GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Posamezni Izvod 80 groSev, mesečna naročnina 1 Šiling SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA NA KOROŠKEM NISO VOLJNA, DA ŠE NADALJE TRPIJO STALNE ŠI-KANE IN KRATENJE SVOJIH DEMOKRATIČNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN! LETNIK III. CELOVEC, V SREDO 7. IV. 1948 ŠTEV. 19 (112) Varnostna direkcija je morala kapitulirati Ker je manjkala vsaka postavna podlaga za nezaslišani atentat je varnostna direkcija na odločno zahtevo osrednjega odbora SPZ In vseh včlanjenih društev v nasprotju s svojim provokatoriČ-Him proglasom morala priznati in potrditi osrednji odbor SPZ, ki je bil izvoljen na občnem zboru SPZ dne 12. marca 1948. S tem pa krivica, ki je bila prizadejana slovenski kulturni instituciji, fce ni v celoti popravljena. Varnostna direkcija za Koroško je s jBvojim provokaloričnim proglasom preko radia in tiska povzročila v reakcionarnih in šovinističnih koroških časopisih številne zlonamerne komentarje, ki predstavljajo višek brezobzirne gonje proti demokratičnim pravicam koroških Slovencev. Ti komentarji najbolj jasno Razkrinkavajo vso podlost ponesrečene-Ra poizkusa, da bi razbili 40 letno vrhovno kulturno organizacijo našega ljudstva. Ker vsi teroristični napadi nacifa-Sistienih mogotcev niso uspeli, da bi Uničili v našem ljudstvu voljo po samostojnem svobodnem narodnem izživlja-pju, so njihovi nasledniki v varnostni direkciji poskušali s tem novim atentatom. Pri tem so jim vestno in udano asistirali domači reakcionarni hlapci, ki so kot policijski agentje dostavili avstrijski Policiji dozdevne argumente za vmešavanje v notranje zadeve slovenske kulturne centrale in predvsem čisto zlaga-»io ter podlo poročilo o občnem zboru, ki :a je poslal varnostni direkciji celovški olicijski ravnatelj polkovnik Baier. Namen in cilj tega atentata na kulturne svoboščine koroških Slovencev je prozoren: Oddvojiti so hoteli SPZ od naprednega ljudskega gibanja, jo iztrgati iz rok zdravih ljudskih sil, dati v oblast poslušnim hlapcem in podrediti protiljudskim ciljem imperialističnih gospodarjev! Z istočasnim propagiranjem kulturne avtonomije v časopisju pa so hoteli preslepiti naše ljudstvo In ga odvrniti od njegove odločne borbe za popolno svobodo m enakopravnost. Da so se pri tej klevet niški gonji združili vsi pisuni od »Volks-zeitung«, »Die Neue Zeik in »Koroške kronike«, je pač najboljši znak, da so si v sovraštvu do naše osvobodilne borbe vsi edini in je vse ostalo njihovo govoričenje o pravicah, ki jih baje nameravajo dati koroškim Slovencem, neresnično in brezpredmetno. Toda naše ljudstvo, prekaljeno v borbi in trpljenju, jim ne bo nasedlo, kakor jim ni nasedlo tudi ne tokrat in je odločno zahtevalo svoje pravice. To svojo pravico bo zahtevalo in branilo tudi v bodoče in ne bo mirovalo tako dolgo, dokler varnostni direktor Stossier in njegov odločujoči duh vladni svetnik Gug-genberger na isti način preko radia in tiska ne prekličeta svojega izzivalnega proglasa, ki sta ga protipostavno razglasila in se v njegovo podkrepitev poslu-žila pomoči svojih agentov in peščice domačih nazadnjaških mračnjakov, ki s svojim razdiralnim delom v naših vrstali niso uspeli. Proti volii nove Jugoslavije ni rešitve tržaškega vprašanja Izredni poslanik in pooblaščeni minister FLR Jugoslavije v Rimu Mladen Ivekovič je imel tiskovno konferenco z Italijanskimi in tujimi novinarji, na kateri je obrazložil stališče jugoslovanske vlade do predloga treh zapadnih velesil, da naj se Trst vrne Italiji. Ivekovič je najprej omenil klevetni-ško kampanjo, ki so jo pričeli nekateri proti Jugoslaviji zaradi dozdevnega na silja in nevzdržnega stanja v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja in dozdevnega zatiranja italijanske manjšine v Napredna Amerika v borbi za mir Narodni odbor za volivno borbo v ko-Rist Wallace-ove izvolitve za predsednika ZDA je pričel 31. marca borbo za mir, ki bo trajala mesec dni. Kampanjo |e otvoril Henry Wallace s svojim govorom na zasedanju odbora senata za oborožene sile v Washingtonu, v katerem e je izrekel proti uvedbi splošne vojake obveznosti. Med drugim je dejal: »Predlogi predsednika Trumana za Uvedbo splošne vojaške obveznosti so £amo del neomejene napadalnosti ZDA. Truman je ustvaril lažno krizo in vodi .ameriško ljudstvo namenoma v vojno. •Nesmiselno je trditi, da Sovjetska zveza »ogroža ZDA. Sovjetska zveza ne želi 'vojne. Tudi ameriško ljudstvo je ne želi, fvendar ga polagoma ženejo v vojno. ®DA se bodo znašle pred katastrofo, če JBe ta politika ne bo spremenila. Vladna dvolična politika bo povzročila tekmovanje v oboroževanju. Naša domovina je v nevarnosti, ker jo ta politika žene v neposredno vojno. Kriza je v sistematičnem ustvarjanju strahu pred vdorom, in picer z umetnimi injekcijami in z namenom, da bi se podprl program oboroževanja. Ni nikake nevarnosti za našo varnost, pač pa si jo je vlada izmislila, da ni lahko vsilila nepopularne zakone. jVlada si je izmislila sedanjo krizo ne eamo zaradi podpiranja privatnih družb, nnipak tudi zaradi tega, da bi prikrila Vzroke slabe notranje politike.« Kandidat tretje stranke za podpredsednika ZIDA senator Taylor je na zbo-frovanju v Hollywoodu, ki sta ga organi-®lrali neodvisna politična stranka Kali-jornije in organizacija naprednih držav-•janov, izjavil med drugim: »Truman mnogo govori o »častnem In Piavičaem miru«, hkrati pa je njegovo ravnanje naperjeno proti miru. Truman pošilja ladije, letala in vojake v še tako ^ w _______________________ oddaljene-kotičke sveta, postavlja voja- jagj(a uprava mesto in pristanišče Trst Istri. Nato pa je z nepobitnlmi dokazi dokazal, da živi italijanska nacionalna manjšina na vsem področju Julijske krajine svobodno demokratično življenje »a sodeluje v ljudski oblasti popolnoma enakopravno in prijateljsko z hrvaškim in slovenskim prebivalstvom. O teh lažeh in izmišljotinah o novi Jugoslaviji pišejo tisti ljudje, ki hočejo izzvati razdor med narodi obeh držav in graditi na razdoru svojo politiko. Medtem ko vživa italijanska manjšina v Jugoslaviji vse nacionalne pravice in svoboščine, pa se mora jugoslovanska nacionalna manjšina v Italiji boriti za svoje pravice, ki so ji zajamčene z mirovno pogodbo. Poslanik Ivekovič je nato opisal pravo stanje v angloameriški coni in poudaril, da je spremenila angloameriška vo- ške osebe na vse položaje, kjer še niso militaristi, daje velikanska sredstva za oborožitev, hvali se z našo pripravljenostjo na atomsko vojno, hoče uvesti vojaško obveznost in podpira reakcijo vsega sveta. Trumanova vlada svetohlinsko govori o človekoljubni pomoči vsemu svetu, sama pa je ukinila Unro in namesto nje postavila Trumanovo doktrino. Po Trumanovi doktrini dajejo ameriški davčni obvezniki sredstva, ki jih razsipajo za podporo izdajalski grški vladi. Trumanova vlada je prekršila sklep Organizacije Združenih narodov o razdelitvi Palestine. S tem hoče pomiriti fevdalne arabske šejke in jih pridobiti na svojo stran za primer vojne. v mrtvo mesto, hkrati pa je preprečila vsako sodelovanje med tržaško industrijo in jugoslovanskim gospodarstvom, ki edino lahko omogoči življenje in blago- stanje Trsta. Zapiranje tovarn v Trstu in stalno naraščanje brezposelnosti so posledice take politike. Angloameriča-noni ni všeč industrijsko udejstvovanje Trsta niti gospodarsko sodelovanje nied Trstom in Jugoslavijo. Bolj jim je všeč mrtvo industrijsko mesto, ki bi bilo odvisno od njihove milosti in ne bi moglo tekmovati z njihovo industrijo. Angloameriška vojaška uprava je popolnoma onemogočila gospodarski razvoj mesta in pristanišča, nad demokratičnim prebivalstvom Trsta pa je uvedla kolonialni okupacijski režim, da bi tako preprečila zbližanje in enotnost Italijanov in Jugoslovanov, hkrati pa tudi zmago demokratičnih teženj velikanske večine prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja. Ivekovič je opozoril na glavne' točke note jugoslovanske vlade, ki je bila poslana vladam treh velesil v zvezi z njihovim predlogom o vrnitvi Trsta Italiji, In poudaril ugotovitev jugoslovanske vlade v protestni noti, da je ameriška, angleška in francoska gesta glede Trsta predvsem propagandnega značaja. Noben demanti ne more zakriti italijanski in mednarodni javnosti, da se hoče s tem manevrom doseči važen votivni učinek za nekatere politične skupine v Italiji. Zahodne velesile, ki so nastopile sedaj s svojim prozornim manevrom, so skušale iz čisto imperialističnih nagibov uničiti pošteno in miroljubno pobudo, na podlagi katere bi bilo mogoče rešiti vprašanje Trsta na demokratičen in miroljuben način. Vlada FLR Jugoslavije je vedno smatrala in še smatra, da je občutljivo vprašanje Trsta mogočo rešiti samo z direktnimi pogajanji med Italijo in Jugoslavijo. To je edini mogoči demokratični in miroljubni način, ki bi lahko privedel ne samo do rešitve vprašanja Trsta, ampak tudi do zbližanja med obema državama. Nesmiselno je misliti, da bi se moglo vprašanje Trsta rešiti proti volji Jugoslavije. Ravnanje vlad ZDA, Francije in Velike Britanije samo dokazuje, da hočejo te države otežkočiti zbližanje med obema državama in preprečiti sporazum, ki je mogoč in potreben v interesu narodov Italije in Jugoslavije in v interesu miru. Italija ne potrebuje tuje miloščine V Rimu je bila nacionalna gospodarska konferenca demokratične ljudske fronte, na kateri so bili -navzoči predstavniki vseh političnih strank in množičnih organizacij, ki so stopile v demo kratično fronto. Konferenca si je zadala nalogo, da se predoči italijanski javnosti gospodarski in finančni položaj države, in opozori na prave vzroke krize, ki je Cepmv Marshallov načrt govori o po- “ pTvi v^ti zadela delovne, kmečke in moči, hoče dejansko podrediti evropske ‘dj • sloje Predstavniki fronte so države ameriškim monopolom, tako da bo življenska raven v Evropi nižja kot leta 1939. Marshallov načrt pomeni za evropske države polom njihovega samostojnega industrijskega razvoja in ukinitev demokratičnih reform, za katere so se evropski narodi borili. Marshallov načrt pomeni gospodarsko nadzorstvo ameriških monopolistov nad notranjim življenjem evropskih narodov.« Znameniti znanstvenik Albert Ein stein, ki živi v ZDA, je izjavil ob izdaji Wallaceove knjige »Za svetovni mir«, da je Wallace »edini človek«, ki more rešiti ZDA pred nevarnim notranjim med narodnim položajem. Samo ljudje, ki niso pod vplivom srednje sloje, neizpodbitno dokazati v svojih poročilih izključno odgovornost De Gasperijeve vlade, da se je v tako veliki meri povečala brezposelnost, zmanjšala nacional- morejo rešiti iz današnjega položaja. Tak človek je bil Roosevelt, danes pa je tak človek Wallace. Člani ameriške lige za boj proti vojni so manifestirali v središču New Yorka za mir in proti vojnim ukrepom Trumanove vlade. Manifestanti so nosili transparente in velike klobuke z napisi »Nasprotujemo vojaški dolžnosti«, »Dajte nam hrane ne jo sebičnih koristi, je dejal Einstein, nas ški politiki \ Grčiji in na Kitajskem. na proizvodnja, povečal državni primanjkljaj in denarni odtok ter razvila inflacija. Predstavnik demokratične fronte Sco-ceimarro je na konferenci izjavil, da so imele industrijska reforma ter valutna in davčna politika vlade za posledico ne-vzdržljivo gospodarsko in finančno kozo, ki ogroža obstoj delovnih množic. Vlada je celotno gospodarstvo države podredila interesom ameriških monopolov in je s politiko tako imenovane ameriške pomoči uničila industrijska podjetja in kmetijske proizvajalce. Govorniki so s podatki dokazali, da lahko živi Italija v sedanjih nacionalnih in mednarodnih pogojih od svojega dela brez miloščine tujcev in da je v interesu demokratične in gospodarske obnove Italije nujno potrebno izvesti gospodarski program demokratične ljudske fronte. Kapitalistične monopole je treba razbiti in podržaviti težko industrijo, celotno gospodarstvo podrediti interesom in nadzorstvu delovnih množic, razlastiti veleposestva in latifundije, razdeliti zemljo kmetom in izvesti kmetijsko in industrijsko obnovo v južni Italiji. Slov. prosvetna društva obsojalo postopek varnostne direkcije Podpisana kulturna društva, včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo najodločneje protestiramo proti nasilnemu in protidemokratičnemu poizkusu varnostno direkcije za Koroško, da se umešava v interne zadeve naše organizacije s tem, da je izjavila, da ne bo priznala soglasnega sklepa delegatov slovenskih kulturnih društev z dne 12. marca 1948 o izvolitvi novega Osrednjega odbora Slovenske prosvetne Zveze. Podpisana slovenska kulturna društva, včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, ugotavljamo, da smo bila pravočasno . obveščena o občnem zboru 12. marca 1948 v Celovcu in da smo lu-di imela popolno možnost udeležbe, kar je razvidno že iz dejstva, da so bila na občnem zboru zastopana razen dveh vsa slovenska kulturno-prosvotna društva. Hkrati poudarjamo, da je bil občni zbor Slovenske prosvetne zveze že dolgo za-željen in da smo to svojo željo ponovno potrdili s soglasnim sklepom. Ugotavljamo, da je Slovenska prosvetna zveza centralna organizacija slovenskih kulturnih društev, ki so edina upravičena, da sklepajo in odločajo o internih zadevah centralne slovenske kulturne organizacije na Koroškem. Z vso odločnostjo protestiramo proti samovolji varnostne direkcije za Koroško, ki na avtoritativen način poskuša negirati sklepe slovenskih kulturnih društev, sklenjene na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze 12. marca 1948 v Celovcu. Notranja organizacija Slovenske prosvetne zveze in volitev Osrednjega odbora Slovenske prosvetne zveze je izključno zadeva slovenskih kulturnih društev in njihovih delegatov, ne pa varnostne direkcije za Koroško. Provo-katorično izjavo varnostne direkcije o občnem zboru Slovenske prosvetne zveze smatramo za grob, protidemokratičen in tudi protizakoniti poizkus varnostne direkcije, da se umešava v zadevo, za katero je pristojno edinole slovensko ljudstvo, predvsem pa njegove organizacije. Ta akt varnostne direkcije je člen v več vrstah ukrepov, ki nam pričajo o sovražnem stališču oblasti do kul- turnega življenja in udejstvovanja koroških Slovencev. To sovražno stališče do koroških Slovencev in njihovih kulturnih organizacij najostreje obsojamo in izjavljamo, da slovenska kulturna društva niso voljna, da še nadalje trpijo stalne šikane in kratenje svojih demokratičnih pravic. Zato pozivamo varnostno direkcijo, da svojo protidemokratično izjavo o občnem zbora Slovenske prosvetne zveze nemudoma prekliče in prizna novoizvoljeni odbor Slovenske prosvetne zveze, ki uživa popolno zaupanje slovenskih kulturnih društev. Ta protest so podpisala slovenska prosvetna društva, ki so s svojo odločno in brezkompromisno borbo skupno s centralno kulturno organizacijo koroških Slovencev primorala varnostno direkcijo, da je kapitulirala in priznala novoizvoljeni odbor SPZ. V Avstriji brezposelnost na vidiku Kakor nam pokažejo statistična poročila, je v Avstriji v mesecu januarju 1948 padlo število prostih mest za 2232 na 51.670 medtem ko je število prijavljenih reflektantov na službe naraslo za 9643 na 50.093. S tem je prvič po letu 1938 število reflektantov na službe skoraj doseglo število prostih mest. Iz tega se jasno vidi, da se v Avstriji bliža počasi brezposelnost, ki je za delavstvo vedno usodepolna in ki privede do bede in pomanjkanja. Če primerjamo številke iz januarja 1947 s številkami iz januarja 1948, vidi- Četrtina Kitajske osvobojena Predstavnik kitajske osvobodilne vojske je izjavil, da se pripravlja silna pomladanska ofenziva proti Čangkajško-vim silam na vseli frontah južno od kitajskega zidu, in sicer v pokrajinah Šan-tnng in severnem Kiangsu ter v dveh velikih vojaških področjih severne in osrednje Kitajske Na fronti Hopeja izvajajo četo osvobodilne vojske uspešne napade v okolici Pekinga, in Kuomintangovi listi poročajo o bojih, ki so v teku deset kilometrov od mesta. Iz zanesljivih virov poročajo, da je ljudska vojska osvobodila Tainan, ki je glavno mesto Šantunga. Čangkaj-škova vojska je zgubila 18.000 mož. Čeprav so kuomintangove čete uporabile v Šansiju že trikrat strupene pline, niso mogle zadržati mogočne ofenzive osvobodilne vojske. Na tem področju je osvobodilna vojska zavzela trgovinsko središče Yilin, na jugu pa Chanten. Padlo je tudi važno železniško središče Tzechouan. Glavni napadi osvobodilne vojsko pa so osredotočeni sedaj na Tsi-nan na železniški progi, ki veže Šantung z ameriškim pomorskim oporiščem Tsingtao. Tsinan, ki je važno industrijsko mesto, je< tretje glavno mesto pokrajine in šesto veliko mesto, ki ga jo Čang-kajšek izgubil v zadnjih trči) tednih. Tudi iz severnega Kiangsija poročajo, da so kuomintangove čete uporabile pline, kjer je ofenziva osvobodilne vojske popolnoma povezana z ofenzivo v San-tnngu, ki se , je začela z zavzetjem Vilma. Glavni štab ljudske osvobodilne vojske poroča, da je kuomintangova vojska izgubila v januarju na vseh frontah skupno 98.150 mož, od katerih je bilo 37.290 ubitih ali ranjenih, 60.860 pa ujetih. Uradno poročilo glavnega štaba osvobodilne vojske javlja, da ta nadzoruje 2,330.000 kvadratnih kilometrov ozemlja s 168 milijoni prebivalcev. Z zadnjimi ofenzivami pa se je to ozemlje še bol j razširilo, tako da nadzoruje sedaj kitajska ljudska vojska približno četrtino vsega kitajskega ozemlja. mo, da je prišlo v zadnjih mesecih do znatnih sprememb. Tako je znašalo januarja 1947 število prostih mest 94.445, to je za 42.775 ali 83% več kakor letos. Takrat je bilo 68.225 reflektantov na. službe, torej za 18.132 ali samo za 36% več kakor januarja 1948. Število vseh tistih pa, ki iščejo službe, je v resnici višje, kakor izkazano, ker statistika ne zajame niti desettisoČe onih, ki delajo doma za račun raznih podjetij, ki pa so postali v zadnjem času dejansko brezposelni in niti ne na tisoče iz šole odpuščenih mladincev, ki no dobijo učnih mest. Razvoj razmerja med prostimi mesti in reflektanti na službe pa ni v vseh strokah enak. Pri gradbenih delavcih na primer so prišla januarja 1947 na enega delavca približno tri prosta me-• sta, januarja 1948 pa žo samo ('no prosto mesto. Pri rudarjih je bilo razmerje med prostimi mesti in reflektanti na službe januarja 1947 8:1, januarja 1948 pa samo še 3:1. Pri pomožnih delavcih pa prihaja ta preokret se jasneje do izraza: Januarja 1947 so potrebovali 21.640 pomožnih delavcev, medtem ko se jih je javilo samo 11.852, januarja 1948 pa so jih potrebovali 9888, javilo se jih je pa 9592. Najbolj izrazito pa se opaža to nesorazmerje med prostimi mesti in reflektanti na službe pri tehniških poklicih, kjer pride na eno prosto mesto 22 inženirjev in tehnikov. Na vprašanje, koliko je danes ljudi v Avstriji brezposelnih, sc ne da natančno odgovoriti, vendar pa se računa, da je doseglo število brezposelnih v januarju 1948 okroglo 50.000 samo v industriji, pri tem pa niso še upoštevani številni drugi, ki pri delovnem uradu niso registrirani in dalje vsi oni iz takozvanih »prostih poklicev«. Cilliacus za sodelovanje s SZ V svojem govora v Breton Woodu je laburistični poslanec Zilliacus ostro na-) stopil proti nekaterim vodilnim oseb-; nostim, ki skušajo Ustanovno listino Združenih narodov omejiti na kos pa-; pirja in se zavzemajo za politiko sile inl vojne kot orodje britanske politike nasproti ZSSR. Cena miru, je nadaljeval Zilliacus, je v; tem, da mora britansko ljudstvo popol-; noma jasno izjaviti, da se ne bo nikdar borilo proti ZSSR in bo zahtevalo, najt se vsa nesoglasja z ZSSR rešijo z razgovori, kompromisom in ipedsebojnim popuščanjem. ZDA, je dejal Zilliacus, so poteptal© Ustanovno listino Združenih narodov Inl začele odkrito izvajati politiko nasilja. Veliko Britanijo so spravile v ponižujočo in nevarno odvisnost od napadalne imperialistične in protirevolucionarne politike Washingtona in \Vall Streeta. Angloameriška zunanja politika ne iz-,, polnjuje danes nobenega pogoja za. ohranitev miru, je dejal končno Zilliacus, in dodal, da je. skrajni čas, da britansko ljudstvo uporabi svoje pravice. Britansko ljudstvo mora izjaviti, da se ne bo udeležilo vojne, ki jo pripravlja ameriška politika v Evropi in Aziji. PRED VOLI VNI TEROR V ITALIJI Da bi sedanja italijanska vlada preprečila volivno zmago demokratične fronte in uresničitev njenega programa, se poslužuje čedalje večjega nasilja nad italijanskimi delovnimi množicami. Policija na Siciliji razganja zborovanja demokratične ljudske fronte z ognjem iz pušk. V Ravonusi so karabinerji streljali na zborovalce in ranili nad 200 oseb. V Peruggi-i so aretirali nad 80 kmetov, pristašev demokratične fronte. V Rimu sta bila aretirana direktorja dveh tiskarn zato, ker sta tiskala pred-; volivni material strankam demokratične fronte. Na zborovanju fašističnega italijanskega socialnega gibanja« v Vidmu je policija streljala s strojnicami na navzoč če poslušalce, Id so ostro protestirali za« radi poveličevanja fašizma. Fašisti so si pomočjo policije z bombami navalili nal navzoče in težko ranili dva bivša paril«! zana.in dva prebivalca. V pokrajini Bologna je prebivalstvo S. splošno stavko protestiralo proti napadu! karabinerjev na kmete, ki so zasedli neobdelano posestvo nekega bivšega faši-s stičnega svetovalca. Oddelki karabinerjev so s strojnicami napadli stavkujoče in težko ranili mnogo delavcev. Trije karabinerji, ki niso hoteli streljati na; delavce in kmete, so bili odpuščeni. V Moskvi je bila podpisana trgovinska pogodba med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo, ki urejuje medsebojno izmenjavo blaga za leto 1948. Graditelji Nov. Beograda so šli na delo V prvih dneh aprila so se začela obsežna dela na gradilišču Novega Beograda. V četrtek so prispele na gradilišče prve mladinske delovne brigade, do 8. aprila pa bo zbranih na gradilišču 19 mladinskih brigad prve skupine, ki jim bodo mesec dni kasneje sledile brigade druge skupine. Novi Beograd bo po zamisli maršala Tita zgrajen v rekordnem času. Samo letos bo na gradilišču delalo okrog 50 tisoč mladincev in mladink, poleg tega pa 5000 kvalificiranih delavcev. S preureditvijo starega Beograda in gradnjo Novega Beograda bodo ustvarjeni pogoji, da bo glavno mesto Fl-R Jugoslavije postalo moderno milijonsko mesto. Na obsežnem gradilišču Novega Beograda na levi obali Save ob izlivu v Donavo med Beogradom in Zemunom so sc že lani začela pripravljalna dela s sodelovanjem mladinskih delovnih brigad. Letos pa bo obseg del neprimerno večji. Zato jc bilo treba izvršiti obsežne priprave. Zgrajene so že začasne stanovanjske hiše za strokovne delavce in številne udobne barake za mladinske delovne brigade. Na prostoru bivšega velesejma posluje direkcija gradilišča poleg štaba mladinskih delovnih brigad, lu so tudi skladišča za gradbeni material in orodje, številni kamioni dovažajo v ta skladišča živila, orodje m gradbeni material. Na gradilišču so tudi že buldožerji, ki so bili lani uporabljeni na mladinski progi Šarnac — Sarajevo. Program letošnjih del je zelo obsežen. Letos bo treb:i utrditi obrežje v dolžini 2800 metrov. Skopati bo treba skoraj 6 in pol milijona kubičnih metrov gramoza, odstraniti 1.9 milijonov kubikov zemlje, nasuti 330.000 kubikov gramoza in kamenja za utrditev cest. Pri gradnji prekopa med Savo in Donavo bodo izkopali 1.2 milijona kubikov zemlje. Postaviti bo Ireba 7 km vodovodne mreže in tii kilometre kanalizacijske mreže. To pa je le del celotnega programa, za ureditev zemljišča, kajti vse področje med Savo in Donavo je treba dvigniti povprečno za 3 m. V ta namen bo treba nasuti okrog' 70 milijonov kubikov materiala. Do konca letošnjega leta je predvideno, da bo zglajena in postavljena pod streho velika zgradba predsedstva /.vezne vlade in zgradba velikega državnega hotela, hkrati bodo zgrajeni stranski trakti reprezentativne zgradbe CKKP Jugoslavije. Na gradilišču Novega Beograda se je začelo delo že v februarju. Nekatera delu pa se med zimo sploh niso ustavila. Podjetje »Izgradnja«, ki bo gradjlo velike zgradbe, je žo lani v jeseni začelo graditi v Božanji veliko delavsko na soljo. Ob koncu maja bo tu dograjenih '48 stanovanjskih zgradb, kjer bo dobilo med gradbeno sezono zdrava stanova- nja okrog 5000 delavcev. V načrtu je postavitev nadaljnjih 10 takih velikih zgradb, polog doma kulturo, čitalnice itd. Mladinske delovne brigade imajo svoje barake v dveh velikili taboriščih. Od Zemuna do gradilišča so že postavili normalnotirno progo za dovoz gradbenega materiala. Dnevno bodo morali prepeljati na gradilišče dva vlaka gradbenega materiala. Vse gradilišče pa bo prepreženo z industrijskimi tiri za dovoz' materiala. Na stavbišču, kjer bo stala zgradba predsedstva vlade, že zabijajo betonske pilote. Tik ob izlivu Save v Donavo so lani uredili pomožno pristanišče, kjer sedaj dnevno razkladajo gramoz in pesek iz ladij. Ob obali se že dvigajo hribi pripravljenega gramoza in peska. Obsežne so tudi pripravo za kiilturno-prosvetno delo mladih graditeljev Novega Beograda in graditeljev avtomobilske ceste Beograd Zagreb. Obe Veliki gradbišči sta razmeroma blizu in zato bo vse kulturno-prosvetno delo enotno organizirano. Na obeh gradbiščih bo letos sodelovalo okrog 110.000 mladincev in mladink. Vsak od njih bo imel možnost enkrat na teden prisostvovati predavanju, gledališki in kinematografski predstavi. Poleg tega bo mladina sodelovala pri kultumo-prosvetnem dviganju v raznih oblikah v krožkih, čitalniških skupinah, na debatnih sestankih itd. Za nepismene mladince in mladinke bodo prirejeni analfabetski tečaji. V okviru! brigad bodo ustanovljeni pevski zbori1 poleg diletantskih in folklornih skupin. Ob koncu vsake izmene bodo na gradi-: liscih festivali, na katerih bodo mtadil graditelji pokazali uspehe svojega kul« turno-umetniškega delovanja. Brigade, ki bodo delale na gradilišču Novega; Beograda in avtomobilske ceste, bodo skupaj izdajale svoj list, beograjska radijska postaja pa bo v okviru svojega programa imela dnevne oddaje za graditelje. Zagotovljeno je tudi potrebno število filmskih aparatur za potujoče kinematografe, tako da bo zagotovljeni vsakemu graditelju enkratni tedenski! obisk kinematografa. Prirejeni bodo tudi številni tečaji, tak© za mlade voditelje kulturno-prosvetne-; ga dela po vaseh, tečaji za kinoopera« terje, ki jih bo obiskovalo okrog 2000 mladincev in mladink, okrog 3000 griw diteljev bo obiskovalo tečaje za knjižničarje, okrog 1000 mladincev in mladink' pa tečaje za vaditelje pevskih zborov inl diletantskih skupin. Mladina nove Jugoslavije se zavedal svojih velikih nalog in bo tudi letos dokazala svojo veliko politično zavest ii* požrtvovalnost v borbi za izpolnitev petletnega plana. Na obsežnem prostor« med Beogradom in Zemunom, ki je bi* še lani zapuščen in prazen, pa se ho M 15 letih razprostiralo, novo najmodernejše mesto. Tu bo nastalo eno največjih inest Evrope, ki bo ponos vseh narodovi Jugoslavije. ŠT. PETER NA VAŠlNJAll V nedeljo 4. aprila 1948 so igrali Št. Peterjani pri Hrenu v Št. Jakobu igro »Glavni dobitek:. Veliko število udeležencev je pričalo o tem, kako je bila kulturna prireditev, na katero so čakali Št. Peterjani že dalj časa, zaželjena in težko pričakovana. Tudi iz vse okolice so prihajali ljudje, da zopet enkrat vidijo na odru slovensko igro in spet slišijo z odra ljubljeno materino govorico. X veliko požrtvovalnostjo so se mladi igralci v š(. Petru trudili, da bi zadostili željam, ki so bile splošno občutne in tudi mnogokrat izražene. V skromnih razmerah je mladina pripravljala igro v neštetih vajah in v prav tako skromnem okviru jo je tudi uprizorila. Na Hrenovem skednju je postavila oder in izpolnila njegove pomanjkljivosti, kot Je to pač mogoče brez zadostnih in potrebnih sredstev. Dokazala je, da zna najti tudi izhoda, če se stavijo njenemu delu vse ovire nasproti, ki pač morejo ovirati in zadrževati uspešni razvoj in napredovanje kulturne prosvete. Zaveda se, da s premostitvijo teh ovir odločno utira pot v svobodo naše skupne domovine, kjer nam ne bodo več odrekali pravice do našega plemenitega kulturnega stremljenja, kjer nam bodo tudi ustvai-jeni pogoji za vsesplošno napredovanje in razvoj naše ljudske prosvete. Zdaj kot v naprej pa se moramo zavedati, da bomo do tega cilja prispeli samo z borbo, ki jo bomo vodili z lastnimi močmi in zaupanjem v našo pravično stvar, kakor je v otvoritvenem nagovoru naglasil lov. Gross Šimen. Ob zaključku smo skupno zapeli našo himno »Hej Slovani in se nato razšli zadovoljni vrednega nedeljskega popoldneva po naših domovih. Želimo, da bi nas igralci in vsa mladina, ki si je zdaj v okvira Slovenskega prosvetnega društva »Kajuh« zasnovala svojo kulturno prosvetno udejstvovanje, prav kmalu spet razveselila z novo igro. Splošno so igralci dobro podali svoje vloge. Čeprav veliki del igralcev še spada pod začetnike in so nekateri od teh velo prvič nastopili na odra, se je brez dvoma opazilo dobro pojmovanje odrskih zahtev. Kljub temu, da je vsebina igre vzeta iz izrecno mestnega okolja, je pokazalo, da z vstrajnim trudom ni izključen uspeh, četudi so okoliščine 'gre kmečkemu življenju več ali manj neznane. Nekoliko je bilo občutno, da niso vsi igralci, kakor potrebno, svojo vlogo doživljali, temveč povprečno igrali. Da se glas govorečih igralcev ni posebno dobro raznašal, je seveda pripisati tudi zelo slabi akustiki — (če se •n sploh more o ujej govoriti) »skednjaki ves ne odgovarja gledališkemu prostora. Tudi glede luči so se pokazale velike težkoče in blečečo sonce, ki je sijalo skozi odprta vrata ni motilo samo občinstvo, temveč tudi igralce. Vseeno pa smo lahko ponosni na dosežene uspehe in upamo, da nas bodo naši igralci prav kmalu spet razveselili z novo prireditvijo. »DOBRAČ« USPEŠNO NASTOPA Z IGRO »ZLATOROG* . > Tret jič je bila na velikonočni ponedeljek dvorana pri Prangerju na Brnci nabilo polna, ko so naši igralci ponavljali igro Zlatorog . Društvo »Dobrac« od nekdaj slovi zaradi svojih igralcev in pevcev, tokrat pa zasluži nastop naših prosvetašev še prav posebno pohvalo. Ne samo zaradi množičnega sodelovanja članov, katerih je nastopalo okoli 50, temveč tudi po svoji kakovosti je bila prireditev res vsega priznanja vredna. Poslušalec se je divil nad lepo, razločno izgovorjavo in ni prav nič motilo, da so nekateri igralci govorili v našem čistem narečju. Nasprotno je moral vsak ugotoviti, kako lepa nepopačena je naša govorica v spodnji Zilji in ob Baškem jezeru. Težko je od mnogih lepo podanih vlog izbrati posebno dobro igrane. Kljub temu pa bi omenil starega lovca, odločno mater in igralce glavnih vlog, ki so bili v svojem podajanju v vsem življenjsko resnični. Dober je bil tudi balet, čeprav sta manjkali v kretnjah še večja enotnost in medsebojna ubranost. Če omenimo še moški zbor in moderno godbo, ki je lepo izpolnila odmore, je treba izreči res vse priznanje režiserski tovarišici Kropivnikovi in pevovodji tov. Ferdiju Kropivniku. Prosvetašem Dobrača . ki so zadnjo nedeljo z velikim uspehom gostovali tudi v Ločah, želimo mnogo uspeha tudi 6e na nadaljnih gostovanjih. ROŽEK V torek, dne 23. marca 1948 je bil v Rožeku ustanovni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva. "Peter Markovič«, na katerem se je izvolil odbor, ki bo z vnemo deloval na kulturnem področju in tako poživel Rožek in okolico v veselem in skupnem delovanju. Ustanovitev tega društva nam ponovno dokazuje, da se stremljenje in težnja slovenskega naroda na Koroškem po kulturno - prosvetnem izživljanju kljub vsem težkočam in zaprekam ne da zatreti in da se kljub trditvam naših nasprotnikov, ki bi svetovno javnost radi prepričali, da ni več Slovencev na Koroškem, poživljajo vedno nova slovenska prosvetna društva, ki kažejo našo narodno žilavost in nezlomljivo narodno zavest. Brez dvoma je ravno to vneto kulturno udejstvovanje našega ljudstva iz našega malega naroda porodilo toliko kulturnih umetnikov, katerih dela plod je zapustil nam in vsemu svetu lep in dragocen zaklad, na katerega smo lahko vsi Slovenci ponosni. Slovenski narod pa se tudi zaveda svoje dolžnosti, na veke obdržati tem našim velikim možem spoštovani spomin. Tudi ime »Petra Markoviča« si naše društvo ni nadejalo slučajno in mi bomo v svojem delu dokazali, da tudi mi znamo .častiti spomin velikega slikarja-umetnika, ki je izšel prav iz naše domače vasi in postal v svojem umetniškem delu znan preko mej naše dežele. SVEČE Na velikonočni ponedeljek je imelo Slovensko prosvetno društvo »Kočna« v Svečah svoj redni občni zbor. Za uvod jo recitiral tajnik društva pesnika, ki opeva stoletno borbo našega ljudstva za svojo svobodo. Spored je olepšal naš pevski zbor, ki je zapel nekaj borbenih pesmi. V svojem poročilu je govoril tajnik o preganjanju in zatiranju slovenske besede s strani nestrpnih šovinistov, proti kateremu se tudi prebivalstvo Sveč že desetletja, odločno bori. Posebno je poudaril borbo px’osvetnega društva, ki se že skoraj 40 let bori za kulturne pravice Slovencev. Zatiranje slovenske besede se v zadnjem času tako stopnjuje, da že spodriva slovensko bogoslužje v cerkvi, kar je celo v nasprotju z odredbo škofijskega ordinariata, ki Slovencem nikakor ni naklonjen. Društvo odločno zahteva, da mora biti v naši fari bogoslužje takšno, kot je bilo leta 1937, to je — slovensko. V prihodnjem letu bo SPD Kočna« obhajalo 40 letnico svojega obstoja. Občni zbor je sklenil, prirediti v tem letu kulturno prosvetno tekmovanje, katere-, ga hočejo zaključiti s postavitvijo spomenika žrtvam fašizma iz naše občine, ki ga bodo postavili na pokopališču v Svečah. Za kritje stroškov bo priredilo društvo v maju — ob četrti obletnici nacističnega pohoda v Sveče — Spominski dan žrtvam iz Sveč«. Ob koncu jo imenoval občni zbor tov. Jako Beguša, ki že 45 let vstrajno in uspešno vodi in uči slovenski pevski zbor, za častnega člana SPD : Kočna « BILČOVS (Nesreča.) Družino tukajšnjega cerkovnika Petra Paril jc doletela dne 26. marca t. 1. huda nesreča. Devetindvajsetletni sin Tomaž, ki je kot šofer bival v Celovcu, je šel ta dan s svojim prijateljem obiskat neko družino. Šla sta po cesti, katera pelje proti Škof jem ilvnru fPisehfildorferstrnssoV Tam kiev 1UJA EHRENBURG: 1848 - in sto let pozneje X I 'z hollywoodskih študijev privlečejo ulmsko zvezde, godbenike in statiste in jm razglase za »rdeče zarotnike . Od kurirja zahtevajo podpis, da nima nič s *upnoga z marksizmom, pismonošo za-mišijo, ali ne simpatizira z maršalom Ti-.^PPrioar nekega diletantskega gledališča v Alabami preverijo, obtožu-.b'Jo se med seboj, sestavljajo proskrip-' l.|ske lisic, vsak hip se sklicujejo na lobodo in spreminjajo osem in štiride-8(?t držav v orjaško stražarnico. Nedavno je sodišče mesta Aberden v državi Mississippi oprostilo črnca Johna DIoyda. Ge hoče biti črnec v državi Mississippi oproščen mora biti ne samo '"'dolžen, marveč svetnik. Deset minut P" obsodbi je množica Johna Lloyda 'aztrgala. Domač list modruje: Take ''mostne izgrede si lahko pojasnimo z "dostojnim vedenjem nekega črnca, ki n