ga preživeli v ulici Don Bosco, posvetili različnim tematskim sklopom. V prvem tednu so podoživljali pustolovščine kapetana Nema iz romana Dvajset tisoč milj pod morjem, v naslednjih tednih pa se je pozornost osredotočila na srednji vek z izdelavo ščitov in upodabljanjem dvobojev hrabrih vitezov. Prizore, ki so jih otroci črpali iz svoje domišljije, so prenesli na papir. V okviru poletnega središča so potekale tudi plesne delavnice pod vodstvom priljubljenega Francija Vaupotiča, obiski centra CISI, odbojkarski kamp v organizaciji športnega združenja Olympia in ZSŠDI-ja ter celodnevni izlet na Bled. S pomočjo vzgojiteljev pa so otroci oblikovali krajši nastop s plesnimi točkami in se predstavili staršem. Tudi letos je otroke obiskal filmski izvedenec Ciril Murnik. Skupaj z njim so zrežirali in posneli tri risanke in dva kratkometražna filma. Velja omeniti, da je bil kratkometražnik z naslovom Majhna ženica, ki so ga otroci posneli med lanskim poletnim središčem, nagrajen na otroškem filmskem festivalu Zoom, ki je potekal spomladi v Ljubljani. Na koprskem Srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije pa je bil nagrajen kratki film Psst, pri snemanju katerega so sodelovali goriški nižješolci. Vzporedno s poletnim središčem so potekali Izzivi 2008, ki jih Mladinski dom namenja srednješolcem. Trinajst najstnikov se je med 16. junijem in 4. julijem posvečalo spoznavanju manj popularnih športov in aktivnosti, ki pa imajo to prednost, da potekajo v neposrednem stiku z naravo. Raziskovali so jame in rove na Sabotinu, veslali po reki Soči, napenjali loke in iskali ravnotežje na brveh v adrenalinskem parku na Žlebeh. Preživeli so tudi zeleni teden v obnovljeni koči Sv. Jožefa v Žabnicah. Otroci se bodo v Mladinski dom spet vrnili v prvem tednu septembra. Najmlajši se bodo lahko še za en teden posvečali brezskrbnemu veseljačenju, za tiste, ki so v letošnjem šolskem letu zaključili peti razred, pa bo potekala priprava na prestop praga nižje srednje šole. (VaS) 12 1 0 Nedelja, 13. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V okviru obeleževanja 125. obletnice sekcije CAI Naskok na Muztagh Ato Člani goriško-tržaške odprave so izkušeni in se s turnim smučanjem ukvarjajo amatersko V okviru obeleževanja 125. obletnice ustanovitve goriške sekcije CAI, drugega najstarejšega športno-rekreacijskega društva v mestu, se je vrh gore Muztagh Ata (7.546 metrov) v kitajskem Sinkjangu odpravila na-skakovat osemčlanska goriško-tržaška skupina turnih smučarjev. Goričanom Fabiu Pacoriju, Mauriziu Quaglii, Edoardu Rese-nu, Alessandru Trampusu in Alessiu Vetri-hu so se namreč pridružili še Massimo Gior-gi, Maurizio Malle in Marco Paven, člani tržaške turnosmučarske šole. Vsi se s turnim smučanjem ukvarjajo amatersko. Strenirana skupina je na pot krenila 2. julija. Vzponu in aklimatizaciji bodo namenili predvidoma dvajset dni. Pred vrnitvijo v Islamabad si nameravajo ogledati in delno prepotovati tudi Karakorum Highway, več kilometrsko cesto, ki pelje iz Kitajske v Pakistan preko gorovja Karakorum. Odpravo, ki so jo pripravljali eno leto zaradi zapletov z birokracijo pri urejevanju dokumentov in vizumov, so imenovali Ravana Group, spremljati pa jo je mogoče tudi preko svetovnega spleta na naslovu http://ra-vanaemuzti.blogspot.com. Muztagh Ata se nahaja v Pamirju, na kitajsko-afganistanski meji. Splošno velja, da je gora mučarjem zelo priljubljen cilj. Njena pobočja namreč ponujajo razmeroma blag naklon, ki se suče okoli tridesetih stopinj. Z vrha gore je v primeru dobrih snežnih razmer mogoče smučati v dolino za dobrih tri tisoč metrov višinske razlike. V okviru prizadevanj, da bi alpinizem približali mlajšim generacijam, je goriška pokrajina podprla odpravo in zanjo prispevala tri tisoč evrov. (VaS) nova gorica Produkcija Poletne šole vizualnega S predstavitvijo produkcije se bo danes ob 15. uri v novogoriškem dijaškem domu zaključila letošnja Poletna šola vizualnega. Gre za obliko iz-venšolskega usposabljanja na področju sodobnih metod snemanja avdio-vizualnega gradiva, analize in montaže. Namenjena je dijakom, študentom, muzealcem, mentorjem in raziskovalcem, ki želijo pri svojem delu uporabljati kamero oz. vizualno gradivo, ki bi ga sami izdelovali. Tudi letos so slušateljem teden dni predavali etnolog in vizualni antropolog Naško Križnar, akademski slikar in filmski pedagog Tone Rački ter cineast, umetniški zgodovinar in sociolog kulture Miha Peče. Dvanajsta poletna šola je bila usmerjena v produkcijo vizualne etnografije na temo medkulturnega dialoga in življenjskih zgodb. Na sredinem dnevu odprtih vrat so organizatorji predstavili retrospektivo izbranih filmov lanskoletne Poletne šole vizualnega, danes pa bodo letošnji udeleženci predstavili kratke dokumentarne filme, ki so jih zasnovali v okviru letošnje šole. (nn) splet gorica - Jutri »Di-Versi«, poezije in glasbe Po lanskem uspehu bo tudi letos stekla pobuda »Percorsi Di-Ver-si«, skozi katero se kot zlati niti vi-jeta poezija in glasba. Prirejata jo I Gruppi di Auto Mutuo Aiuto in kolektiv Linea di Sconfine v sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo z duševno boleznijo. Na vsakem srečanju bodo sodelovali besedni in glasbeni ustvarjalci iz Triveneta, vendar vsak udeleženec bo imel možnost prebiranja lastnih verzov. Ne gre torej za strogo literarna srečanja, pa čeprav so udeležbo napovedali uveljavljeni pisci. Organizatorji namreč želijo, da bi bila literarna besedo izhodišče za odprt in sproščen pogovor. Vsa srečanja bodo potekala v parku Basaglia, ob nekdanji goriški umobolnici, v obdobju od 14. julija do 8. septembra, in sicer ob ponedeljkih ob 18. uri. Ob slabem vremenu se bodo preselili v bližnji dnevni center Mare Pensante; udeležba je brezplačna. Gost jutrišnjega prvega srečanja bo videmski avtor Mau-rizio Mattiuzza. gorica - Mali maturantje v šolskem letu 1967-68 Po štirih desetletjih, vendar kot da bi minilo eno samo leto Pred nekaj meseci sem v starem albumu iskala fotografijo svojega očeta. Tedaj mi je v roke padla fotografija iz časa, ko sem obiskovala nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v goriški ulici Randaccio. Na hrbti strani slike je bilo zabeleženo, da je šlo za tretji razred v šolskem letu 1967-68. V istem trenutku me je prešinilo, da letos poteka 40 let od male mature in da bi bilo lepo, če bi z bivšimi sošolci praznovali okroglo obletnico. Zamisel je bila dobra, veliko težje pa bo po tolikih letih stopiti v stik s sošolci, sem pomislila, kajti med sovrstniki je prav gotovo kar nekaj tudi takih, ki jih je življenjska pot odnesla daleč stran. Najprej sem poklicala prijateljico Edo Mikluš in skupaj sva z velikim navdušenjem začeli iskati bivše male maturante. Nekatere sva takoj našli in so z veseljem sprejeli najino pobudo. Nekaterih pa žal nisva uspeli najti. Odločili smo se, da bomo jubilej praznovali 21. junija. Najprej [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Agente Smart - Casino totale«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Agente Smart - Casino totale«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Fun-ny Games« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 5: 17.50 »L'incredibile Hulk«; 20.15 - 22.15 »Boogeyman 2«. NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA V KRMINU: 21.15 »Maradona«. H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica obvešča, da nudi pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za vklju- čitev osebja ATA v tretji pas. Izpolnjene obrazce je treba oddati na šole do 31. julija letos. Za sestanek naj interesenti pokličejo od ponedeljka, 14. julija, do srede, 16. julija, na tel. 0481-21608 (od 12. ure do 13.30) ali ob četrtkih od 15. ure do 16.30 na tel. 0481-82613. POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni izlet s piknikom v soboto, 2. avgusta, v lovski koči v Gojačah blizu Sela pri Ajdovščini, v borovem gozdičku in primerni dvorani ob krasnem travniku. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA prireja avtobusni izlet v Ptuj v ponedeljek, 18. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina). SPDG prireja 29., 30. in 31. avgusta izlet na Adamello (3.554 m). Vzpon na goro je zelo zahteven, saj poteka dobršen del poti po ledeniku. Zahtevajo se primerna telesna pripravljenost, izkušnje hoje po težkem visokogorskem terenu in ustrezna (zimska) oprema; prijave najkasneje do 15. julija na tel. 0481-882079 (Vlado v opoldanskem času). SPDG prireja od 9. do 11. avgusta pohod iz Gorice na Triglav; informacije in prijave do 31. julija na info@spdg.eu ali na tel.320-1423712. K Čestitke H Obvestila Za spomin so se nastavili fotografu, obvezali pa so se tudi, da za ponovno snidenje ne bodo čakali nadaljnjih 40 let smo se zbrali na aperitivu Pri Miljotu pri Devetakih. Po krajšem ugotavljanju kdo je kdo (z nekaterimi sošolci se zares nismo videli 40 let!), je stekel prijeten pogovor, ki velja za stare znance. Zdelo se je namreč, kot da smo se zadnjič videli pred enim letom ali največ dvema, ne pa pred štirimi desetletji! S šopom cvetja smo se tudi odpravili na Vrh, na grob sošolca Darina Devetaka, ki nas je prezgodaj zapustil. Z minuto molka smo počastili njegov spomin. Praznična večerja nas je čakala v gostišču Kapriol v Dolu. Za glasbeno kuliso je skrbel Štefan Nanut, mi pa smo se ob zvokih radi zavrteli. Res lepo smo se imeli. Ob veliki torti smo nazdravili obletnici mature in si obljubili, da se bomo še srečali in da za snidenje ne bomo čakali nadaljnjih 40 let. Škoda, da se nekateri sošolci srečanja niso udeležili. Poleg spominov je bil večer poln smeha, pa tudi lepih slovenskih pesmi ni manjkalo. Magda Prinčič GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo poletni urnik urada do 31. avgusta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Od 21. julija do 20. avgusta bo urad zaprt. Sprejemajo prijave za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Tabai - sreda, 15. julija, 17.30-18.30; Ul. San Gabriele -petek, 18. julija, 9.00-10.30; Korzo Italia - sreda, 23. julija, 17.30-18.30; ul. Trieste - sobota, 26. julija, 9.00-10.30; ul. Kugy - sreda, 29. julija, 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprta bo 4. in 16. avgusta. MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v ulici Don Bosco 60 v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta od 15. julija do 29. avgusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka 5. septembra od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-53645 (goriški urad SSO). OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA GORICA obvešča, da bodo do 31. avgusta naslednji uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro od ponedeljka do petka: proto-kolni, matični, volilni urad, urad AIRE, okence za prepis lastništva, decentralizacija, urad za javne dražbe, generalno tajništvo, davčni urad, kulturni in športni urad, urad mestnih redarjev, knjigovodstvo, urada upravljanja s človeškimi resursi in čez-mejnih odnosov, tajništvo treh občinskih uprav in ekonomat; urad za decentralizacijo bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30, uprava urada za vzgojne storitve (center Lenassi v ul. Vittorio Veneto 2) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, tajništvo za socialo (večnamensko središče v ul. Baiamonti) ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro, slovenski in furlanski urad pa ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; matični urad bo kot običajno ob sobotah med 9. in 12. uro sprejemalo prijave rojstev in smrti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta do 23. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. Ob prejemu občinskega priznanja za dolgoletno delovanje na kulturnem področju čestita predsedniku nadzornega odbora g. Emilu Tomsiču Kulturno društvo Sovodnje Na Vrhu živi lepa Vida Jutri bo praznovala 50 let. Lučano, Karolina, Julijan, Mimica in Virgilij ji iz srca voščimo, da bi lepa Vida bila še 50 let. Vokalna skupina Bodeča neža se veseli ob glasbenih in šolskih uspehih svojih pevk KAREN ULIAN, TJAŠE DEVETAK, ALEKSIJE ANTONIČ, NIKE COTIČ, MATEJE JARC in TA-MARE PODVERŠIČ. Čestitamo! OBMOČNO ZBOROVANJE JEHOVIH PRIČ z naslovom »Naj nas vodi božji duh« je v teku na nogometnem štadionu v Vidmu še danes, 13. julija, med 9.20 in 16. uro. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE iz Gorice obvešča, da je še v teku vpisovanje za podiplomski tečaj tehnike front-office v potovalni agenciji, ki se bo začel v kratkem. Trajal bo 300 ur v razredu, ki jim gre prišteti dva meseca delovne prakse (predvidena štipendija: 2,30 evra za vsako uro delovne prakse); informacije na spletni strani www.sdzpi-irsip.it, na go@sdzpi-ir-sip.it ali na tel. 0481-81826. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku, od ponedeljka do petka med 8. in 14. 0 Prireditve GORIŠKA SEKCIJA CAI, FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG IN OBČINA GORICA vabijo na spominsko slovesnost ob 150-letnici rojstva Juliusa Kugyja v soboto, 19. julija, ob 10. uri v v palači Coronini Cronberg v Gorici. 0 Mali oglasi DEKLE IŠČE DELO kot varuška otrok (pol dneva), tel. 339-2893919. KUPIM KNJIGE za 5. r. znanstveno-teh-nološkega liceja »S. Gregorčič«. Klicati na tel. 340-0030154. PRODAM KNJIGE za 1., 2., 3., in 4. r. znanstveno tehnološkega liceja »S. Gregorčič«. Klicati na tel. 3400030154. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Romeo For-nasetti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.00, Palma Feranti vd. Carpentieri iz bolnišnice na glavno pokopališče. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 EDELJSKE Nedelja, 13. julija 2008 1 3 APrimorski r dnevnik M Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je ta petek na povabilo Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Slovenskega izobraževalnega konzorcija govoril v Narodnem domu v Trstu o pravkar sklenjenem slovenskem predsedovanju Evropski uniji. Izkoristili smo priložnost, da smo mu postavili nekaj vprašanj na to tematiko tudi za naš dnevnik. Gospod minister, kakšna je vaša globalna ocena slovenskega predsedovanja EU? V kolikšni meri je Sloveniji uspelo uresničiti program, ki si ga je ob tem zadala? Oceno predsedovanja raje prepuščam drugim; če naj sodim po čestitkah in priznanjih, ki jih prejemamo v teh dneh, lahko rečem, da smo bili uspešni. Slovenija je prva nova članica EU, ki ji je bilo zaupano predsedovanje in zato so na nas v začetku ponekod gledali z zaskrbljenostjo ali celo s skepso. Pa je zadostovalo nekaj začetnih dogodkov, da se je odnos do Slovenije spremenil. Vsi nam priznavajo odlično delo, veliko požrtvovalnost in sposobnost ljudi, ki so delali za predsedovanje; in teh je bilo več kot 2000. Tudi vsebinsko nam vsi priznavajo pripravljenost in učinkovitost. Če naj se omejim na svoje področje, na zunanjo politiko, bom odgovoril pritrdilno tudi drugemu delu vašega vprašanja: naš temeljni program je bil približanje Zahodnega Balkana Evropski uniji in lahko rečem, da smo bili glede tega res uspešni. Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja je bilo izvajanje prenovljene Lizbonske razvojne strategije. Mislite, da je še vedno aktualen prvotni cilj strategije, da bi namreč EU postala »najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu«? Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta v marcu 2008 je slovensko predsedstvo začelo drugo triletno obdobje Lizbonske strategije oziroma zadnje triletno obdobje pred iztekom Lizbonske strategije, kot je bila zasnovana v času portugalskega predsedovanja leta 2000. Leto 2010 bo torej prelomno, saj bo potrebno pregledati rezultate in predvsem napredek, ki ga je EU naredila v teh 10 letih. Prav zaradi tega je potrebno v tem triletnem obdobju do leta 2010 implementirati zadane programe reform znotraj obstoječe strukture štirih stebrov (vlaganje v znanje in inovacije, sprostitev podjetniškega potenciala, zlasti MSP, vlaganje v ljudi in posodobitev trgov dela, ter energije in podnebnih sprememb), da bomo v letu 2010 lahko govorili o ugodnih rezultatih Lizbonske strategije. Sam sem mnenja, da Lizbonska strategija daje pozitivne rezultate: gospodarska rast je bila v preteklih letih ugodna, zaposlovanje se približuje predvideni 70% zaposlenosti. Tudi po letu 2010 bo treba pripraviti strategijo, ki bo spodbudila k iskanju novih, še ne izkoriščenih potencialov za pospeševanje notranje konkurenčnosti EU. Treba bo nadaljevati zaveze glede strukturnih reform, trajnost-nega razvoja in socialne kohezije, če želi EU ohraniti napredek in povečati svojo zunanjo konkurenčnost - konkurenčnost glede na ZDA in Azijske tigre, ki ne spijo, medtem ko v EU poteka razprava, ali Lizbonska strategija deluje ali ne. Tako zdaj kot tudi v nadaljnje bo potrebna izmenjava dobrih praks med državami članicami. EU goji tudi ambicijo, da bi bila vodilna sila na področju trajnostnega razvoja, še posebej pri omejevanju podnebnih sprememb. Je slovenskemu predsedstvu glede tega uspelo kaj pomembnejšega premakniti? Ne gre le za ambicijo, temveč ima EU brez dvoma vodilno vlogo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami. Naj vas spomnim na sklepe Sveta lanskega leta, s katerimi je EU zavzela jasno stališče, da je potrebno globalne emisije do sredine tega stoletja najmanj prepoloviti, za kar morajo razvite države v tem obdobju svoje emisije skupaj zmanjšati kar za 60 do 80 %, do leta 2020 pa za 25 do 40 %. EU se je tudi obvezala, da bo svoje emisije do leta 2020v vsakem primeru zmanjšala za najmanj 20 96, v primeru ustreznega mednarodnega sporazuma pa za 30 %. Podnebno-energetski zakonodajni sveženj, ki ga je Evropska komisija predstavila januarja 2008, obsega temeljne predpise za uresničevanje zavez na področju podnebnih sprememb in energije. Pod slovenskim predsedstvom je Evropski svet potrdil, da je sveženj dobro izhodišče za sprejem zakonodaje na področju podnebnih sprememb in energije. Obenem je nadvse pomemben tudi za pospešitev priprav na sklenitev svetovnega sporazuma o podnebnem režimu po letu 2012. Evropski svet je potrdil temeljna načela svežnja, ki jih je potrebno upoštevati pri razdelitvi naporov med državami članicami, in sprejel zavezo, da skupaj z Evropskim parlamentom doseže dokončni dogovor o zakonodajnih predlogih svežnja do konca leta 2008, oz. najkasneje do konca tega mandata Evropskega parlamenta v začetku leta 2009. Glede na zahtevnost svežnja je dosežena stopnja soglasja velik uspeh. To ni bila kritika Slovenije ali našega predsedovanja, ker razprave o manjšinah ne spadajo v "dosje" medkulturni dialog. Šlo je za probleme v tretjih državah oz. za dialog med evropskimi in drugimi narodi. Npr. za dialog med muslimani in Izraelci, med muslimani in kristjani. Npr. za Bližnji vzhod in Zahodni Balkan.V EU smo pri pogovorih med seboj, tudi med večinami in manjšinami, precej uspešni. Sploh pa je EU po defaultu orodje za uspešno premagovanje morebitnih napetosti kulturne, narodnostne ali kakšne druge vrste. Temeljne vrednote so skupne vsem Evropejcem. Najbrž se strinjate, da problematika narodnih manjšin, kot jih poznamo v naših krajih, ni primerljiva s temi vprašanji. Gre za različne probleme in različne dimenzije, zato bi bilo zgrešeno, če bi jih obravnavali skupaj. Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja je bila, kot že rečeno, tudi utrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana. Pri tem ste se tudi osebno posebno potrudili. Kako ste zadovoljni z doseženim? povem, da smo stališča naših nizozemskih kolegov razumeli in da tudi sami soglašamo z zahtevo po polnem sodelovanju Srbije s sodiščem v Haagu, vendar smo prepričani, da bi Srbija nikoli ne izročila vojnih zločincev, če bi tam vladali nacionalisti. EU je stavila na proevropsko vlado in srbski volivci so nam prisluhnili. Kako bo sedaj, ne vem, vendar je naravno, da je Evropska unija podprla proevropske sile v Srbiji in da pozdravljamo oblikovanje proevropske vlade. Tudi vstop socialistov, nekdanje Miloševiceve stranke, v vladno koalicijo je nova priložnost za Srbijo in za socialiste, da se otresejo svoje preteklosti in se vključijo v evropsko socialistično gibanje. Zavrnitev Lizbonske pogodbe na irskem referendumu predstavlja enega najtežjih trenutkov v času slovenskega predsedovanja. Kaj so po vašem pravzaprav hoteli povedati Irci s svojim glasom? Res gre za težak trenutek, ki nas je prizadel prav ob koncu predsedovanja. Izid irskega glasovanja je zagotovo odraz minister dimitrij rupel o slovenskem predsedovanju eu »Naše predsedovanje hvalijo povsod, razen v Sloveniji« Martin Brecelj V tem letu so se začela tudi pogajanja na osnovi kažipota iz Balija, ki naj bi do konca leta 2009 privedla do sklenitve globalnega in celovitega sporazuma za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. Slovenija kot predsedujoča je koordinirala pripravo strategije EU za pogajanja in je uspešno vodila vse mednarodne dejavnosti v tem okviru. Kako ocenjujete s tega vidika pravkar zaključeni vrh G8 na Japonskem? Vrh G8 predstavlja napredek, a premalo izrazit. Še posebej na sestanku največjih gospodarstev sveta, ki poleg članic G8 vključuje tudi največje države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, se je pokazalo, da bo ustrezen globalni sporazum mogoče doseči le, če bodo razvite države sprejele svojo odgovornost in se že v srednjeročnem obdobju zavezale k bistvenemu zmanjšanju emisij. Le na ta način bo mogoče pritegniti države v razvoju, kjer so emisije na prebivalca štirikrat manjše kot v razvitem svetu. EU je to že storila, sedanja ameriška administracija, ki je dolgo časa problem ignorirala, pa le počasi napreduje. Vendar je potrebno poudariti, da imata oba ameriška predsedniška kandidata proaktiven odnos do podnebnih sprememb, tako da bo naslednjem letu bistveno več možnosti za napredek. V zvezi s sestankom zunanjih ministrov G8 je treba pripomniti, da se ga je - kot predstavnica EU - udeležila tudi Slovenija. Obravnavali smo vse občutljive točke mednarodnih odnosov. Imeli smo nekaj problemov z Zimbabvejem, sicer smo opozorili, da bo treba na Kosovu in v Palestini ustanoviti novi državi. To je velikanski zalogaj. Pomislite, koliko let in koliko vlaganj je bilo potrebnih za uspeh nove države Izrael. Koliko je porabila Nemčija, da je obnovila nekdanjo Vzhodno Nemčijo!? V skladu s svojim programom predsedovanja je Slovenija izvedla razne pobude za pospeševanje medkulturnega dialoga. Iz vrst Slovencev v Italiji je bilo slišati kritiko, da bi lahko to priložnost bolje izkoristila tudi za to, da bi opozorila na problematiko narodnih manjšin... Mislim, da lahko rečem, da smo naredili korak naprej h koncu jugoslovanske krize. Trdno sem prepričan, da je integracija Zahodnega Balkana v evroat-lantske povezave v tem trenutku najboljše, kar prebivalcem teh držav ponudimo kot perspektivo. Naš cilj je sprememba Zahodnega Balkana v odprt prostor, da bomo lahko potovali iz Ljubljane v Atene brez meja in samo z evrom v žepu. To pa pomeni, da bi vsem državam v regiji zagotovili možnosti razvoja, kakršnih smo bili deležni mi in z nami vse države, ki so postale s Slovenijo članice Evropske unije. Zelo smo zadovoljni, da je prva faza tranzicije na Kosovu potekala mirno, čeprav vemo, da bo pot do stabilizacije te države še dolga; zadovoljni smo, ker nam je uspelo podpisati stabilizacijsko pridružitveni sporazum s Srbijo ter z Bosno in Hercegovino, pa tudi, ker nam je vendarle uspelo prepričati naše grške prijatelje, da so pristali na sklep, ki bo Makedoniji omogočil, da bo vendarle lahko začela pogajanja za članstvo v EU. Se bo Srbiji z novo vlado uspelo rešiti svojih zgodovinskih demonov in stopiti na evropsko pot? To je odvisno od Srbov in njihovega političnega vodstva. Glede tega smo v času predsedovanja naredili, kar smo mogli. Veste, ob začetku januarja nihče ne bi stavil počenega groša, da nam bo uspelo. Pa nismo odnehali. Konec januarja smo s težavo dosegli soglasje pri ponudbi političnega sporazuma, ki je potrjeval evropsko prihodnost Srbije; ta ponudba, ki je predsednik vlade Koštunica ni sprejel, pa je prepričala večino srbskih volivcev, ki so izbrali proevropskega predsednika Tadica. Na aprilskem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose pa nam je uspelo prepričati kolege, tudi Belgijce in Nizozemce, ki so imeli največ pomislekov, da smo podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo. Naj tu počutja, ki ga je zaznati še zlasti v nekaterih »starih« državah članicah. Navsezadnje sta tudi ustavno pogodbo zavrnili dve »stari« članici, Francija in Nizozemska. Očitno voditeljem ni uspelo prikazati celovitosti vsebine pogodbe in priložnosti, ki jih vsebuje, ter so se zaradi tega volivci osredotočili na nekatere »nacionalne« aspekte, začenši z določilom o rotaciji komisarjev. Izida irskega referenduma ne gre podcenjevati, saj je to volja ljudstva ene izmed držav članic; treba ga je razumeti in skupaj si bomo morali prizadevati, da bolj približamo evropske institucije Evropejcem. Kako bo mogoče rešiti potencialno nevarno krizo, ki jo je odprl izid irskega referenduma? Predvsem so predsedniki vlad na zasedanju Evropskega sveta sklenili, da bodo države, ki pogodbe niso ratificirale, nadaljevale z ratifikacijskimi postopki, od irskih prijateljev pa pričakujemo predloge o tem, kako naprej, v oktobru. Potem se bomo skupaj odločali. V Sloveniji smo še posebej zaskrbljeni, ker vemo, da je Liz-bonska pogodba bistvena za širitev Evropske unije, torej za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Zato bomo zastavili vse sile za rešitev krize, ki jo je odprl izid irskega referenduma. EU predstavlja enega najzanimivejših poskusov gradnje demokracije na mednacionalni in transnacionalni ravni. Lahko bi rekli, da gre za poskus, kako demokratično nadgraditi nacije, ne da bi jih zadušili. Mislite, da je Liz-bonska pogodba znala ujeti to zahtevno ravnovesje? Kot številne pogodbe je tudi Liz-bonska pogodba sestavljena iz kompromisov med različnimi interesi. Države imajo v EU še zelo veliko moč; med drugim je njihova skrb tudi ohranjanje nacionalnih identitet. Nekatere države si želijo čim bolj enotno EU, druge bolj zanima skupni trg. Veliko negotovosti je pri skupni zunanji in varnostni politiki. Liz-bonska pogodba ohranja poudarke glede kulturne in jezikovne raznolikosti. S tem v načelu zavrača možnost, da bi se EU spremenila v nekakšen topilni lonec in da bi morale države oziroma narodi, ki jo sestavljajo, žrtvovati lastno identiteto na oltarju skupnih interesov. To velja tudi za majhne države oziroma narode. Najzgovornejši primer je jezik: slovenščina je eden uradnih jezikov Evropske unije in Slovenija je predsedovanje opravljala v slovenščini: Evropski svet in svete ministrov smo vodili v slovenščini, na novinarskih konferencah v Bruslju in v evropskem parlamentu smo govorili v slovenščini, celo na bilateralnih sestankih med EU in tretjimi državami, na primer Kitajsko, Južno Afriko in Brazilijo smo govorili v slovenščini. To spoštovanje evropske raznolikosti potrjuje voljo po ohranjanju ravnovesja med integracijskim procesom in posamičnimi identitetami. Za Slovenijo je bilo predsedovanje EU velika odgovornost, a tudi velika izkušnja. Smemo pričakovati, da se bo tako obogatena slovenska politika lažje spopadala tudi z domačimi problemi? To je vprašanje za milijon dolarjev. Stari Rimljani so rekli Nemo propheta in patria. Slovensko predsedovanje so hvalili povsod, razen v Sloveniji, kjer so še zlasti mediji iskali in si izmišljali negativne aspekte. Slovenska politika se še ni otresla spon preteklosti in to jo močno pogojuje; še vedno obstajajo sile, ki mimo institucij krojijo usodo države ali si vsaj prizadevajo, da bi jo krojile. V Sloveniji ni normalne dialektike med večino in opozicijo, ampak se v to dialektiko vključujejo druge sile, tiste, ki jim v Turčiji pravijo »globoka država«. Te sile imajo še vedno v rokah nekatere oblastvene vzvode in si prizadevajo, da bi destabilizirale slovensko politiko, še zlasti sedanjo.. Za seboj imate kar dolgo politično pot, ki je šla tudi skozi fazo disidentstva v mali in nepoznani jugoslovanski republiki. Zdaj pa ste vodili evropsko diplomacijo. S kakšnimi občutki vas to navdaja? Slovenski oporečniki smo imeli dva glavna cilja: demokracijo in neodvisno državo. To smo po čudežu - v glavnem -tudi dosegli. Že v začetku sem si izbral posebno nalogo: uveljaviti Slovenijo v svetu. Po vključitvi v EU in NATO, po evru, schengenu in predsedovanju EU imam občutek zadoščenja. Priznati pa moram, da se včasih, še zlasti takrat, ko se moram boriti proti neotipljivi »globoki državi«, še vedno počutim nekoliko disidentsko. Rekli boste, da je za človeka na oblasti, ministra, to dokaj nenavadno, pa je vendar tako. Vseskozi ugotavljam, da se v Sloveniji tranzicija še ni v celoti uresničila. Kako pa si predstavljate svojo politično prihodnost? Res se zdi, da so velike zgodbe za nami in da ni več izzivov, kot so bili nekoč. Vendar je to ozek, samo slovenski pogled. Zdaj se mora v svetu uveljaviti Evropska unija. Pred nami so energetski in klimatski problemi. Vprašajmo se, kaj zares zanima evropske državljane: varnost, zdravje, kultura... Želim se ukvarjati z izzivi prihodnosti. Pred tem pa je treba končati mandat in se potruditi, da se za odrom naših dosežkov preveč ne razrastejo mahinacije, čudaštva in hudobije, ki so bili značilni za nekdanje potlačeno slovenstvo. 14 Nedelja, 13. julija 2008 NEDELJSKE TEME / Ogled Formentini) Kdaj so grad zgradili, ni povsem znano. Morda je nastal že takoj po letu 1000 kot obrambna postojanka. Prvi gospodarji so bili gospodje Ugrispachi. Neka plošča, ki je še danes vzidana na gradu, trdi, da je Vinci-guerra Formentini iz Čedada postal gospodar že leta 1520, vendar obstajajo dvomi o tem. Najbrž je imel tedaj grad kar pet stolpov z mogočnim zidovjem in je imel važno strateško in obrambno vlogo. Po beneških vojnah leta 161517, ko so ga Benečani tudi zavzeli, oropali in opustošili, je izgubil svojo strateško pomembnost. Zagotovo so odstranili vse obzidje in nekatere stavbe. Šele leta 1860 je baron Jožef Formentini delno obnovil stavbo, čeprav je vidno zmanjšal njen obseg. Med prvo svetovno vojno je bil grad ponovno opustošen in deloma porušen od granat in je za tem propadal do leta 1960. Tedaj pa ga je dr. Mihael Formentini ponovno obnovil in ga preuredil v tipično restavracijo. 5. razred Ko smo se vrnili v park, je z majhne terase pokukal gos nenavadno oblečen, v srednjeveškem stilu. Alexov oče nam je bili taki nekoč grajski pisarji, ki so skrbeli za pobiranje davko Sprehodili smo se okoli gradu in Alexov oče nam je povedal, da je bilo nekoč obličje Števerjana zelo različno kot je razvidno s spodnje slike iz leta 1609. Alex Formentini je učenec petega razreda osnovne šole Alojz Gradnik iz Števerjana in letos smo sprejeli povabilo njegovega očeta Filippa in si ogledali njihov grad. Alex se namreč lahko pohvali s tem, da se v njem pretaka plemiška kri, a je zelo skromen in ima predvsem plemenito srce. V mesecu aprilu smo imeli delovno soboto, vreme nam je bilo naklonjeno in odkorakali smo proti središču vasi. Bili smo prijazno in toplo sprejeti od Alexovih staršev. Najprej smo se sprehodili po lepo negovanem parku, ki obdaja grad. Našo pozornost je pritegnil bazen, ob katerem smo se slikali in poslušali besede gospoda Formentinija, ki nam je na kratko obrazložil zgodovino svoje rodbine. For- mentinijevi so precej stara rodbina in ,kot priča zgodovinar Jakob Valva-sone, izhajajo najbrž z Madžarske, od tu naj bi se bili naselili v Furlanijo, kjer naj bi jim že leta 1300 oglejski patriarh Peter Gerio podelil nadvse bogate fevde. Leta 1315 so jim dodelili razne fevde še goriški grofje. V letu 1342 so bili sprejeti med čedajsko plemstvo. Leta 1437 je Adam Formentini kupil grad Cusano v Furlaniji in tako so bili sprejeti v furlanski parlament. Leta 1623 so postali baroni v Tolminu in Biljah.Leta 1718 jim je senat Beneške republike dodelil Ludviku Formentiniju naslov grofa. Leta 1841 je bil baron Formentini komisar in sodnik v Kojskem. V Števerjanu so imeli le posestva in del gradu, ki je ostal do danes v njihovi lasti. A o tem kasneje.........Omenili bi še barona Otona Formentinija, ki je bil imenovan leta 1919 za upravitelja števerjanske občine z naslovom komisarja in ohranil to funkcijo do leta 1922. Že njegov oče je živel v tesnem stiku z vasjo, podpiral domače društvo in dal na razpolago dvorane svoje palače za čitalnico. V času, ko se je v javnosti vedno bolj zavračalo slovenski jezik, je komisar še prej uradoval slovensko. 5. razred Viri : Antonio Cattalini, Castello di San Floriano, Gorica 1971. Marjan Terpin, Števerjan, Števerjan 1983. A. Stasi, M. Drufovka, Občina Števerjan skozi čas, Gorica 2001 NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. julija 2008 15 jpod, ki je bil í zatajil, da so V zgornjih prostorih pa smo si najprej ogledali še en velik prostor, precej prazen, toda posebnost v njem so bila originalna tla ter slika, ki prikazuje rodoslovno drevo Alexovih prednikov. Za tem pa so nas pospremili v knjižnico, v kateri smo se za trenutek preselili v čar srednjeveških časov, saj nas je pričakoval grajski pisar, s katerim smo se že prej bežno seznanili. Sedel je za srednjeveško pisalno mizo, na kateri so bili raznovrstni predmeti. Imel je srednjeveško pisalo, torej gosje pero....Pisanje na listih papirusa ali pergamenta je zahtevalo trdo osnovo kot je razvidno s fotografije. Zelo simpatično nam je razkril marsikatero srednjeveško skrivnost,npr. kako skrbno je bilo zapisano, koliko mo- čil je čas, da le da li no tra -u. Prva soba-velika in na peč, oko li pa ene mi ze za colikor je bil e njen v res -Na kamniti zobe šene sli-ominjajo na ke čase, saj ni Formenti-dniki, plemiči i ob le kami in značilnim za rajo kmetje in tlačani plačati grofu. Ročno nam je napisal srednjeveško listino in nam jo izročil v spomin na naše srečanje. S posebnimi srednjeveškimi očali je prebral Dianin osebni dokument............ Pokazal nam je najstarejši rokopis, ki ga premorejo v Števerjanu, seveda je bil napisan v latinščini. Formentinijevi so izkazali svoje gostoljubje s pravo pojedino, in sicer na voljo smo imeli sendviče, krompirček, bombone.....Pa še oranžado smo lahko pili iz pravih srednjeveških kozarcev iz gline. Seve da smo mo ra li biti pri tem pozorni, da jih ne razbijemo....na sta la bi namreč velika gmotna škoda. Družini Formen ti ni se še en krat zahvaljujemo za gostoljubje. RAZLAGA DRUŽINSKEGA GRBA Družina Formentini nosi na svojem grbu belo-rdeče barve mesta Čedad, ki jih je prvo gostovalo, ko so se preselili iz Lombardije v Furlanijo. Sledili so namreč patriarhu della Torre. Na grbu so naslikani trije merjasci. Osrednji ima na sebi » ŠTOLO«, oziroma bel pas. Ni še povsem znan točen simbolni pomen. Merjasec ima lahko raznovrstne pomene, med katerimi pogum pa tudi agresivnost. Prvi pisani dokument z grbom izhaja iz leta 1216, toda njegov izvor je prav gotovo starejši. Delo petega razreda Osnovna šola Alojza Gradnika iz Števerjana bo lahko obogatila pouk v laboratoriju informatike z dodatnimi računalniki. Emanuelov in Julianov dedek, gospod Roberto Ponzalli, nam je v spomin na svojo preminulo hčerko daroval pet računalnikov in dva nova tiskalnika. Učenci in učiteljice osnovne šole se mu iskreno zahvaljujemo. Števerjan, 20.05.2008 LEGENDA O TOKAJU Nekateri izvedenci trdijo, da je ime vina tokaj, povezano s Formentiniji in Števerjanci. Legenda pravi, da je Aurora Formentini, ki se je 3. februarja 1632 poročila z grofom Ivanom Batthyanyjem iz stare madžarske plemiške družine, peljala na Madžarsko tudi števerjanske kmete. Ko so dospeli, so zagledali v bližnjem vinogradu trto enako tisti, ki raste v Števerjanu in so vzkliknili po slovensko: » Je tukaj!«. Ker Madžari niso razumeli njihovega jezika, naj bi iz besed »je tukaj« izpeljali naziv »tokaj«. Če bi to držalo, bi pripadala čast Formentinijem in Števerjancem za poimenovanje tega plemenitega vina. ( Vir: M.Terpin, Števerjan, 1983) Delo petega razreda Aurorin zaklad zgodba o furlanskem tokaju Spoznali smo še eno pripovedko o tokaju. Formen-tinijevi so nam namreč podarili knjigo Luigina Peressini-ja » Il tesoro di Aurora«. Avtor črpa zamisel iz resničnega zgodovinskega dogodka. Okoli leta 1630 je živela v Števerjanu baronesa Aurora Formentini, ki naj bi se 3. februarja leta 1632 poročila z madžarskim grofom Ivanom Batthyanyjem. želel, da bi ostala povezava s svojo rodno zemljo. Napočil je dan odhoda in......vsi Števerjanci so jo pozdravljali in ji mahali v slovo, saj je bila zelo priljubljena. Julian De Caro V tistem odbobju, ko so se odvijale priprave za njen odhod, je neki vojak opazil čudno oskrbnikovo obnašanje. Vsak večer je namreč grajski oskrbnik Racemus izginil, medtem ko je podnevi opazoval mošt. Vojak se je odločil, da poizve, kaj ima za bregom. Preoblekel se je v služabnika in se skril v njegovo klet. Od tu je skrivna pot vodila v podzemno jamo, v kateri je Racemus izvajal svoje študije. Skrivni izhod pa je vodil v vinograd, kjer je oskrbnik gojil posebno trto. V jami je vojak našel zvezek in ga prelistal. V njem je bil napisan recept vinskega elizira, ki ga je pripravljal za Auroro. Vojak je stekel iz skrivnega prostora v klet in tam pokusil zares odlično vino. Naslednji dan je Racemus izročil vojakom vrečo polno tokajevih trt za Auroro, da jih odnese s seboj na Madžarsko, ker si je Matej Hlede 5. R. Ko so prišli na Madžarsko, sta dva kmeta, ki sta bila del Aurorine dote, izročila Racemusovemu prijatelju 300 tokajevih sadik ter recept za elizir. On je takoj poskusil izdelati tokajev elizir, ampak zaradi drugačne zemlje in podnebja mu ni uspelo pridobiti elizirja z originalnim okusom. Bilo je okusno, a različno. Imenovali so ga tudi Fur-mint ali Forment v Aurorino slavo in čast. Njegov sloves se je razširil in zgleda,da so tako poimenovali tudi druge trte. Obnovo je sestavil Matej Hlede. 16 Nedelja, 13. julija 2008 NEDELJSKE TEME sdzpi - Ponudba 24 delovnih praks s štipendijo Evropskega socialnega sklada Delovne prakse odlična priložnost za zaposlitev / Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ponuja 24 delovnih praks s štipendijo Evropskega socialnega sklada, ki jih je odobrila Dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Delovne prakse so odlična priložnost za postopno vključitev v delovna razmerja, saj so organizirane v sodelovanju s podjetji in ustanovami, ki želijo selekcionirati kandidate, izbranega pripravnika preizkusiti na delovnem mestu ter ga usposobiti za določeni poklicni lik. Delovna praksa traja 840 ur v primeru polnega delovnega urnika oziroma 420 ur, če je predviden skrajšan delovni urnik, za obdobje 6 mesecev. Za vsako uro prisotnosti na delovni praksi prejme pripravnik 4,50 € štipendije. Štipendirane delovne prakse so namenjene brezposelnim oziroma osebam brez dela (med te štejemo neaktivne, študente, gospodinje), ki so dopolnile 18 let starosti, imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini in izpolnjujejo še dodatne pogoje, navedene v vsakem projektu posebej (glej spletno stran www.sdzpi-irsip.it/lavoro/work). Vpisati se je mogoče na sedežih SDZPI: kandidati morajo izpolniti vpisno polo, predložiti izjavo o brezposelnosti ter življenjepis v evropskem formatu. Komu so namenjene »Work Experience«? Štipendirane delovne prakse so namenjene brezposelnim osebam. Pravno vzeto je pojem brezposelnosti širši od tega, kar si običajno predstavljamo, saj zajema tudi: osebe brez dela, kot so neaktivni, študenti, gospodinje; odvisne delavce z letnim dohodkom, ki ne presega 8.000,00 €; neodvisne delavce (sem sodijo tudi projektni delavci) z letnim dohodkom, ki ne presega 4.000,00 €; odvisne delavce s terminsko pogodbo do 8 ali 4 mesecev, če imajo manj kot 25 let. Grafični oblikovalec Delovna praksa bo potekala v obdobju od avgusta 2008 do februarja 2009 pri tržaški Družbi za založniške pobude v ulici Montecchi. Opis poklicnega lika: grafični oblikovalec skrbi za idejno zasnovo in grafično izvedbo redakcijskih in reklamnih strani ter rubrik v dnevnem časopisu. Njegova naloga je prenos informacij z ustrezno uporabo podob in besed. Izum fotografije in v sodobnem času računalniško podprte grafike sta temeljito vplivala na naravo grafičnega dela. Industrijska (reproduktivna) grafika uporablja tisk z avtomatičnimi tiskarskimi stroji po predlogah v neomejeni nakladi. Ko je prototip grafične podobe uresničen, grafični oblikovalec določi še vse posebne značilnosti, ki jih zahteva posamezni medij. V tisku je treba izbrati velikost in tip črk, širino roba, barvno kompozicijo. Danes se velika večina oblikovalskega dela ustvarja na elektronskih pripomočkih: računalniških grafičnih programih, tridimenzionalnih dizajnih video produkcije ipd. Delovni pri-pomčki so: zaslon -tridimenzionalni risalni plan in risalna deska, kamor vključuje resnične in virtualne figure, uporablja svinčnike in barvice, markerje in drugo. Poleg številnih oblikovalskih pripomočkov in materialov mora imeti grafični oblikovalec tudi sam sposobnosti ustvarjalne predstave o tem, kakšen bo videti končni izdelek. Tehnične posebnosti posameznih vrst tiska, izbor barv, risalnih površin, fotografije in drugih medijev ob vešči uporabi grafičnih računalniških programov zagotavljajo vrhunski grafični izdelek. Pogoji za vpis: višješolska diploma (bolje industrijskega poklicnega ali tehničnega zavoda elektronske, informatske ali sorodne smeri), brezposelnost, stalno bi- vališče v Furlaniji-Julijski krajini, najmanj 18 let starosti. Način izbora kandidatov: predvidena sta preverjanje računalniškega znanja iz urejanja besedil (Word) in oblikovanja fotografij (Photoshop) ter individualni pogovor. Zaželeno je znanje slovenskega jezika, dobrodošle so delovne izkušnje v založništvu ter starost nad 30 let. Komisijo sestavljata dva predstavnika SDZPI ter predstavnik podjetja. Selekcija bo izvedena julija. Prijave sprejema sedež v Trstu, ulica Ginnastica 72, tel. 040 566360. Turistični tehnik Delovna praksa bo potekala v obdobju od avgusta 2008 do februarja 2009 v potovalni agenciji Ilirika najprej v Vidmu potem pa v Trstu. Opis poklicnega lika: turistični tehnik v potovalni agenciji informira in prodaja turistične storitve, kot so prodaja sob, turističnih aranžamajev, vozovnic... Sodeluje pri organizaciji potovanj in letovanj ter izvaja zahtevnejša administrativna dela s tega področja. Prodajo storitev usklajuje z drugimi agencijami, zbira in analizira po- Pomočnik načrtovalke evropskih in regionalnih projektov Delovna praksa bo potekala v obdobju od septembra 2008 do marca 2009 v tržaškem Zadružnem centru za socialno dejavnost. Opis poklicnega lika: pripravnik bo v pomoč vodji projektnega in razvojnega oddelka, ki načrtuje in pripravlja projekte s sodelovanjem ustanov in podjetij. Idejne Na fotografiji pročelje stavbe Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v vrtu Diajškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72 Prodajalec Dve delovni praksi bosta potekali v obdobju od avgusta 2008 do februarja 2009 v Zadružni prodajalni Opčine ter v NOVA S.r.l. na Opčinah. Opis poklicnega lika: prodajalec pri svojem delu zbira želje in potrebe kupcev in o tem seznanja trgovskega poslovodjo. Ko prevzame prispelo blago, ga mora razložiti, prepakirati, pripraviti za prodajo in ustrezno označiti s ceno. Prav tako mora ločevati blago s škodljivimi sestavinami od drugega blaga in izločiti blago, ki mu je potekel rok trajanja. Prodano blago mora ustrezno zaviti. Ker vsega blaga ne ponudi kupcu takoj, mora poskrbeti tudi za skladiščenje. Ob prevzemu blaga v skladišče mora najprej preveriti kakovost in količino dospelega blaga. Kar nekaj dela ima tudi z izpolnjevanjem prodajnih listin. Da bo blago, ki ga prodaja, tudi res prodal, mora poskrbeti za ustrezno razporeditev na policah in za zadostno količino, ki bo kupcem na razpolago. Prodajalec mora obračunavati prodano blago, skrbeti za blagajno, voditi evidenco naročenega, pripeljanega in prodanega blaga. Znanja, ki so potrebna za uspešno opravljanje poklica, segajo vse od odpiranja in zapiranja prodajalne, urejanja prostora, strežbe kupcem, do zavijanja blaga, obračuna izkupička, kontrole blaga itd. Posebna pozornost velja znanju psihologije prodaje in tehnikam vodenja prodajnega razgovora. Pogoji za vpis: opravljena obvezna šola, brezposelnost, stalno bivališče v Furla-niji-Julijski krajini, najmanj 18 let starosti, obvezno znanje slovenskega jezika. Način izbora kandidatov: predviden je individualni pogovor za ugotavljanje motivacije kandidata. Komisijo sestavljata dva predstavnika SDZPI ter predstavnik Zadruge. Selekcija bo izvedena julija. Prijave sprejema sedež v Trstu, ulica Ginnastica 72, tel. 040 566360. datke o turističnem tržišču in pripravlja propagandno gradivo. Turistični tehnik mora obvladati osnovne receptorske in agencijske spretnosti, ki zajemajo poznavanje potovalnih aranžmajev in turistične ponudbe, organizacijo potovanj, prevozov, uporabo tari-ferjev, spremljanje turistov, pripravo informacijskega gradiva in poslovanje z denarjem. Imeti mora osnove organizacijske in administrativne tehnične spretnosti, kot so knjiženje in registracija poslovnih dogodkov, načrtovanje in organizacija dela, sestavljanje poslovnih dopisov v domačem in tujem jeziku, uporaba računalnika, izpolnjevanje poročil in tabel, izdelava grafikonov, poslovanje z denarjem in vrednostnimi papirji ter predmeti, vodenje skupin in poznavanje okolja. Dela in naloge v tem poklicu so v veliki meri take narave, da jih opravlja lahko le delavec s precejšnjo mero odgovornosti, samoinciativnosti, natančnosti in samostojnosti, ker so podana le okvirna navodila. Nekatera dela in naloge opravi delavec uspešno le, če jih dobro organizira in pripravi, če hitro in dobro presodi dano situacijo ali razčleni nastale probleme. Nastopa tudi kot organizator, kar pomeni, da mora biti komunikativen in mora jasno in natančno izražati svoje misli in navodila. Pogoji za vpis: višješolska diploma (bolje poklicnega ali tehničnega zavoda turistične smeri ali jezikovni, klasični, znanstveni licej), brezposelnost, stalno bivališče v Furlaniji-Julijski krajini, najmanj 18 let starosti. Način izbora kandidatov: Predvidena sta preverjanje računalniškega znanja iz urejanja besedil (Word) ter individualni pogovor. Prednost imajo mlade kandidatke ženskega spola. Komisijo sestavljata dva predstavnika SDZPI ter predstavnik podjetja. Selekcija bo izvedena julija. Prijave sprejema sedež v Špetru, ulica Alpe Adria 61, tel. 0432 727349. predloge vsebinsko oblikuje v projekt z vso potrebno dokumentacijo in odda vlogo za prispevek. Ko načrtovalec razdela idejo o projektu, je njegov naslednji korak, da pripravi potrebno dokumentacijo, s katero bo kandidiral na razpisih za finančna sredstva. Dokumentacijo navadno pripravi glede na ustrezne zahtevane predpise. V njej določi namen, cilje in časovni potek projekta ter morebitne sodelavce in izvajalce. Poleg vsebinske priprave projekta razdela tudi finančno konstrukcijo, ki mora biti realna. Nujen delovni pripomoček, brez katerega ne more delati, je računalnik. Računalnik potrebuje zato, da lahko pripravi potrebno vsebinsko dokumentacijo projekta. Ob tem mora s pomočjo interneta redno spremljati razpise, predpise in drugo dokumentacijo (časovni termini za razpise) za projekte. Zaželeno je poznavanje zakonodaje s področja, na katerem načrtuje projekt, zato je potrebno tudi redno spremljanje uradnega lista. Potrebno je dobro poznavanje zakonodaje in predpisov Evropske unije ter težnje evropske politike. Potrebno je slediti tudi splošnim smernicam, kaj je pomebno v Italiji, kaj v Evropski uniji, kaj v Deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pomembna lastnost pomočnika načrtovalca je radovednost. Že delo je takšno, da se je potrebno nenehno učiti in izpopolnjevati svoje znanje o področju, na katerem se projekt načrtuje, pa tudi razpisni pogoji se spreminjajo. Zanimati ga mora več različnih tem in področij. Pomembne so tudi dobre pisne sposobnosti. Od dobre predstavitve je odvisno, ali projekt pridobi sredstva na razpisu. Pri sami pripravi projekta je potrebno znati delati z ljudmi, še posebej, če v projektu sodeluje večje število ljudi. Zaželene lastnosti so še prilagodljivost, inovativnost in iznajdljivost (priprava projekta namreč lahko zaradi objektivnih razlogov poteka drugače, kot si je načrtovalec zamislil). Pogoji za vpis: specialistična ali triletna univerzitetna diploma (bolje iz prava ali ekonomije), brezposelnost, stalno bivališče v Furlaniji-Julijski krajini, najmanj 18 let starosti. Zahtevano je znanje slovenskega jezika. Način izbora kandidatov: predvidena sta preverjanje računalniškega znanja iz urejanja besedil (Word) in elektronskih razpredelnic (Excel) ter individualni pogovor. Odraslim in kandidatkam ženskega spola so priznane dodatne točke. Komisijo sestavljata dva predstavnika SDZPI ter predstavnik podjetja. Selekcija bo izvedena septembra. Prijave sprejema sedež v Trstu, ulica Ginnastica 72, tel. 040 566360. Pomočnik založnika za trženje in komercialo Delovna praksa bo potekala v obdobju od septembra 2008 do marca 2009 pri Založništvu tržaškega tiska. Opis poklicnega lika: pomočnik je soudeležen v celotnem procesu nastajanja knjige, od priprave do izvedbe, v kar so zajete štiri osnovne stopnje založni-kovega dela: raziskovalna in razvojna, plansko-pripravljalna, izvrševalna in analitično-obračunska stopnja. Glede na programsko usmeritev, pomočnik analizira, kakšna naj bi bila cena in ali ima založba finančne možnosti, kakšni so pogoji za uspešno prodajo ter kolikšno je tveganje na trgu. V pomoč je založniku pri opravilih, kot so uvrstitev pripravljenega dela v založniški program, ki mora vsebovati: naslov dela, avtorja in prevajalca, ilustratorja, kratko vsebino dela in recenzijo; priprava avtorskih pogodb za tekstopisca, ilustratorja, li-kovno-tehničnega oblikovalca in lektorja; izbira tiskarne in sklenitev pogodbe. Sledi določitev izdaje, višina naklade in določitev cene (proizvodne, lastne in cene na drobno). Za dela širšega družbenega pomena, izdela predlog za subvencijo ali sozaložništvo. Predlaga neposredne in posredne prodajne poti in jih finančno oceni ter organizira prodajo. Načrtuje in organizira promocijske aktivnosti in pripravi propagando: razne predstavitve, tiskovne konference, sejme, oglase in propagandni material. Končna faza dela je analiza uspešnosti: finančni uspeh in analiza odmevnosti, kar je osnova za nadaljnje delo in program založbe. Za opravljanje poklica je potrebna nadpovprečna razgledanost, strokovna univerzitetna izobrazba, aktivno znanje vsaj dveh svetovnih jezikov in popolno obvladanje materinščine. Imeti mora izkušnje in smisel za pisanje, za lep tekoč jezik, občutljiv mora biti za estetska oblikovalska vprašanja in imeti vsaj osnovna znanja iz umetnosti in oblikovanja. Potrebno je temeljno znanje literature-književnosti, tako domače kot tuje. Poznati mora terminologijo in tehnologijo grafičnega in likovnega oblikovanja, tiska in ilustracij ter osnove ekonomskih zakonitosti, gospodarske, pravne, finančne, zakonodajne predpise in zakone, zakon o avtorskih pravicah in dolžnostih. Pri svojem delu mora znati uporabljati računalnik, primerne so tudi izkušnje s programsko opremo za namizno založništvo. Posebna pozornost velja zmožnosti komuniciranja tako z avtorji kot s sodelavci. Poznati mora tudi psihologijo trženja in propagande. Pogoji za vpis: specialistična ali triletna univerzitetna diploma (bolje iz jezikoslovja), brezposelnost, stalno bivališče v Furlaniji-Julijski krajini, najmanj 18 let starosti. Zahtevano je znanje slovenskega in angleškega jezika. Način izbora kandidatov: predvidena sta preverjanje računalniškega znanja iz urejanja besedil (Word), pisno ter ustno preverjanje znanja angleškega jezika ter individualni pogovor. Komisijo sestavljata dva predstavnika SDZPI ter predstavnik podjetja. Selekcija bo izvedena septembra. Prijave sprejema sedež v Trstu, ulica Gin-nastica 72, tel. 040 566360. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. julija 2008 svetovalna služba kz - Neprijetni sopotnik vinogradništva Preventivno ukrepati proti kapi vinske trte 17 Kap vinske trte je stalen sopotnik vinogradništva, z močnimi pojavi kapi pa se srečujemo predvsem zadnjih deset let. V istih letih so bile izolirane glive, ki s svojim medsebojnim delovanjem povzročajo bolezen. Žal pa še ne poznamo učinkovitih sredstev, ki bi jo neposredno uspešno zatirale. Kap vinske trte se v največji meri izrazi takrat, ko sta pomlad in zgodnje poletje mokra, kasneje v juliju in avgustu pa nastopi dolgotrajnejše sušno vreme, do česar lahko pride, glede na pomladanski vremenski potek, tudi letos. V teh razmerah so trsi bujni, vlage v tleh pa je premalo in je dotok vode v nadzemni del trsa zaradi delovanja gliv in poškodovanega prevodnega sistema rastline premajhen. Posledično se zato izrazijo simptomi kapi vinske trte v akutni ali kronični obliki. Kronična oblika kapi vinske trte je pogostejša. Pri njej je običajno prizadet le del trsa. V medžil-nem prostoru se na listih pojavijo ožga-nine, izražanje simptomov je počasneje in trsi lahko živijo še veliko let. Akutna oblika kapi vinske trte se pojavlja redkeje, praviloma pa se trs v nekaj dneh posuši. Znaki okužbe so zelo vidni in prepoznavni predvsem na listih, kjer se v medžilnem prostoru pojavijo ožganine, opazni pa so tudi na grozdju ( le pri nekaterih sortah kot sta malvazija in barbera ) ter na deblu in starejšem lesu. Če na oboleli trti prečno prerežemo deblo, opazimo trhel, temneje obarvan les, ki se širi iz zunanjega roba trsa proti središču debla. Obseg trhlega lesa v deblu se postopoma veča, kar je tudi vzrok kasnejšega propada trsa. Poudarili smo, da do danes ne poznamo učinkovitih sredstev za zatiranje te bolezni, zato ne zaupajmo tistim, ki jih obljubljajo. Številne raziskave pa nam potrjujejo, da lahko močno omejujemo širjenje kapi vinske trte s preventivnimi ukrepi. Izbira sorte Med sortami je z ozirom na občutljivost velika razlika, popolnoma odporna pa ni nobena. Žal so pri nas najbolj razširjene sorte ( Refošk, Malvazija, Rebula, Cabernet Savrignon ) najbolj občutljive na kap vinske trte. Gojitvena oblika Med gojitvenimi oblikami je pri nas razširjeni Guyot zelo izpostavljen napadom te bolezni, predvsem zaradi pomladitvene rezi, ki jo spremljajo velike rane, katerih premazovanje s ce-pilno smolo ali sredstvi na osnovi bakra je zelo priporočljivo. Učinkovitost bakrenih sredstev se poveča, če tem sredstvom dodamo poletno belo olje. Mešanica zavaruje rano pred okužbami, ker pronica v notranjost tkiva. Raziskave so pokazale, da je na pergoli ali Casarsi polovico manj okužb kot pri Guyotu. Bujnost trsov Bujna in hitra rast pospešuje možnosti okužbe. Pri trtah iste starosti je število obolenj veliko večje pri zelo razvitih in bujnih trsih, kar odsvetuje preobilno gnojenje. Tem ukrepom lahko dodamo še nekaj drugih, ki jih sicer naši vinogradniki poznajo in izvajajo, a ne bo odveč, če jih še enkrat omenimo: razku-žujemo orodje ob rezi - posebno žage, odstranjujemo ostanke obolelih trsov iz vinograda, propadle trse izruvamo in jih odstranimo. Svetovalna služba KZ dežela - Objavljeni razpisi Program za ravoj podeželja 2007-2013 V uradnem listu št. 22 z dne 28. maja 2008 so bili objavljeni razpisi Deželnega programa za razvoj podeželja za sledeče ukrepe: »ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« - odlok št. 917 z dne 19. maja 2008; »ukrep 122 - Povečanje gospodarske vrednosti gozdov« -odlok št. 918 z dne 19. maja 2008; »ukrep 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom / aktivnost 1 -Dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom» - odlok št. 919 z dne 19. maja 2008; »ukrep 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom / aktivnost 2 -Dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom« - odlok št. 920 z dne 19. maja 2008; »ukrep 216 - Podpora za neproduktivne investicije« - odlok št. 921 z dne 19. maja 2008; »ukrep 221 - Pogozditev kmetijskih zemljišč« - odlok št. 922 z dne 19. maja 2008; »ukrep 223 - Pogozditev nekmetijskih zemljišč - odlok št. 923 z dne 19. maja 2008; »ukrep 226 - Ponovna po- gozditev in predhodni posegi« odlok št. 924 z dne 19. maja 2008; »ukrep 227 - Podpora za neproduktivne investicije« - odlok št. 925 z dne 19. maja 2008; »ukrep 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodje-tij - odlok št. 928 z dne 19. maja 2008; »ukrep 311 - Diverzifikaci-ja v nekmetijske dejavnosti / aktivnosti 1 - Pogostitev v kmeč- kih turizmih« - odlok št. 926 z dne 19. maja 2008; »ukrep 311 - Diverzifikaci-ja v nekmetijske dejavnosti / aktivnost 2 - Didaktične in družbene kmetije« - odlok št. 927 z dne 19. maja 2008. Prošnje je treba predstaviti na Centralno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in gorske predele do 30. septembra 2008. Uradi Kmečke zveze so interesentom na razpolago za pojasnila in pomoč. Na zahtevo KZ je v teku prevajanje Na zahtevo Kmečke zveze je Centralni direktor za Kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele sporočil, da je v teku postopek za prevod najbolj pomembnih inštrumentov za izvajanje programa, s tem, da bo to naknadno objavljeno preko deželne spletne strani. Trgovinska zbornica sporoča Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je zaradi nerazpolo-žljivosti potrebne dokumentacije in predvidenih formularjev za sestavo prošenj za podpore, predvidene v ukrepu št. 121 Programa za razvoj podeželja, odložila za dobo 2. mesecev ( od 15. junija ) objavo razpisa za predstavitev prošenj za podpore iz lastnih sredstev. nasveti strokovnjaka Julija še sejemo eskariolko Julija je še čas, da sejemo eskariolko, pravi čas pa je tudi, da jo presadimo. Zato bomo zelenjadnico danes podrobneje opisali. Zagotovimo si jo namreč za pozno jesen, ko bo druge zelenjave primanjkovalo. Eskariolka (Cichorium endivia var. latifolium) je solatnica in je po hranilni in zdravstveni vrednosti podobna solati. Botanično pa je sorodni-ca radiču in cikoriji. Eskariolki rečemo tudi endivija, slednja se pravzaprav deli v eskariolke in mahovke. Eska-riolka je kar precej poznana solatnica. Pri nas jo lahko imamo na mizi do pozne jeseni, včasih tudi čez zimo, posebno ob milih legah in zimah. V Južni Italiji pa zelenjadnico gojijo bolj v zimskem času, poleti je namreč pre-toplo. Eskariolka razvije rozeto, podobno kot glavnata solata. Listi so podolgovati in rahlo nazobčani. Po navadi je srce oz. notranja stran glave bela. Sortam, ki imajo zelo kompaktne liste, rečemo tudi avtobelilne, to se pravi, da jih ni treba jeseni beliti, da postane notranjost bela. Korenine eskariolke so lahko zelo globoke, večina korenin pa se osredotoči v prvih 30 cm globine. V glavnem je eskariolka enoletna rastlina. Le v drugem letu razvije cvetove in semena, ki pa nas ne zanimajo. Eskariolko gojijo po vsej Italiji, najbolje pa raste v hladnejših in ne tako suhih podnebjih. Dobro je odporna nizkim temperaturam, pa čeprav pri nas je bolje, da jo poberemo pred večjimi pozebami. Že pri -2O C namreč veliko rastlin pomrzne, popolnoma pa pomrznejo pri -6o C. Minimalna temperatura, ob kateri zelenjadnica uspeva, je 5o C, optimalna pa med 15 in 18 stopinj C. Eskariolka se dobro prilagodi različnim tlom. Važno je, da voda ne zastaja. V takih primerih korenine ne morejo pravilno dihati in listi postanejo rumeni. Po drugi strani mora rastlina imeti stalno na razpolago dovolj vlage in vlažna tla. Dobro raste v precej kompaktnih tleh in tudi v rahlih tleh če stalno zalivamo. Zelenjad-nica najbolje raste v rahlo kislih do rahlo bazičnih tleh. Preveč bazičnih tal pa ne mara. Eskariolko moramo ko-lobariti na vsaj 2-3 leta. Niti ne sme slediti rastlinam, ki pripadajo isti družini, kot na primer endivija mahovka, solata, cikorija, radič. Za male vrtičkarje ni na razpolago veliko sort. Velikokrat izberemo sorte po tem, kdaj hočemo pridelek. Ko izberemo sorto, se moramo strogo držati časa setve, ki je navedena na konfekciji. Če namreč sejemo v drugačnem obdobju, kot je priporočeno, gre lahko zelenjadnica predčasno v seme. Že smo povedali, da se sorte delijo v avtobelilne in tiste, ki jih jeseni moramo beliti. Dalje se razlikujejo po času setve in času pobiranja. V naših krajih sejemo eskariolko od maja do julija, odvisno od sorte. V aprilu je tudi mogoče sejati, a v zaprti prostor. Zgodnejše sorte po navadi razvijejo bolj kompaktne rozete in imajo samobelilno sposobnost. Jesenske sorte po navadi razvijejo večje rozete in jih je treba beliti. Pred gojenjem površino obdelamo do 20-25 cm globine. Tik pred setvijo ali presajanjem tla zdrobimo. Ker jo gojimo v drugi polovici leta, po navadi eskariolko postavimo na gredico, kjer smo prej gojili kako drugo vrtnino. Če smo prejšnjo kulturo obilno gnojili, sedaj eskariolke ni treba gnojiti. Le izjemoma gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom. Lahko dodamo nekaj mineralnih gnojil, z dušikom pa dognojujemo med gojenjem. Z dušikom vsekakor ne smemo pretiravati, da se ne bi kopičili škodljivi nitrati v listih. Nitrati se kopičijo bolj v je- senskih mesecih, ko je svetlobe manj. Lahko sejemo v vrste ali po celi površini. Razdalja med vrstami naj bo 30 do 40 cm. Po sejanju površino pokrijemo z vrečevino. Zelo važno je, da sejano površino stalno vlažimo, posebno ob sušnem in vročem vremenu. Še najbolje je, da sejemo v več prostorne zaboje in nato rastlinice presadimo s koreninsko grudo. Sejemo 1-2 mm globoko. Površina naj bo tudi v tem primeru stalno vlažna prej in po setvi. Ko so rastlinice dovolj razvite, to je približno 34 - 40 dni po setvi, jih presadimo ali redčimo. Presadimo v razdaljo 30-40 cm za 40-60 cm. Presajanje lahko nadaljujemo še ves avgust. Nato po potrebi površinsko po-gnojimo. Važno je, da potem mlade rastlinice stalno zalivamo in zemljo redno okopavamo. Za zelo dobro kakovost mora biti zalivanje res konstantno in homogeno. Eskariolka se dobro obnese tudi, če pokrijemo tla s črno plastično folijo. Dva, tri tedne pred pobiranjem, približno v septembru-oktobru, rastline lahko belimo, da postane notranja stran bela. Na ta način postane ze-lenjadnica bolj okusna, mehka in bolj kakovostna. To enostavno naredimo tako, da povežemo skupaj liste z vrvi- co, elastiko ali drugim materialom. Nekateri svetujejo tudi, da rastline pokrijemo s črno folijo ali da posamezne rastline pokrijemo z vazami. To bi lahko prišlo v poštev v primeru, da med beljenjem stalno dežuje. Na ta način rastline ne gnijejo. Če je vreme vlažno in deževno, belimo manj časa, da rastline ne gnijejo. Eskariolko belimo le, ko so vsi listi suhi, da sredina ne začne gniti. Belimo postopoma in sicer toliko zelenjadnic, kolikor jih bomo potrebovali. Eskariolko poberemo, ko postane notranjost bela. Bolje jo je pobirati z vilami ali tako, da odstranimo celo rastlino in ji nato odrežemo korenine. Da nekoliko podaljšamo pobiranje, lahko pokrijemo rastline s paj-čevinastim vlaknom, pa čeprav je to le začasna rešitev: solato moramo pobrati pred večjim mrazom. Za konec še kratko o hranilni vrednosti te zelenjadnice. Eskariolka je zelo malo kalorična in vsebuje veliko mineralov, med katerimi so najvažnejši kalcij, železo in fosfor, bogata pa je tudi z vitaminom A. Najbolje je, da eskariolko uživamo surovo, na ta način se ohrani največ njene bogate hranilne vrednosti. Magda Šturman Množične revije in enkratna pevska doživetja Moški zbor Matajur in Ženska skupina Jezero v Sloveniji in Venetu Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu na Dolenjskem je spadal letos v sklop kulturnih dogodkov ob slovenskem predsedovanju Sveta EU. Nastopajoči zbori so simbolično povezali več držav v znamenju slovenskega petja, saj je srečanje namenjeno predvsem slovenskim zborom, ki delujejo izven meja matične domovine. Šentvid pri Stični je tako ponovno postal slovenska pevska prestolnica, saj je sklepni dogodek oblikoval množični zbor združenih pevcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Zapel je tudi zbor bavarske občine Hirschaid, s katero je pobratena občina Ivančna Gorica. Vsak od štirinajstih zborov je na sobotni reviji zapel tri pesmi. Zbor Matajur je za revijalni program izbral tri beneške ljudske pesmi v priredbah Davida Clodiga, Nina Špehonje in Antonia Qualizze, s katerimi je predstavil lastno glasbeno tradicijo. Zbor je vodil Davide Clodig, ki je bil že drugič gost Tabora, saj je v prejšnjih letih nastopil s skupino Beneške korenine. Naslednjega dne so se vsi zbori udeležili povorke pred slovesnim, skupnim koncertom ob spremljavi Orkestra slovenske policije in pod vodstvom Igorja Švare. Na povorki se je zvrstilo okrog 150 zborov iz Slovenije, držav Evropske Zveze in Argentine. Besede Primoža Trubarja »Nu le pujte, pujte, vi ludje« so postale geslo letošnjega Tabora, ki ga je na zaklju- Mesecjunij je postal za dva zbora iz naše dežele trenutek nepozabnih pevskih doživetij. Moški zbor Matajur seje kot predstavnik Benečije udeležil 39.Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, doberdobski ženski zbor Jezero pa je ponesel slovensko petje med beneške ulice in trge s sodelovanjem na 32.izvedbi zborovskega srečanja »Venezia in coro«. Giordano Sdraulig, predsednik Mops Matajur: Zbor Matajur se je prvič udeležil tega srečanja. V soboto smo peli v dvorani osnovne šole Ferda Vesela, v nedeljo pa smo vstali zelo zgodaj, da bi se udeležili skupne vaje z zbori z vseh krajev sveta. Popoldne smo vsi skupaj zapeli v poletni areni ob spremljavi godbe in slovenska televizija je posnela dogodek. Prisluhnila nam je tisočglava množica navdušenih poslušalcev. Bila je res izredna izkušnja, ki nam je dala možnost, da smo spoznali tudi druge zbore in smo se prijetno družili. Bi svetoval udeležbo tako pevcem kot ne-pevcem, saj je tabor izredno doživetje za vse sodelujoče pevce, a tudi za tiste, ki pridejo samo poslušat. čni prireditvi počastila prisotnost predsednika slovenske vlade Janeza Janše. i: A Dario Bertinazzi, zborovodja ŽPZ Jezero Pobudo smo spoznali preko Zveze Slovenskih Kuturnih Društev iz Trsta, ki smo jo tudi zastopali na tem dogodku, katerega smo se prvič udeležili. Nastopili smo s prostim-ljudskim programom, ki je obsegal pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku, pa še v rezijanskem in karnijskem ter tržaškem narečju v priredbah Uroša Kreka, Giulia Vioz-zija, Jožeta Leskovarja, Albina Perose, Hilarija Lavrenčiča, Bepija de Marzija, Ubalda Vrabca, Matije Tomca, Marca Maiera in Pavleta Merkuja. Nastopili smo po mostičkih, trgih, tudi na glavnem trgu sv. Marka, celo na (vodnem) taxiju. Žal se nismo udeležili skupnega nastopa. Naša skupina je sestavljena večinoma iz mladih mamic, ki morajo biti ob določeni uri doma. Zato je bila ta pobuda še toliko bolj dobrodošla, ker smo lahko šli malo bolj daleč. Odziv je bil zelo pozitiven in navdušujoč. Kjerkoli smo peli, so se ljudje ustavljali in ploskali. Spraševali so od kod smo (ko smo peli slovenske pesmi) in nam čestitali. Najlepše je bilo videti ljudi, ki so stali na oknih in balkonih in nas poslušali. Najprej se moram zahvaliti ZSKD-ju, da nas je povabila in tako nam dala možnost, da smo nastopali izven naše dežele. Peti v enem od najbolj očaraljivih mest na svetu je lepa izkušnja, tudi zato, ker v Benetkah je veliko ljudi vseh narodov (za Kitajce smo bili znamenitost, saj so nas tudi slikali...). Bil je tudi lep sončen in topel dan, tako da je bilo vzdušje tudi vedro in razposajeno (predvsem po prvem nastopu, ko premagaš prvo tremo). Benetke imajo veliko trgov, ki so prav akustični in krasni za koncerte. Na eni postojanki pa sem se postavil na mostiček, skupina pa na drugi mostiček, tako da je bilo kar zabavno dirigirat in pet. Ta izkušnja je zelo pozitivna ne samo zaradi stikov navzven, ampak da preživiš ves dan skupaj, razposajeno in brez nepotrebne sile. ;JT1 na . a r rrffl agenda i .3 f ifV Ji ARTEDEN - MLADI POZOR! DELAVNICA ZA JAZZ, ki bo potekala v Lonjerju od 13. do 16. julija v okviru Artedna, vabi k udeležbi mlade pevce, ki želijo pridobiti nove izkušnje. Udeležba je brezplačna. Urnik: nedelja 17.30 -19.30; ponedeljek 19-21; torek 19.30 - 22.30, sreda 18.30 -20:00, sledil bo nastop. Že 32 let se Benetke za en dan spremenijo v velik oder za zborovsko glasbo z naravnim, veličastnim ozadjem enega od najlepših mest na svetu. Društvo za razvoj zborovskih dejavnosti v Venetu ASAC namenja ta dogodek ne samo krajevnim zborom, a tudi zborovskim društvom iz sosednih dežel, zato se tudi člani združenja USCI Furlanije Julijske Krajine in Zveze slovenskih kulturnih društev lahko udeležijo te enkratne in neobičajne pevske izkušnje. Program sestavljajo trije vsebinski sklopi. Prvi je namenjen zborovskim zasedbam z ljudskim ali posvetnim programom, ki oblikujejo glasbene sporede na trgih in v suge-stivnih lokacijah. Prireditelji porazdelijo mesto na štirideset delov in dodelijo vsakemu zboru prostor za izvedbo polurnega programa. Drugi del nastopa pa se odvija po vnaprej določeni poti kot glasbeni sprehod po mestu. V drugi vsebinski sklop spadajo zbori z nabožnim programom, ki oblikujejo koncerte v cerkvah v sodelovanju z beneško Patriarhalno škofijo. Ti zbori sodelujejo pri bogoslužju v desetih cerkvah v središču mesta, nakar imajo na razpolago pol ure za izvedbo prostega nabožnega sporeda v koncertni obliki. Tretji sklop sestavljajo solidarnostni koncerti z ljudskim programom, ki jih zbori izvedejo v bolnicah in v domovih za ostarele. Vsi zbori so potem vabljeni, da se udeležijo pevskega maratona z izmeničnim nastopom na enem od glavnih odrov v najznamenitejših položajih. NASI USTVARJALCI V DRUGIH OKOLJIH Lara Komar Začelo se je v društvu... Med kratkim poletnim premorom se je našemu vabilu na klepet odzvala gledališka igralka Lara Komar, ki ima za seboj kar nekaj uspešnih gledaliških sezon. Odskočna deska za njeno umetniško pot pri tržaškem SSG ter drugih slovenskih in italijanskih gledališčih je bila v rani mladosti društveni oder, kjer je kot mlada igralka pridobila prve izkušnje in veliko ljubezen do gledališča. Začelo se je v društvu... Njen začetek v gledališču sega v obdobje, ko je bila stara trinajst let. Takrat je v Bazovici obiskovala društveni gledališki krožek. Nastopila je v zaključni produkciji »Ka-šne kašne same tašne« v režiji Tatjane Turko in tako prvič stopila na društveni oder. Po končani višji šoli je nadaljevala s študijem ko-munikologije na Tržaški univerzi in ga zaključila z diplomsko nalogo s področja kulturnega marketinga, ki jo je pripravljala v sodelovanju z Slovenskim stalnim gledališčem. Med študijem se je začela učit solo petja, ljubezen ki jo je gojila že od rane mladosti. V istem obdobju se je prijavila na avdicijo za vstop na »Accademio Teatrale Citta di Trieste« in je bila takoj sprejeta na dvoletni študij. Poleg tega ji je direktor Antonio Salines že na avdiciji ponudil vlogo v igri »Io e Annie« po filmu Woodija Allena, s katero je skupina gostovala v Bariju, na Sardiniji, v Bolo-gni, Genovi, Caserti in številnih drugih krajih po Italiji. To je bila njena prva profesionalna izkušnja in s tem se je začelo njeno sodelovanje z gledališčem La Contrada. Zaradi gostovanj, ki so trajala polna dva meseca je zamudila lek- cije na Akademiji, a to ji ni preprečilo, da je uspešno dokončala študij. Srečno naključje po končanem študiju... Po zaključenem univerzitetnem študiju je na Deželo vložila prošnjo za opravljanje »work experinca« oz. delovne prakse pri Slovenskem stalnem gledališču. Študij komu-nikologije je bil dobra osnova za delo v organizaciji in v odnosih z javnostjo, čeprav je bila njena želja igranja v gledališču še vedno zelo živa. Očarana je bila nad njim, a se ji je zdelo izven obsega realnosti. Ravno takrat je Dežela ukinila namenska sredstva za usposabljanje mladih po diplomskem študiju in zaradi tega je Lara ubrala drugo pot. Naključja in življenjske okoliščine so jo tako privedle do prvih igralskih vlog v SSG. Začelo se je z otroško predstavo Snežna kraljica v režiji Marka Sosiča, nato s prvo izkušnjo na velikem odru v Goldonijevi komediji II Cam-piello. Izkušnje v drugih okoljih Preteklo sezono jo je Koprsko gledališče povabilo, da bi sodelovala v avtorski predstavi Iztoka Mlakarja po Mo-lierovih motivih »Duohtar mod mus« v režiji Vita Tauferja. Predstava je v pretekli sezoni prejela veliko priznanj na raznih slovenskih festivalih (med drugimi: na Tednu slovenske komedije v Celju in Tednu slovenske drame v Kranju) in še vedno žanje veliko uspehov. Pred kratkim so slavili ze 100 ponovitev. Pred dvema letoma se je uspesno udeležila daljšega intenzivnega seminarja na Guildhall School of Music & Drama v Londonu (na kateri sta diplomirala Orlando Bloom in Ewan McGregor!!!). Šola neposredno sodeluje z gledališčem »National Theatre« in prinaša obilo novih izkušenj mladim talentom, ki iščejo nove izzive. Rada se spominja gostovanj v Istanbulu in Sankt Pe-terburgu, kjer je SSG postavil na oder grško tragedijo Bak-hantke. Ena izmed nenavadnih in enkratnih izkušenj je bila tudi atmosferska predstava v Acquamarini, ki se je v celoti odvijala v bazenu. Tako igralci kot publika so bili v vodi. Predstavo je spremljal orkester z živo glasbo, posebno atmosfero pa pri takih predstavah ustvarjajo se svetlobni in drugi posebni efekti. Načrti za bodočnost... Tudi letos se Lari obeta delovno in ustvarjalno poletje. Prvič bo sodelovala na Mittelfestu v Čedadu in sicer s produkcijo Slovenskega stalnega gledališča "Hči zraka" Hansa Magnusa Enzesbergerja v režiji Janusza Kice. Prav s to predstavo bo SSG tudi letos prisotno na tržaškem poletnem festivalu Teatri a Teatro in na Primorskem poletnem festivalu. V juliju načrtuje še snemanje kratkometražca na Tržaškem, septembra pa bo nadaljevala z že začetimi vajami za Shakespearov "Vihar" v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor, SSG, Mladinskega gledališča Ljubljana in Cankarjevega doma s premierno uprizoritvijo v Mariboru ter ponovitvami v Ljubljani in Trstu. Poletje bo namenila tudi intenzivnemu študiju solo petja, saj jo septembra čaka diploma, državni izpit na Kon-servatoriju Tartini v Trstu. Velikih načrtov glede same kariere ne dela, raje načrtuje svojo osebno rast in stalno pridobivanje novih znanj in izkušenj, ker je prepričana, da je delo najboljša pot do uspeha. Nasvet mladim, ki bi radi uresničili svoje gledališke sanje... Mladi v gledališče vnašajo energijo. Izkušnje so nepogrešljive in dragocene, a začetniška zagnanonost in mladostniška "naivnost" morata v umetniku ostati tudi kasneje, ko osebno in umetniško (od)raste. OD NEDELJE, 20.7. DO SOBOTE, 26.7.2008 V DIJAŠKEM DOMU V PORTOROŽU (Sončna pot 20, 6320 Porto-rož-SLO) Obveščamo udeležence, da je prihod v Dijaški dom v Portorož predviden dne 20.7. ob 14. uri. V petek, 25. 7. in v soboto, 26.7.2008 sta predvidena zaključna koncerta. (Kraj bomo sporočili ob začetku tabora). Starši prevzamejo udeležence po koncertu, ko se campus tudi uradno zaključi. OD NEDELJE, 27. JULIJA DO SOBOTE, 2. AVGUSTA 2008 V MLADINSKEM ZDRAVILIŠČU IN LETOVIŠČU NA DEBELEM RTIČU (Jadranska cesta 73, 6280 Ankaran-SLO) Obveščamo udeležence, da je prihod na Debeli rtič predviden v nedeljo, 27. julija 2008 med 16. in 17. uro. Prosimo, da s seboj prinesete manjšo škatlo iz trde lepenke za fotografsko delavnico. Naj ne pozabijo na brisače za osebno higijeno in kopanje ter kopalke. V soboto, 2. avgusta 2008 ob 12.30 bo v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču otvoritev razstave izdelkov, ki jo bodo pripravili udeleženci. POLETNE USTVARJALNE D€LAVWTCE m OD PONEDELJKA, 21. JULIJA DO SOBOTE, 26. JULIJA 2008 V CENTRU ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI V RAKOVEM ŠKOCJANU (Rakov Škocjan 2, p.p. 63, 1380 Cerknica) Odhod avtobusa bo v ponedeljek, 21. 7. 2008 ob 8. uri izpred Kompasa na Fer-netičih (SLO). Udeleženci naj s seboj prinesejo dve brisači in manjšo škatlo iz trde lepenke za fotografsko delavnico. Starše vabimo na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 26. 7. ob 11. uri. Po prireditvi otroci odidejo v spremstvu staršev. Uradi Z S K D so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 13. 07. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Mladim in za mlade Mladi so kategorija, ki se s časom spreminja. Pojmovanje mladine in mladosti se razlikuje tudi v današnjem času, saj se otrok v manj razvitih državah prej sooča z nehumanimi delovnimi razmerami sodobne družbe, ki izkorišča bolj poceni delovno silo. Otrok iz razvitega sveta se bo tako igral z nogometno žogo, ki jo je sešil njegov vrstnik v Pakistanu ali v kaki drugi azijski državi. Mladi so pred štiridesetimi leti prišli v ospredje, ker so se najprej po univerzah in kasneje nasploh začeli pojavljati kot subjekt, ki želi v družbi svoje mesto. Mladi so leta 1968 želeli priti na dan s svojim pogledom na svet, želeli so postati protagonisti in torej bili so pripravljeni delovati za spremembo družbe. V fenomen leta 1968 spada tudi preporod znotraj mlajših katoliških krogov. V Italiji je namreč v tem času nastala tudi skupnost sv. Egida, ki se danes aktivno, in lahko bi rekli še vedno z mladostniško zagnanostjo, uspešno zavzema za pomoč šibkejšim, za medverski dialog in tudi s posredovanjem kot mediator v kriznih žariščih. Geslo »Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče«, ki je bilo vodilo študentskih gibanj leta 1968, je zgolj utopija, če se za nemogoče ne potegujemo dan za dnem. Za mlade je potrebno, da zbirajo izkušnje v krogu drugih mladih. Pogovor, diskusija, argumentacija stališč so v mladih letih igra, ki omogoča, da lahko kot zreli člani družbe sploh sodelujemo v »veliki igri« civilne družbe in/ali politike. Mladim je treba nuditi možnost, da te sposobnosti razvijajo in da se iz mladega človeka formira zrela osebnost. Biti mlad v našem okolju nudi nešteto možnosti. Treba se je le ozreti okoli nas in pogledati, kaj tudi naša skupnost nudi mladim. Nekaj tovrstnih informacij smo zbrali v tej številki i.podlist-ka, sicer pa mladi - bodite realisti in zahtevajte nemogoče! In to ne le poleti. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Poletni pogovor Poletni pogovor s predsednikom Slovenske prosvete Marijem Maverjem 1) Poletje je čas oddiha, a tudi čas načrtovanja in obračunov opravljenega dela. Zal poletje ni za nas čas oddiha. Načrtovati moramo za prihodnost in tudi pripravljati tekoče prireditve, kot so Draga, Draga mladih, razni tečaji. Veliko dela imajo tudi naše članice s poletnimi prireditvami ob raznih praznikih. In ker so poleti ljudje na dopustu, je dela za tiste, ki ostajajo doma, kar precej. 2) V poletnem času ponuja Slovenska prosveta bogato ponudbo pobud namenjenih mladini.... Glavne poletne ponudbe so Gledališki tečaj za najmlajše v juniju in Draga mladih v izvedbi MOSPa v juliju in septembru. Seveda pa so mladi angažirani tudi v svojih društvih in v drugih dejavnostih (pripraviti morajo recimo svoje glasilo RAST, ki izhaja kot priloga Mladike). 3) Kako se pri Slovenski prosve-ti pripravljate na novo sezono? Kot zveza skrbimo predvsem za skupne pobude splošnega značaja, kot je recimo Gledališki vrtiljak, ki bo letos že enajsti, pomagamo članicam materialno in koordiniramo, kolikor je mogoče, dejavnosti. Skrbimo pa tudi za delovanje na osrednjem sedežu na Doni-zettijevi ulici, kjer imajo redne dejavnosti nekatere organizacije kot DSI, MOSP, SKK in druge. Zelo nam je do tega, da ohranimo živ naš center v središču mesta. 4) V programu naslednje sezone spadajo Koroški dnevi na Primorskem Primorski oziroma Koroški kulturni dnevi so izmenična kulturna prireditev, ki jo že več kot četrt stoletja prirejamo KKZ iz Celovca, ZSKP iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta. Letos oktobra bodo gostje v našem zamejstvu razne skupine in posamezniki s Koroškega. Prireditev se bo odvila v tednu od 4. do 11. oktobra. Gre torej za prireditev, ki zaobjema ves obmejni prostor od Milj do Trbiža na italijanski strani in ce- • •• lotno Koroško. 5) Pa še "obvezno" počitniško vprašanje: kako boste dopustovali? Čimbolj delovno! PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! Pogovor z Raffaello Petronio 1) Slovenska prosveta je letos pripravila tudi pestro ponudbo dejavnosti za mlade. Kako je do tega prišlo? Letos so Slovenska prosveta, nekatera včlanjena društva in Zveza cerkvenih pevskih zborov posvetili pozornost mladim in sicer s pobudo "Poletje za mlade", to pa zato, ker se zavedajo, da smo mladi tisti, ki lahko gradimo boljšo bodočnost v našem okolju in tudi izven naših ožjih meja. Zato je pomembno investirati v ponudbe za mlade. 2) Nekaj pobud je že za nami, med temi tudi Gledališki teden in Draga mladih Tako je. Prva pobuda je bil kratek tečaj za animatorje gledaliških skupin, ki se je odvijal 6. in 7. junija v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Na njem so predavali Gregor Geč, Maja Gal Štromar, Lučka Susič in Beti Starc. Mini-tečaj je bil po besedah udeležencev zelo zanimiv in koristen, se posebno za tiste, ki v domačem društvu vodijo mlado gledališko skupino in si morajo pomagati, da z malo denarja in veliko fantazije pripravijo kar vse, od teksta do kostumov. Pravkar pa se je zaključila tudi osrednja prireditev te poletne ponudbe, in sicer "18. Draga mladih", ki se je letos odvijala med Gorico in Novo Gorico, Letošnja tema za je bila medkulturni dialog, ki so jo gostje in udeleženci na dveh okroglih mizah zanimivo razvili in jo bodo zaključili na tretji okrogli mizi, ki bo 6. septembra na Opčinah. 3) Do konca poletja je še nekaj tednov in torej še nekaj pobud se bo zvrstilo vse do prvih jesenskih tednov. Do konca poletja se bo zvrstilo še kar nekaj prireditev. Ljubitelji petja se lahko prijavijo na mednarodni pevski seminar namnenjen predstavnikom manjšin iz vse Evrope - "Voices of Europe". Seminar bo sredi avgusta pri Lužiških Srbih v Nemčiji. Za podrobnejše informacije sva vam na voljo Mirjam Malalan (tel: 3488403525) in Raffaella Petronio (tel: 3397046331). Mladim pevcem, glasbenikom in plesalcem pa bo tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov pripravlja intenzivni pevsko-plesni seminar, posvečen duhovni glasbi in plesu. Za informacije sem na voljo tudi po elektronski pošti (shedira@hotmail.com). No, prvi tedem septembra bo na vrsti Draga mladih, "Poletje za mlade" pa se bo zaključilo s skupnim izletom na Vseslovensko mladinsko srečanje v Stično 20. septembra. trst Danes, 13. julija, bo na Vejni potekala Ciril-Meto-dova nedelja. Pri maši, ki jo bo ob 17. uri daroval tržaški škof Evgen Ravignani, bo pel hovih staršev ali varuhov, tudi drugi. Cena znaša 40 evrov. Za romarski izlet je možen vpis do srede, 16. julija. Za podrobnejše informacije so na voljo na telefonski številki 040-220693 in 3479322123. združeni zbor ZCPZ. Sestre noterdamke iz Sv. Križa pri Trstu ^ ^ obveščajo, da se pri Slom- videm škovemu domu v Sv. Križu — pripravljajo na sprejem M .i JVKNSIiA otrok in mladih, prijavljenih rtu jm i-. ■ a za 0ra(0rjjj y b0 potekal od ponedeljka, 14. julija do petka 18. julija. Ani-matorji bodo poskrbeli, da se bodo zvrstile igre in razne delavnice. Otroci bodo lahko videli, kako se pečejo razne vrste kruha, v popoldanskih urah pa bodo pod mentorstvom gospe Anice Pahor iz gline izdelovali keramične predmete. Zadnji dan, 18. julija, bo pod večer zaključna prireditev z razstavo. V soboto, 19. julija, pa bo romarski izlet na Sv. Višarje in na Belopeška jezera. Romarskega izleta se lahko udeležijo poleg otrok, nji- Informacije za vse prej omenjene pobude bo vse poletje nudila Slovenska prosveta v svojih uradih v ulici Donizetti 3 (od 9.00 do 17.00, ob sredah dopoldne je sedežu in na telefonski številki 040 370846 na voljo Tatjana Oletič) ter preko kontaktnih oseb. 4)Dogodek, ki dejansko naznanja začetek nove sezone tudi na mladinskem področju pa je jesenski del Drage mladih... Jesenski del Drage mladih se bo odvijal v Finžgarjevem domu na Op-činah prvi teden septembra. V soboto 6. septembra se bo Draga mladih zaključila s tretjo okroglo mizo na temo medkulturnega dialoga, že od ponedeljka 1. septembra pa se bo odvijal Festival mladinske kreativnosti Drage mladih z zelo bogato tedensko ponudbo delavnic za vse okuse. Pridite, ne bo vam žal! Dan slovenske kulture 2008 - slika: KROMA 36. literarna nagrada revije Mladika - slika: KROMA Tečaj za gledališke animatorje na Opčinah Draga mladih 2008 Rotary club iz Čedada bo v nedeljo, 20 julija, ob ll.uri daroval cerkvici v Landarsld jami lesene reprodukcije kipov iz 18. stoletja, ki jih hranijo v Škofijskem muzeju v Vidmu. Novi kipi so delo umetnika Renata Gentilinija, ki je reproduciral originalne ekipe sv. Janeza Krstnika, sv. Evangelista in sv. Štefana , ki jih je ustvaril kobariški umetnik Jernej Vrtav, ki je deloval v 18. stoletju tako v Benečiji kot v drugih krajih Furlanije. Kipe bo blagoslovil generalni vikar videmske nadškofije msgr. Giulio Gher-bezza. Prireditev so organizirali poleg čedaj-skega Rotaryja še krajevna župnijska skupnost in društvo Landarska jama. Draga mladih je tudi druženje mladih 20 Nedelja, 13. julija 2008 NEDELJSKE TEME / manjšine - Estonski predsednik iz protesta zapustil kongresno dvorano Na ugrofinskem srečanju spor zaradi Rusov v Estoniji Kulturni center v Hanti Mansijsku, kraj srečanja ugrofinskih jezikov svet evrope - Manjšinski ali regionalni jeziki Objavili priporočila Nemčiji in Nizozemski Odbor ministrov Sveta Evrope nadaljuje z obravnavo tretjega ciklusa poročil o stanju manjšin v državah članicah, gre za poročila, ki ga države pripravljajo vsako četrto leto in ga potem najprej preverja strokovna komisija oziroma odbor neodvisbih strokovnjakov, ki tudi obišče državo, da preveri stanje manjšin na terenu; strokovnjaki svoje sklepe in tudi morebitne ugovore države posredujejo odboru ministrov, ki na tej osnovi sprejme priporočila državi članici. Gre za postopek, ki ga določa Evropska listina za zaščito manjšinskih ali regionalnih jezikov in h kateremu so zavezane države, ki so ratificirale to konvencijo. Sedaj je v teku že tretji ciklus preverjanja, seveda začenši s tistimi državami, ki so konvencijo ratzificirale med prvimi. Med temi sta tudi Nemčija in Nizozemska in 9. julija je Odbor ministrov objavil priporočila v zvezi s tema dvema državama. Glede Nemčije je Svet Ministrov Sveta Evrope najprej ugotovil, da so tri- je manjšinski jeziki resno ogroženi. Gre za spodnjo lužiškosrbščino, ki jogo-vorijo v nemški zvezni državi Brandenburg, ter za obe varianti frizijšči-ne (severna frizijščina in frizijščina v Saterlandu). Svet Evrope predlaga Nemčiji, naj te tri manjšinske jezike zaščiti s posebno zakonodajo. Ta zakonodaja bi morala še zlasti zagotoviti osnovno in srednjo šolo v teh manjšinskih jezikih, vsebovati pa bi morala tudi ukrepe za rabo teh jezikov na radiu in televiziji. Svet Evrope tudi spodbuja Nemčijo, naj izboljša izobraževalne pogoje v gornji lužiškosrbščini, v spodnji nemščini in v romskem jeziku in naj v ta namen poskrbi za ustrezna sredstva. Zadnje priporoočilo pa zadeva javno upravo: Svet Evrope želi, da bi Nemčija omogočila rabo manjšinskih jezikov v odnosu z javno upravo in na sodiščih. V Nemčiji je na osnovi Evropske listoine zaščitenih sedem jezikov: danščina, obe frizijščini, gornja in spodnja lužiškosrbščina, spodnja nemščina in romski jezik. Glede Nizozemske odbor ministrov Sveta Evrope najprej opozarja haaške oblasti, naj ukrepajo v korist fri-zijščine, prei čemer so še zlasti potrebni aktivni ukrepi za izboljšan je učenja jezika in učenja v jeziku na vseh ravneh ošolanja oziroma izobraževanja. Poleg tega Savet Evrope upozarh-ja, da bi morali pravico do rabe frizij-ščine uvesti tudi v izpostavah državnih agencij na ozemlju Frizije. Odbor ministrov Sveta Evroope je tudi pozval nizozemske oblasti, naj razvijejo nacionalno jezikovno politiko za limburški jezik in za spodnjo nemščino; tudi tu opozarja, da je glavni problem šolanje v teh jezikih oziroma uvajanje učenja jezikov v šolo. To velja tudi za romski jezik in Svet Evrope poziva oblasti, naj uvedejo posebne strukture, ki bodo zadolžene za dialog s predstavniki romske skupnosti z namenom, da se ohrani in pro-movira njihov jezik. Na kraj Hanti Mansijsk smo postali pozorni v zadnjih junijskih dneh, ko je v tem sibirskem mestu, ki je bilo v Stalinovih časih taborišče za politične jetnike, predsednik slovenske vlade Janez Janša vodil vrh EU - Ruska federacija. Marsikdo se je takrat spraševal, zakaj so Rusi organizirali to srečanje v tako odročnem kraju. Za odgovor je vedel malokdo: ruska federacija je vrh z EU povezala s kongresom ugrofinskih jezikov, ki je potekal takoj po vrju z Evropsko unijo prav v tem sibirskem mestu. Ugrofinski kongres pa ni bil tako uspešen kot evropsko-ruski vrh. Ze med uvodnim zasedanjem je praznično vzdušje zmotil odhod celotne estonske delegacije s predsednikom reublike Tooma-som Hendrikom Ilvesom na čelu. Estonci so zapustili 5. ugrofinski kongres iz protesta, ker je predsednik odbora za zunanje zadeve v ruski dumi Konstantin Kozačev v svojem govoru zelo ostro napadel Estonijo. Sicer je Kozačev svoj napad razširil na vso Evropsko unijo in je vztrajal pri primerjavi med obravnavanjem naroda Mari v Rusiji in Rusov v Estoniji. Kozačev je svoj poseg začel s pojasnilom, da se je Evropski parlament pritoževal ruski dumi zaradi napada na predsednika sveta Marijev Vladimira Ko-zlova, do katerega je prišlo leta 2005. Po mnenju visokega ruskega predstavnika pa EU ni bila enako zainteresirana za pritožbe ruskega prebivalstva v Talinu, ki je lansko legto protestiralo zaradi umika ruskega spomenika iz središča estonske prestolnice na mestno pokopališče. Potem ko je iz protesta zapustil kongresno dvorano, se je Ilves pridružil finski predsedniki tarji Halonen in madžarskemu predsedniku Laszlu Solyomu Kozačeva odgovor na govor estonskega predsednika, ki je prejšnjega dne dejal, da Evropska unija in evropske vrednote zagotavljajo najboljšo zaščito narodnih manjšin. Ruska delegacija je verjetno ta poseg interpretirala kot poziv ugrofin-skim narodom v Rusiji, naj se borijo za neodvisnost, še zlasti zato, ker je estonski predsednik pozval ugrofinske narodi, naj stopajo po » srečni estonski poti.« Predsednik Iltev je poudaril, da lahko samo Evropska unija zaščiti etnične manjšine v Rusiji. »Dežnik Evropske unije je estonskemu, finskemu in madžarskemu jeziku zagotovil nova jamstva, ki jih nikoli prej niso uživali,« je dejal in dodal: »Zato se lahko vprašamo: kako lahko spravimo vse ugrofinske jezika pod dežnik Evropske unije in jih tako zaščitimo?« Finska predsednica Tarja Halonen pa je bila veliko bolj spravljiva, ko je dejala, da želi Finska podpirati jezike in kulture vseh ugrofinskih jezikov. Pozvala je tudi ugrofinske narode, naj pri učenju svojih otrok in mladostnikov namenijo večjo pozornost maternemu jeziku. Pri tem je omenila izreden pomen, ki ga imajo otroške jasli za ohranjanje ogroženih jezikov. »Verjamem, da so ob tolikih ogroženih in majhnih jezikovnih skupinah otroške jasli v jeziku manjšine bistvenega pomena, da zagotovimo, da bodo tudi prihodnje generacije ohranile materni jezik,« je opozorila finska predsednica. Halonenova je tudi dejala, da bo Finska finančno pomagala ugrofinskim narodom, da organizirajo jasli v svojih jezikih, Finski kulturni sklad je v ta namen zagotovil že 1,6 milijona evrov. »Še zlasti smo zaskrbljeni, ker število ljudi, ki govorijo manjšinske jezike, iz generacije v Finska predsednika Tarja Halonen ob obisku muzeja in na izletu z ladjo. Finska predsednica Tarja Halonen je ocenila, da je bil Ilvesov protest spontana reakcija na provokativni govor. Ha-lonenova je tudi dodala, da je bil poseg generacijo nenehno pada.Zato moramo nameniti posebno pozornost tem otrokom in jim omogočiti, da govorijo ma-terni jezik,« je še dejala Tarja Halonen. Katriina Kilpi francija - Nepričakovan rezultat javnomnenjske raziskave Francozi za jezikovno različnost Nov poskus spremembe ustave? Za francoske institucije je vprašanje udejanjanja gesla Enotnost v raznolikosti morda nadležna zadeva, vendar je sodeč po javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil dnevnik Ouest France, sicer dnevnik z najvišjo naklado v državi, to geslo zakoreninjeno v francoski družbi in Francozi želijo, da bi ga Francija uresničevala. Jav-nomnenjska raziskava je pokazala, da se velika večina 68 odstotkov vprašanih opredeljuje za priznanje regionalnih jezikov v francoski ustavi. Predlog poslanca Marca le Fura, izvoljenega v Bretaniji, po katerem naj bi ustavo spremenili in vanjo vključili priznanje regionalnih jezikov, in to že v prvi člen, je v parlamentu vzbudil veliko protestov. Narodna skupščina je sprva predlog sprejela, potem pa ga je senat zavrnil, predvsem po zaslugi izredno aktivne konservativne Academie Francaise, ki jo je leta 1635 ustanovil kardinal Richelieu z namenom, za zaščiti čistost francoščine in da zagotovi formalno zakonsko pod- lago izključitvi vseh regionalnih jezikov. Za veliko večino ljudi pa so »jeziki Francije« del francoskega jezikovnega izročila; zato je prav, da se vrednoti jezikovna raznolikost in da se preneha zatiranje teh jezikov. Kar 68 odstotkov vprašanih Francozov je namreč ocenilo, da bi morali regionalne jezike vrednotiti, samo 16 odstotkov pa jih je izjavilo, da temu nikakor niso naklonjeni. Po vsem tem so aktivisti, ki si prizadevajo za priznanje regionalnih jezikov, napovedali, da bodo v narodni skupščini ponovno sprožili postopek, ter bodo nato prepričevali senatorje, naj ustavno spremembo tokrat podprejo. Kot so pokazale že številne študije in javnomnenjske raziskave, so mlade generacije veliko bolj naklonjene jezikovni raznolikosti v Franciji. Približno 80 odstotkov mladih pod tridesetim letom starosti podpira spremembo ustave, pri prebivalcih srednjih let, med 50. in 75. letom starosti, jih je za spremembo ustave približno 58 odstotkov, medtem ko je med starejšim prebivalstvom (nad 75 let) naklonjenih le polovica. Generacijska razlika je zaznavna tudi pri oceni po poklicih: jezikovni različnosti je naklonjenih 80 odstotkov študentov in samo 54 odstotkov upokojencev. Zagovorniki regionalnih jezikov, ki označujejo senat kot »geronto-skupščino« in Akademijo kot »smešno relikvijo starega francoskega nacionalizma«, pravijo, da javnomnenjska raziskava kaže, kako dve stari inštitu-ciji, ki delujeta samo v centru, zagovarjata vizijo z razdalje, ki je daleč od dejanskega mnenja francoskih državljanov. Ali je regionalni jezik tudi jezik ljudi? Anketa daje pritrdilni odgovor. Uradniki in delavci so večinoma za (75 odstotkov) ter so veliko bolj zavzeti kot menedžerji in prosti poklici (65 odstotkov), kadar gre za zaščito jezikovne različnosti. Osnutek spremembe ustave, ki so ga poslanci sprejeli v narodni skupščini, je senat zavrnil, ker je ocenil, da predstavlja »kršitev nacionalne identitete ene in nedeljive Republike«. Anketa je vsekakor pokazala, da je stališče senata v nasprotju z glavnino francoskih državljanov, ker je pač skoraj 70 odstotkov vprašanih ocenilo, da bi priznanje regionalnih jezikov v ustavi samo potrdilo pomen teh jezikov kot sestavnega dela skupnega izročila francoske republike. S političnega vidika je treba opozoriti, da so vse stranke podprle amandma, čeprav so bili nekateri, to je zeleni, liberalci in socialisti, bolj prepričani, da je reforma potrebna, pri konservativni UMP pa je bila zavzetost nekoliko nižja, a je kljub temu za spremembo ustave glasovalo 65 odstotkov te stranke. Čeprav je bil vzorec pri jav-nomnenjski raziskavi skromen, je mogoče trditi, da so komunistični volivci drugačnega mnenja kot njihovi senatorji, ki so glasovali proti spremembi ustave. Zadnje vprašanje javnomnenj-ske raziskave pa je povpraševalo po oceni, ali so regionalni jeziki vprašanje, s katerimi se ukvarjajo samo na periferiji. Še zdaleč ne. Kar 69 odstotkov prebivalcev osrednje Francije (Pariz in Ile de France) je naklonjenih baskovščini, okcitanščini in breton-ščini, v občinah z manj kot 2.000 prebivalci pa je odstotek nižji, čeprav za malenkost (65 odstotkov). Povedati je še treba, da so jav-nomnenjsko raziskavo izvedli na območjih, kjer ne govorijo regionalnih jezikov, kar je seveda zelo pomembno, saj gre za dejansko oceno Francozov. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 13. julija 2008 21 italija - Razburkane vode v levi sredini Veltroni in Di Pietro na robu dokončnega političnega razkola Rutelli razmišlja o novih zavezništvih Demokratske stranke RIM - Antonio Di Pietro in Demokratska stranka sta na robu dokončne politične »razporoke«. Vodja stranke Italija vrednot je včeraj povedal, da bi brez oklevanj ponovil sredino manifestacijo na rimskem Trgu Na-vona, ki je toliko slabe krvi in polemik povzročila v vse bolj razklani levi sredini. S prireditvijo se ukvarja tudi rimsko tožilstvo, ki preverja, če so bili govori nekaterih nastopajočih obreko-valni. V Demokratski stranki je medtem dvignil svoj glas Francesco Rutelli, ki odkrito poziva Walterja Veltronija k novim političnim zavezništvom, pri čemer ima v mislih Sredinsko zvezo UDC. Di Pietro pravi, da dnevno dobiva od pristašev Demokratske stranke na stotine sporočil, v katerih izražajo podporo njegovi politični usmeritvi. Nekdanji javni tožilec je na srečanju z mladimi somišljeniki zelo hvalil sredino rimsko pobudo in se polemično vprašal, kdaj bo vodja senatorjev DS Anna Finocchiaro na Siciliji ramo ob rami z nekdanjim predsednikom deželne vlade Totojem Cuffarom. Že to priča o zelo napetih odnosih med Di Pietrom in Veltronijevo stranko. Vodja demokratov vsaj včeraj ni polemiziral z Di Pietrom (zame so dosti važnejši ekonomski in družbeni problemi, je dejal), pač pa se je oglasil Francesco Rutelli, ki je bil po hudem porazu na rimskih volitvah dolgo časa tih. Bivši župan je prepričan, da so v opoziciji potrebna nova zavezništva. Rutelli, ki ni bil nikoli navdušen nad volilnim zavezništvom z Di Pietrom, ima v mislih Pier Ferdinanda Casinija in njegovo UDC. Na to možnost je pred kratkim namignil tudi bivši zunanji minister Massimo D'Alema, ki še vedno računa na dialog s Silviom Ber-lusconijem glede institucionalnih reform, začenši z volilno zakonodajo. Veltroni očitno noče frontalnega spopada z Di Pietromi, zato se je včeraj raje ukvarjal z gospodarskimi težavami, ki pestijo italijanske družine. To je naredil na dan, ko se je cena naftnih derivatov tudi pri nas, kot marsikje v Evropi, znova dvignila, kar je posledica novega višanja cen nafte. Še enkrat je pozval vlado, naj opusti vsakodnevne žolčne polemike s sodniki in naj se raje posveti realnim problemom ljudi. Veltroni je tudi pozval vladno večino, naj v sklopu proračunskega manevra opusti načrtovano klestenje finančnih izdatkov za sile javnega reda. Sredina manifestacija na rimskem Trgu Navona je še vedno predmet spora med Antoniom Di Pietrom in Demokratsko stranko kroma sidney - Svetovno srečanje katoliške mladine Papež se bo opravičil za spolne zlorabe v avstralski cerkvi SIDNEY - Papež Benedikt XVI. je včeraj na poti v Avstralijo, kar bo njegov deveti obisk izven Italije, napovedal, da bo svoj obisk izkoristil za opravičilo za spolne zlorabe, ki so se zgodile v avstralski katoliški cerkvi. Vzbuditi pa želi tudi zavest o podnebnih spre-membah.»Premisliti moramo, kaj je pomanjkljivega v našem obnašanju in kako lahko to preprečimo, zdravimo in pomirjamo. To je bistvena vsebina tega, kar bomo povedali, ko se bomo opravičili,« je novinarjem na letalu na poti v Avstralijo povedal še papež. »Biti duhovnik je nezdružljivo s spolnimi zlorabami, takšno vedenje nasprotuje svetosti,« je v letalu dodal papež. Benedikt XVI. pa se bo v okviru svojega obiska dotaknil tudi podnebnih sprememb. Kot je pojasnil, je potrebno ljudi zaradi podnebnih sprememb spodbuditi k spremembi življenjskega stila. Politiki morajo dati odgovore na ekološke izzive, pa je v luči srečanja sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8), ki je ta teden potekalo v japonskem Tojaku, je še dejal papež. Ekološke teme bodo tudi na 23. svetovnem dnevu mladih v središču pozornosti, »ker imamo odgovornost do stvarjenja,« je dodal papež. Benedikt XVI. je povedal tudi, da je cerkev na Zahodu v krizi, vendar njen pomen ne upada. Kot je dejal, je glede njene prihodnosti optimističen. (STA) Papež pred odhodom na obisk v Avstralijo ansa Berlusconiju prstni odtisi evroposlancev STRASBOURG - V znak protesta proti politiki italijanske vlade do Romov je okoli 120 poslancev Evropskega parlamenta poslalo Silviu Berlusconiju svoje prstne odtise. Med njimi so predstavniki različnih političnih skupin, od komunistov do socialistov, liberalcev in Zelenih.»Pozivamo italijansko vlado, naj se odreče zbiranju prstnih odtisov Romov, še posebej otrok, saj predstavlja takšen ukrep očiten primer diskriminacije na podlagi rasne in etnične pripadnosti,« so v pismu, ki so ga opremili s svojimi prstnimi odtisi, zapisali evropski poslanci. Varnostni svet ZN ni obsodil Mugabeja NEW YORK - Predlog resolucije za uvedbo sankcij proti režimu predsednika Zimbabveja Roberta Mu-gabeja je bil v petek v Varnostnem svetu ZN poražen. Za ameriški predlog resolucije je namreč glasovalo devet držav, Rusija in Kitajska pa sta glasovali proti. Mugabe je v odzivu že pozdravil takšno odločitev. Negativna glasova Rusije in Kitajske, ki pomenita veto, sta bila ključna za neuspeh resolucije, za katero je glasovalo devet držav članic VS ZN. To so bile ZDA, Velika Britanija, Francija, Hrvaška, Kostarika, Panama, Italija, Belgija in Burkina Faso. Indonezija se je vzdržala, proti pa sta glasovali še Južnoafriška republika, ki je vodila opozicijo proti sankcijam, ter Vietnam in Libija. Ameriški veleposlanik Zalmay Khalilzad je to zavrnil in dejal, da v Zimbabveju ni nobenega resnega političnega dialoga. Po njegovih besedah ni nobenega dvoma, da položaj v Zimbabveju vpliva na mir in varnost v regiji. Khalilzad je povedal, da je še posebej razočaran, ker se je Rusiji pri vetu pridružila Kitajska. V Milanu je umrl Gianfranco Funari MILAN - V starosti 76 let je umrl Gianfranco Funari, ki ga nekateri imajo za prenovitelja italijanske televizije, drugi pa za človeka, ki je v TV programe vnesel vulgarnost in slab okus. Skratka sporna osebnost, ki je bil med televizijskimi gledalci vsekakor precej priljubljen zaradi svoje neposrednosti. Funari se je rodil v Rimu, svojo kariero je začel kot kabaretist, sodeloval je z RAI in z Mediasetom, ki ga je po prepiru s Silviom Berlus-conijem odslovil. koroška - Srečanje pri Najevski lipi Danilo Türk o velikem pomenu solidarnosti ČRNA NA KOROŠKEM - Na vsakem koraku moramo nenehno skrbeti, da ne pride do pojavov, ki bi kakorkoli omajali zaupanje v pravno državo, je v nagovoru na včerajšnjem srečanju državnikov pri Najevski lipi poudaril slovenski predsednik Danilo Türk. »Če je za to potrebno, da ministri in drugi politiki od časa do časa ne zamudijo prilike molčati, je to dobro.« Predsednik je kot slavnosti govornik na Ludarnskem vrhu pri Najevski lipi ob 18. srečanju državnikov spomnil na vrednote dialoga in solidarnosti. Pomen vrednote dialoga je v tem, da se usedemo za mizo in se pogovorimo o vseh odprtih vprašanjih. Ta pogovor pa mora biti sproščen in brez zlih namenov, je poudaril Türk. Po mnenju predsednika Slovenije pogovor mora teči v smeri najboljših želja, da bi dosegli najboljše rešitve za naš bodoči razvoj. Poudaril je tudi, da moramo vrednoti dialoga in solidarnosti razvijati nenehno, predvsem pa se solidarnost razvija na različnih ravneh in na različne načine. Danilo Türk bumbaca Kot primer dobre solidarnosti v Sloveniji je Türk izpostavil solidarnost ob nedavni tragični nesreči na reki Savi pri hidroelektrarni Blanca. »Ta solidarnost, ki jo imamo, nam daje zagotovilo, da bomo tudi v bodoče uspešno premagovali vse izzive in ovire, ki so pred nami,« je dejal.Delati moramo trdno, znati moramo dobro misliti oz. misliti v skupno dobro, v duhu solidarnosti in medsebojnega razumevanja, brez zlih namenov in v skupno dobro vseh slovenskih državljanov, je poudaril še Türk. (STA) postojna - Govor predsednika slovenske vlade Janez Janša dejansko začel volilno kampanjo stranke SDS POSTOJNA - V Sloveniji se rišeta dve alternativi: ena vodi v razvoj in sodelovanje, druga pa v staro izključevanje, je na srečanju vodstev lokalnih odborov SDS dejal predsednik stranke in premier Janez Janša. Drugim strankam predlaga, naj spremenijo statute in določijo nezdružljivost vodstvenih funkcij v stranki s položaji v nadzornih svetih podjetij. Kot je spomnil premier, je SDS kljub zaposlenosti s predsedovanjem EU »kot prva politična sila na Slovenskem pred nekaj dnevi predstavila tako program za prihodnost kot tudi vodilno ekipo, ki lahko v prihodnjih štirih letih uresniči«. Nasproti tega programa po njegovo »zaenkrat še ne stoji noben drug program s kompletno ekipo, obstaja nekaj napovednih stavkov z dvopičjem, vendar nadaljevanja ni še nikjer«. Janša je v svojem govoru poudaril uspešnost Slovenije v zadnjem obdobju, ki se po njegovo kaže v visoki gospodarski rasti - ta je ostala visoka kljub napovedim o recesiji -, v 10.000 na novo Janez Janša arhiv ustvarjenih delovnih mestih in približevanju povprečni stopnji razvitosti EU. Premier je še dodal, da »v tem času v nasprotju s tem, kar se lažno poroča praktično vsak dan v naših medijih, Slovenija ni beležila najvišje inflacije v EU«. Janša je spomnil še, da mandat te vlade ni trajal štiri leta, ampak bistveno manj, saj je bilo »na tisoče ljudi v Sloveniji neposredno obremenjenih tudi z vodenjem EU«. Tudi v tem predsednik slovenske vlade vidi razloge, da »je morda kakšna stvar ostala na pol poti«. Kljub temu je prepričan, da ob številnih konkretnih zavezah koalicijske pogodbe »ni ostalo veliko neuresničenega«. Ocenil je še, da »kot zdaj kaže, bo koalicija, ki jo je sestavila v začetku tega mandata SDS, prva koalicija v zgodovini Slovenije sploh, ki bo zdržala do konca mandata, kljub vsem težavam«. Predsednik SDS je prepričan, da je Slovenija pripravljena izzive prihodnosti sprejeti kot priložnost, verjame pa tudi, da je blaginja za vse uresničljiv cilj, pri čemer je ob pogoju gospodarske rasti treba zagotoviti tudi skrb za človeka in za trajnostni razvoj. Premier se je dotaknil tudi položaja v gospodarstvu, zlasti v gradbeništvu in trgovini, kjer »je nekaj velikih igralcev ali pa ponekod samo eden, ki si skušajo prikrojiti pravila igre po svoje«. »V prejšnjih mandatih jim je bilo to dopuščeno. Tudi če se je formalno nekaj od tega prepovedalo, se ni sankcioniralo,« je ocenil Janša in zbrane spomnil na oglas podjetja Smelt iz začetnega obdobja slovenske tranzicije. (STA) 22 Nedelja, 13. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it košarka - Od jutri do 20. julija v Atenah kvalifikacijski turnir za nastop na OI Slovenci za eno od treh prostih mest Glavni favoriti so Grčija, Portoriko, Hrvaška, Brazilija, Nemčija in tudi Slovenija ATENE - Slovenija, Brazilija, Hrvaška, Nemčija, Grčija, Portoriko in Kanada so papirnati »tigri« bližnjega kvalifikacijskega turnirja za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, ki ga bo od jutri do 20. julija gostila osrednja atenska dvorana OAKA, poleg njih pa bodo nastopili še Zelenortski otoki, Kamerun, Južna Koreja, Libanon in Nova Zelandija. Tri najboljše reprezentance iz grškega turnirja se bodo pridružili Angoli, Argentini, Avstraliji, Kitajski, Iranu, Litvi, Rusiji, Španiji in ZDA, ki so si že pred časom na številnih uradnih turnirjih pod okriljem Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) zagotovili nastop na olimpijskih igrah od 8. do 24. avgusta v kitajski prestolnici. Prvi favorit turnirja bo zagotovo domača izbrana vrsta. Izbranci Panajotisa Ja-nakisa so blesteli v pripravljalnem obdobju, Theo Papalukas, Dimitris Diamantidis in druščina so v tej konkurenci daleč najmočnejši, za nameček pa bodo nastopili na domačem parketu, kjer jih bo vseskozi podpirala armada privržencev. Grki so v pripravljalnem obdobju najprej v velikem slogu slavili zmago v nemškem Bambergu, potem ko so premagali Slovence in Portori-čane, na nedavnem domačem turnirju Akropolis pa so ugnali Brazilce, Avstralce in v finalu še Hrvate. Za preostali dve prosti mesti se bodo potegovali Slovenija, Nemčija, Hrvaška, Brazilija, Portoriko in Kanada. Slovenija bo na turnirju nastopila brez številnih najbolj znanih igralcev, z Matjažem Smodišem, Benom Udrihom, Boštjanom Nachbarjem in Primožem Brezcem bi bil veliki met zagotovo lažje dosegljiv. Manj kadrovskih težav ima Nemčija, kjer se bo znova vse »vrtelo« okoli čudežnega Dirka Nowitzkija. Hrvaškemu strategu Jasminu Repeši največ težav povzroča poškodba ideologa igre Zorana Pla-niniča, njegova morebitna odsotnost bi lahko precej skazila visokoleteče načrte. Por-toriko bo ena najbolj izkušenih reprezentanc na atenskem turnirju. Na pripravljalnih tekmah so zelo nihali, a hkrati dokazali, da so sposobni premagati sleherno reprezentanco. Brazilci bodo v grški prestolnici nastopili brez prvega zvezdnika Leandrinha Barbose. Temnopolti strelec iz moštva Phoenix Suns je domnevno poškodovan in ima velike težave s kolenom, nedavni posnetek na spletni strani youtube.com pa je razkril, da je bil na »pikniški tekmi« v krogu prijateljev v ameriškem nogometu v odlični kondiciji. Kanada, tekmica Slovenije v prvem delu tekmovanja, je v četrtek v Hamburgu z odlično igro premagala Nemčijo in pokazala velike apetite po uvrstitvi na olimpijskem turnirju. SLOVENIJA: Željko Zagorac, Jaka Lakovič, Jaka Klobučar, Sani Bečirovič, Rašo Nesterovič, Goran Dragič, Uroš Slo-kar, Nebojša Joksimovič, Emir Preldžič, Domen Lorbek, Dragiša Drobnjak, Miha Zupan, selektor Aleš Pipan. Skupine in spored Skupina A: Grčija, Libanon, Brazilija Skupina B: Nova Zelandija, Kapverdski otoki, Nemčija Skupina C: Slovenija, Kanada, Južna Koreja Skupina D: Hrvaška, Kamerun, Portoriko Opomba: v četrtfinale se uvrstita prvouvrščeni reprezentanci. Spored: jutri: 12.00 Nova Zelandija - Zelenortski otoki, 14.30 Slovenija - Južna Koreja, 18.30 Hrvaška - Kamerun, 21.00 Grčija - Libanon pojutrišnjem: 12.00 Slovenija - Kanada, 14.30 Zelenortski otoki - Nemčija, 18.30 Kamerun -Portoriko, 21.00 Brazilija - Libanon sreda, 16. julija: 12.00 Kanada - Južna Koreja, 14.30 Portoriko - Hrvaška, 18.30 Nemčija -Nova Zelandija, 21.00 Grčija - Brazilija četrtek, 17. julija: prost dan petek, 18. julija: četrtfinalne tekme sobota, 19. julija: polfinalni tekmi nedelja, 20. julija: tekma za 3. mesto. Slovenski center Rašo Nesterovič igra za Toronto Raptors v ameriški košarkarski poklicni NBA ligi ansa Britanec Mark Cavendish ansa kolesarstvo - Tour de France Cavendish že drugič Danes vzponi na Pirenejih TOULOUSE - Britanec Mark Cavendish (Columbia) je zmagovalec osme, 172,5 kilometra dolge etape od Figeaca do Toulousa. Tako je postal prvi kolesar, ki se lahko pohvali z dvema etapnima zmagama na letošnjem Touru. V ciljnem sprintu je drugo mesto osvojil Cavendishov moštve-ni kolega Nemec Gerald Ciolek, tretji pa je bil Francoz Jimmy Casper (Agritubel).Ru-meno majico je obdržal Luksemburžan Kim Kirchen, ki prav tako brani barve moštva Columbia. Sicer pa po osmi etapi ni prišlo do nobenih sprememb v skupni razvrstitvi. Tudi edini slovenski kolesar na letošnji francoski pentlji Tadej Valjavec je še vedno na visokem 19. mestu z dvema minutama in 19 sekundami zaostanka za vodilnim. Ena-intridesetletni Besničan je ciljno ravnino prekolesaril v glavnini, osvojil pa je 74. mesto. Edini omembe vreden dogodek se je v včerajšnji deževni etapi zgodil, ko so se še v prvi uri štiriurne preizkušnje za pobeg odločili trije francoski kolesarji Laurent Lefevre, Jerome Pineau in Christophe Riblon, družbo pa jim je delal še Španec Amets Txur-ruka. Ubežniki so si pred glavnino prikole-sarili tudi več kot pet minut naskoka, a sta bila še zadnja dva od omenjene četverice ujeta tri kilometre pred ciljem. V tem trenutku je bilo jasno, da bo zmago osvojil eden od sprinterjev, največ moči pa je pokazal prav Cavendish. Zagotovo pa se Cavendish zaveda, da je bila to zanj in za druge specialiste za sprint praktično zadnja priložnost, da se pokažejo v ospredju, saj kolesarje danes že čaka prva resnejša etapa. Karavano bo pot popeljala od Toulouse pa vse do 224kilometrov oddaljenega Bagneres de Bigorreja. V zadnjem delu preizkušnje kolesarje v Pirenejih čakata tudi dva vzpona prve kategorije. v skupini c Slovenija jutri proti Južni Koreji ATENE - Rašo Nesterovič in druščina ne skrivajo želje po uvrstitvi na olimpijski turnir, hkrati pa se zavedajo, da bo pot do košarkarskega paradiža silno trnova. Slovenska izbrana vrsta se bo v prvem delu v okviru skupine C jutri pomerila z Južno Korejo (14.30), naslednji dan pa jo čaka Kanada (12.00). Četrtfinalni obračun si bo zagotovila z osvojitvijo prvega ali drugega mesta, možni tekmeci iz skupine D pa so Hrvaška, Portori-ko in Kamerun. V slovenskem taboru v zadnjem mesecu ni manjkalo turbulentnih dogodkov. Najbolj šokantna novica je bila zagotovo odpoved enega najboljših evropskih krilnih centrov in nosilca slovenske igre Matjaža Smodiša. Zvezdnik ruskega moštva CSKA je po priporočilu zdravnika, ki ga je decembra lani operiral v ZDA, zaradi nezaceljenega desnega stopala odpovedal nastop na bržkone najbolj pomembnem turnirju v zgodovini slovenske košarke. Nato je slovenski selektor Aleš Pipan ostal še brez centra Gašperja Vidmarja, ki si je zlomil zapestje desne roke. Stonerju »pole position« SACHSENRING - Avstralec Casey Stoner (Ducati) bo današnjo (14.00 po Italial) VN Nemčije začel s prvega startnega mesta. Na dirkališču v Sachsen-ringu si je 2. mesto v elitnem razredu MotoGP izboril vodilni v skupnem seštevku Španec Pedrosa (Honda), tretji pa je bil Američan Edwards (Yamaha). Tokrat se je v kvalifikacijah nekoliko slabše odrezal Valentino Rossi (Yamaha), ki si je pridirkal sedmi startni položaj (+0,778). V četrtlitrskem razredu je bil najhitrejši Italijan Marco Simoncelli (Gilera). V razredu do 125 ccm je bil najboljši Madžar Gabor Talmacsi. 20 klubov tvega odvzem točk RIM - V nogometnih prvenstvih od A do C2-lige (od letos se bo imenovalo prvenstvo druge divizije) bodo tudi letos odvzeli nekaterim klubom točke. Zaradi športnih prevar tvegata odvzem petih točk Atalanta in Livorno. Na spisku je še okrog dvajset klubov. Novosti pri Triestini TRST - Tržaški nogometni B-ligaš Triestina je najel štiri nove igralce. Od Pizzighettoneja so odkupili branilca Roberta Sabata. Najeli pa so Alberta Co-sentina (Palermo), Michaela Cio (Atalanta) in Mattea Ardemagnija (Milan). IZID INETERTOTO: Hit Gorica -Černomorec 0:2 (1:1 po 1. tekmi). Go-ričani so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Powell in Pistorius v Lignanu LIGNANO - Oscar Pistorius bo nocoj tekmoval (200 m) na atletskem mitingu v Lignanu, kjer bo prisoten tudi sto-metraš Asafa Powell, ki pa ne bo tekmoval, saj je poškodovan. Argentina in potni listi BUENOS AIRES - Argentinsko pravosodje je zaradi domnevnih poneverb in zlorab pri prodaji nogometašev tujim klubom opravilo hišne preiskave v kar 110 pisarnah in zasebnih bivališčih. odbojka - Zadnja tekma »Final sixa« »Azzurre« proti Kubi za končno drugo mesto Izidi osme etape (Figeac - Toulouse, 172,5 km): 1. Mark Cavendish (VBr/Columbia) 4:02:54, 2. Gerald Ciolek (Nem/Columbia), 3. Jimmy Casper (Fra/Agritubel), 4. Oscar Freire (Špa/Ra-bobank), 5. Robert Förster (Nem/Gerol-steiner), 74. Tadej Valjavec (Slo/Ag2r) vsi isti čas. Skupni vrstni red: 1. Kim Kirchen (Luk/Team Columbia) 32:26:34, 2. Cadel Evans (Avs/Silence-Lotto) +0:06, 3. Stefan Schumacher (Nem/Gerolsteiner) 0:16, 4. Christian Vandevelde (ZDA/Garmin Chi-potle-H30) 0:44, 5. Denis Menčov (Rus/Ra-bobank) 1:03; 17. Dammiano Cunego (Ita/Lampre), 19. Tadej Valjavec (Slo/Ag2r-La Mondiale) 2:19. PO AVSTRIJI - Avstrijec Thomas Rohregger je tudi po včerajšnjem 26-kilo-metrskem kronometru obdržal vodstvo v skupnem seštevku kolesarske dirke po Avstriji in s tem je etapo pred koncem praktično že zmagovalec jubilejne 60. avstrijske kolesarske pentlje. Najboljši na kronometru je bil Nemec Bert Grabsch pred Norvežanom Edvaldom Boassonom in Dancem Michaelom Blaudzunom. YOKOHAMA - Danes se bo na Japonskem zaključi finalni del ženske svetovne lige. Za italijansko žensko odbojkarsko reprezentanco bo današnje srečanje proti Kubi (na Rai sport piu ob 7.30) odločilno, saj bi v primeru zmage in večjim številom doseženih točk posegla po drugem mestu. Včeraj so »azzurre« s 3:1 premagale ZDA, Kubanke pa so klonile s 3:0 proti Braziliji. Uvodni niz med Italijo in ZDA je bil v znamenju Barbolinijevih varovank, ki se je tokrat odločil za drugačno postavo. Na korektorju je igrala mlada Ortolani-jeva, na krilu pa Aguero in Bosettijeva. Z urejeno in napadalno igro so brez težav osvojile prvi niz, v drugem pa so po vodstvu z 9:3 in 14:12 popustile in v končnici dopustile zmago Američankam. V nadaljevanju so s Piccininijevo na čelu (zamenjala je Bosettijevo) gladko osvojile tretji niz. V zadnjem so vajeti igre v svoje roke vzele ZDA, ki so povedle na 6:3, nato pa so »azzurre« nadoknadile in po-vedle na 11:8. Utrujenost in nerodne napake so dopustile, da so Američanke spet povedle na 17:14, z delnim izidom 9:1 pa so Ortolanijeva (skupno 20 točk) in ostale osvojile niz s 25:19. Italijansko reprezentanco pa je pretresla novica, da reprezentantka Antonella Del Core ne bo nastopila na OI v Pekingu zaradi zdravstvenih težav. Italija - ZDA 3:1 (25:17, 26:28, 25:19, 25:19) ITALIJA: Bosetti 3, Anzanello 11, Lo Bianco 4, Aguero 17, Barazza 9, Or-tolani 20, Cardullo (L). Croce, Secolo 2, Piccinini 9. N.v. Guiggi, Ferretti. TRENER: Barbolini. Ostali izidi: Brazilija - Kuba 3:0, Japonska - Kitajska 1:3. Vrstni red: Brazilija 8, Kuba 7, Italija 6, Kitajska, ZDA in Japonska 5. Iz Rusije praznih rok KAZAN - »Azzurri« se iz ruskega gostovanja vračajo praznih rok, saj so tudi na drugi tekmi klonili proti razpoloženim Rusom. Zaradi visoke telesne temperature je podajalca Vermiglia zamenjal mladi Travica, ki je solidno opravil svojo nalogo. V vlogi krilnega igralca pa je namesto Zlatanova igral kape-tan Cisolla in bil s 15 točkami (53 %) drugi najučinkovitejši napadalec. Libero Corsano je bil v obrambi precizen, v sprejemu pa nekoliko manj: sprejel je 32 žog in dosegel 6 napak. Po porazu v prvem nizu so »az-zurri« z učinkovitejšo predstavo prevladali v končnici drugega in tretjega niza V četrtem nizu sta si bili ekipi izenačeni do 20. točke, nato pa so Rusi prevzeli vodstvo in izenačili v nizih z 2:2. Z agresivno igro pri začetnih udarcih (Corsano je utrpel 2 asa) in na mreži so gostitelji osvojili tudi peti niz in si z zmago zagotovili matematično prvo mesto v skupini B. Italijanska reprezentanca bo naslednji teden (v petek in soboto) v Turi-nu in Monzi igrala proti Kubi. Rusija - Italija 3:2 (25:20, 24:26, 27:29, 25:22, 15:12) ITALIJA: Mastrangelo 6, Cisolla 16, Martino 9, Fei 20, Bovolenta 11, Travica 4, Corsano (L), Paparoni 8, Sala 0, Zlatanov 1, n.v. Gavotto. TRENER: Anastasi. / ŠPORT Nedelja, 13. julija 2008 23 jadranje - Na jadralnem Giru tudi Sirenin jadralec Jaro Furlani Na premičnih regatah smo vsakih šest ur spali dve uri Na krovu jadrnice je na večdnevnih preizkušnjah odločilen moštveni duh - Sedaj že na RC44 Osem posadk na 10-metrskih jadrnicah »one design« tipa G34 se že 22 dni preizkuša na zanimivi jadralni preizkušnji Girovela 2008. Profesionalci in amaterji bodo v mesecu dni skupaj prijadrali od Sesljana do Ostie, skupno 1174 milj. Na prvih osmih etapah od skupnih 22 letošnje 20. izvedbe jadralnega Gira D'Italia se je na krovu jadrnice Baia di Sistiana udeležil tudi Sirenin jadralec Jaro Furlan v vlogi krmarja. Svoje nastope na letošnjem Giru je zaključil z eno najdaljših premičnih regat (jadralci se z jadrnicami »premikajo« po morju od kraja do kraja): na cilj 150 miljske regate od Giulianove do kraja Bisceglie je prijadral kot drugi. Za Sireninega 22-letnega jadralca je bila to prva izkušnja na Giru: »Gre za zanimivo izkušnjo, ki bi jo rad ponovil. Res je, da mora na takih večdnevnih preizkušnjah prevladati na krovu jadrnice moštveni duh. Včasih na naši jadrnici ni bilo pravega vzdušja,« je pripomnil Jaro, ki je bil na jadrnici Baia di Si-stiana najmlajši, ostali jadralci pa so dvajset let starejši. Na vsaki monotipni jadrnici je vseskozi jadralo šest oseb, po kopnem pa je floto spremljala avtohiša s tremi člani ekipe, ki so jadralcem vsak dan pripravljali hrano. »Na premičnih re-gatah, ki so trajale tudi dva dni, smo imeli vse s sabo: hrano in pijačo. Po pravilih mora vsak jadralec imeti s sabo dva litra vode,« je pojasnil Jaro. Na letošnjem jadralnem Giru se je za rumeno majico poteguje 8 posadk, ki se preizkušajo na premičnih in tehničnih regatah z dvema stranicama (t. i. »bastoni«). Najbolj atraktivne so premične regate. Organizator sporoči pri teh le start in cilj, vsaka posadka pa potem izbere pot. Premiki so različno dolgi: od 105 do 165 milj. Jadrnice startajo v jutranjih urah in jadrajo cel dan in celo noč: »To so težje regate, saj moraš biti vseskozi koncentriran. Navadno smo se izmenjavali ponoči, tako da so bili zbujeni trije, trije pa so spali. Vsakih šest ur smo spali dve uri. Vse je bilo seveda odvisno od vetra: če so bili pogoji neugodni, nismo spali veliko,« je napornost takih regat obrazložil Jaro, ki so ga po osmih regatah nadomestili drugi jadralci. Ekipi Baia di Sistiana je kot krmar prijadral tri druga mesta, eno četrti, dve peti in dve šesti mesti. Včeraj se je na jadralnem Giru začela 14. etapa od Tropee do kraja Cetraro. Po izkušnji na Girovela se je Jaro spet pridružil ekipi Cee-ref, ki nastopa na pokalu RC44. Z nastopi na Gardskem jezeru je začel v ponedeljek, danes pa jih bo zaključil. Ekipa slovenskega podjetnika Igorja Laha je bila na Črnem sokolu v mach racejih druga: »Izgubili smo proti Oraclu, odločilna za drugo stopničko pa je bil poraz proti posadki Beecom,« nam je povedal Jaro, ki na krovu jadrnice skrbi za jadra. V četrtek so se lastniki jadrnic pomerili v flotni regati, kjer je bila ekipa Cee-ref tretja. Enako uvrstitev je slovenska posadka osvojila včeraj na daljinski regati (17 milj). Če bodo vremenski pogoji dovoljevali, bodo danes izpeljali še zadnjo flotno regato. (V.S.) Tudi Jaro Furlani (letnik 1986) je svojo jadralno pot začel na optimistu, kjer je v dresu državne reprezentance dosegel odlične uspehe. Na svetovnem prvenstvu leta 1999 na Martiniki je bil 15., naslednjega leta pa 3. v Španiji. Bil je dvakratni državni prvak. Leta 2000 je Jaro z Danielom Piculinom prestopil v razred 420. Tri sezone sta nizale zelo dobre uspehe na mednarodni ravni. Na mladinskem SP (ISAF) sta bila leta 2003 šesta, na mladinskem EP istega leta pa bronasta. V sezoni 2004 sta prestopila v olimpijski razred 49er, kmalu nato pa ta razred opustila kroma odbojka Zoran Jerončič odslej trener Hita Nova Gorica Trener Zoran Jerončič, ki je v minuli sezoni treniral pri Valu v C-ligi, je podpisal enoletno pogodbo z novogoriškim odbojkarskim klubom Hit Nova Gorica. Vodil bo prvo ekipo v 1. slovenski ligi, ki je v minuli sezoni osvojila doslej najbogatejši izkupiček: državno prvenstvo, slovenski pokal ter interligo, v pokalu CEV pa so se Novogori-čanke uvrstile v osmino finala. Trener Jerončni se torej po dvajsetih sezonah spet vrača v Novo Gorico: tam je že treniral v sezoni 1887/88 drugo ekipo v 2. slovenski ligi. »Po desetih letih pa bom spet treniral ženske. Gre za pravi izziv in evropsko izkušnjo, saj bomo z ekipo nastopali v interligi in pokalu Challenge,« nam je povedal Jerončič, ki je od leta 1992 do 2002 vodil izmenično kadetsko, mladinsko in člansko slovensko žensko reprezentanco, v sezoni 1999/2000 pa je prestopil k Valu k moški ekipi. Po napredovanju v B1-ligo z Valom je leta 2001 (do 2004) sprejel izziv pri Adriavolleyu kot drugi trener. Pri novogoriškem klubu bo Je-rončič koordiniral tudi ves mladinski sektor. JADRANJE Čupina posadka 3. Na Gardskem jezeru se je zaključila 58. izvedba regate In-tervela, na kateri se zbirajo italijanski, nemški, švicarski, madžarski in avstrijski jadralci. Naša slovenska posadka, Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (Ču-pa) sta osvojila končno tretje mesto. Na zadnji regati sta zaradi prekrška odstopila, a to ni vplivalo na skupno razvrstitev. S tem sta Čupina jadralca zaključila enotedenske priprave, naslednji teden pa odpotujeta na mladinsko svetovno prvenstvo na Poljsko. nogomet Vesna najela v va • • še štiri nogometaše Pri kriški Vesni, ki bo v novi sezoni igrala v promocijski ligi, so najeli štiri nove nogometaše. Dva pravzaprav nista nova, saj sta z Vesno že igrala v sezoni 2006-07. To sta branilec Simone Rossi, ki je letos pri San Sergiu, in napadalec Marino Monte, ki je igral pri Ponziani. V Križu so najeli še dva mlada igralca. Iz tržaškega San Giovannija je prišel bočni igralec Gabriele Brandolisio (letnik 1991). Obrambni vrsti pa se bo pridružil Andrea Spadaro (letnik 1990), ki je letos igral pri Opicini. Športni vodja kriške ekipe Paolo Vidoni je povedal, da bodo skušali najeti še enega mladega nogometaša. Vesna bo priprave na novo sezono začela 11. avgusta. Zbor in prvi treningi bodo v Sežani. TURNIR NA VRHU - Četrtkovi in petkovi izidi: Cuminum - Mr. Jack Elettro L.M. 4:2, Ma-gicapra - Karantanija 2:5, Pub Pieffe - Doberdob 3:5, Gostilna pri Francetu - Frnažar 5:1; Šempeter Ljena - Karantanija 12:1, Vrh Danica - Doberdob 7:2, Drina - Gostilna pri Francetu 0:3 (brez boja), Gradež - Mr. Jack 2:1. Jutri: 19.00 Magicapra - Timava, 20.00 Pub Pieffe - Kostanjevica, 21.00 Cuminum - Cir-colo Visintin, 22.00 Frnažar -Podnanos. občni zbor - ŠD Sokol V Nabrežini spet promocijska liga? Predvsem želje po obnovi, novih izzivih in idejah, spremembah v organizaciji in odboru so bila rdeča nit poročila predsednika športnega društva Sokol Damjana Per-tota na rednem občnem zboru, ki je stekel v petek, 11. julija, v društvenih prostorih SKD Igo Gruden. Kljub pomanjkanju odborniških kadrov in finančnih sredstev je nabrežinsko društvo izpeljalo plodno sezono pri vseh sekcijah: baletni, balinarski, košarkarski in odbojkarski. Pozitivne ocene delovanja pa so zasenčile težave, s katerimi se je društvo spopadalo. Obračun ne more iti preko pomanjkanja finančnih sredstev, ki je vseskozi pogojevalo društveno delovanje. S tem v zvezi je predsednik Pertot omenil, da je pri pridobivanju sredstev ključnega pomena dobra organizacijska struktura društva in privlačna dejavnost, ki edina lahko privabi vlagatelje. Za tako strukturo pa so neobhodno potrebni odborniki, ki pa jih je bilo v minuli mandatni dobi premalo. Želje predsednika Pertota, ki se umika iz predsedovanja, so zato usmerjene predvsem v pridobivanje novih mladih sil, ki bi klubu dali nov zagon. Nabrežinsko društvo je sodelovalo na košarkarskem področju v projektu SKPD -Jadran. Predsednik v svojem poročilu podpira sodelovanje, omenja pa, da to nikakor ne bi smelo ohromiti društvenega delovanja: »Menim, da bi moralo kaj ostati tudi v Na-brežini. S tem mislim, da bi morali dobiti spet ekipo, ki bi privlačila celo vas. Mladinsko delovanje je razvito, a privlačuje bolj starše, ne pa vasi. Prav zato bomo sedaj skušali obnoviti ekipo, ki bi nastopala v promocijski ligi,« je pojasnil Pertot. Nabrežinsko društvo se bo prav s tem v zvezi sestalo s Kontove- lom, s katerim je v minuli sezoni nastopalo z združeno ekipo v D-ligi. Pertot pravi, da bi za nastopanje v promocijski ligi prišli v po-štev tisti igralci, ki ne bodo nastopali v D-li-gi. Pri Sokolu so si zaželeli tudi sodelovanje na odbojkarskem področju s Konto-velom, o katerem se bosta društvi pogovorili v naslednjih tednih. Na občnem zboru je predsednik omenil tudi težave z vadbenimi prostori in z zunanjim igriščem. Občinsko telovadnico občina nikakor ne vzdržuje: »Mislim, da bi bila telovadnica potrebna korenite obnove. Pravila športnih zvez bodo kmalu zahtevala večjo telovadnico, tako da bo občinska neuporabna,« je povedal Pertot. Zunanje igrišče pa je vprašanje zase: lastništvo si delita družba Dom in Slovensko dobrodelno društvo, Sokol pa ga ima v koncesiji - plačuje najemnino v pričakovanju najemniške pogodbe, ki že od leta 2002 ni bila obnovljena: »Želeli bi, da bi z lastniki sklenili dolgoročno pogodbo, kar bi nam omogočilo, da bi vlagali v popravila,« si je zaželel Pertot, ki si je v predsedniškem poročilu tudi postavil vprašanje, ali se v ozadju mogoče skrivajo špekulacijski načrti. Predsednik je potrdil, da bi se morali za to zanimati tudi naše krovne organizacije. Po posegih in debati so izvolili nov odbor. Dokončne funkcije bodo določili naslednji četrtek na društveni seji. Novi odbor: Marko Emili, Marko Golemac, Dušan Gruden, Matej Gruden, Marko Hmeljak, Andrej Pertot, Damjan Pertot, Igor Škerl, Jan Umek, Savo Ušaj, Martin Vidali, nadzorni odbor: Fa-bio Pahor, Niko Pertot, Antek Terčon. Rolkanje: Mladini kar sedem prvih mest Izkupiček prvega dne četrte in pete preizkušnje italijanskega pokala v rolkanju je nadvse pozitiven. Mladinini rolkarji so včeraj v sprintu in prologu v reber osvojili kar sedem prvih mest (eno v sprintu in šest v prologu v reber). V kraju Valle di Lanza so v zgodnjih popoldanskih urah izpeljali najprej prolog v reber: članske kategorije so tekmovale na razdalji 7 km, mlajše pa na 2 km dolgi progi. Med članicami je bila najhitrejša Mateja Bogatec in ima pred drugouvrščeno Erico Bettinschi 30 sekund prednosti. Tretja je bila Ana Košuta (Mladina), ki je za Matejo zaostala 3 minute. Pri mlajših mladincih je prvo mesto osvojil Rudi Balzano, Luka Ghira in Jana Prašelj sta bila najhitrejša pri začetnikih (2. Jasna Vitez), pri cicibankah pa je prvo mesto pripadlo Dani Tence. Močan naliv je v poznih popoldanskih urah prekinil finalne dvoboje v sprintih, tako da so končno lestvico določali časi iz kvalifikacij. Pri članicah je Mateja spet slavila zmago, druga je bila Ana Košuta. Ostali izidi: mladinci: 2. Rudi Balzano, 3. Niki Hrova-tin, 6. Nikola Jona, 7. Giulio Ferluga; mladinke: 4. Jasmin Franza; začetniki: 5. Luka Ghi-ra, 10. Federico Ferluga. začenice: 2. Jana Prašelj, 5. Jasna Vitez, cicibanke: 3. Dana Ten-ce. Danes bodo Mladinini rolkarji tekmovali v zasledovalni vožnji v reber. Cicibani Mladosti na pripravah na Rogli Tudi letos so se mali doberdobski nogometaši udeležili poletnih priprav na Rogli, ki jih je priredilo ŠZ Mladost v sodelovanju z ZSŠDI. Malčki so trenerali dvakrat dnevno, pozorno pa so jih nadzorovali trener Evgen Fer-foglia, odbornik Joško Jarc in spremljevalec Enrico Devivo. Otroci so odigrali tudi prijateljsko tekmo z ekipo iz Celja. Naj povemo, da so doberdob-ski fantje sledili treningu slovenske nogometne raprezentance U17. (Jari) 24 + Nedelja, 13. julija 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Lov na znanost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Števerjan 2008 - 1. del 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Nan.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti Estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.20 Aktualno: Linea verde in diretta dalla natura Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Speciale Fiorello 16.30 Dnevnik, vremenska napoved 16.40 Film: Il padre della sposa (kom, ZDA, '91, r. C. Shyer, i. S. Martin) 18.20 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Supervarieta' 21.30 Nan.: Provaci ancora Prof 2(r. R. Iz- zo, i. V. Pivetti, E. Decaro) 23.30 Nočni dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.40 Aktualno: Oltremoda - Reloaded V^ Rai Due 6.15 Aktualno: Nella profondita di Psic-he 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00 Dnevnik mattina 8.20 Nan.: Joey 9.05 Variete: Random 11.30 Aktualno: Nati in Italia 13.00 Dnevnik - Motori - Eat Parade 14.00 Film: Miracle (dram, ZDA, '04, r. G. O'Connor, i. K. Russel) 16.20 Nan.: Il Commissario Kress 17.30 Šport: Numero uno 18.00 Dnevnik, sledi Tg2 Dossier 18.50 Nan.: Friends 19.45 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Numb3rs (i. R. Morrow) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. A. M. Hall, D. Bruno) 23.30 Šport: La domenica sportiva estate Rai Tre 6.00 7.00 8.50 9.05 9.40 11.15 12.00 12.15 12.50 13.20 14.00 14.30 14.35 17.30 18.00 18.55 20.00 Aktualno: Fuori orario Variete: E' domenica papa' Risanke Variete: Screensaver Film: Appuntamento a Ischia (kom, It/Fr. '60, r. M. Mattoli, i. D. Mo-dugno, Mina) Aktualno: Premio Flaiano 2008 Dnevnik, šport in vremenska napoved Aktualno: Telecamere Aktualno: Okkupati Aktualno: Passepartout Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved Šport: Rai sport Kolesarstvo: 9. etapa 95. Tour de France (Auray-Saint Brieuc) Kolesarstvo: 8. etapa ženskega Gira d'Italia Nan.: Arsenio Lupin Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved sledi TGiro Šport: Speciale Tour de France 20.05 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 23.10 Deželni dnevnik 23.20 Film: Apnea (dram, It, '05, r. R. Dor-dit, i. C. Santamaria) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 18.55 19.35 21.30 23.30 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro Dok.: Appuntamento con la storia Dok.: La terra dei contrasti Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.. Le comiche di Stanlio e Olio Nan.: Il Conte di Montecristo Film: Il pianeta delle scimie (fant, ZDA, '68, r. F. J. Schaffner, i. C. He-ston) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il Commissario Cordier Nan.: Maigret e l'amico d'infanzia Film: Un Te con Mussolini (dram, It, '98, r. F. Zeffirelli, i. Cher) Canale 5 8.00 8.50 9.30 10.55 13.00 13.35 14.35 16.35 17.35 20.00 20.40 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Dok.: Il cuore del dragone Nan.: Circle of Life Film: Piccola grande Tinke (akc, Dan/Šved, '02, r. M. Kohlert, i. S. J. Werner) Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Everwood Nan.: Questa e' la mi terra -Vent'anni dopo (It., '07, i. K. Smu-tniak, R. Farnesi) Nan.: Nati ieri (S. Somma, V. Belvedere) Film: Al cuore si comanda (kom, It, '03, r. G. Morricone, i. C. Gerini) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Supershow Film: Shark Swarm - Squali all'at-tacco (tril, ZDA, '08, r. J. A. Cont-ner, i. D. Hannah) 0.30 Nan.: Angela's Eyes (i. A. Spencer, L. Bent, J. Cobden) 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 7.00 Aktualno: Super partes 7.45 Risanke 10.45 Motociklizem: VN Nemčije (125 cc) 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.10 Motociklizem. VN Nemčije (250 cc) 14.00 Motociklizem. VN Nemčije (Mo-toGp) 15.00 16.00 17.45 18.30 19.05 20.00 21.00 23.15 0.15 Šport: Grand Prix - Fuori giri Film: L'isola del tesoro e il mistero della pietra magica (pust., Nova Zelanda, '04, r. M. Hurst, i. E. Allen) Nan.: Friends Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Settimo cielo Nan.: Il mammo Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, E. S. Ricci) Film: America pie - Il matrimonio (kom, ZDA, '03, r. J. Dylan, i. A. Hannigan, J. Biggs) Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport ^ Tele 4 La 7 9.20 9.35 10.15 12.30 13.00 14.00 16.10 18.05 20.00 20.30 21.30 23.40 1.45 19.45 Kronika Lenta 20.00 Dok. serija: Azijske poti pod nebom 21.00 Lit. nan.: Pri Maupassantu 21.30 Oče Hautot in njegov sin 22.00 Tonač 22.30 Pozdravljen, Peking - Prvaki in izzivalci 23.25 Nad.: Številke Koper 6.45 17.30 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con tele-quattro, svetnik dneva, horoskop, pregovor dneva 9.45 Glasba: Le sinfonie di Mozart 11.40 Aktualno: A casa dell'autore 12.00 Sveta maša 12.25 Eventi in Provincia 12.55 Aktualno: Mosaico 13.20 Aktualno: Bibi' e Bibo' 13.40 Le perle dell'Istria 14.00 Camper magazine 14.30 Inf. odd.: Campagna amica 15.00 Film: Giunone e il pavone 16.35 Aktualno: Panta rei 19.30 Nan.: Detective per amore 20.30 Sport Estate 20.50 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana 22.30 Info. program: L'ape regina 22.45 Nan.: Police Rescue 0.30 Koncert: Progettango cantando Aktualno: La settimana Doc.: I segreti dell'archeologia Film: Gli eroi del doppio gioco (kom, It, '62, i. M. Carotenuto) Dnevnik Nan.: In tribunale con Lynn Film: Delitti inutili (krim, ZDA, '80, r. B. Hutton, i. F. Sinatra) Film: Cuore e batticuore - Crimini del cuore (kom., ZDA, '94, r. P. Hunt, i. R. Wagner) Film: Vatussi (akc, ZDA, '58, r. K. Neumann, i. G. Montgomery) 0.50 Dnevnik in športne vesti dok.: Cittercam - Avventure ad alta tecnologia Film: La carovana dell'Alleluia (western, ZDA, '65, i. B. Lancaster) Aktualno: Reality Film: Tre colori - Film blu (dram, Fr/Pol/Švic, '93, i. J. Bionche) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.10 Euronews 14.25 Odmev 14.40 Športna oddaja 16.25 Mediteran Festival 17.20 Srečanje z... 18.00 Program v slovenskem jeziku: Prijatelji, ostanimo prijatelji 1997 18.45 Števerjan 19.00 22.10, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Šport 19.25 Biker Explorer 19.55 Vesolje je... 20.25 Istra in... 20.55 Srečanja v skupnostih Italijanov 21.40 City Folk 22.25 Alpe Jadran 22.55 Glasbena oddaja: Fuori servizio 23.25 Koncert: Posvečeno Tartiniju 0.20 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.45 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 WRC - Tručija 18.45 Miš Maš (pon.) 19.30 Settimana Friuli (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Kras - Kraške hiše in domačije (pon.) 22.25 Rezerviran čas (t Slovenija 1 7.00 Živ Žav 9.50 Oddaja o športu: Šport Špas 10.20 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje (pon.) 14.35 Celjski instrumentalni kvintet 15.20 Film: Hercule Poirot 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, utrip, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Avsenikov zlati abonma 21.25 Večerni gost: Klemen Jelinčič Boe-ta 22.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 22.50 Film: Misery (pon.) 0.35 50 let televizije (pon.) (t* Slovenija 2 6.30 2.10 Zabavni infokanal 9.20 Skozi čas 9.30 50 let televizije 9.55 Poletna potepanja (pon.) 10.25 9. mednarodno zborovsko tekmovanje 10.45 Koncert klasične glasbe 11.20 Poljudoznan. serija: Svet vodnih živali 12.20 Med valovi (pon.) 12.50 Slovenski magazin (pon.) 13.50 50 let televizije 15.15 Kolesarska dirka po Franciji 18.05 Film: Pravi moški RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Za smeh; 10.55 Poletne melodije; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Vsaka vas ima svoj glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček, sledi glasba za vsakogar; 14.40 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Obzornik, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Naša mladost; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nedeljski večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Šport- nik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evrora-dijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.00 Poročila; 22.05 Portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Poletje je čas druženj. Za hip boste pozabili na težave in se prepustili brezskrbnemu klepetu. Toda kakor hitro vam bo tok misli prešel na bolj resne zadeve, se boste počutili ujete. m^l BIK 21.4.-20.5.: Posvetili se boste urejanju svojega okolja. Morda se boste celo lotili prenove stanovanja? Z denarjem ne bo posebnih težav, saj znate obrniti vodo na svoj mlin, kadar je treba. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.:Čas boste dobro izkoristili in mimogrede postorili tudi taka opravila, ki vam navadno vzamejo veliko energije. Ljudem okoli vas bo prijetno, saj boste znali prostor napolniti s toplino. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Od energije vas kar razganja, zato vam drugi ljudje težko sledijo. Svojo voljo boste znali uveljavljati in če ne bo šlo drugače, se boste pripravljeni spreti, pa tudi če ne boste imeli čisto prav. y^ LEV 23.7.-23.8.: V družbi bo- (^^r ste razigrani in polni navdušenja, za zaprtimi vrati pa se boste počutili kot izpraznjena vreča. Nekoliko odtujeno obdobje s partnerjem je za vami, saj vas družijo skupni interesi. DEVICA 24.8.-22.9.: Med pri- ^^ jatelji boste naravnost zaživeli, saj boste izredno družabni in komunikativni. Čim več bodite med ljudmi, pa vam dobre volje v prihodnjem tednu prav gotovo ne bo primanjkovalo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če- ^ ^ prav imate dela čez glavo, se ne pritožujete. Manj potrpežljivosti boste imeli pri navezovanju stikov z ljudmi, še posebej, če so drugačnih pogledov in mišljenj. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V vaše življenje je vstopilo toliko sprememb, da jim komaj sledite. Nič čudnega, da so vaši občutki mešani. prisluhnite vsakemu od njih in naj vas ne plašijo. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Najraje bi ostali kar na dopustu, saj so vam težave na delovnem mestu že pošteno načele živce. Čeprav se bodo problemi kalu rešili, vam bodo pobrali še veliko energije. KOZOROG 22.12.-20.1.: S partnerjem bost odličen tim. Drug drugega boste znala razvedriti in si pričarati drobna romantična presenečenja. Na delovnem mestu boste pri delu hitri in učinkoviti. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše življenje potrebuje boljšo organizacijo. Veliko časa po nepotrebnem izgubite. Postanite bolj aktivni! Držite se okvirnega urnika in si tako pomagajte k boljšemu izkoriščanju časa. RIBI 20.2.-20.3.: Veliko energije boste usmerili v partnerski odnos. Če ste samski boste vneto iskali svojo dušo dvojčico, če ste pa vezani, boste od partnerja pričakovali zelo veliko. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 13. julija 2008 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele) 9.50 Aktualno: Dieci minuti di ... pro- grammi dell'accesso 10.05 Film: Un'americana alla corte di Re Artu (kom, ZDA, '98, r. R. Young, i. W. Goldberg) 11.35 Vremenska napoved in dnevnik 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nan.: Don Matteo 16.50 Aktualno: Parlament, dnevnik, vremenska napoved 17.10 Nad.: Cotti e mangati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Varita: La Botola 21.20 Film: Il segno della libellula (tril, ZDA, '02, R. T. Shadyac, i. Kevin Costner, Susanna Thompson) 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Premio Internazionale di Giornalismo 2008 V^ Rai Due 6.30 Dok.: Cina sulla montagna dello Huangshan 6.45 Aktualno: Eat Parade 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Variete: Random 10.15 Nan.: 8 semplici regole 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Costume e societa, sledi Salute 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 14.50 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.15 Nan.: Tutti odiano Chris 17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 18.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.15 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.:Jericho 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Dok.: Voyager estate 0.45 Variete: 12° Round Estate ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: A cavallo di un pony selvag-gio (dram, ZDA/Avstralija, '76, r. D. Chaffey, i. M. Craig) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene estate 13.10 Kolesarska dirka po Franciji 14.00 17.45 18.00 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 0.35 15.00 16.00 16.15 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.20 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Beach Volley: italijansko prvenstvo Aktualno: Geo magazin 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nan.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano Aktualno: Racconti di vita sera Nočni dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: I Robinson Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nan.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bella e' la vita Nan.: Distretto di polizia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il giustiziere Nad.: Sentieri Film: Dono d'amore (dram, ZDA, '58, r. J. Negulesco, i. L. Bacall) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegate Nan.: Il giudice Mastrangelo Film: Havana (dram, ZDA, '90, r. S. Pollack, i. R. Redfrd) Canale 5 8.00 8.50 9.20 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.45 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Nan: Tutti amano Raymond Film: La fortezza nascosta (akc, Kanada, '01, r. R. Cantin, i. R. Gau-dette-Loiseau) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Film: Mamma Detective: Rapi-menti (krim, ZDA, '07, r. B. Keller, i. D. Mckellar) Kviz: Jackpot Dnevnik, vremenska napoved Variete: Veline Film:Ti presento i miei (kom, ZDA, '00, r. J. Roach, i. R. De Niro) Film: Tutti pazzi per Mary (kom, ZDA, '98, r. P. Farelly, i. C. Diaz, M. Dillon) Nočni dnevnik, vremenska napoved 6.55 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Summer dreams 16.50 Nan.: Un genio sul divano 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Love Bugs 20.45 Realistični šov: Rtv - La tv della realta' 21.10 Aktualno: Lucignolo 23.35 Realistični šov: Real C.S.I. 0.45 Studio Sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Detective per amore 11.30 Camper magazine 12.45 Aktualno: Viva le vacanze! 13.30 Inf. odd.: Animali amici miei 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.20 Aktualno: A.Com - Automobilissi-ma 16.15 Koncert klasične glasbe 19.00 Sport Estate 20.00 Aktualno: A casa dell'autore 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Stoa' Estate 22.50 Proza: Inferno 23.30 Nan.: Detective per amore LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 1.05 Dnevnik Nan.: Alla conquista del West Film: La ballata dei mariti (kom, It, '64, r. F. Taglioni, i. A. Tieri) Nan.: Il ritorno di missione im- possibile Nan.: Streghe Nan.: Murder Call 0.50 Dnevnik Aktualno: La valigia dei sogni Film: Accattone (dram, It, '61, r. P.P. Pasolini, i. F. Citti) Film: Uccellacci e uccellini (fant, It, '66, r. P. P. Pasolini, i. Toto) (t Slovenija 1 7.15 Utrip (pon.) 7.25 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Na zdravje! 9.15 Oddaja o športu: Šport Špas 9.45 Risana nan.: Simon v deželi risb s kredo 10.10 Iz popotne torbe (pon.) 10.30 Nad.: Maks (pon.) 11.00 Dok. serija: Pozabljena mesta iz davnine 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polnočni klub (pon.) 14.30 Slovenci po svetu 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.20 Nan.: Bine 16.35 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 1.20 Poljudnozn. serija: Divja Kitajska 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija: Zakaj demokracija? 20.55 Nad.: Bridkosti tropskega otoka 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.30 Glasbeni večer 0.55 50 let televizije {p Slovenija 2 6.30 9.00, 0.50 Zabavni Infokanal 7.00 50 let televizije 7.25 Odd. o turizmu: Poletna potepanja 7.55 Slovenci v Italiji 10.30 Sobotno popoldne 12.50 Osmi dan (pon.) 13.20 Slovenski magazin (pon.) 14.25 Košarka: Kvalifikacije za Olimpijske igre: Slovenija - Koreja (prenos) 16.20 Kolesarska dirka po Franciji 18.00 Slovenija danes - Regionalni programi 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Nan.: Berlin, Berlin 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga - Uwe Tim: Rdeče 22.15 Dok. odd.: Nova zdravila 22.50 Film: Mari (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.25 Košarka KF za OI 16.20 Video motori 17.15 Srečanja v skupnostih Italijanov 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Mladinska oddaja: Fanzine 19.55 Potopis 20.25 Kulturni magazin: Artevisione 20.55 Sredozemlje 21.25 Pogovorimo se o... 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža 23.55.00 Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Epp 18.40 Planet polka 8pon.9 20.00 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Nogomet: Primorski klubi v sezoni 2007/08 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva imena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena -2. del; 11.15 Studio D, sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Utripajoči meh; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.00 Sa-mopredstavitev kandidatov za OS Izola;16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Radio Kažin RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachie-radio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Slovenski koncert; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 13. julija 2008 KULTURA / celovec - Do 2. novembra na raznih koroških lokacijah Velika razstava KO8: emancipacija in konfrontacija Koroška umetnost od leta 1945 do danes - Nad 100 umetnikov na devetih različnih lokacijah Od začetka tega tedna do 2. novembra 2008 prireja dežela Koroška skupaj z devetimi koroškimi umetniškimi ustanovami prvo celovito razstavo sodobne umetnosti in arhitekture Koroške z naslovom K08: Emancipacija in konfrontacija - umetnost Koroške od leta 1945 do danes. Razstava prikazuje reprezentativen presek razvoja umetnosti v zadnjih šest desetletjih, in sicer na področjih slikarstva, kiparstva, arhitekture, fotografije in videa. Drug poudarek te velike razstave, ki se navezuje na projekt iz leta 2004 z naslovom Eremiti - kozmopoliti - moderno slikarstvo na Koroškem v obdobju od 1900 do 1955, predstavlja umetnost v javnem prostoru. Razstava pod kuratorstvom Silvie Aigner prikazuje v devetih koroških umetniških ustanovah izbrana dela več kot 100 umetnikov in umetnic. Upošteva tudi bogat, nadpovprečni prispevek umetnikov iz vrst koroških Slovencev, prav tako so v razstavo vključeni kot partnerji tudi slovenske oz. dvojezične galerije oz. umetniške ustanove. Ob veliki razstavi pa je pri založbi Springer Verlag hkrati izšla tudi spremna publikacija v treh delih z obširnimi povzetki v slovenščini, italijanščini in tudi angleščini. Celoten projekt stane približno 1,2 milijona evrov, ki jih plača dežela Koroška oz. koroški davkoplačevalci. Razstava sodobne umetnosti in arhitekture Koroške K08: Emancipacija in konfrontacija - umetnost Koroške od leta 1945 do danes - dokumentira vzpon nove generacije umetnikov po letu 1945 in razvoj umetnosti v sedanjem času. Poleg slikarstva in kiparstva postajajo čedalje pomembnejši tudi fotografija, video in inštalacije, ki jih razstava temu ustrezno tudi prikazuje. Mnogi koroški umetniki kot Hans Bischoffshausen, Josef Dabernig, Günther Domenig, Ines Doujak, Johann Fruhmann, Bruno Gironcoli, Wolfgang Hollegha, Franco Kappl, Kurt Kocherscheidt, Kiki Kogelnik, Cornelius Kolig, Maria Lassnig, koroško-slovenski umetniki Gustav Januš, Valentin Oman in Meina Schellander, Heimo Zobernig in drugi ter predstavniki mlajše generacije, denimo, Gudrun Kampl, Roland Kollnitz, Eric Kressnig, Katarina Schmidl in drugi, zgodovine umetnosti niso zaznamovali le znotraj koroških meja, temveč tudi širše. Razstavni projekt vključuje naslednje kraje: v Celovcu Muzej moderne umetnosti Koroške (MMKK), Hišo umetnikov, Koroško hišo arhitekture Napoleonstadl in galerijo Alpe-Adria; v Pliber-ku galerijo Wernerja Berga; v Žagi pri Vrbi ob Vrbskem jezeru Turistično elektrarno Forstsee; v Krastalu tamkajšnjaumetniška delavnica; v Osojah samostan; v Čajni v Ziljski dolini Muzej Čajnskega kroga. Kot partnerje pa je uspelo pridobiti nadaljnjih devet galerij, med njimi tudi slovensko oz. alpsko-jadransko galerijo Ši-koronja v Semislavčah pri Rožeku, ki bodo v času trajanja razstave na samostojnih ali skupinskih razstavah dokumentirale umetniški potencial koroških umetnic in umetnikov. Muzej moderne umetnosti Koroške (MMKK) v Celovcu je osrednje prizorišče te velike razstave s pregledom razvoja umetnosti od leta 1945 do danes. Razvoj abstraktnega slikarstva je dokumentiran z deli umetnikov, kot so Hans Bischoffs-hausen, Johann Fruhmann, Wolfgang Hollegha, Arnulf Rainer ali Hans Stau-dacher. Grafična dela dodatno ponazarjajo pot od figuralike k jeziku abstraktnih form. Kiparska dela, denimo, Otta Ederja ali Antona Marcollina iz specialke Fritza Wo-trubasa ali Hanakovega učenca Othmar-ja Jaindla, kažejo razvoj kiparstva v mednarodno pomembno avantgardo. Nanje se navezuje predstavitev koroških umetnic in umetnikov, kot so Hans Bischoffshausen, Kiki Kogelnik in Maria Lassnig, ki so se v času po drugi svetovni vojni soočali z mednarodno avantgardo in so za kraj svojega ustvarjanja izbrali Dunaj, Pariz in New York. Ko je kiparsko specialko na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju prevzel Korošec Bruno Gironcoli, je za ki- Hiša umetnikov v Celovcu, ena od devetih lokacij velerazstave ivan lukan parstvo napočilo novo obdobje, ki ga spremljajo uporaba novih materialov ter razširitev in sprememba pojmovanja kiparstva. Vse to ponazarjajo posamezni primeri del s Koroškega. Slikarstvo iz 80-tih in 90-ih let je zastopano z deli umetnikov, kot so, Giselbert Hoke, zamejska Slovenca Gustav Januš in Valentin Oman, Kurt Kappa Kocherscheidt, Peter Krawagna, Wolfgang Walkensteiner in Reimo Wu-kounig. Na ta sklop se navezuje sodobni del, ki s svojim izhodiščem v najpomembnejših težnjah iz 90-ih let sega v sedanji čas. Umetniki kot Ernst Logar, Claus Prokop, Heiko Bressnik ali Birgit Pleschberger kažejo prepletanje kiparstva in slikarstva s fotografijo, filmom in instalacijo. Na področju kiparstva postajajo tekstilni materiali čedalje pogostejše izrazno sredstvo novejše objektne umetnosti, ki je na razstavi zastopana z umetnicami kot so Gudrun Kampl, Barbaro Bernsteiner in Edith Payer. V Burgkapelle se predstavlja umetnik Johannes Domenig s prostorsko instalacijo. Koroško društvo umetnosti pa predstavlja v okviru te razstave v hiši umetnikov v Celovcu mlado in srednjo generacijo, katere delo je tesno povezano z in-termedijsko strategijo med objektom, fotografijo in novimi mediji. Pri tem je osrednjega pomena delo umetnic, kot sta Meina Schellander in Inge Vavra, ki sta v svojih delih že zgodaj formulirali povezavo med diskurzom o prostoru, grafiko, fotografijo in objektno umetnostjo in štejeta na Koroškem za pionirki na področju teh novih teženj. Posamezni umetniki in umetnice so bili povabljeni, da, izhajajoč iz dela omenjenih umetnic, zasnujejo svoje instalacije za hišo umetnikov. Med njimi so mlade umetnice kot Luisa Kasalic-ky, Anja Manfredi in Katarina Schmidl ter umetniki in umetnice srednje generacije kot Ines Doujak, Roland Kollnitz in Nicole Six&Paul Petritsch, Josef Dabernig, Isabella Hollauf. Gledano v celoti, razstava dokumentira dejstvo, da mnogi umetniki s Koroškega, med njimi tudi številni koroški Slovenci/ke dajejo svoj pečat sodobnemu kontekstu avstrijske umetnostne scene, tako da njihov pomen ni le regionalen, temveč tudi nadregionalen. Mnogi delajo in živijo pretežno zunaj Koroške. Predstavitev v Umetniški hiši v Celovcu dopolnjuje in razširja posamezne primerke sodobne umetnosti v Muzeju moderne umetnosti Koroške. Obe ustanovi sta na ta način postavljeni v zavestno komunikacijo in igrata v sklopu razstave osrednjo vlogo. Prostorsko instalacijo za celovško Alpen Adria Galerie sta zasnovala Hubert Lobnig in Birigit Knoechl. Napoleonstadel - Koroška hiša arhitekture v Celovcu prikazuje z vidika tako imenovanega »transferja« tako projektne zasnove in uresničene objekte ko- roške arhitekture na Koroškem in zunaj njega kot tudi arhitekturo mednarodnih arhitekturnih birojev na Koroškem in s tem tudi samo natečajno dejavnost v tej zvezni deželi. Izbrani projekti obsegajo med drugim dela, ki so jih zasnovali Ort-ner&Ortner, Franz Erhard Walther, in projekt arhitekturnega biroja Loudon&Ha-beler, nedavno nagrajenega s Koroško deželno nagrado za arhitekturo. Pri arhitektih, izvirajočih iz Koroške, je poudarek prav tako na aktualnih projektih arhitektov, prihajajočih bodisi s Koroškega ali pa povezanih s to deželo, med njimi še zlasti BEHF/Dunaj, BKK3/Dunaj, Günther Domenig/Gradec, feld72/Dunaj, Heidulf Gerngroß/Dunaj, Volker Giencke/Gradec, Günther Domenig XLGD/Pariz, Manfred Kovatsch/München, Herbert Missoni -Team A Graz/Gradec, nonconform/Du-naj, Gruppe RATAPLAN/Dunaj in SHA-RE/Dunaj. Razstavo je zasnoval biro SHARE architects ZT KEG, ki je za 21 prikazanih projektov pripravil nenavadno in presenetljivo predstavitev. Leta 1968 ustanovljena Galerija Wernerja Berga v Pliberku prikazuje v sklopu razstave K08 izbrana dela Wernerja Berga, ki eksemplarično odsevajo njegovo formalno strogo pojmovanje slike. Izhajajoč iz teh del se na primeru del Hansa Bischoffshausna, Johanna Fruhmanna in Kiki Kogelnik ponazarja recepcija geometrijskega sloga po letu 1945. Neprekinjenost konkretnih teženj, ki jo dokumentacija o avstrijski umetnosti v glavnem zanemarja, se v okviru razstave K08 prvič prikazuje z izborom sodobnih koroških umetnic in umetnikov, kot so Marianne Bähr, Manuel Knapp, Edgar Knoop, Eric Kressnig, Ferdinand Penker, Zorka L-Weiss in Gertrude Weiss-Richter ali Heimo Zobernig. Kelagova turistična elektrarna Forstsee v Žagi pri Vrbi prikazuje stvaritvi koroške umetnice Elke Meier in koroškega umetnika Gernota Fischer Kondratovitc-ha. Poudarek v kiparskem središču Kra-stal v kraju Einöde pri Beljaku je seveda na kiparskih delih v kamnu. Izbor del umetnic in umetnikov iz kroga tega združenja za kiparsko hišo je med drugim sledil vidiku, ki bistveno določa sodobno kiparstvo v kamnu, namreč preseganju samega materiala zlivanju z drugimi mediji, kot sta fotografija in slikarstvo. Konstruktivistične korespondence podstavkov Katje N. Busse, strojnogenetske skulpture Herberta Golserja, prešiti kamni in adaptacije materialov Michaela Kosa in dopolnitve glav zamejske Slovenke Meine Schellander dokumentirajo pomembne, umetniške razširitve kamna kot klasičnega materiala. Druga dela iz kiparske zbirke [kunstwerk] krastal prikazujejo temo spreminjanja in gibanja, torej temo, ki jo običajno ne povezujemo s kiparstvom v kamnu. Obi- skovalci se lahko seznanijo tudi s simpoziji, ki jih redno prireja [kunstwerk] kra-stal, in si na ta način zagotovijo celovit vpogled v dejavnost tega kiparskega združenja. V sodelovanju s Koroškim poletjem in Glasbeno akademijo pa bo mogoče v prenovljenih prostorih Osojskega samostana prvič videti tudi dela likovne umetnosti. Objekti in zidne instalacije iz keramike Gerolda Tuscha namigujejo na baročno opremo samostana, medtem ko je pri drugih delih »in situ«, skladno z rabo zgradbe, poudarek predvsem na tistih delih, katerih umetniška intenca je usmerjena v zaznavanje zvoka in tona oziroma šumov. Tomas Hoke in Cornelius Kolig se pri tem ukvarjata tudi z zvoki telesa in v svoje objekte med drugim vključujeta tudi šume dihanja in bitja srca. V vhodnem foyerju umetniški duet Ramacher & Einfalt predstavlja instalacijo iz slik in zvočnih objektov. Muzej znanega Čajnskega kroga v Čajni v Ziljski dolini praznuje v letu 2008 desetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo muzej v okviru razstave K08 predstavil umetniške težnje, ki so neposredno povezane s slikarji Čajnskega kroga in predstavljajo materialno intenzivno pojmovanje slike z izrazitim slikarskim duktusom, kot, denimo, pri Franzu Grab-mayerju in Karlu Starku. Poleg tega bodo v Čajni predstavljeni tudi predstavniki mlade generacije, ki formulirajo nove, sodobne rešitve na področju krajinarstva in figurativnega upodabljanja. Na ogled bodo dela Alexa Amanna, Helge Druml, Guida Katola, Markusa Orsini-Rosenberga, Richard Klammer, Johann Feilacher in Aline Kunitsyna. Ob razstavi je pri založbi Springer Verlag izšla spremna publikacija v treh delih. Katalog v sklopu kulturnozgodovinskega ozadja opisuje glavne umetniške težnje in predstavlja protagoniste z najpomembnejšimi deli na njihovem ustvarjalnem področju. Prvič je podana tudi ocena prispevka Koroške na področju moderne arhitekture in umetnosti v javnem prostoru. Projekti so predstavljeni ek-semplarično in kritično analizirani z vidika pogojev, specifičnih za Koroško. Številne barvne slike, kratke biografije umetnikov in umetnic ter zgodovinski pregledi ponujajo - tudi v slovenščini, italijanščini in angleščini - poglobljen vpogled v razvoj umetnosti v obdobju od leta 1945 do danes. Kombinirana vstopnica za vse umetniške ustanove znaša za odrasle 14 evrov, za odrasle s KulturCard 11,20 evra, za upokojence 10,50 evrov, za otroke, starejše od osem let, dijake in študente 8,80 evra. Družinska vstopnica (2 odrasla in dva otroka) 38,50 evra, skupine nad 10 oseb 10,50 evra. Ivan Lukan V New Yorku julija retrospektiva slovenskega filma Walter Reade Theater v New Yorku bo od 16. do 22. julija gostil retrospektivo slovenskega filma, ki jo je selektor Richard Pena naslovil Slovenski film na križišču. To bo prva pregledna retrospektiva slovenskega filma v New Yorku. Predstavila bo 13 filmov, ki so po selektorjevem mnenju najbolj zaznamovali slovensko filmsko produkcijo.Otvoritveni film bo Petelinji zajtrk Marka Naberšnika. Režiser bo prisostvoval tako otvoritveni projekciji kot tudi ponovitvi filma, ki bo 19. julija. Ob njem bo filme komentiral poznavalec in ljubitelj slovenskega filma Joseph Valencic, ki bo za to priložnost pripotoval iz Clevelanda. Iz bogate zakladnice slovenske filmske zgodovine je Richard Pena izbral še filme Vesna Franti-ška Čapa (1953), Ples v dežju Boštjana Hladnika (1961), Dolina miru Franceta Štiglica (1956), Na papirnatih avionih Matjaža Klopčiča (1967) in Splav meduze Karpa Godine (1980). Iz filmske produkcije samostojne Slovenije pa je izbral filme Ko zaprem oči Francija Slaka (1993), Outsider Andreja Koša-ka (1997), V leru Janeza Burgerja (1999), Sladke sanje Saša Podgorška (2001), Varuh meje Maje Weiss (2002), Pod njenim oknom Metoda Pevca (2003) in Rezervni deli Damjana Kozole-ta (2003). Richard Pena je v brošuri, ki so jo izdali ob tej priložnosti, zapisal: »V času, ko se večina mednarodnih filmskih razprav ukvarja z negativnimi posledicami globalizacije, je Slovenija postala primer vzpodbudne in navdihujoče zgodbe o uspehu za druge majhne narode.« Retrospektivo sta omogočila Filmski sklad RS in generalni konzulat RS v New Yorku ob sodelovanju Lincoln Film Society, so sporočili s sklada. Prva širša predstavitev slovenskega filma je bila v New Yorku leta 2003, a je zajela samo nova dela: V leru Janeza Burgerja (1999), Kruh in mleko Jana Cvi-tkoviča (2001), Sladke sanje Saša Podgorška (2001), Oda Prešernu Martina Srebotnjaka, Šelestenje Janeza Lapajneta (2002), Ljubljana Igorja Šterka (2002), dokumentarni film Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika (2001) in kratki film Atorzija Štefana Ar-senijevica (2003). Letošnja retrospektiva pa bo prvi celovit pregled slovenskega filma iz obdobja po II. svetovni vojni v tem ameriškem velemestu. (STA) Muzej v čast operni divi Marii Callas V Benetkah bodo v spomin na operno divo Mario Callas več kot tri desetletja po njeni smrti odprli muzej. Ta bo nedaleč stran od gledališča La Fenice. To bo prvi muzej na svetu, posvečen Callasovi, je dejal predsednik Sklada Marie Callas Bruno Tosi ob odprtju razstave, ki so jo v čast sopranistki pripravili v se-vernoitalijanskem mestu Ver-bania. Muzej bodo ob finančnem vložku občine Benetke in gledališča La Fenice najverjetneje odprli konec leta 2009, prikazoval pa bo med drugim najljubše plašče te umetnice in vrsto njenih osebnih dokumentov. Callasova se je kot Maria Kalo-geropoulos rodila leta 1923 v New Yorku. Prvič je nastopila v starosti 18 let v Grčiji, takoj zatem je v Italiji in Franciji ustvarila operno kariero. Umrla je leta 1997 v Parizu, stara 53 let. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 13. julija 2008 27 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TOPOLOVO ■ 15. Postaja Topolove Vsi dogodki se vrstijo nekje proti ve- Danes, 13. julija je na vrsti več i kov; delavnica Barbare Klanc, koncert sakralne glasbe (v cerkvi) skupine Li-ške Deklice, sledile bodo likovne in druge delavnice. V sredo, 16. julija bo na vrsti dokumentarec Carla Della Vedove. V četrtek, 17. julija bo koncert skupine Extra3, sledil bo nastop dvojice Live duo, to je Renata Rinaldija in Štefana Pilla. V petek, 18. julija bo srečanje s pesniki: Stankom Hrasteljem, Ivanom Cri-com in Marinom Morettijem; zvečer bo z video-poezijo nastopila Antonella Bukovaz. V soboto, 19. julija bo predvajanje dokumentarca EU-forija Nadje Velušček, sledil bo koncert Šumi, tišina v gozdu. Zvečer bo nastopila Topolovska Minimalna Orkestra. V nedeljo, 20. julija bosta v jutranjih urah pri vodnem izviru nastopila Sai Hua Kuan in Wang Robing; pozno popoldan bo z glasbo in refleksijami nastopil G. L. Favetto; zvečer pa bodo prvič izvedli v živo glasbo znanega filma o Andreottiju Il Divo, ki jo je napisal Teho Teardo. Sodeloval bo avtor. ČEDAD ■ Mittelfest '08 V petek, 18. julija od 10.00 do 24.00, gledališče Ristori / »"Non essere" - projekt Hamlet's portraits«. Režija: Antonio Latella. Nastopajo: Stalno gledališče iz Umbrije v koprodukciji s Festival delle Colline Torinesi in MittelFest 2008. V soboto, 19. julija ob 18.00, cerkev sv. Frančiška / Kvartet Borodin & Mario Brunello; ob 20.30, Ulica Julija Cezarja - »£ Oriente - da Budapest al Mar Nero«, povzeto iz knjige Paola Rumi-za in z glasbeno kuliso; ob 22.30 na trgu pred stolnico, nastop simfoničnega orkesttra FJK pod vodstvom Michaila Jurowskega. V nedeljo, 20. julija ob 12.00, v stolnici / »Polifonie divine«, cerkveni zbor iz Trsta pod vodstvom Fabia Nossala; ob 18.00 v cerkvi sv. Frančiška, »A cento metri comincia il bosco«, glasba: Gian-carlo Schiaffini, tekst: Silvia Schiavoni, slike: VideoLoch; ob 20.00 v gledališču Ristori, »A Little Nightmare Music«, nastopa duet Igudesman & Joo; ob 21.45 v stolnem zvoniku, »Test/Danza verticale«, zamisel in koreografija: Wanda Moretti; ob 22.30 v samostanu sv. Frančiška, Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«, nastopajo: Slovensko stalno gledališče Trst, Teatri a Teatro, PPF, MittelFest 2008. V ponedeljek, 21. julija ob 18.00, cerkev sv. Frančiška / »S druge strane«, nastopa Zagrebačko Kazalište Mladih, režija Nataša Rajkovic in Bobo Jelčic; ob 20.00 v cerkvi Santa Maria dei Battu-ti, »Parole di Giuda«, nastopa Paolo Puppa; ob 21.00 Videm, Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Three Duets«; ob 21.30 v Ul. Giulio Cesare, »Uomo av-visato«, priredil in nastopa Vanni De Lucia. V torek, 22. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / simfonični ansambel FJK & Vernikov & Bogino. Dirigent: Marco Boni. Solista: Pavel Vernikov - violina in Konstantin Bogino - klavir; ob 18.00 v dvorani Somsi, v spomin na Franca Basaglio ob tridesetletnici zakona 180; ob 20.30 v gledališču Ristori, Massimo Salvianti: »Lina«. Režija: Pierpaolo Sepe; ob 21.30 v športni palači, »Lo sfor-zo nella tempesta«, zamisel Eva Geat-ti in Nicola Toffolini; ob 22.30 v cerkvi sv. Frančiška, »Ritorno ad Aquileia«, I) Flors ad Aquileia - glasba oglejskega pa-triarhata, nastopa Ensemble Dramsam, II) Ritorno ad Aquileia - kantata Gio-vanne Marini. _SLOVENIJA_ ■ 15. Primorski poletni festival V sredo, 16., v petek, 18. in v soboto, 19. julija ob 21.00, Tartinijevo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. V torek, 22. julija ob 21.30, Titov trg, Koper / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«, nastopajo: Slovensko stalno gledališče Trst, Teatri a Teatro, PPF, MittelFest 2008. V petek, 25. julija ob 20.30, Skladišče Libertas (ob Ribiškem trgu), Koper / Milan Rakovac: »'Riva i druxi (Priha-hajo tovariši)«. Nastopata Italijanska drama HNK Reka in INK Pulj. PIRAN Tartinijev trg V petek, 25. julija ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Vstop prost. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-là« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, jutri, 13. julija, ob 17.30. V nedeljo, 20. julija ob 21.00, dvorana Banfield-Tripcovich / »Od Dunaja do Hollywooda«. Gala opereta in muzikal. ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Danes, 13. julija / Folkest - Koncert, He-via. Jutri, 14. julija / La melarancia - Musical Vaudeville. 15. julija / Arteffetto - Gala plesnih šol. 16. julija / Merrygoround - progetto destino d'estate - koncert iz Povie. 17. julija / Trieste Loves Jazz - koncert Bandorkestra 55. 18. julija / Trieste Loves Jazz - koncert kvarteta Brian Auger. 22. julija / Trieste Loves Jazz - koncert Yellow Jacket - Mike Stern. Trg Verdi 19. julija / Tieste Loves Jazz - Anna Laouvergnac - koncert. 20. julija / Tieste Loves Jazz - Mike Sponza in Ian Siegal - koncert. 21. julija / Tieste Loves Jazz - tržaške jaz-zovske skupine - koncert. Trg Hortis 16. julija / Jezzovski koncert: Peaches Staten. 18. julija / Gledališka skupina Incontro: »Controvoglia«. 19. julija / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. 21. julija / Tieste Loves Jazz - tržaške jaz-zovske skupine - koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba Vsi koncerti se pričnejo ob 21.15 Danes, 13. julija / Trst, Veliki trg / He-via (Asturija). V sredo, 16. julija / Zgonik, na trgu pred občino / Gael Sli (Irska). V soboto, 19. julija / Milje, Trg Marconi / The Rising Spring (Irska). V ponedeljek, 21. julija / Nabrežina, pred občinskim poslopjem / The John McSherry Band (Irska). CODROIPO Vila Manin V četrtek, 24. julija ob 21.30 / Nastop glasbene skupine R.E.M. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kau-čič - klavir. V petek, 25. julija ob 21.00 / koncert: Miran Kobal - violina, Romeo Drucker - violina, Aleksandar Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo. Punta v Piranu V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. V četrtek, 24. julija ob 21.00 / Piranski poletni utrip. Nastopajo: Angelo »Blue Angel« Chiocca - saksofon - vokal, Amir Karalic - kitare, Alessandro Maffioli - bobni. PORTOROŽ Avditorij V petek, 18. julija ob 20.00 / koncert: Špičikuc orchestra. Vstop prost. V soboto, 19. julija ob 21.00 / koncert: Duo Gušti & Polona in rock skupina Hladno pivo. trst - Mednarodna likovna delavnica Šest umetnikov bo danes prispelo v Lonjer in uradno odprlo Arteden Kdor bo v prihodnjih dneh obiskal Lonjer, si bo lahko ogledal tudi razstavo slovenskega slikarja Roka Zelenka kroma TRST - V Lonjerju pričakujejo danes udeležence šeste mednarodne likovne delavnice Arteden. Vse do prihodnje sobote bodo v vasi ustvarjali tržaški fotograf in grafični oblikovalec Riccardo Baldassari, furlanski grafik in ilustrator Emanuele Bertossi, oblikovalka gline Lauren Mo-reira (doma iz Brazilije, a živi v Furlaniji), mlada češka umetnica Vera Kotlarova, španska slikarka Carolina Raventos Jurado ter Julian Teubal, argentinski fotograf in skladatelj, ki živi v Pragi. Dobrodošlico jim bo ob 19.30 izrekel Pihalni orkester Ricmanje, ki ga vodi Aljoša Tavčar. Od jutri bodo umetniki ustvarjali v lonjerskem šport-no-kulturnem centru, ali iskali navdih po vaških kotičkih; kdor želi, jih lahko obišče in se seznani z njihovo ustvar- jalnostjo. Na svoj račun bodo prišli tudi otroci, saj je Vesna Benedetič zanje pripravila ustvarjalne delavnice (vsako jutro, od 9. do 12. ure), predvideni pa sta tudi video in fotografska delavnica ter delavnica za džezovsko petje. Ves teden bo v športno-kulturnem centru tudi na ogled razstava Roka Zelenka. Prireditelji, člani Slovenskega kulturnega društva Lo-njer-Katinara, so tudi letos priredili vrsto spremljevalnih pobud, namenjenih širšemu občinstvu. V torek si bo tako mogoče ogledati plesni nastop Daria Cossutte in sodelovati pri tradicionalni »art performance«, ki sta si jo zamislili Jasna Merku in Luisa Tomasetig. Naslov je nedvomno vabljiv: Mutandis ... (pd) V nedeljo, 20. julija ob 21.00 / nastopil bo saksofonist Tim Ries s svojim The Rolling Stones Project. V sredo, 23. julija ob 21.00 / Plesni kampus 2008. Organizatorja: ZKD Ka-rol Pahor Piran in KUD Erato Izola. TOLMIN Od 15. do 19. julija / Soča Reggae Ri-versplash 2008. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 14. julija ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert opernih arij ob 25-le-tnici delovanja Branka Robinšaka; zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. Sodelujejo: Branko Robinšak, Vlatka Orša-nic, Martina Zadro, Mitjam Kalin, Marko Kobal in Saša Čano. Hala Tivoli Jutri , 14. julija ob 20.00, Trg francoske revolucije / Caravan Palace (Francija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi do 31. julija na ogled razstave »Na Bonomo-vem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega lice-ja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagli-ča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Koro-šak. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. 7. 2008) Vodoravno: Bani, strast, Kokoro-vec, anektiranci, ovratniki, Rav, Oman, Obote, Svarog, Agropop, les, T. D., nona, Cronin, skat, stot, Lor, Canal, Stu, at, maksima, A. M., kooperanti, Nao, Goriški grad, Lema, Lera, Ede, Atal, O. K., tuba, mesar, Italijani, P. T., A. G., Ni, atene-ji, Nuti, epizoda, antipod, sin, vat, Rankine; na sliki: Goriški grad. 28 Nedelja, 13. julija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona o 12/24 KRANJSKA G. O GRADEC 18/29 CELOVEC O 16/26 O TRŽIČ ( 16/29 0 16/27 S. GRADEC CELJE 17/31 O MARIBOR o 17/31 PTUJ O „ M. SOBOTA O 17/32 UM OPATIJA PAZIN O V gorah bo oblačno s padavinami, močnejšimi nalivi ter nevihtami. Drugje po deželi spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Možne so tudi obširnejše razjasnitve z lepšim vremenom, zlasti na obali in v spodnjem ravninskem pasu. Po vsej deželi bo možna kakšna močnejša nevihta. Ob obali bo pihal zmeren jugovzhodnik nato pa jugozahodni veter. KR°NJ . LJUBLJANA/p V GORICA C 0 N. GORICA 18/30 V N. MESTO 17/32 GO5LCA O Z/POSTOJNA o O 16/25 ' KOČEVJE REKA 22/30 ZAGREB 17/34 O ^NAPOVED ZA DANES Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan se bodo pojavljale krajevne nevihte, manj verjetne so v vzhodni Sloveniji in ob morju. Možna so lokalna neurja. Pihal bo jugozahodni veter ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 24 do 30, v vzhodni Sloveniji do 32 stopinj C. Vremenska fronta z močnimi vlažnimi in labilnimi jugozahodnimi tokovi bo danes dosegla našo deželo. Jutri bo nad severno Italijo nastal ciklon s hladnim zrakom v višinah. Fronta se bo _ n nato pomikala proti Balkanu. Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je ciklon-sko območje, fronta bo čez dan zajela Alpe. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 Dolžina dneva 15.23 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 17.18 in zatone „ ob 1.07 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi sprva ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. Po nižinah, predvsem pa po večjih mestih, bo popoldne velika toplotna obremenitev. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 26,8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.35 najnižje -44 cm, ob 9.21 najvišje 14 cm, ob 13.40 najnižje 0 cm, ob 19.46 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.06 najnižje -51 cm, ob 9.47 najvišje 20 cm, ob 14.46 najnižje -2 cm, ob 20.28 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........25 1000 m ..........20 1500 m...........15 OC 2000 m...........12 2500 m............9 2864 m............6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 10, po nižinah 9. CELOVEC O 12/19 TOLMEČ O 10/16 o 9/17 KRANJSKA G. TRBIŽ < 9/15 DO^ <& i O ® I^^s^!6'24 £/ / O 14/18 o GRADEC 15/21 & ČEDAD O a VIDEM O 17/24 16/25 O PORDENON 17/24 19/25 O TRŽIČ 14/19 O KRANJ o 13/19 S. GRADEC CELJE 15/23 O MARIBOR 014/22 M. SOBOTA O 14/23 PTUJ O ¿3» O N. GORICA A 16/24 O 60S LJUBLJANA 16/20 K N. MESTO 16/21 PORTOROŽ O 17/24 ZAGREB 17/23 O KOČEVJE N° - O ČRNOMELJ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi spremenljivo oblačno vreme s pogostimi plohami in nevihtami. Padavine bodo lahko obilne. Popoldne bo ob obali začela pihati zmerna burja, v ravninskem pasu pa bo pihal severni veter. Hladneje bo. REKA 18/25 ^ (NAPOVED ZA JUTRf \ Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Hladneje bo, zvečer bo začela pihati zmerna burja. V torek bo delno jasno in povečini suho. Jutro bo precej sveže. POREČ DOPIS IZ PARIZA - O senčnejših plateh kabaretov Ni vse zlato, kar Poletje, počitnice, potovanja. In Pariz s svojimi kabareti! Ah, »le cabaret française«! »Paillette, plume, élégance, beauté«! Toda, kot pravi pregovor, ni vse zlato, kar se sveti. Za kulisami ni blišča. Tam so nizke plače, premalo je delovnih mest in sploh so razmere težke. Kabareti so v Franciji stara tradicija in se delijo na več kategorij: na luksuzne, tiste za turiste in one za domačo publiko. Moulin Rouge in Lido sta le vrh gore, kjer je skoraj »vse lepo in prav«, saj je mesečna plača zagotovljena. V manjših kabaretih se plesalci, igralci in pevci borijo za minimalne plače, sami si morajo priskrbeti nogavice in šminke in ponekod začetniki delajo na črno. Zakaj pristanejo na take pogoje? Ker je vedno težje dobiti delo: zaradi vedno manjše kupne moči je vedno manj publike in majhni kabareti zapirajo. Druga posledica krize so tudi vedno bolj zahtevne avdicije; hudo je predvsem za dekleta, saj se za pičlo število mest bori sto in več plesalk. Avdicije z velikim številom prijavljenih ne veljajo le za kabarete, ampak tudi za druge profesionalne skupine, ki delujejo v težkih razmerah. Poleg pomanjkanja dela so še nove zakonske omejitve, zaradi katerih je vedno težje dobiti status »intermit-tant« oziroma kulturnega delavca (v Franciji imajo kulturni delavci - igralci, plesalci, pevci in tehnični mojstri - poseben status, ki jim omogoča, da so zaposleni pri več delodajalcih). Zakon preživetja velja za obe strani, za delodajalce in delojemalce. Nekatere plesne skupine organizirajo avdicije, ker le na ta način dobijo državne subvencije; torej je večkrat že vnaprej določeno, kdo bo izbran. Zadnje čase se širi še drug pojav: nekateri znani pevci in pevske skupine ne plačujejo plesalcev za video clipe. Kako je to mogoče? Izrabijo dejstvo, da veliko mladih išče delo, radi bi postali slavni in mislijo, da je tovrstno sodelovanje dobra Znameniti pariški kabaret Moulin Rouge; zgoraj levo plakat vabi v kabaret Lido; zgoraj desno kabaretna plesalka se sveti reklama. V resnici je konkurenca tolikšna, da sodelovanje težko kaj pomeni. Mimogrede: tehnično osebje je seveda plačano, kajti tu izgovor glede reklame ne deluje. Črnih pik na bleščečih odrih je več. Eno si zaslužijo tudi muzikali, ki so zadnja leta v Franciji izredno popularni. Plesalci so večinoma gojenci zadnjega letnika šol in jih kot vajence (»stagere«) plačujejo smešno malo. Se to dogaja le v muzikalih? Sploh ne. Tudi v znanih skupinah plesalci začnejo kot »stagere« in včasih delajo skoraj zastonj tudi več let. Nenazadnje je treba dodati, da marsikdaj ni pomembno, koliko si sposoben, ampak kako se znajdeš v sistemu in birokratski džungli. Ker je čas počitnic in turizma, povejmo še besedo o tako imenovanih »saisonnier« oziroma sezonskih delavcih v turističnih krajih; to so natakarji v restavracijah in kavarnah, prodajalci na plažah in raznovrstnih trgovinah, kuhinjski pomočniki itd. Večkrat so to študenti, ki si skušajo med počitnicami nabrati sredstva za zimo. Med njimi so pa tudi taki, ki si to izberejo za poklic, ker ne dobijo nič boljšega. Sicer pa tudi tam razmere niso dobre: prejemaš minimalno plačo (»smic«) z veliko dozo neplačanih nadur in mnogokrat se dela na črno. »Saisonnier« si morajo sami poiskati stanovanje, ker pa je v turističnih krajih veliko povpraševanja, so cene naravnost blazne: soba s sostanovalcem lahko stane tudi petsto evrov. Seveda obstajajo tudi kontrole, ki pa so kot kaplje v morje. »Paillette, plume, élégance, beauté«! Toda, kot pravi pregovor, ni vse zlato, kar se sveti. Jana Radovič tehnologiJ a Iphone 3G te dni začel svetovni pohod TOKIO/NEW YORK - Težko pričakovani mobilni telefon iphone 3G, ki se bo pridružil svojemu uspešnemu predhodniku brez podpore tretji generaciji mobilne telefonije (3G), je v petek v Aziji začel svoj komercialni pohod na svetovne trge. Prvi so začetek prodaje novega ip-hona dočakali potrošniki v Avstraliji, Novi Zelandiji, Hong Kongu in na Japonskem. Sledila je Evropa in nato ZDA; Applov najnovejši mobilnik so začeli prodajati v več kot 20 državah. Trgovci so za množice največjih navdušencev pripravili posebne dogodke z odštevanjem do začetka prodaje. Na Japonskem se je pred odprtjem neke trgovine z elektroniko v središču Tokia zbralo okrog 1500 navdušencev. Pri tem zaenkrat ni znano, koliko telefonov bo na voljo v prvi fazi, kar še dodatno spodbuja željo navdušencev, da čim prej nabavijo to novo napravo uglednega Applea, ki jo zaradi njene enostavne uporabe in zmogljivosti, kot so predvajanje glasbe, pregledovanje e-pošte in brskanje po spletu ter GPS, označujejo za pravi mobilni računalnik. Apple je svoje prve mobilnike iphone začel prodajati lani v ZDA in več drugih državah. Doslej jih je prodal okrog šest milijonov, do konca letošnjega leta naj bi ta številka narasla že na deset milijonov. Na Japonskem osemgigabajtni model novega iphona stane 215 dolarjev, 16-giga-bajtni model pa 320 dolarjev. V ZDA naj bi cena za prvega znašala 199 dolarjev, za drugega pa 299 dolarjev, kar je približno za pol manj od starih iphonov. Začetek prodaje novih iphonov so sicer delno zasenčile težave z njihovo aktivacijo. Tako prodajalci v trgovinah kot kupci na svojem domu so se namreč le s težavo povezali s strežniki, ki skrbijo za Applovo storitev Itunes. Do tega naj bi prišlo zaradi preobremenjenosti strežnikov ob svetovnem začetku prodaje. (STA)