Poitnlna plačana v gotovini
Cena 1 Din
r
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Letna naročnina 40 Din. — Uredništv Račun poštne hranilnice št. 16.160.
in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109 Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejemamoI
Štev. 17.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1932.
Leto I.
Kulturni fatalizem
Fanatizem — fatalizem, dva pojma, ki sta si na prvi pogled nasprotna, se na videz izključujeta, pa sta vendar v medsebojni zvezi, drug drugemu sta vzrok in posledica. Verski fanatiki so dosledno tudi fatalisti: zgodi se volja Najvišjega!
In kultura? Če kje, lahko rečemo tu, da je kulturni fatalizem nujna posledica kulturnega fanatizma. To velja zlasti pri nas in za nas. Slovenci nismo bili nikdar buntovniki. Že ko sipo se naselili v teh krajih, smo bili za takratne razmere skrajno miroljuben del onih Slovanov, ki so zasedli večino ozemlja današnje Jugoslavije. Naša zgodovina ne kaže nobene krepke aktivnosti, vedno smo bili le pasivni čuvarji tega, kar smo dobili po svojih prednikih. Od tod naša dovzetnost za vse tuje, od tod pomanjkanje aktivne, res borbene odpornosti proti tujim vplivom, od tod ono rapidno nazadovanje naših narodnih mej. Naše borbe s Turki so bile le najnujnejša samoobramba lastnega življenja. Ko je minula nevarnost, je prešla tudi borbenost. Kmetski punti? Upor zatiranih sužnjev, ki je skopnel po prvem krvoprelitju. Prelistajmo še tako vestno svojo zgodovino, naši junaški podvigi niso bili nikdar izraz aktivne, napadalne borbenosti, marveč le odpor preganjanih zatiraneev proti popolnemu uničevanju. Pa tudi ta odpor je bil vedno do skrajnosti miroljuben in kulturen. Nasprotniki so se posluževali pri svojih napadalnih akcijah tudi najpodlejših sredstev, vsako nasilje jim je bilo dobro, mi pa smo dvigali oči k nebu in molili: Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo, hvala Bogu, mi nismo taki. Kaj so delali Nemci na severu: Na naši zemlji so nas tepli in pljuvali, mi pa nismo udarili nazaj, marveč se zgražali nad tujo nekulturnostjo, podčrtavali svojo lastno kulturnost in občudovali sami sebe kot mučenike.
Prevrat. Z vso svojo kulturnostjo smo ta po božji milosti in srečnem naključju nastali preokret v svoji zgodovini prav za prav prespali. Prišlo in prošlo, bo že Bog dal tudi za naprej, da 'bomo kako živeli! Vsi smo pazili, da bi se ne našel kak prenapetež in dal par klofut kakemu tujemu krvosesu. Kultura nad vse, kaj bo rekel svet, kaj bodo rekli Nemci, če bi pognali par njihovih izzivačev preko mej?
Naša Narodna vlada — tudi ta je bila izraz naše kulturnosti. Vse to, kar je pognalo in vzraslo v stari Avstriji in se borilo med seboj na čelu raznih partij, vse to smo postavili na čelo slovenskemu narodu v njegovi najbolj usodni uri. Če kdaj, smo prav takrat dokazali, tla nismo narod, marveč otroci brez glave, ki se vesele lepe igračke, pa ne mirujejo, dokler te igračke niso razbili! Ne gre za posamezne osebnosti, ki so tvorile to našo narodno vlado — one niso bile krive, krivi smo bili mi, ki smo jim pustili, da so se vsedli na stolčke in nas vladali v slogi in ljubezni, dokler se niso stepli med seboj. Ko so se stepli oni, smo se stepli še mi, konec
je bilo sloge in brezmejne bratske ljubezni. Ta čas pa je prišel plebiscit na Koroškem!
Maribor je klical, našel je našega Maistra, ki naj čimprej objavi svoje spomine in pove javnosti, kako sijajno podporo je imel v naših slovenskih oblastnikih. Ne z nasiljem, z rožnim vencem smo se borili proti nasilju spodnještajerskih in koroških Nemcev in renegatov. Bodite pametni, ljudje božji, ne prenaglite se, saj na severu bomo lahko dobili, kar bomo hoteli. Tako so nam govorili naši veliki slovenski dipiomatje? Pa smo dobili vse, kar smo si pošteno zaslužili s svojim kulturnim delom. Mali naši ljudje so šli na Koroško, agitirali in riskirali zdravje in življenje, a gospoda naša, ki je šla gori...? Molčimo raje! Ostala je kulturna in obdržala to kulturnost za vsako ceno, tudi še na dan plebiscita samega. Korektno oblečeni so se vozili z avtomobili na stroške naše države in se zabavali, niso pa iskali stikov z našimi zapuščenimi Korošci. Po plebiscitu so stali kot politični kužki, si nedolžno umivali roke ter valili krivdo na nekulturnost drugih. Naša oboževana kulturnost nam je nataknila na roke tesne glaze-rokavice, nismo se jih upali umazati s par krepkimi klofutami, naši pretesni lak-čeveljčki se niso smeli dotakniti nemških izzivačev. S svojo kulturnostjo smo havzirali od enega člana mednarodne komisije do drugega in bili navdušeni, če so nas sprejemali prijazno ter nas priznavali za ši-kavne, lepo oblečene može in dame. Vi, ki ste se v resnici borili in žrtvovali, pišite vsak svoje spomine o tej slavni dobi našega kulturnega državniškega izživljanja. Nič zato, če ti spomini ne bodo baš častni za reprezentante one naše kulture, ki se je še danes nismo znebili. Kulturni fanatiki smo bili, vsled tega smo bili fatalisti, se zanašali na tujo in postali žrtve svoje lastne kulturnosti. In če smo dobili klofuto — bilo jih je žal le preveč — ni se stegnila roka avtomatično in udarila še krepkeje nazaj. To se vendar ne spodobi, če hočemo biti kulturni. Boljše je, če zgubimo Koroško, kot da bi zgubili sloves svoje narodne kulture.
Ko je bil boj v zasedenem Primorju na višku in so padale žrtve naših najboljših ljudi, morda nespametnih, a vendar resničnih idealistov, kje so se našle hijene, ki so pljuvale na te žrtve in jih nazivalc roparje in morilce? Tu, sredi kulturne Ljubljane so se kosali nosilci slovenske kulture v blatenju teh žrtev, ki so inavgurirale edino res herojsko borbo Slovencev za lasten jezik in obstanek! In zakaj to blatenje? Mi smo kulturni, ne smemo se poslužiti nekulturnih sredstev nikdar, čeprav nas čaka fašist z nožem, da nam ga zasadi v hrbet! Bolj$e da poginemo kulturno kot da bi se v silobranu poslužili nekulturnega načina boja in vrnili milo za drago.
Bodimo kulturni, toda ta naša kulturnost nam ne sme biti prisilni jopič, ki veže naše roke in ovira naše prosto gibanje. Mi
smo vsled svoje kulturnosti pasivni godrnjači, drugim pa njihova kulturnost prav nič ne ovira agresivnosti in borbenosti. Naša kulturnost se ne zgraža nad anonimnim rušenjem onih par res uglednih ljudi, ki jih imamo, bo pa vsa iz sebe, če bo kdo izmed nas možato in odkrito začel borbo proti kaki namišljeni veličini. V svoji kulturnosti jokamo nad usodo svojih bratov v Italiji, ne najdemo pa potov in sredstev, da bi jim pomagali z delom in resnično podporo. Še manj mislimo na to, da se slovenska zemlja ne je-nja pri Soči. Italijani govore sistematično o svojem morju in o italijanski Dalmaciji, mi si pa ne upamo izreči in propagirati ideje, da sega naša zemlja tja do Tilmenta.
Privandrani Nemec nas psuje na naši zemlji in lepo se čitajo pritožbe v naših listih. Javnost se zgraža nad predrznostjo teh tujcev, ne razume pa, da so baš take pritožbe dokaz lastne inferiornosti. Bič v roke, udarite vsakega v obraz takoj, ko žali Vaš narod in Vašo državo, potem ne bo treba pisariti po listih in smešiti same sebe, potem si bodo tujci prav dobro premislili, predno nas bodo žalli. Če pa dotični tega ne more storiti sam, ker je odvisen ali preslaboten, najti se morajo drugi, da z dobro premišljeno klofuto zapro usta vsem onim tujcem, ki jedo naš kruh, pa nas v zahvalo psujejo in žalijo. Če sme zastopnik kulturnega nemškega naroda na nekulturen način gaziti ono div-no gostoljubje, ki je pri nas doma, potem smemo biti nekulturni tudi mi in ga učiti na nekulturen način osnovnih pojmov dostojnosti. Seveda se bodo našli naši ljudje, ki bodo obsojali tako nekulturno postopanje, zlasti oni, katerim so več mesta v upravnih svetih ali pa pravna zastopstva tujih podjetij kot čast in ponos naroda. Seveda 'bodo kaznovani oni naši ljudje, ki bodo branili čast svojega naroda, toda efekt bo dosežen. Za vsako izzivanje klofuto, to bodi naš princip. Videli boste, kako bodo postali ponižni, če ne l^do celo pobrali šil in kopit in šli tja, od koder so prišli. Potem se ne bodo upali peti izzivalnih nemških pesmi, ne bodo se upali zahtevati, da se jim dovoli petje nemških pesmi v sokolskih domovih, ne bodo sedeli pri igranju naše državne himne in telesno napadali onih, ki jih opozore na nepravilnost njih postopanja. Potem sc tudi ne bodo ponavljali primeri, da ostanejo ti izzivači nekaznovani, ker uradno postopanje ne ugotovi nobenih dokazov. Kako tudi, ko se revež-de-lavec ne upa pričati proti svojemu šefu-Ncmcu, če noče zgubiti svoje beraške službe.
Z vseh strani nas bijejo tujci na skrajno nekulturne načine. Rokavice doli, zavihajmo rokave in vračajmo rrylo za drago! Kdor nas ne priznava in ne spoštuje, temu pokažimo pot v širni svet, da se tam nauči ceniti gostoljubnost! Kdor pa med nami ščiti izzivajoče tujce radi svojega žepa, tega na sramotni oder, pa naj nosi še tako zveneče ime in zavzema še tako visoko mesto!
Našim naročnikom in prijateljem!
Naš pokret postopoma zavzema če* dalje širše kroge po Dravski banovini in izven nje. Za državo, nacijo, socialnost in poštenje; proti krivicam, korupciji, izigrat vanju in izkoriščanjem; to je program našega gibanja. S povečanim obsegom na* šega glasila v bodočem letu bomo ta prot gram še bolj poglobili in ga izvajali z vseimi razpoložljivimi sredstvi. Odstranjen nje gnilega, zidanje trdnega in svežega nacionalnega izživljanja, to bo naše delo v novem letu.
Za to delo pa potrebujemo delavcev, idealnih in nesebičnih, poštenih in čistih, takih, ki bodo korenito prefiltrirali jugot slovanstvo, da postane ideologija jugoslo> vanstva kristalno čista, prosta vseh mo; tenj in vse mlakuže.
Zato vi vsi, ki še stojite ob strani, pri: dite v naše vrstet pomagajte graditi novo življenje bodočega Jugoslovana — držav* njaka!
Vi vsi, ki ste list prejemali in nam naročnine še niste poslali, storite to svojo častno dolžnost nemudoma. Naročt nina do novega leta znaša 15 Din, od 1. jat nuarja 1933. pa do 31. decembra 1933. pa
Odveč je domnevanje, ki ga podčrtava z be« sedico »skoraj« ugleden in nacionalen slovenski dnevnik o požaru v tovarni K. I. D. na Jesenicah, kajti zavedamo se, da je obstoj tovarne važen življenjski faktor Jesenic, vemo pa tudi to, da ne bi bil udarjen s tem gospodar, ker si je pač preračunjeno znal zasigurati po svojih hlapcih pri* dobljeno naravnost pravljično premoženje. Nat ključjp usode je dyignilo v revirju tovarne K. I. p. v zrak ognjene zublje, ni pa bilo naključje usode, da so domačini, hlapci in delavci, reševali iz ognjenih zubljev denar in premoženje celjskemu valpetu ki je ta čas gotovo mirno sedel v svoji vili v Celju in s svojo preračunjeno podjetnostjo kalkuliral in ustvarjal zopet nov način izmozgava« nja slovenskega življa.
Razsvetlil je plamen nebo, razsvetlil je pa tudi duše tisočerih hlapcev Jernejev in ako bi videl celjski grof plamen, bi videl tudi on, tujpc, šahov; ski velemojster Jcsef Pfeifer v teh ognjenih zuh« ljih z ognjem zapisane tisočere želje, ki so veljale njemu in njegovi dični kompaniji za praznike in
novo leto  Pika! Klicaj! Dovolj! — Da, na
pohod kličemo, na pohod proti tujcem, proti vsem tiranom, proti vsem valpetom naše domovine, pro> ti vsem cvetkam iz vrtov celjskih grofov, na pohod proti vsem onim, ki niso po 14 letih smatrali za svojo dolžnost se priučiti slovenskega, našega dr« žavnega jezika, na pohod proti figuram prepleska^ nim z državno trobojnico, na pohod pro(i opim uredništvom, kjer se kujejo ir\ izmišljujejo fanta, stične pravljice, brezplodne povestice o skrahira« nih carjih, princezah, na pohod proti onim dnevni* kom, ki mlatiio prazno slatno in pri katerih romajo v uredniške košare vsi klici in javne prošnje pa tudi javna žigosanja onih, ki nimajo v naši državi za opraviti nič drugega, kot si polniti žepe in plju« vati na zakone.
Naša država je zgrajena na milijonih kosti naših mučenikov, prepojena s krvjo milijonov pa« dlih in zato kličemo »Na pohod proti vsemu kar ni naše in kar ne spada k nam«t Ne ho nas pre< motil polni mošnjiček starega lisjaka. — Ne! Da« nes ni časa za intervencije, moledovanja, danes je čas dejstev in ne bomo odnehali, dokler se ne ho začul glas tja do Beograda in še dalje če bo treba.
Čuvarji naših obmejnih krajev hodite budni. — Javni činitelji in javni faktorji usmerite svoja pota v naše obmejno mesto. — Na strategično važni postojanki sc je razplodil germanizem pod« piran cd tujezemskega kapitala. — Nič več po* pustljivosti, nič več oklevanj. — Ako ne bi zalegla civilna oblast, naj nastopi vojaška. — Na pohod!
Hoteli smo pravice, hoteli smo ono kar nam pripada in kar je enkrat v neki meri uvideval tudi predstavitelj K. I. D. g. Noot. Tudi on je tuje«
40 Din. Naročnino plačate lahko tudi v obrokih.
Novoletni številki smo priložili če* kovne položnice in prosimo vse zamud? nike da naročnino poravnajo. Drugače bot mo primorani ustaviti jim novo, obsež* nejšo številko.
Vse naše naročnike, ki so list plačali za vse leto, ali pa delno za l. 1933. pa pro; simo, da nam radi lažje in preglednejše administracije nakažejo razliko 15 Din, tako, da se bo leto izdaje ujemalo s kolet daričnim letom.
Tovariši, somišljeniki, vi vsi, ki ste preobloženi z dnevnim delom ali ste na; meščeni v podjetjih, pri katerih ne smete z aktivnostjo v naše borbene vrste, tudi vi lahko prispevate s svojimi silami za uresničenje našega pokret a. Nabirajte nat ročnike, zbirajte dokazni material za razt krinkanje vseh krivic in podlosti, ki zavU rajo poštenje — edino pot, ki vodi v boljšo bodočnost velike Jugoslavije. Ta boljša bodočnost je naše novoletno vot ščilo vsem, ki jih valovi golega materia* lizma in koristolovstva še niso zajeli.
Uredništvo in uprava »Pohoda«.
rodeč, ni nenadomestljiv, toda danes nemočen in samo orodje v rokah dičnega šahovskega vele« mojstra g. Pfeiferja, ki si je znal s preračunjeno podjetnostjo pridobiti celo dušo in hotenje tega enkrat samozavestnega, energičnega moža. — In kupil je še druge, dobro plačal vse one črno«žolte privandrance in plačal jih z denarjem, ki ga je izmozgal od našega človeka, od hlapcev Jernejev, ki jih tyorijo, čujte in strmite — delavci, mojstri in uradniki Jugoslovani. — In s preračunjeno pod« jetnostjo se šopirijo danes po obratih in pisarnah, Westen & Pfeifer, dobro in mastno plačani tuje« rodci, ne obvladajo našega jezika, ki jim je naš narod, vsaka naša nacionalna ustanova v zasmeh. Pod mogočno roko celjskega grofa tujerodca«kapi« talista, odjedajo ti povsem »nezmožni« toda za razširjanje germanizma »nenadomestljivi« kruh na« šim ljudem. — Sramota in neodpustljiv greh na« pram naši državi, napram jugoslovanstvu, da se uraduje po tolikih letih osvobojenja v pisarnah K. 1. D. v nemškem jeziku, da se dopisuje s pristnimi slovenskimi tvrdkami v nemškem je« ziku, da se sprejema celo odposlance države v nprnškem jeziku. — Ironija, brezmejna podlost in nesramnost, kakršne je zmožen le prenažrt tujerodec — ki si je znal s preračunjeno pod« jetnostjo priboriti maslen kruh. — Kaj pa naš človek? Pfeifer, Westen & Komp. vidi v njem hlapca, vidi v njem stroj, vidi v njem živino, ki mora biti zadovoljna z drobtinicami, ki padajo od bogatinove mize. — In dišeča cvetka iz vrta celjskih grofov piše poročila o rajskem življenju, o udobnostih, ki jih imajo nameščenci K. I. D., ako vidi deco ali ženo, ki prinese delavcu očetu ali bratu prežganko in kos kruha na delo, ako vidi, da ima namesto čevljev — cokljc. — Vse pograbite, hitite, dokler morete, rok vzeli ne boste. — In ko boste vzeli vse drugo, ko si bo« ste svoja nenasitna žrela napolnili z zlatom, ko nas boste slekli popolnoma, tedaj — tedaj —
Ako bi napravili pohod po obratih, po pisar« nah, spreletel nas bi mraz. — Vsa vodilna mesta zasedena po tujcih, ki ne obvladajo našega je« zika. — Manj važna mesta zasedena po tujcih, ki se sramujejo našega jezika, a ga obvladajo, na nevažnih mestih pa »nenadomestljivi eksponen« ti germanizma« z mastnimi plačami.
Gledala bo Dravska, Savska banovina in Beo« grad, ko bomo imenoma objavili vse one tuje« rodce z mastnimi plačami in njih plače primer« jali s plačami naših ljudi, Jugoslovanov. — Skrito igra karte grpf celjski v svojem fotelju s cigaro v ustih, z odprtimi kartami bomo igrali napram javnosti mi in podprto bo to z dokazi, z argus menti, ki bodo odjeknili tja do Beograda. — Sa« mo nekoliko kilometrov je do meje. Naj bodo naše oči odprte. — Dovolj je izmozgava n j a, do«
volj mraza, dovolj teme. — Toda luč iz oči vzeli ne bodo in videli bomo tudi v temi. — Krivice tujerodcev napram našemu življu vpijejo do ne« ba,	—	Dovolj	je naših ljudi, ki pla«
čujejo tribut lastni svoji državi, ki so jo poma« | gali ustvarjati. — Plačajte jih pošteno, dajte jim, kar jim po vseh naravnih in človeških zakonih pripada.
Pozivljemo končno g. Noota, da odstrani grb K. I. C. »Krainische Industrie Clesellschaft« na strehi glavne pisarne, ta viden, za nas nečasten znak nemškutarstva, ne da bi zato še moral vpra« šati privoljenja celjskih grofov!
»Dajte Bogu, kar je božjega . .
Mnogo se danes piše o močno razširjeni in dobro organizirani defetistični propagandi, vrabci po ljubljanskih kostanjih že čivkajo za in proti samostojni Sloveniji — vendar pa je vsa ta pro« paganda več ali manj omejena na prostor rped ca« sopisnimi vrstami ter na kompaktneje naseljene kraje. V naše, zlasti hribovsko podeželje ni pro« drla in tudi ni aktualna, toče dolenjskega vino« gradnika tudi samostojna Slovenija ne bo obvaro« vala in ne suše kmetovalca, tudi takrat bo treba odštevati davke.
Da, davke! Davki, vidite, to je tista čarodej« na beseda, ki zbudi iz njegove otopelosti zadnje« ga hribovskega očanca, beseda, na katero prisluh« ne vsakdo in vsakomur, ki je ogromnega porpena ne le za kmeta, obrtnika, temveč pomeni življenj« ski sok vsake države. In vsi tisti, ki so vzeli kla« divo v roke, da razbijajo to, kar je bilo pridob« ljeno s toliko krvjo, se tudi zavedajo tega. Šli so in so vrgli v brazdo naše 'zemlje ljuljko«krilatico: »Ne plačujte davkovl« In kakpr utopija o samo« stojni Sloveniji, kot sem že omenil, ni pritegnila našega kmeta, tako se je tem bohotnpjc razrastia ta, skrivaj sejana ljuljka.
Celo podeželje je prekrito's tanko" Tkano lure« žo, katere nedotakljivi gangliji izžarevajo dan za dnem eno in isto misel, ki se širi od ust do ust: »V jeseni nikar ne plačujte davkov, saj ne morete in kdor more, je neumen, če plača. Vsi odreči, pa ne morejo nikomur nič. Ali naj celo faro rubijo? Kdo bo pa kaj kupil? In če — mu posadimo rde« čega petelina na streho.« Vse je prisluhnilo temu klicu in ga ubogalo. Na jesen je ta podtalna akcija žela bogate uspehe.
Res je, veliko jih je, katerim ni bilo treba te vzpodbude, veliko, ki v teh težkih časih ne zrna« gujejo davčnih bremen, ker so jim res bremena in res pretežka. Najrevnejši kmetovalci so to, to« da prav ti so bili vedno med prvimi, ki so odšteli svoj oboi državi, dokler so zmogli. In danes pro« sijo financarja, ki pride do hiše: »Potrpite do prvega sejma, da prodam živinče, pa bom plačal.« In to tudi stori, če le more. Toliko je teh, a koli« ko je tudi takih kot tisti kmet iz bivše Štajerske, ki je prinesel preko Save v cekarju žigosati 30 tisočakov, ker je bil v domači davkariji dolžan za tri leta nazaj! In koliko je mož, ki pravijo, da so napredni in Jugoslovani in ki hi po svojem po* ložaju in ugledu med ljudstvom morali pobijati to razkrajajočo propagando, pa so se raje posta* vili v 'bok grobokopu države, češ, pa še mi malo počakajmo, nič se ne ve. Enkrat so bili že odpi« sani zaostanki, zakaj ne bi bili še v drugič.
Kmalu se je pokazal učinek te gonje, dotok denarja v državne blagajne je usihal, posledice je občutilo uradništvo, občine, vse javno življenje. Državna uprava je bila prisiljena seči po rigoroz« nejših ukrepih pri iztirjavanju davkov. Kdo pa tr« pi največ po teh izzvanih ukrepih? Naš mali kmet, tisti najrevnejši s peščico zemlje in kopico otrok, z njim se mora sedaj postopati enako rigorozno, kot z vsemi drugimi, kot z onimi, ki lahko porav« najo svoje obveznosti napram državi, pa jih nočejo. To je torej končni učinek te akcije, da pada naj« težji udarec po najsiromašnejšem, po tistem, ki je najbolj potreben prizanašanja, to so dosegli ti* sti, ki so si zapisali na svojo zastavo zaščito kmet« skega stanu, zaščito predvsem našega malega kine« ta. Lahko je operirati z gesli o samostojni Slove* niji, lahko v teh razrvanih časih navajati kmeta k davčni abstinenci, pošteno pa to ni, zato naj bi tisti, ki so za to poklicani, ljudstvu dobro razlo« žili tudi drugi del Kristovega gesla »... in cesarju, kar je cesarjevega.«
Gorje tebi - - -
Z obhodov
Iz rlbarske mreže na Ljubljanici pod trimostjem
—lj Na fašistično razstavo v Rim se je zahotelo tudi nekemu ljubljanskemu akademiku. Baje je šel študirat na to razstavo fašistično ar« hitekturo. Zelo smo radovedni, kako se je ta mladenič obnašal, ko je zagledal slike naših po« žganih narodnih domov, naše zastave in poseben paviljon posvečen najčistejiš »italijanski« pokra; jini Dalmaciji. Sedaj pa pričakujemo, da bo v kratkem dobila Ljubljana novo stavbo v fašisti; čnem slogu!
—lj Dična družba. V kavarni Emoni se zbira vsak dan popoldne simpatična damska družba Sjpvenk, Hrvatic in Srbkinj. Med njimi so žene univerzitetnih profesorjev, višjih častnikov itd. Če osluhnete. boste slišali kako vedno govore v blagoglasni nemščini. Ugledne in spoštovane pri* zadete dame naj to v bodoče opuste, da jih nc bi morali imenovati v našem listu. Tudi njim je potrebna radikalna metla.
—lj Prosit Nojjar. Tako čitamo na novoletnih darilih v znani trgovini M. Tičar v Šelenburgovi ulici. Želimo tvrdki mnogo uspeha v novem letu z nemškimi izdelki, nacionalistom pa, da si prid* 110 podajajo kljuko vrat te trgovine!
—lj Ptički pojo, kot da je Mai. Tako piše na reklamah, ki vabijo na razstavo kanarčkov. Pod« pisano pa je: Društvo za varstvo ptic pevk v Ljubljani.
—lj Nemški božič. Nekatere ljubljanske trgo« vine so za letošnji božič cddajale reklamo v bla« ženi nemščini. A. Prelog je prodajal okras za bo« žična drevesca v ovitkih z napisom: Kristbaum« Smuk glates Engelshar Zilber: papirnica M. Ti« čar razstavlja v izložbenih oknih 100% nemške kalendarje; tvrdka A. Breznik prodaja tamburice z blaženimi nemškimi napisi; urar L. Vilhar raz« stavlja ure s švabskrm besedilom in da za vsemi temi in še mnogimi drugimi tvrdkami niso izostale nekatere naše knjigarne je samo po sebi umevno.
—lj V graški »Tagespost« z dne 23. dec. t. 1., stran 5 čitam sledeče poročilo: »Grosse Spende fiir die Grazer \Vinterhitfe. Dic Viehexportfinna Predowitsch (!) in Agram (!) hat fiir die Grazer Winterhilfc 6000 kg Fleisch zur Verfiigung ge« stellt«. — Nimamo nič proti temu, če se pomaga siromakom, najsibodo tudi Nemci, vendar zani« . malo bi nas, koliko je dala ta tvrdka na razpo« lago našim revežem?
—lj Nemškutarenje. 12. t. m. sem se vozil z večerenim vlakom iz Ljubljane v Novo mesto. V nekem kupeju tretjega razreda sta sedeli dve da« mi in se ves čas neženirano pogovarjali v nem« škem jeziku. Mislil sem, da sta tujki in da sloven« ski ne znata. Toda ko je prišel sprevodnik pre« gledovat listke, sta znali obe naenkrat popolnoma dobro slovenski in ena od njih je imela celo sivo uradniško legitimacijo. Menjali sta nato par be« sed slovenski nato pa nadaljevali pogovor v nem« ščini do Stične, kjer je ena teh dam izstopila, do« čim se je druga peljala še naprej. — Tudi to do« kazuje, da je baš naše ženstvo. v precejšni meri tisto, ki mu manjka vsaka narodna zavednost in da bi bil že skrajni čas, da se proti temu nastopi prav energično in da bo pač freba pričeti s pri« občevanjem imen takih »narodnih« dam.
lj Švabčarjenje. Kolo Jugoslovan, sester v Novem mestu, že ime govori, da je ta organiza« cija nacionalna, je imelo v nedeljo božičnico v korist revnim otrokom. To je hvalevredno. Toda pri tej božičnici sta sc dve odlični dami te jug.:« slovanske organizacije neženirano pogovarjale v prireditveni dvorani vpričo navzočega občinstva v nemščini, kar je vsekakor skrajna in brez« primerna predrznost. Skrajni čas je, da se naše »narodne dame« zavedo, kaj je njihova nacionalna dolžnost in da prenehajo / izzivanjem v nemščini, kajti sicer bodo prisilile zavedne nacionaliste, (la jih bodo oni podučili, kako se imajo ohnašati v javnosti. Posebno žalostno pa je tako ponašanje /a članice Kola jugoslovanskih sester, ker je nji« hova dolžnost še posebej, da povsod s svojim vzgledom pokažejo, da so res jugoslovanskega mišljenja.
Ustanovni občni zbor Narodne odbrane zu Ljubljana .ši$ku bo dne 6. januarja ob 10. uri
v Sokolskem domu v Šiški. — Vabljeni vsi nacio« nalisti.
Celje
Pomagalo je. V 12. številki našega lista smo objavili članek pod naslovom »Ondulazione per« manente«. članek se je nanašal na reklamno ta« blo celjskega frizerja v Gubčevi ulici. Obljubili smo gospodu, da bomo tablo odstranili če nas ne bo on prehitel, vendar je bil on tako dober, da nam je prihranil trud, ter sam odstranil tisto lepo tablico. Zahvaljujemo se mu za to dobro delo, opozarjamo ga pa, da drugič takih tablic ne iz« veša. Prosili bi ga pa še nekaj, naj napiše svoje slovensko ime v slovenskem jeziku, da bo poka« zal slovenskemu narodu, da je pravzaprav njegov sin, da je tu rojen, da je tu vzrastel, se izučil obrti in da živi na — in od slovenske zemlje.
Priporočamo raznim Osvvatitschem, Losehnig« gom, Oreschniggom, Filipitsehem, \Voggom, Zang« gerjem, Urchom, Paidaschem itd., da pišejo svoja imena pravilno ne pa v taki spakedranščini. Saj ni nič bolj »nohl« če napišeš dva g. ali sch, ali vv, ali o. Lepše in pravilneje je takole: Osvatič, Leš« nik, Filipič, Vek, Cankar, Urh, Pajdaš itd. Želimo, da bi to priporožilo navedeni in nenavedeni up o« števali.
Opozorilo. Sluga na celjski občini še vedno noče govoriti slovenski. Evo primer, ki se stalno ponavlja. Stranka: Dober dan! Sluga: Ciutn Tag! Stranka: Prosim, ali bi lahko govoril z gospodom ravnateljem? Sluga: Bite ajn moment, ajn ller is drinen. In nato, ko tista stranka odide, pravi slu« ga: Is gefelig! — Prosimo, da tega moža pošljete kamor spada, čas je že, da hi se naučil sloven« skega jezika, če mu pa tega ni bilo mogoče, naj zapusti državni urad in naj gre za slugo v nem« ško manjšinsko šolo v Celju. (Radi bi vedli, ko« liko šol imajo naši zasužnjeni Slovenci v Avstriji in Italiji?!) Poudarjamo, da obiskuje to šolo po« večini deca slovenskih staršev, zaslepljenih po nemčurskih agitatorjih in otroci pravih, rojenih Nemcev pa hodijo povečini v slovenske šole. Če ti daje Jugoslavija zaslužek in kruh, pošiljaj svoje otroke v njene šole. Tiste — prodance — bomo posvarili tudi še na drug način.
Omejevanje krize in brezposelnosti. Več uradnikov je v Celju, ki so precej dobro plačani, toda tudi njihove soproge so v prav lepih službah. Ali ne bi raje teh služb dali tistim, ki nanje zelo :ež« ko čakajo, ki so res potrebni. V nekaterih rod« binah služita i oče i mati, v drugih pa nima nihče prav nobenega zaslužka. Mati naj skrbi doma za otroke, za red v hiši, vrši naj gospodinjstvo, služ« beno mesto pa naj prepusti potrebnejšim, ‘ako se bo vsaj nekoliko omilila kriza. Saj smo baš pred kratkim čitali v časopisih, da n. pr. čaka r>50 učiteljev in učiteljic na službo, vse polno pa je na celjskih in tudi drugih šolah poročenih učiteljev in učiteljic in od katerih po navadi oba vlečeta plačo.
Tako se zakon spoštuje. Po čl. 29. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine in § 9 zakona o praznikih m o r a j o ob priliki državnih prazni« kov biti vsa poslopja okrašena samo z držav« njmi zastavami. V Celju je že zopet bilo vse polno hiš brez zastav, več pa tudi z nedržavnimi zastavami ob priliki rojstnega dne Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. 17. dec. 1932. Posvariti "mo hoteli prej, toda mislili smo, da je oblast žc sto« rila svojo dolžnost in krivce posvarila. Vendar ni bilo v tem pogledu storjenega prav ničesar. Dne 1. in 17. decembra t. 1. so visele nedovoljene zastave na sledečih hišah: Dečkov trg št. 1. 'V.'« šernova ulica št. '22 in Aškerčeva ulica št. 13. Na kolikih hišah pa zastave sploh niso bile izvešene ne moremo naštevati, ker bi s tolikimi imeni m polnili celo stran našega lista. Prihodnjič bomo na takšne elemente še bolj strogo pazili, zato ker oblast takih grehov ne vidi.	__jr
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI Službe iščejo: Mlada sotrudnica trgovine z me« šanim blagom. — Šofer, ki je izučen mehanik. — Strojnik z večletno prakso v premogokopu.
Naslovi v upravi lista »Pohod«.
Darovali so za tiskovni sklad:
K. X., Moste, 500 Din: Milivoj Lajovic, Ljub« Ijana, 45 Din: M. Jankole, Ljubljana, 60 Din; Mi« ha ji Vrbič, Sodražica, 10 Din; Nač. Ern. Vargazon, Ljubljana, nabral v Laškem 300 Din; Neimenovani iz Litije 200 Din. — Skupno je do sedaj nabranih 10.859 Din.
Kočevje
»Gottscheer Republik«. Človeku že preseda večno in vedno isto poglavje, ki se dnevno »a/s pravlja, pretresa in ugiba po vseh naših dnevnikih - kriza, tujci in brezposelnost. — In s kakšnim uspehom? Videti vsaj ni nobenega in to po naši lastni krivdi, (lovori se mnogo, še več se pridiga ter razpravlja, — a gospoda, kje pa so dejanja? Dovolj je tega odlašanja. — Kje si oko pravice, kje je tista slovenska zavednost, za katero se toli« ko navdušujemo in o njej pišemo
Nepotrebno bi bilo vprašanje, kaj delati in kje začeti. Gradiva za to je dovolj. Poglejmo si najprej našo industrijo. Ista pesem pri nas kot po« vsod drugod. — Naši ljudje stradajo, a tujci se mastijo z nezaslišano velikimi plačami. — Žalost« no dejstvo, a vendar resnično. — Ne dopustimo, da se tujci bogatijo z našimi žulji, saj so to ven« dar ljudje, ki za našo stvar, za naš narod nimajo nobenega smisla, ljudje, ki se nam smejejo ter nas izkoriščajo ter gledajo samo na njih lasten interes. Zatorej proč z njimi! Mi tu ne trpimo ne Madža« rov, ne Nemcev in ne Italijanov. Dovolj je nas, ki se borimo za vsakdanji obstoj ter za vsakdanji kruh!
Oglejmo si malo naše tekstilne tovarne. Ima« mo tu v Kočevju dve s precej velikim obratom. Pri prvi je ravnatelj pristen Italijan, doma tam. kjer trpinčijo ter streljajo naše nacionaliste na njih lastni zemlji. Znano nam je sicer, da ima tudi on majhen del delnic iste tovarne ter mu iste Jajo dosti veliko obrestno mero, zatorej je neumestno in neopravičljivo, da ima on tudi mesto ravnatelja. Zakaj bi služil eden na dve strani, ko so pa dru« gi, ki sploh nobenega zaslužka nimajo. Znano nam je tudi. da dobiva iz Italije razne cunje in odpad« ke blaga, katere rabijo pri izdelavi novega blaga, kot da bi tu pri nas ne imeli dovolj takšnih cunj, — seveda bi s tem služili Slovenci, a na prej ome« njen način služi ravnatelj sam lepe denarce in v Italiji njegovi sonarodnjaki.
A ne samo ravnatelj, tudi drugi — strojevodje in predelavci so pristni vzori italijanskih kul« turonoscev. Ali so tudi ti »nenadomestljivi«? Za« kaj imamo naše šole in naše ljudi, ki bi bili isto« tako zmožni istega dela? Zatorej ven s tujci!
Opozarjamo slovenski denarni zavod, ki ima veliko večino delnic ter glavno besedo pri upravi tovarne, a kljub temu trpi v svoji sredi tujce — naše neprijatelje.
Druga tovarna je sama ob sebi nemška repu« blika v kočevski republiki. Tu se švabčari kar na debelo. — Ravnatelji so vsi češki Nemci oziroma avstrijski državljani, vodje so tudi po večini Nem« ci ali pa vsaj deučgesint. Je sicer par uradnikov Slovencev, a ti so kot vodne kapljice v tihem ocea« nu. In tudi ti so zato nastavljeni, ker se zadovolji« jo z zelo malo plačo, medtem ko so prej omenje« ni deležni za Slovence nedosegljivih vsot. Dozdeva se mi, da so tudi ti nenadomestljivi, kajti v Jugo« slavi ji žalibog nimamo ne uradnikov, nc stroje« pisk. nc knjigovodij, nc poslovodij, ne korespon« dentov itd. No saj mi smo navajeni iskati dela v tujini, garati kot živina po ameriških, belgijskih in drugih rudnikih ter premogokopih, doma bodo pa tujci gospodarili po njih lastni volji in menda' vse kaj drugače ko v naš dobrobit.
*
Peter Petsche, Gottschee, HauptsPlatz 93	-
vissasvis der Stadtpfarrkirche: 1. je poklanjal svo« jim strankam stenski koledar za leto 1932. v nem* škem jeziku; 2. vse njegove papirnate vrečice so pisane izključno v nemškem jeziku.
Želimo in zahtevamo, da bo gospod Peter Pe« če to napako prav kmalu popravil in izdal vse reklame v slovenskem jeziku, na slovenske ko* ledarje, ki naj jih v. bodoče izda, pa naj označi tudi državne praznike.
Dobrovoljci. 6. jan. 1932 sc bo vršil občni zbor našega društva ob 9.30 v hotelu Metropol. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo, obravnavale se bodo važne zadeve.	Odbor.
IZJAVA.
Podpisani Dimnik Karol, gostilničar pri Sv. liju v Slov. gor. s tem javno preklicujem, kar« koli sem govoril o g. Z \v 6 1 f u Josipu, prometnem uradniku pri Sv. liju v Slov. gor. in izjavljam, da je vse neresnično ter se mu zahvaljam, da je od« stopil od kazenskega postopanja.
Plačam tudi vse stroške ter za Strelsko dni« žino pri Sv. liju v Slov. gor. znesek Din 300-—.
Maribor, dne 19. dec. 1932.
Dimnik Karol.
Hrastnik
JAVNO VPRAŠANJE.
Dne 17. dec. 1932. je slavila godba steklarne v Hrastniku prvo obletnico svojega obstoja. Vr* šila se je veselica z godbo in plesom, pa je bila predčasno zaključena. O tej veselici in vzrokih njenega prenagljenega zaključka se govori rano« go. Ker sta bila pri veselici navzoča tudi lastnika steklarne gg. Viljem in Rihard Abel, stavljamo na oba sledeča vprašanja:
1. Ali je res igrala godba pri tej priliki nem* ške kemade in se je culo v lokalu samo nemško petje?
2. Ali se res prireditelji veselice niso spom* nili, da praznuje naš vladar 17. decembra svoj rojstni dan in je godba zaigrala državno himno šele na odločno zahtevo nekaterih nacionalnih delavcev?
3. Ali je res pri igranju državne himne ob* sedela velika večina navzočih in se pogovarjala dalje? Ali sta gospoda Viljem in Rihard Abel pri igranju himne sedela ali sta jo poslušala stoje?
4. Ali je res v Vaši navzočnosti takoj po odigranju himne navalila skupina 30 oseb na dva slovenska delavca, ki sta zahtevala igranje naše himne, jih vrgla iz lokala in jih telesno poško* dovala?
5. Ali je res, da je bila po zaključku te slav* nostne prireditve na cesti prepevana tudi nemška bojna pesem —- Die \Vacht am Rhein?
Ker nočemo delati nikomur krivice, smatra, mo pa zadevo za skrajno važno, pričakujemo odgovor gospodov Viljema in Riharda Abela in jih prosimo, da nam sporočita ta odgovor do 3. januarja 1933.
*
SOKOLSKI HRASTNIK.
Sokolsko društvo Hrastnik je dne 18. dec. na slovesen način proslavilo rojstni dan N j. Vel. Kralja Aleksandra in praznik Uedinjenja.
S svečano akademijo, ki je obsegala 18 tečk najpestrejšega sporeda telovadnih, pevskih in glas benih točk, spopolnjenih s slavnostnim govorom je ob nabito polni dvorani, Hrastnik, ta sajasta kotlina, dostojno dokazala da je verna svojemu kralju, domovini in narodnem edinstvu.
Po slavnostni akademiji, za katero prireditev in izvedbo gre priznanje vsem sodelujočim, se je. vršila slavnostna seja in zakletva novega članstva.
*
POPRAVEK.
K zadnjemu dopisu, ki je bil objavljen v zad* nji številki Pohoda, v katerem se omenja usluž* benee na vodečih mestih v tovarnah, pojasnjuje« mo, da je g. prokurist Zclinka sicer Češki držav* ljan, vendar Slovan in svojčas agilen elan Sokol* skega društva v Ljutomeru.
Prevalje
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE...
Bližajo se prazniki in nekdo se je spomnil re* vežev, tistih številnih strganih in lačnih s kopico otrok. Marljivo je pobiral in nabiral, potrkal na vrata, potrkal na rejene listnice in... pogoltnil marsikatero grenko. Obljubil sem svojo pomoč ko* likor pač premorem in zapisal sem znesek, dovolj skromen in neznaten in pripomnil sem: po možno* sti bom dal tudi več, recimo dva kovača. Mine mesec november in prve dni po prvem imam nabi* ralno polo zopet pri rokah.
Kolikšni »zneski« so se tu vetirali v dobro re* vežem pomeni več, kakor najgloblja človekoljub* nost! Toliko nakloni vsak povprečni človek, če je »dobre volje« plačilnemu ali podeželski natakarici. Da, pri nas so le besede, zelo lepe besede brez dejanj! In dokler sc bo pokazala naša ljubezen do bližnjega v borih 5 Din in to tam, kjer -.lužita dva, ali kjer služi eden za tri. vse dotlej tudi vse opera* cije ne bodo prav ničesar zalegle, vse dotlej tudi najbolj ostra kritika, čista resnica, vsa poštenost in vsa značajnost ne bo prav ničesar koristila, ker je med nami vsako prizadevanje domalo toliko, ka* kor bob ob steno!	*•
KDAJ BO KONEC?
V Prevaljah je nemškutarstvo še precej raz* paseno. Še po 14 letih so nekateri gospodje, si ne morejo odnehati z nemškim jezikom. Če prav v našem kraju ni nikakih Nemcev, se včasih elo* veku zdi, da se nahaja v.centrumu Dunaja. To nemškutarenje se ponavlja samo na ljubo neka*
terih gospodov in gospodičen, ki se jim zdi poni* ževalno govoriti državni jezik. — Posebno sc zbira ta »ekstra nobl« družba v gotovem lokalu, kjer nemoteno govori v »nemškem« jeziku. Predrzna je ta »nobl družba« da celo na javnih prire* ditvah samo nemškutari. Mi nacionalisti pa po* vemo tem gospodom, da ne bomo tega več dolgo prenašali. Tukaj nismo več v Avstriji in tudi ne v Nemčiji.
Če pa gospodje ne morejo ali Jun je težko pozabiti tisto govorico, naj se poalužijo ceste proti Avstriji saj ni daleč. Naj bo za danes, ob priliki bomo pa podrobnejše nadaljevali.
VENDAR ENKRAT!
V št. 13. smo poročali o neki starinski tablici, ki je bila pritrjena na nekih vratih. Sedaj pa jav* ljamo, da se je dotična tablica že preselila k več* nemu počitku.
Gornji Cmurek
JE POMAGALO.
Čitali smo članek, ki je izšel v eni prejšnjih številk »Pohoda«. Danes lahko ugotovimo, da nem* ških napisov ni več v omenjenem lokalu. Upamo, da bodo naši vrli orožniki in finančni nastavljenci tudi za naprej budno pazili na vsak nedostatek m ga odpravili, kakor so to storili do sedaj. Saj je v naših obmejnih krajih še mnogo, mnogo gnilega. Predvsem pa moramo napraviti enkrat za vselej konec hlapčevanju tujcem. Na avstrijski strani ne najdeš slovenskega napisa, zakaj bi potem trpe* li mi nemškega? Naši ljudje zahajajo trumoma v avstrijski trg Cmurek po raznih opravkih ter pu* stijo tam marsikateri težko prisluženi dinarček. Ali ste že slišali, da bi se Avstijcem zdelo vredno radi tega označiti cene v izložbah v dinarjih? Res je, da konzumirajo inozemci na naši strani precej, vendar pa to samo radi smešno nizkih cen naših življenjskih potrebščin in pa, ker se s tem okoristijo. Ali je potem treba še hlapčevati? Je li takšno postopanje možato in ali se ne smešimo dovolj?
Obmejni nacionalisti se ne bojimo zamere in groženj bodisi od katerekoli strani. Borili se bomo odkrito proti vsakemu hlapčevanju in sploh proti vsakemu nedostatku, ki gre v škodo naši nacion.il*
ni stvari. Pribili bomo vsak nedostatek javno na tem mestu s polnim podpisom in brez bojazni za zamer . Člane N. O, pa pozivam, da si naročijo »Pohod«, ki bo odslej naše društveno glasilo. Kdor ni z nami, je proti nam! — Mirko C.
Koprivnik pri Kočevju
PRAVIČNA LOJALNOST.
Praznik uedinjenja smo praznovali v nedeljo 4. t. m. kar najslovesneje pod okriljem sokolske čete. Ob tej priliki so se zbrali v okrašeni šolski sebi poleg članstva tudi zastopniki občine, vasi, kraj. šol. odbora in vseh društev in korporacij. Pred pričetkom je g. H. Kump podal izjavo lojal* nosti in vdanosti v imenu nemškega prebivalstva in kraj. šol. odbora. Slično izjavo je podal aidi župan g. J. Rožič in sta bili obe izjavi sprejeti z burnim aplavzom.
Točno ob 3. uri je brat starosta Ljubič Vinko
otvoril proslavo z lepim nagovorom in prečital so*
kolsko poslanico. Navzoči so s trikratnim »Zdravo«
dali duška svojemu razpoloženju. Sledil je ginljiv
prizor, ko je 8*letna Vlasta Ljubičeva padala braiu
načelniku Prinčiču šopek cvetja, namenjen neodre*
šeni domovini. Svoj nagovor je zaključila: »Sprej*
mi, brat, ta šopek, čuvaj ga, da ga moreš izročiti
svoji domovini, ko ji zasije zlata svoboda!« Sle *
dili so telovadni in rajalni nastopi dece, petje me*
šanega zbora in dece, br. Štefančič iz Ovejaka pa
je v zanosnem govoru orisal našo borbo za uedi*
njenje. Ob zaključku je občinstvo stoje odpelo
državno himno. Vso prireditev je spremljal "am*
huraški zbor moške dece. Vtis proslave je bil ne*
popisen, bila je to prva slična slavnost v večjem
obsegu v tem kraju, najbolj razveseljivo pa je,
da so se znašli vendar enkrat zastopniki obeh na*
rodnosti v skupni manifestaciji za Jugoslavijo.
*
Zahvalna pesem v slovenskem jeziku sc je na dan 1. decembra oglasila prvič s cerkvenega kora. Peli so učenci koprivniške šole. Želimo slišati se večkrat slovensko petje v cerkvi, pa tudi slaven* ske pridige bi želeli. Priznavamo Nemcem, kar jim pripada, a tudi nam naj se ne krati najprimitiv nejših pravic. Sestavljena bo posebna vloga na knezoškofijski ordinarija!, v kateri se bo zapri silo še za nekaj drugih perečih vprašanj. Hočemo že enkrat miru v kraju.
Krško
DOBRODELNOST.
Tukajšnji Podmladek Rdečega Križa je pri* redil v zvezi s proslavo rojstnega dne Nj. Vel. Kralja Aleksandra v Sokolski dvorani predstavo Goljevega »Jurčka«. Igrica sama, prirejena v iz* razito dobrodelen namen — podporo revnim učencem — je odlično uspela, Žal pa se je ob tej priliki pokazalo, kako tuj je precejšnjemu delu Krčanov pojem dobrodelnosti. V soboto slabo ::a* sedena in v nedeljo skoro prazna dvorana je jas* no izpričala veliko indolenco ter popolno pomanj* kanje vsake srčne kulture ravno pri ljudeh, ki jih je kriza le malo ali nič prizadela, katerim je utr* peti 80 dinarjev bagatela, ki pa so z ozirom na krizo svoj budžet takoj skrčili, toda le v teh m sličnih primerih.
Pri proslavi je sodeloval tudi agilni krški So* kolski orkester, ki pa je imel po odigranju držav* j ne himne na programu izključno samo razne nemške »šlagerje«. Ne dvomimo, da je bil to zgolj slučaj, želimo pa, da se v bodoče pri takih proslavah ne pozabi sestaviti dnevu primernega programa.
IZPRED IZLOŽBE.
Dva kmečka možakarja ogledujeta izložbo neke tukajšnje trgovine. Ko pridem miipo, se obr* ne eden ter pravi: »Tukaj je pa prav vse po nemško« in drugi prikima: »Ja, kakor da smo na Nemškem«. — Pogledam. Izložba je polna raznih otroških igric z velikimi nemškimi napisi kot »Fusbalšpil, Pferderenen itd. Od vrha do tal sami nemški napisi. Mislim, da se lahko dobi take stvari doma in še celo nekoliko nacionalno*vzgoj* ne tendence naj je včasih primešane zraven. Če je pa t.; slučajno stara zaloga, spada v trgovino pod pult in ne v izložbeno okno, da se že hri*. bovci zgražajo nad tem.
Sladki Vrh
KJE JE SRČNA KULTURA KJE JE BARBARSTVO?
Veliki narodi kaj radi poudarjajo, da so kul* turni. K obči kulturi pa spada tudi kultura srca-Ravno te srene kulture manjka pri velikih na* rodih. Ako bi jo imeli, bi danes ne bilo treba gevoriti o manjšinskem vprašanju. Ravno to manj* šinsko vprašanje tvori danes največjo nevarnost miru v Evropi, to pa radi tega, ker oni narodi, ki sc trkajo na prsa in poudarjajo svojo kultur* nost, najmanj spoštujejo najelementarnejše pra* vice človeka materni jezik. Ravno nasprot* no pa je pri malih narodih, ki se jim večkrat očita nekulturnost in barbarstvo. Ti mali narodi bolj spoštujejo manjšinsko pravo ko oni, ki so za to poklicani in hočejo igrati vlogo sodnika, ko bi vendar morali spadati med najnižje obto* žence. Tako se tudi nas Jugoslovane smatra za manjvredne ljudi in hočejo svetu pokazati, kako mi svoje narodne manjšine zatiramo. Resnica pa je ravno nasprotna
Mi Jugoslovani lahko s številkami dokažemo, da imajo naše narodne manjšine več kot preveč kulturne svobode. V prvi vrsti se nima čisto nič pritoževati nemška narodna manjšina v .Jugosla* vi ji. Nemci v bivšem Banatu in v bivši Slavoniji majo dosti več šol, kakor so jih imeli v pokojni' monarhistični Avstriji. Poglejmo, kaj piše nemški)
list:	Bilah-.Dielsdnrfcr.Vohencajtung! Ta piše, da
so sc razmere za Nemce v Vojvodini po uedinje* nju z Jugoslavijo zares znatno poboljšale. Madža* rizaeija se je ustavila. V šolskem letu 1913/14 s«. imeli Nemci v Vojvodini manj kot 79 šol, a ' začetku š olskega leta 1931/32 so imeli .549 razredov in privatno nemško učiteljišče v Velikem) 1’ečkereku in celo Nemca za sreskega šolskega referenta v srezu Apatinu.
Razmere v dravski banovini tudi niso v Nemce nič slabše. 24.314 Nemcev ima 77 raz-e d,.v, torej na 325 prebivalcev pride en razred.
Kaj pa naši prejšnji tlačitelji? Povejte nam* kolik.; razredov ste dali našim bratom v Koroški. neodrešeni domovini, ki jih je po števila
t 100.000.
Kaj pa naši nesrečni bratje v neodrešeni Go* rški in tužni nam Istri? Črcz 500.000 jih je, kaj
pa imajo oni?
Tu naj se velika, kulturna naroda Nemci h Italijani vprašajo, kje je prava srčna kultura do ma. Mi kot barbari nuj vam bomo vzgled srč kulture. Pokazali smo Vam in pričakujemo oč vas, kulturnih narodov, tudi nekaj več srčne kul ture, kakor jo imate sedaj. Ako ne, bomo začel izvajati prislovico: »Zob za zob!«
Trbovlje
K. U. K. INF. REG. NO. 4.
Dne 11. decembra 1932. je imela zveza !>o« jevnikov Ljubljana, osrednji odbor, svoj redni letni občni zbor. Od vseh 4 strani so prišli dele« gati in govorili in kimali. Do sem je vse v redu!
A sedaj čujte! Skupina zveze bojevnikov Tr« bovlje se je močno zastopana udeležila občnega zbora v Ljubljani in baje tudi posegla vmes! Sprememba zraka pa je le na nekatere delegate skupine Trbovlje čudno vplivala. Na povratku domov z večernim vlakom so v kupeju ginjeni intonirali »Wir sind von k. u. k. Inf. Reg. No. 4. Aber Stier«... Kar z rok mi je padel časopis, ko sem čul Trboveljčane — delegate v tako čudnem razpoloženju. Mislim, da je dovolj 14 let v svo< bodni Jugoslaviji, ki je bila zgrajena s kostmi in krvjo naših najboljših nacionalistov, da bi se g. delegatje otresli one navlake germanskega nasilja iz črnih dni našega ubogega naroda! Dalje sem mislil v kotu zase: Skupno so se borili vsi častniki in vojaki; eni z ljubeznijo, drugi pod knuto, a danes so vsi ločeni! Rezervni častnik zase —- zve* za bojevnikov zase! Mislim, da bi bila tudi tu sloga in tovarištvo na mestu! Saj sloga, ljubezen do naroda je rodila velika dejanja, svobodo, a nesloga nas je tlačila in nas naj še v bodoče, ko imamo pa tako ljubeznive sosede!?!
Mi državljani se zavedajmo ne samo svojih pravic, ampak tudi svojih dolžnosti napram do« movini in bodimo vedno in povsod Jugoslovani, ponosni Jugoslovani!
Vojnik
OMADEŽEVANJE GROBA.
Nekako pred letom dni je umrl mornariški podnarednik, Panšer Tone, sin tukajšnjega posest« nika. Pogreb je bil zelo svečan; udeležilo se ga je vse tukajšnje uradništvo. Sokoli v kroju, gasilci in zastopstvo vojske. Mornarico so pa zastopali trije njegovi tovariši podnaredniki. Pri odprtem grobu se je poslovil Sokol v kroju. — Kako se pa čudimo, ko stoji danes na spomeniku nemški napis »Hier ruhet Pauscher Toni Unser gelibter Sohn, geb. 7 mai 1908, gest. 13 j.n. 1932 — Ruhc sanft«. Torej niti v pravilni nemščini.
Zanimivo je poleg tega še to; da je tukaj« šnje gasilno društvo, katerega član je tudi g. Paušer, predlagalo, naj se ga odlikuje. S čim neki? »Pildek« Franca Jožefa mu pošljite, mu boste go« tevo najbolj ustregli.
ZAVEDNI USNJAR.
Še enega junaka imamo v Vojniku, v osebi g. Senitze. Ta gospod, ki je usnjar, dosledno, na noben državni praznik ne izobesi zastave. Ta« kemu junaku naj se odvzame koncesija. Če ne more in noče spoštovati naših svetinj, naj bo šc toliko ponosen in značajen in naj ne je našega kruha. Saj je meja blizu! Pojdite, kamor se cedi med in mleko, v vašo obljubljeno deželo! Tukaj jo pričakujete zastonj!
Konjice
CVETKE IZ VRTA SV. JURIJA -KONJIŠKEGA PATRONA.
Kakor drugod smo tudi pri nas svečano pro« slavili in to pod okriljem Sokolskega društva Ko« njice rojstni dan Njegovega Veličanstva našega kralja.
Na rojstni dan dopoldne smo se nacionalisti udeležili tudi napovedane službe božje v tukaj« šnji župnijski cerkvi. Maševal je, kakor sedaj že skoro 1 leto, samo en mašnik, dočim se je prej vršila vedno slovesna pontifikalna maša ob asi« stenci. Med mašo so pevci na koru smatrali za potrebno, da pojejo na dan vladarja jugoslovan« skega naroda neko pesem v proslavo Materi Bo« žji, v kateri poudarjajo v vseh kiticah Slovenski narod in Slovence, ki se obračajo do Matere Bo« žje. Ob koncu maše, ko so pričeli šolski otroci peti državno himno Bože pravde, so takoj utih« nili cerkveni pevci, mašnik, vikar g. Bohanec Franc, pa jp zafmstU oltar in šel v zakristijo. Otroci so nato odpeli dve kitici državne himne. Pravpga nacionalista jc oh tem trenutku zabolelo srce, dogodek je napravil silno mučen vtis na vse prisotne vernike, posebej še na zastopnike oblasti, uradov in zastopnike raznih nacionalnih organizacij. Ko so otroci odpeli državno himno, ji; prišla iz zakristije duhovščina in opravila v latinskem jeziku molitev za našega kralja in od« pela »Te Deum laudamus«. V prejšnjem letu sc jc molitev za našega kralja opravila v sloven« skem jeziku. Časi sc pač spreminjajo in z njimi
razni ljudje. V cerkvi mora biti vse latinsko, zu« naj med ljudstvom pa mora biti vse samo sloven« ko. Morda se bo to še bridko maščevalo v krat« kem, pa takrat bo prepozno.
Takih in sličnih dogodkov pa še bolj ža« lostnih, smo doživeli in doživljamo v »slavnem« konjiškem srezu, ki ga že proslavlja celo »Zerja« vova Frančika« v prleški rubriki »Slovenca«. Pa saj vemo, kdo zna tako imenitno prleško gučati, pa naj dotični le pazi, da ga ne primemo enkrat pošteno za jezik. Pa takrat naj ne bo nikakega zavijanja, hlinjenja in podtikanja, kakor smo ga navajeni ob sličnih prilikah. V kratkem objavimo še bujnejše cvetke iz vrta Sv. Jurija — konji« škega patrona.
Rečica ob Savinji
Na dan 1. decembra je bilo. Iznad malih in velikih hiš so nas pozdravljale jugoslovanske tro« bojnice. Prav lepa je bila nova plapolašica na šol« skem poslopju. Nad Rečico izven zvonikovih lin pa nas je opominjala stara zastava, da jo bo tre« ba zarnenjati.
Rečiški Sokoli! Lepo število tvorite v prijet« nem Savinjskem dolu. Vaše delo ne počiva. Ven« dar je nekaj mlačnežev, ki ubijajo čut za ple« menito sokolsko delo ter škodujejo zdravemu raz« voju članstva. Tega bi ne bilo treba, saj nikogar ne veže dolžnost delati ali se poveličevati v društvu. — L.
Guštanj
JUGOSLOVANSKO DELAVSTVO ŽIVI.
Tudi v Gužtanju je jugoslovanska narodna misel v ofenzivi. Zato pa jc postal odbor očit« nejši, četudi že malo smešen. Nekemu vodilnemu članu mednarodnega Saveza smo ponudili pristop« no izjavo za delavsko Narodno strokovno Zvezo. Moža je to tako razkačilo, da je zagrozil, da bo naš narodni pokret prav tako hitro propadel, k'i« kor je nastal. To nas zelo tolaži. Naš narodni, jugoslovanski, pokret je, če izpustimo naše na« rodne pokrete prejšnjih stoletij, vsaj že sedaj star nad 100 (sto!) let; slovenski narodno dela/s ski pokret pa bo leta 1933., torej čez nekaj mescev, praznoval svojo 25 letnico. Torej bomo še dolgo živeli, ker se šele razvijamo in smo še vedno v naraščaju, med tem, ko so »oni drugi« v stalnem na?adovanju. Pa besede niso zapisane radi poii« tike, marveč radi jugoslovanske delavske misli in radi gmotnega blagobita specielno guštanjskega delavstva. Pa se je že omenjeni internacionalec tudi izrazil, da bomo mi krivi, če se bo položaj delavstva poslabšal! Odkod pa on to ve? Ali mi« slite na ta način začeti borbo proti novemu de« lavskemu pokretu, da grozite s poslabšanjem? Ali smo rni vzdrževali in protežirali tiste, ki so in ki bodo krivi že itak dovolj slabega položaja gu« štanjskega delavstva? Ali spet mislite začeti de« lovati po paroli; (komunistov!). Nič ne stori, če se še delavstvu tako slabo godi, samo da le inter« nacionala živi!
Dobro, da ste nas na vaše namene opozorili! Mi pa želimo vsemu guštanjskemu delavstvu brez razlike prejšnjega političnega prepričanja: Srečen Božič ter lepše, složnejše in srečnejšo novo leto 1933!
Narodni delavec
Strelske
^tr
Občni zbor Krajevnega odbora Jadranske straže se bo vršil dne 16. januarja 1933 ob 20. uri v restavraciji Zvezda z običajnim dnevnim redom. K občnemu zboru se vabijo vsi člani in prijatelji Jadranske straže. Za potovanje v Ljubljano je odobril Minister Saobračaja z odlokom od 9. dec. t. 1. MSbr. 27.856 vsem članom Jadranske straže, ki se udeleže občnega zbora, polovično vožnjo na državnih železnicah. Člani kupijo na vstopni po« staji celo karto, katera velja tudi za povratek, če se izkažejo s potrdilom Krajev, odbora Jadran« ske straže o udeležbi na občnem zboru. Povlastica velja od 12—16 januarja 1933.
družine
Strelska družina v Toplicah. V nedeljo dne 18. decembra t. 1. se je vršil v Dol. Toplicah usta« novni občni zbor Strelske družine. Članov se je priglasilo 43 in je videti med člani precej zani« manja. Topliška strelska družina ima za enkrat sledeče področje in sicer vse občine Toplice, Gor. Polje in Poljane. Do sedaj je priglašenih največ članov iz Toplic iz okoliških vasi in iz občine Gor. Polje in Poljane, za enkrat še ni organizirano, vendar pa je tudi v ostalih krajih upati na precej veliko število članov. Naloga od« bora bo pač, da bo delovanje razširil kolikor mo« g c če na široko.
Izvoljen je bil sledeči odbor. Za predsednika Martin Šlibar, učitelj, za podpredsednika Ivan Si« tar, gostilničar, za tajnika Franjo Armeni, občin« ski tajnik, za blagajnika Franc Šobar, mesar. Za odbornike: Drago Gregorc, šolski upravitelj, Ivan Žvan, posestnik, Artur Gutsmandel, šofer, vsi iz Toplic in Janko Alfred, šolski upravitelj iz Gor. Sušic.
Sodražica. Dne 18. t. m. je imela strelska družina v Sodražici svoj letni redni občni zbor s katerim stopa v sedmo leto društv. delovanja. Strelske vaje so bile tekom leta dobro obiskane. Družinskim strelskim prvakom za 1. 1932. je bil proglašen brat Anton Fajdiga s 86 točkami. Dru« žina je prejela od br. Frana Fajdiga ml. v dar flobertovko za kar se mu tem potom izreka za« hvala. S tem je omogočeno, da se vadijo člani in članice ob slabem vremenu v streljanju v za« prtem prostoru. Upajmo, da v kratkem pozdravi« mo v našem okraju novoustanovljene strelske dru« žine in to v Velikih Laščah, Dobrem polju, Rib« nici in Laškem potoku.
Vatikanska diplomacija in Italijani
Nar. posl. dr. Pavlič ima (poleg ponesrečenih nastopov) včasih tudi svetle trenutke (pri tem pa ne mislimo na način, kako je zadnjič delil moko na svojem shodu v Unionu!) Takoj v začetku svo« jega delovanja v skupščini, ko smo videli v njem še predvsem nacionalnega duhovnika (pozneje se je izkazalo, da na tem polju ne namerava množit'' svojih zaslug) je nastopil z ostro kritiko proti Va« tikanu, čes, da bi mesta papeških nuncijev v raznih državah zavzemali lahko tudi duhovniki drugih na« rodnosti, ne samo Italijani. Zakaj bi pri nas n. pr. ne bil papeški nuncij kak Poljak, Čeh ali Francoz? Zakaj bi ne mogel biti Jugoslovan? Katoliška cer« kev vendar ni samoitalijanska! Zato bi morali imeti v nji visoka mesta tudi drugi narodi. Ali je Bog samo Italijane ustvaril za kardinale in papeže? Ka« ko važno bi bilo, da bi bil na pr. pri nas papeški nuncij neitalijanske narodnosti, smo videli pri zad« nji škofovski konferenci. Ni bilo dvoma, da so se na tej konferenci reševala tudi politična vprašanja.
Po raznih dogodkih v Šenčurju i. dr. smo imeli priliko videti smer naše verske ali cerkvene po« litike. Ko smo čitali, da so škofje povabili tudi papeškega nuncija Pelegrinettija na posvetovanje, nismo mogli v njem videti samo zastopnika cerkve, ampak tudi Italijana, ki goji do naše države skoraj gotovo ista čuvstva kakor ves njegov narod. Če bi bil pri nas (kar bi bilo edino prav!) papeški nuncij kak Poljak, Čeh, Francoz ali kdorkoli, bi v njem videli res zastopnika cerkve, ki /, blagohotno na« klonjenostjo gleda tudi na našo državo.
Tudi če je posl. Pavlič pozneje preklical svojo zahtevo, bi jo morali vsi katoliki zopet in zopet ponavljati, posebno pa mi, — mi Slovani sploh — ker: 1. ni nikjer v svetem pismu zapisano, da bi ■ morali biti papeški nunciji sami Italijani, 2. ker je krivica za vse katoliške narode, če njih sinovi ne pridejo do višjih duhovniških mest, 3. ker imajo katoliški narodi pravico od svoje cerkve zahte« vati, da tudi ona služi njim, ne samo oni nji, 4. ker se mora cerkev ravno zaradi svoje »vesoljnosti« izogibati vsakemu sumu, da njeni predstavniki, kar je naravno, slede svojemu narodnemu čuvstvu.
Le poglejmo, kako skrbi za koroške Slovence nemški škof, le poglejmo, kdo je zasedel mesto za goriškim nadškofom Sedejem. Zakaj bi torej morali biti o papeškem nunciju drugega mnenja!
Bilanca izdajalcev
*
LEGLO VSEH PROTIJUGOSLOVANSKIH AKCIJ JE V SOSEDNJIH DRŽAVAH.
Tako mnogo zločinskih akcij, ki so se pripet tile v teku zadnjih treh mesecev na jugoslovan* »kem teritoriju, sili vsakega zavednega državlja* na k resnemu premišljevanju. Goli statistični po* datki slučajev v dnevih:
6.	septembra, ko je komitska peterka preko* račila mejo pri karauli Tuturovica v carevoselskem srezu in je bila odbita od naših graničarjev, pa se vrnila v Bolgarijo;
17.	septembra, ko je komitska trojka hotela prestopiti našo mejo na Javor Čuki, pa je bila odbita zaradi streljanja naših graničarjev in je iste noči ponovno hotela prekoračiti mejo;
23. septembra, ko so štirje bolgarski kormti naleteli na našo stražo pri Golem brdu v srezu Babušnica, pa so bili zaradi streljanja odbiti in pustili na našem ozemlju peklenski stroj in bol« garsko vojaško pelerino;
27. septembra, ko so bolgarski banditi poiz* kusili vdreti na naše ozemlje pri karauli Omer v carevoselskem srezu, pa so jih naši vojaki odbili, dalje istega dne enak poizkus pri Tramča ob* mejni postaji;
29. septembra, ko je bolgarska desetorka ko* mitov v bosiljgradskem rejonu pri karauli Voj* voda Putnik prekoračila našo mejo in pričela bor* bo, v kateri je padlo preko 180 strelov in so stre* ljali celo iz bolgarske karaule Car Asparuh na našo karaulo.
30. septembra, ko je bil izvršen atentat s pe* klenskim strojem na beograjski oficirski dom in je padla celo nedolžna žrtev, škode pa je bilo preko 100.000 Din;
1. oktobra, ko je vojaška straža iz Petačincev in Iskrovca, sreza caribrodskega, ubila nekega ne* znanca in našla pri njem tri bombe z znakom V. M. R. O. in mnogo municije;
29. oktobra, ko je več banditov, preoblečenih v našo graničarsko uniformo, napadlo žandarme* rijsko postajo Dukat in izstrelilo preko 100 na* bojev na našo stražo;
4.	novembra, ko je grupa komitov na Kosinem visu poizkusila prestopiti mejo, pa je bila odbita, eden med njimi pa celo ubit;
18.	novembra, ko je bolgarska banditska pe* torka poizkusila na obmejnem carevoselskem sek* torju prestopiti mejo, pa je bila odbita in je od* vrgla od sebe v begu mnogo municije. Pa še ne* broj drugih manjših incidentov, med njimi še zna* čilnejši napad na žandarmerijsko postajo Bruša* ne v Liki, nam dokazujejo, kje je leglo in sedež teh zločincev, ki z vsemi najpodlejšimi sredstvi skušajo preprečiti dokončno ureditev razmer v naši državi.
Banda razbojnikov Devčičevega, Rukavinine* ga, Servacijevega tipa, pod vplivom, vodstvom in svetom še 17. julija 1929. leta na smrt obsojenih dr. Anta Paveliča in Gustava Perčeca, še ni nasičena s krvjo neštetih nedolžnih žrtev, kakor n. pr. pri znanem zemunskem atentatu, ne* go gre po svoji najnižji in najpodlejši poti dalje brez ozira na to, da je izdajstvo domovine naj* bolj strahovita oskrumba človeške časti in po* nosa in najgnusnejši zločin celo pri divjakih.
V dnevih, ko Jugoslavija, strnjena in edina, proslavlja dvajsetletnico balkanskih borb, v kate* rih so s krvjo neštetih hrabrih sinov in mrtvih junakov postavljeni prvi temelji mogočne svobo* de belega orla, v dnevih, ko srca petnajstih mili* jonov jočejo od bolečine in žalosti za izgublje* nimi našimi brati iz zibelke Slovenstva Koroške in iz Primorske, so naši neprijatelji svojo akcijo podvojili. Njihovo delo je blaznost fanatikov, ker kdo bi mogel omajati vero in zaupanje petnajstih milijonov v velikega, mogočnega jugoslovanskega orla svobode? Njihov edini cilj je, da nas pred
Evropo označijo kot divjake, ki se med seboj po« bijajo sredi ulic, kakor so to dnevne slike v bol* garski prestolnici, ene od prestolnic zločinskih ak* cij proti naši državi.
Oni žele omajati zaupanje naših prijateljev v nas, njihov cilj je, ne z idejo in duhom, nego z iškarjotskim denarjem in orožjem premotiti ne* ukega kmeta, da ruši lastno državo in uniči sebe samega. Toda tudi tu niso uspeli. Napad osmorice zločincev in banditov na žandarmerijsko postajo v Brušanih v Liki, ko so vsi kmetje šli v gonjo za njimi in jih izdali oblastvom, je jasno dokazal najvišjo narodno zavednost naših poljedelcev.
Ta napad pa je še enkrat sijajno dokazal in potrdil, kdo financira te zločince. Zločinci so bili oblečeni v italijanske vojaške pelerine, opremljeni z opremo, podobno italijanski vojaški opremi. Dr. Pavelič in Perčec sta nam jih poslala iz svoje re* zidence Zadra, dr. Pavelič in Perčec sta se tu ponovno lahko prepričala, da je vsa njihova akci* ja brezuspešna in brezpomembna, ker naš narod ve, kje je naša svoboda, ker našega naroda ne mo* rejo taki zločinski poizkusi omajati, nego ga na* sprotno krepe v njegovi veliki ljubezni do izmu* čene, ali močne domovine. In ves uspeh teh zlo* činskih akcij je vedno močnejša naša narodna ljubezen do velike in močne Jugoslavije. Naši ne* prijatelji pa naj ne pozabijo, da božji mlini me*
1 je jo počasi, ne zgreše pa nikdar nikogar.
Naš narod se globoko zaveda vse vrednosti naše svobode. Sofija, Budimpešta in Rim pa bodo pred zgodovino za vse odgovorni, ker bo ista naj* jasneje dokazala njihov težki greh in sramoto, ki je nikdar nikdo ne bo mogel oprati. Sedanjost pa dokazuje, da mi ne želimo krvi, nego je naš edini odgovor prezir in zaničevanje do izdajalcev do* movine in njihovih zaščitnikov in združeno dela za notranjo našo državno ureditev. — R—y.
Film naše zemlje
VPRAŠANJE AVTOKLUBU.
Nekateri ugledni člani Avtokluba — sekcije Ljubljana še niso pozabili na dogodke, ki so se vršili pred tremi leti o priliki občnega zbora. Ing. Adolf Dukič je stavil še pred občnim zborom samostojen predlog, v katerem je pozval pred* sednika ljubljanske sekcije g. Avgusta Praprot* nika, naj prostovoljno odloži (reprezentativno funkcijo predsedriika. Za primer, da bi g. Avgust Praprotnik tega ne hotel storiti, je stavil ing. Du* kič občnemu zboru samostojen predlog, naj iz* ključi g. Avgusta Praprotnika kot člana v smislu § 2. pravil, ker škoduje s svojim članstvom ugledu kluba.
Ta samostojen predlog je bit na občnem zbo* ru sicer prečitan, bil pa je tak hrup, da večina navzočih vsebine tega predloga ni razumela. Zaradi tega vprašamo, kdaj in kako je bil ta predlog obravnavan in rešen na cbčnem zboru. Javnost se zlasti zanima, kakšne posledice je iz* vajal g. Avgust Praprotnik proti ing. Adolfu Du* kiču oz. ljubljanska sekcija Avtokluba proti g. Avgustu Praprotniku, če ta kot reprezentant tako odlične organizacije kot je Avtoklub ni niti za* hteval niti dobil zadoščenja od ing. Dukiča.
NEPOTREBEN SPOMENIK.
Rimski zid za obrtno šolo v Ljubljani je za moderno mesto nekaj res zelo neokusnega. Ta zid nima prav nikake umetniške in tudi ne zgodovin* ske vrednosti. Takih oziroma še boljših zidov naj* • demo v Jugoslaviji vse polno tam, kjer stoji kaka ruševina srednjeveških gradov in nam ni treba imeti še v srcu Ljubljane takih estetsko neokusnih in tehnično primitivnih kamnitih grmad. Ta zid nas tudi spominja najgrših roparskih pohodov v srce Evrope in našega hudega trpljenja. Končno pa dela ta zid tam samo napotje in zavzema v sredini mesta brez potrebe dragocen areal stavb* nega prostora ali lepe javne ceste. Zato je treba ta neokusni in vsem modernim načelom nasprotni
Odgovorni urednik Miroalav Matelič. — Izdaja
grušč in to skalovje čimpreje odstraniti. Drugače bo še kdo prišel in na temelju tega kamenja do* kazoval svoje pravice do posesti Ljubljane. Če pa bo potem komu dolg čas po takih »spomenikih«, si bo šel dotični ogledat rajši kitajski zid. Biks.
•
KJE JE KRALJEVA SLIKA?
Naše humanitarno gasilno društvo v Grosup* lju prireja igre v lastnem društvenem domu, v katerega je vsem dostop, a na vse razočaranje moramo javnosti povedati, da v njem oz. v dvo* rani še ni slike Nj. Vel. Kralja, niti slike člana kraljevskega doma, dasiravno ima društvo pre* moženjsko možnost za nabavo slike.
Čudimo se, da ta veliki nedostatek ne pade v oči izobraženim posetnikom prireditev, četudi gledajo iste z naočniki.
Naj se ta nedostatek čim prej odpravi, ker drugače navedemo točnejše podatke.
ZANIMIV POGOVOR.
Ko se pelješ taicole z vlakom, marsikaj po* učnega slišiš. Kmet je; v Ljubljani je bil, no in malo ga ima pod kapo. Nekje iz Bistre pri Bo* rovnici je doma. Nasproti mu pa sedi neki aka* demik, tam blizu doktorata je že. »Veste vi, go* spud, to se pa men ne zdi prov, da čjo tkule napravt enakost v naš držav. Prmej kuš, za kva gre vse. Kultura in pa drug od Srbov gor k nam? Tu b blo prov ja, da bi od Slovencev gor šla, če ne pa na bu nč.« G. slovenoborec mu je seveda prikimaval, kar sc je dalo, da se je bilo bati za njegovo glavo. Njemu sc zdi čisto pravilno, da se bo 12 milijonov ravnalo, kar bo rekel milijon Slovencev. Kje je pamet? »Veste kaj, .nen sc glih tku zdi to*le z dau'ki, k takrat, kso Turki pobirali vsake štir leta, krvav dauk!« Seveda, mu je g. akademik zopet kimal. Na Vrhniki je pa, kmet na vso jezo, ker ne more plačati davkov, šel v go* stilno. Seveda vsemu je treba kimati, kar ti kdo natvezi, pa obljubi mu zlate gore, pa ga boš imel na svoji strani.
i ■■ i ■
za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. (predstavnik Francž štrukelj). Vsi v Ljubljani.
ČUDO NAD ČUDEŽI ČISTE SLOVENŠČINE
Slovenci smo intelektualen narod in naš je* zik zna spreminjati barve kakor kameleon. Kla* sičen primer čiste slovenščine pa je naš pogovor z živalmi. Že imena so »hiperinternacionalna«; »fuksa, bajska, šeka, švarca itd. Menimo pa se na pr. s psom tako*le: »Pist praf! Gib di procen! Šen betn! Kum her! Ta suh! Puc ga! Her gen!« S konji: »Bistahar! Curuk! Gibauf! Rujig! Jeha! itd«. To je nekaj cvetk, ki še posebno v okolici Maribora pridno rastejo. Šole in naša društva: Nastavite sekiro pri korenini!
PONESREČEN KONCERT
Tržiško napredno »Bralno in pevsko društvo« je vedno poudarjalo svojo iskreno narodno zavest in visoko dvigalo prapor svojega nacionalizma.
Dne 16. dec. je imelo svoj običajni pevski nastop in pri tem zagrešilo silen prestopek ravno napram svojemu narodnemu čuvstvu.
Vprašamo g. predsednika, vprašamo ves od* bor »Br. dr.«, čemu je povabilo ono »slavno« nem* ško pevko, da je nastopila na koncertu? — Pa. saj smo bili vsi presrečni, da smo smeli poslušati tiste spačene pesmice, navdušeni smo uživali tisto papagajevo blebetanje! O, le ližimo Nemcem roke, saj nismo zmožni samostojnih koncertov! — Go* spa Nemka je prejela cvetice, »Bralno društvo« si je pa v tem večeru zaslužilo lovorjev venec. Sramota!
Pričakujemo, da se bo »Bralno društvo« v bo* doče bolje zavedalo svojega narodnega ponosa, gospej pevki pa svetujemo, naj ne sili tja, kamor ne spada.
NACIONALISTI-GOSPODARSTVENIKI, V POTREBI ZAPOSLITVE POSLUŽUJTE SE BREZPLAČNE DELAVSKE POSREDOVALNICE NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI l
s., Ciril Majcen. — Tiska Učiteljska tiskarna