Kmetje, le vkup, le vkup! Kie Franc Pišek, ž»pa» in velepoicstmk t Hotinji taai. Viribna oniti*! (Z idruienimi močmi!) 0 svinjereji pisati ne morem, ker tega ne raatamem, pa obljubil je neki strokovnjak to v priložaosti storiti. Mislim, da je tukaj umestna sledeča opomba. Pri nas se svinjereja celo ženskam prepusti in znano je, kjer je umna gospodinja in ima srečo * STinjerejo, največje dohodke prinaša. Zalibog, da pa ravno svinjereja marsikaterega kmeta uboža. Rado se zgodi, da po več let zaporedi najboljše svinje poginejo vkljub skrbi in snagi; kako je to britko, in koliko je zgube, ve- žalibog premnogo naših bralcev iz lastnih izkušenj. Kmečka zveza mora skrbeti, da se v pomoč kmetu sklene postava. da si bo kmet svinje lahko zavaroval. Nekaj zavarovalnine bi moral plačati lastnik in škodo za poginjene ali v aili poklane svinje mu mora plačati iz fonda zavai*ovalnine države, Za zdrave svinje, katere se v svrhu zatiranja svinske kuge uradno zakoljejo, je odškodnina v prvem ««trtletju 1907 za vsak klg živ« teže sledeoa: 1. doželne pasm»: za prešičke do 3. mesecev 1.31 K aa mlade svinje (črez tri mo sece do 1. leta) 1.12 K, zastare svinja (črez eno leto) 94 v. 2. Žlahtnepasme: aa prašičke 1.57 K za mlade svinje 1,34 K, za stare svinje 1.13 K. Ce bi se vsi kmetje združili, bi se ta prepotrebna in koristna zavarovalnica lahko postavno uredila in se posestniku v nesreči pomagalo. To jasno kaže, kako neobhodno potrebna je kmečka organizacija. Sedaj si pa oglejmo, koliko stanejo poljskf pridelki in zadnimo z žitomr Kornza (1 or»l). Zemlja 60*— K 15 vozot gnoja i 7 I 105*— „ oranje korttza z« seter SO l aajenje prva kopa drnga kopa trganje volnja domoT kožnhanje (likanjo) žeter slame domu rozit m ielo Btane 21610 E Koruze (zraja) se pridela na oralu 115S kf (ali pribljižno 34 Tagono?) 100 ty po 13*50 K znoi« 155*52 K fižol (150 hg) 15*— „ buče 10— , korazna slama 30*— „ 8 — 150 3*— 9*60 7*20 8*40 7 — C — 8*40 Delo tstene 216* 10 K ¦kmpiček 210 52 , ignba 5 58 K Krompir (1 oral). zcinlja, 1 oral stane gnoj 12 vozor a 8 K_ oranje krompir 7 q sajenje prva kop 8 delavcev po 1*20 K drnga kop 6 delavcer po 1 20 K skapanje vožnja 21052 K 60.— K «6- „ 6-- , 28*- , §¦  9-60 l 7*20 , 14*40 „ 12.— . delo siane 23820 K Krompirja se pridela na oraln 50 q k 4 K = 200 K delo 238*20 K ikupiček 200— „ zemlja (1 oral stene) oranje za setev (4 yagone) vlačenje ženjice stavljenje vožuja na dom mlater zgube 38-0 K Rž zrnje ¦lama 78.— K 30 — 60— K 6- „ 22.40 , **' » 4*80 „ 1- » *•- , 12— , delo itan« 114 20 K 108— K delo 114 20 K sknpiček 108— , zguba 6*20 K Ofes. zemlje (1 oral) najemnina oranje n*&~:i%iŁ&s% oves za seter (4 vagane) ali 130 kg po 12 K porlačenje in sejalci 4 žanjice a 1*20 K vožnja in mlatiči 60— K 6-- , 15*60 , 3- „ 4*80 „ 8-- , delo staae 9740 K zrnja (ovsa) serpridela""25 TaganOT »li 800 kg po 12 K " 96 — K slama 24— , 120— K delo 9740 „ ostane dobička 22 60 K Kakor je \i mojiE sknšenj razvidno, se nam izplača edino živinoreja in oves. Samo ob sebi se razume, da je lo nekak kažipot in razmere so v vsakem kraju različne. Pomisliti mora vsak, da tiste pridelke, katerih delo se ne izplača, pa jih vendar doma neobhodno potrebujemo na primer: koruzo, krompir, da jih le v toliki meri pridelHJmo, kar je za domaCo rabo potrebno, druge pridelke pa, ki obetajo dobiček, v večji njemu primerni meri. Tožiti čez slabe čase ali samo na upanje živeti ni6 ne pomaga, zanašati so samo na pomoč vlade in države, je prazno, mi moramo z vso odločnostjo na podlagi utemeljenih razlogov zahtevati, da se ozira in ugodi pravioa na naše upravičenfe zahteve. Vsak posestnik mora plačati davek pa lo toliko kolikor mu gre od čistega dohodka ali dolžnosti. Naš učenik Jezus Kristus je sara nCil: Dajte cesarju kar je cesarjovega in Bogu kar je božjegci. Da kmečki stan preveč plačuje, je pribita reanica, ker pred 28 leti so se posestva mnogo previsoko cenila in ta krivica se mora popraviti 6e se splob hoče naš stan pogina rešiti. V wDomovini" št. 18 piše nekdo, da umetno poviSanje cen žita in žiriae pomeni znatno povičanje cen najpotrebnejšib in aajglavnejših živil relike ve6ine Tsega prelHTatat-A v državi — in viSja cene kmetu Sko-iujejo. To §o flia vendar preneamno in doti&ni dopisnik še *«tOT« pluga nikoli videl ni. Naše cene za polske pridelke še dandajio« *iso take, da bi se delo izplačalo in ubogi kmet tnora dulati zastonj. — Zabtevati inoramo. da 1. 190« ko 1S, oziroma 30 let od zadne cenitve preteče, posestra novo cenijo to pa po kmečkih zvedencih in m knior zadnjikrat. Pred 30 leti so bile celo druge ¦¦«-_¦-¦« in kmeti smo takrat imoli za polovico ceneje deift-me mofii, med tem ko jih danes za drag denar sfcoro ve6 dobiti ni. To se mora pri novi cenitvi »poCt«Tati. Kako občutljivo je za oas krviii davek, da oioramo dajati sinove k vojakom, s Cimur so nam Ts*ke najboljše delavne mo6i, o tem niti pisati ne ameot. Pozivljam posestnike n a j javno s p o d p i s anim imenom svoje gospodarsk« «t»meljene skuSnje v ,,Slov. Gosp.*- objaiijaio, da potem na podlagi teh izkazov Kmečka ZTftea po državnih poslancih zahteva, da se posestva na nor© precenijo in sicer po kmečkih vešcakih. To bo pa le takrat mogoče in to se mora pribiti že sedaj. da komur je za stan in vero mar, pristopi kot otaa k Kmečki zvezi involi poslance, katereb* Kmečka zveza po dogovoru z r a z » i m i naSimi zastopstvi in zaupnimi možmi prripoVsakomur pa, ki svojemu stanu nasprotuje, _i pomoči!