Slovenska poimenovanja za | svetopisemskega tetrarha Jakob Müller ^ IZ V LE ČEK: Na ozadju razlik medjeziko vnimi načeli Trubarja 1555 ^ in Vergerij a 1555 obravnava članek v prvem delu prevedke grškega rsrpaâpxriç v Mt 14,1, Lk 3.19; 9,7, Apd 13,1 ter Tsrpaapxéco v Lk " 3,1, kar vse Vulgata prevaja s tetrarcha, v 33 slovenskih prevodih ^ med letoma 1555in 1997in jih primerja s 30 modernimi prevodi 16 ^ evropskih jezikov, v drugem delu pa je prikazana besedilna in ^ slo v ar ska zgodo vina 15 izrazno različnih slo venskih pre vedko v. ^ ABSTRA CT: The differences between linguistic principles of Trubar ^ 1555and Vergerio 1555provide the background for this article. The ^ first part discusses the translations of Greek rsrpaapxric in Mt 14:1, Lk 3:19, 9:7, Acts 13:1 and rsrpaapxé in Lk 3:1, which were all w translated as tetrarcha in the Vulgate, in 33 Slovenian translations ^ between 1555and 1997, and compares them to 29modern translations *"* into 16 European languages. The secondpart reveals the textual history ^ of 15 Slovenian translations varying in the expressional aspect. ^ Da bi izrazno in vsebinsko izboljšal svoj prvi prevod iz leta 1555, je Primož Trubar v drugo izdajo Matejevega evangelija (1557) vnesel 120 leksikalnih zamenjav. V veliki večini primerov je izvorno domačo besedo zamenjal z drugo domačo besedo, v sedmih primerih je domačo besedo nadomestil z germanizmom, po enkrat pa je zamenjal germanizem z domačo besedo, prevzeto besedo z domačo besedo ter opisni izraz zhetertiga deila kral s prevzeto besedo tetrarha. Mt 1555: 34a Erodesh zhetertiga deila kral Mt 1557: 41 Erodesh Tetrarha Mt 1584: III 10 pred Erodesha Tetrarha Mt 1545 - 14,1 den Vierfürsten Herodes Mt 1964 - 14,1 'Hpcoônç ô T£Tpaàpxr|ç Herodes tetrarcha Mt 1997 - 14,1 četrtni oblastnik Herod Trubar navedenega mesta ni prevedel po Lutru 1545, predhodne izdaje Lutra, zlasti zanimiva bi bila prva iz leta 1522, pa mi niso dostopne. Dodam pa lahko, da 117 Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha ima »kralja Heroda« češka rokopisna Bible 1390-1410.1 Trubarju enako števniško ra določilo pa ima prva nemška tiskana Biblija 1466, kjer se obravnavano mesto glasi: ^ »herodes furist des Vierden tails« (Grimm 1951 : 296). ^ Po Doklerju 1915 pomeni grško rerpaàpxr/ç (po skrčenju rsrpâpxriç) 'četrtnik, O knez, vladar'. Beseda je zloženka iz xexpa- < xéxxapeç 'štiri' in -àpxnç < àp^co 'sem nad, prvi', torej 'zapovedujem, vladam, vodim'. Kalkirani prevod zloženke bi bil torej *štirivladec/*četverovladec. Ubesedeni sestavini skladenjske podstave sta jasni, O njuno pomensko razmerje pa je določeno slovarsko. Tetrarh je prvotno imel vojaški ^ pomen, in sicer 'vodja štirih oddelkov konjenice' oz. 'poveljnik četrtine enote'. Pomenski prehod s 'štirih enot' na 'četrtino' je tudi za grščino nenavaden. Dokler 1915 navaja 21 zloženk s xexpa- v pomenu 'štiri enote' in samo eno - Terpaâpxrjç-s sestavino 'četrtina'. Morda predstavlja vmesno (ulomčno) stopnjo xexpàcpu^oç N 'razdeljen na štiri plemena' ? > Z vojaškega seje izraz na osnovi semantične metonimije že v grščini prenesel »C na družbeno oz. politično področje in končno postal vladarski naslov. ^ Tudi v slovenščini samostalniške zloženke četvero-/štiri- najpogosteje ps pomenijo (a) 'tisti, ki/tisto, kar ima štiri enote koga/česa', npr. štirinožec ali « četverokapnica; (b) 'tisti, ki/tisto, kar je sestavljen/o iz štirih enot koga/česa', npr. štirivprega, redko pa pomeni 'to, da delajo štirje tisto, kar določa drugi del zloženke': četveroboj''boj štirih'. Tetrarh tj. * štiri vladec pa besedotvorno pomeni 'vsak od štirih , vladarjev', kar se v slovenskih števniških zloženkah sicer ne pojavlja, zato ni čudno, da seje celo Murku 1833 v geslu vier za zhvetéroblaftnika (slovenski ustreznici za 5^ Vierfürsta) pomotoma zapisala soustreznica glavar zhres fhtiri deshéle. ° Biblicisti pa tudi pisci slovarjev, leksikonov in enciklopedij pri razlagi tetrarha pogosto na prvem ali pa sploh edinem mestu navajajo njegov izrazni pomen, in sicer pogosto v »ulomčni« varianti: 'vladar četrtine dežele'. Tako gaje leta 1555 parafrazirano prevedel tudi Trubar, dve leti pozneje pa v obrobni opombi tudi razložil: »Tetrarha, fe praui en Viuda, kir ie poftaulen zhes ta zheterti deil eniga kraleufua oli ene Deshele.«. (Trubar 1557 : 41). Leta 1584 je opombo Dalmatin skoraj dobesedno ponovil (pri tem je uporabil - edinkrat - tudi Trubarjevo obliko -a: Tetrarha), ter dopolnil s podatkom iz judovske zgodovine: » Sakaj Iudoufka Deshela je bila tedaj v'fhtiri dej le resdilena. Inu Erodesh je bil zhes en deil Firfht, satu je on Tetrarha imenovan.« (Dalmatin 1584 III 10 a). Obe navedeni pojasnili sta nekoliko razširjen prevod Lutrove opombe ob Mt 1545 -14,1, svetopisemsko osnovo pa imata v Lk 3,1, kjer se oznanjevanje Janeza Krstnika postavlja v 15. leto vladanja cesarja Tiberija (po opombi v Standardnem 1997 naj bi to bilo med jesenjo 27 in poletjem 29 po Kr.), »ko je bil Poncij Pilat 1 Trubar 1555 : A3-3a navaja, daje imel pred seboj grško, latinsko, nemško in italijansko besedilo Mt. uporabo češkega prevoda pa navaja Trubar 1562 (Sakrausky 1989 : 218). -Qg Za vpliv češčine prim. Burian 1929-1930 : 67. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha z; upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonitide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene«. Štiri v Lk 3,1 navedene upravno-državne enote uporablja kot osnovo za razlago tetrarha oz. Vierfürsta še Luegs 1913 : 634, vendar so take razlage naivne. Prva poved zgoraj navedene Dalmatinove opombe ustreza zgodovini nekaj stoletij pred časom, na katerega se Mt 14,1 nanaša2, in ustreza tudi več obdobjem po tem času3, ne velja pa za evangelijsko obdobje. Leta 41 pr. Kr. sta bila Herod Veliki in njegov brat imenovana za tetrarha Judeje oz. Galileje, formalno sicer podrejena judovskemu kralju (Encyclopedia 1971 - geslo Herod, Pauly 1979, geslo Tetrarches)). Njun naslov seveda ni v nikakršni zvezi z razdeljenostjo države na štiri dele. Po smrti Heroda Velikega leta 4. pr. Kr. pa je bilo njegovo kraljestvo razdeljeno na tri države, katerim so vladali trije njegovi sinovi: (1) Sin Arhelaj z naslovom etnarh je zavladal osrednjim deželam: Judeji, Samariji in Idumeji; po desetih letih je bil odstavljen, njegova država pa spremenjena v del rimske province Sirija, katerega je upravljal rimski prokurator; tretji prokurator je bil Poncij Pilat. (2) Sin Herod Antipa, na katerega se nanaša Mt 14,1, je dobil naslov tetrarh in ^ zavladal Galileji, deželi na severu, in Pereji, deželi onkraj spodnjega Jordana in ^ Mrtvega morja. Jezus iz Nazareta v Galileji je bil podanik Heroda Antipa. (Prim. Mt 23,6-7). V Novi zavezi je Herod Antipa imenovan samo Herod, navadno pa mu ^ je dodajan naslov tetrarh, da se ločuje od očeta oz. kralja Heroda. (Prim. Lk 9,7). (3) ^ Sin Filip, tudi z naslovom tetrarh, pa je zavladal pokrajinam severno in vzhodno od w Galilejskega jezera. Gazo in še dve drugi grški mesti Rimljani niso izročili dinastiji ^ Herodovcev, ampak priključili Siriji.4 N Navedena Dalmatinova svetopisemska opomba in razlaga Luegsa (ter ^ številnih drugih leksikonov) seveda nista naivni zaradi zamenjave Arhelajevega naslova etnarh s tetrarhom - tudi Antipa je v Mt 14,9 npr. imenovan kralj - in še manj sta zmotni zaradi številčno sicer netočnega podatka o delitvi Herodovega kraljestva - za četrto državo - naslednico se navsezadnje lahko šteje Lizinijeva tetrarhija na področju današnje zahodne Sirije - pač pa sta naivni in napačni zato, ker razdelitev države na štiri dele za svetopisemski pomen tetrarha sploh ni odločevalna. Naslov tetrarh se je v zgodovini uporabljal na treh področjih: vojaškem, upravno-plemenskem in državnem. Na vojaškem seje tetrarh ës imenoval poveljnik četrtine čete oz. - drugod - štirih vodov. Na upravnem področju se je uporabljal v Tesaliji, ki je bila do 457 pr. Kr. razdeljena na 4 enote, voditelj vsake pa je imel naslov tetrarhčs. Leta 342 pr. Kr. je kralj Filip II. v Tesaliji znova postavil 4 tetrarhčse, 2 Čas med smrtjo Janeza Krstnika v začetku leta 29 in smrtjo Jezusa spomladi 30 po Kr. 3 Dioklecijan je 286 po Kr. rimsko državo razdelil na štiri dele, vsakemu je vladal en tetrarh; dva od njiju sta se sicer imenovala avgust, dva pa cezar. Bohorič 1584 *5 f piše o štirih vojvodih - tetrarhih, ki so v 15. stol. vladali na Ogrskem. 4 Prim. Jožef 1993 XVII 11,4. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha svoje namestnike. Od Grkov so naslov prevzeli Galačani (Kelti), ki so se 278/277 pr. Kr.naselili v Mali Aziji. Imeli so tri plemena, razdeljena na 4 skupnosti in vsako je vodil tetrarhês. Sprva so torej imeli 12 tetrarhov, dvesto let pozneje samo še tri, v vsakem plemenu po enega, in nazadnje samo še enega. Tak pomen besede so v 1. stol. pr. Kr. v Mali Aziji spoznali in sprejeli Rimljani. Pompej je 66. pr. Kr. premagal pontskega kralja, kije dve desetletji poprej krvavo obračunal z Galačani, ter razglasil zadnjega galačanskega tetrarha, rimskega zaveznika, za kralja dela nekdanjega pontskega kraljestva. Isti Pompej je tri leta pozneje zavzel Jeruzalem. Rabo besede tetrarh v pomenu 'domači vladar manjše države, odvisen od Rima' so rimski vojskovodje, politiki in zgodovinarji prenesli iz Male Azije tudi na področje Bližnjega vzhoda, in sicer današnjega Izraela, Jordanije, Libanona in Sirije. Tetrarhi, imenovali so jih rimski vladarji, so bili v notranjih zadevah suvereni, v zunanji politiki (npr. glede vojne napovedi) pa so bili podrejeni Rimu.5 Grško obliko tetraarhësoz. tetrârhës')t prevzela latinščina. Lewis 1987 navaja Cicerona, Cezarja, Tacita, Horaca. V Vulgati pa se uporablja oblika tetrarcha, in sicer v štirih vrsticah: Mt 14,1; Lk 3,19; 9,7 in Apd 13,1 po 1-krat, v Lk 3,1, kjer je sicer v gr. besedilu uporabljan glagol Tsrpaapxéœ, *tetrarhovati, tj. 'biti tetrarh', pa 3-krat. Vulgatino obliko je uporabil Trubar 1557 in 1582, Dalmatin 1584 pa v svetopisemskem besedilu uporablja obliko tetrarh, le na koncu zgoraj citirane opombe k Lk 3,1 ima obliko tetrarha, morda tudi pod vplivom začetnega navedka, ki stoji sicer v tožilniku. Ne nemški ne slovenski jezik nista imela in nimata točnega domačega izraza za tetrarh. V Lutru 1545 je prvi del grške zloženke preveden (vier-), drugi del pa nadomeščen s funkcijsko oz. hierarhično primerljivim nemškim vladarskim naslovom (-Fürst), tako je nastal Vierfürst. Trubar 1555 je zloženko parafraziral, pri čemer je njen prvi del - zaradi večje jasnosti - razširil s predmetnim določilom, drugi del pa je, po analogiji (in neznanem prevodnem vzorcu), nadomestil z najbolj znanim vladarskim naslovom: kralj. Vendar je parafrazirana in analogizirana slovenska ustreznica tetrarha v obeh delih semantično netočna: v prvem delu zato, ker aktualizira števniško sestavino, kije bila v evangelijskem času že razpomenjena (desemantizirana), v drugem delu pa zato, ker je kralj hierarhično višji naslov. Leta 1557 je Trubar svojo prevodno parafrazo nadomestil s tetrarha. Da s prvotnim, razvezanim oz.opisnim prevedkom, ki je sicer splošno razumljiv, ni bil zadovoljenje očitno, toda če bi čutil samo pomensko netočnost kralja, bi ga pač nadomestil sfirflit, s čimer bi se uskladil tudi z Lutrom 1545. Da bi uvidel pomensko neustreznost prvega dela, pa ni verjetno, saj števniško sestavino zloženke dobesedno razlaga tudi Dalmatin 1584. Vsekakor je z zapisom prevzete besede Trubar zavestno odstopil od načela uporabljati »gmainske Crainske, preprofte beffede, kateri ufaki dobri preprofti sloueniz lahku more faftopiti« (Trubar 1555: 3a). Za vse prim. Winer 1847, Loch 1858, Enciclopedia 1937, Ricciotti 1969, Encyclopedia 1971, Pauly 1979, Leksikon 1984 in Standardni 1997 - pod besedo tetrarches oz. na ustreznemm svetopisemskem mestu. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha Novozavezna mesta grškega tetraarchesa oz. tetraarhéo so prevajali Slovenci takole: ^ Delo Mt 14,1 Lk 3,1 Lk 3,19 Lk 9,7 Apd 13,1 Trubar 1555 zhetertiga deila kral Trubar 1557 Tetrarha Tetrarha 3* Tetrarha Tetrarha Tetrarha Trubar 1582 Tetrarha Tetrarha 3 Tetrarha Tetrarha Tetrarha Dalmatin 1584 Tetrarh Tetrarh 3 Tetrarh Tetrarh Tetrarh Neznani 1634/1640 Tetrarh 3 Schönleben 1672 glavar 3 Kastelic 1680 vjuda zhes glavar 3 Zheterti Zheterti Zheterti zheterti dejl Firfht Firfht Firfht Paglovec 1741 glavar 3 Kuzmič Š- 1771 Strtâk Strtâk 3 Strtâk Strtâk Strtâk Pohlin 1772 Glavar 3 Gutsman 1780 Glavar 3 Kuzmič M. 1780 poglavar, Lâdavecz, poglavar Japelj-Kumerdej zhvetiri- zhvetiri- zhvetiri- zhvetiri- zhvetiri- 1784, 1786 -oblaftnik -oblaftnik 3 -oblaftnik -oblaftnik -oblaftnik Japelj 1800 zhetèrtni zhetèrtni zhetèrtni zhetèrtni oblaftnik oblaftnik 3 oblaftnik oblaftnik Japelj 1804 zhetèrtni oblaftnik Dajnko 1817 fhterto--oblaftnik 3 Gollmayer 1834 zhetèrtni zhetèrtni zhetèrtni zhetèrtni zhetèrtni oblaftnik oblaftnik 3 oblaftnik oblaftnik oblaftnik Kuzmič Š. 1848 Strtâk strtâk 3 strtâk Strtâk strtâk Vole idr. 1856 četrtni četrtni četrtni četrtni četrtni oblastnik oblastnik 3 oblastnik oblastnik oblastnik Remec 1870 čveteroknez Remec 1871 četrtnik NZ 1873 četrtnik četrtnik 3 četrtnik četrtnik četrtnik Chrâska 1914 četrtnik četrtnik 3 četrtnik četrtnik četrtnik Slavic 1917 četrtnik 3 Zidanšek 1918 četrtnik četrtnik 3 četrtnik četrtnik četrtnik Jere idr. četrtni četrtni četrtni četrtni četrtni 1925,1929 oblastnik oblastnik 3 oblastnik oblastnik oblastnik Vilhar 1937 četrtni četrtni četrtni četrtni četrtni oblastnik oblastnik 3 oblastnik oblastnik oblastnik Ekumenski četrtni četrtni četrtni četrtni četrtni 1974 oblastnik oblastnik 3 oblastnik oblastnik oblastnik Moder 1977 tetrarh tetrarh 3 tetrarh tetrarh * Števnik označuje število ponovitev v vrstici. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha Jubilejni 1984 četrtni četrtni četrtni oblastnik oblastnik 3 oblastnik Standardni 1997 četrtni četrtni četrtni oblastnik oblastnik 3 oblastnik četrtni četrtni oblastnik oblastnik četrtni četrtni oblastnik oblastnik un S* Priredbi: Ravnikar 1815 : 225 knés; Krek 1903 : 48, (113) - tetrarh, (48), 49 (dvakrat), 113 in 114 - četrtnik V navedenih 33 prevodih6 je 15 izrazno različnih prevedkov, ki si časovno sledijo takole: četrtega dela kralj (1555), tetrarha (1557), tetrarh (1584), glavar ( 1672), vjuda čez četrti del ( 1680), četrti first ( 1680), štrtak ( 1771 ), poglavar ( 1780), ladavec (1780), čveteri-oblastnik(\lM), četrtnioblastnik(1800), knez (1815), štrto-oblastnik (1817), čveteroknez(1870), četrtnik (1871). Devet prevedkov na tak ali drugačen način vsebuje števnik Štiri, torej prvo izrazno sestavino izvirnika: četrtega dela kralj, vjuda čez četrti del, četrti firšt, štrtak, čveteri-oblastnik, četrtni oblastnik, štrto-oblastnik, čveteroknez in četrtnik Štirje prevedki so funkcijsko-pomenski približki izvirnika: glavar, poglavar, ladavec, knez, 3 prevedki pa tak približek vsebujejo: kralj, vjuda, firšt; oblastnik. Glede na pogostnost pojavljanja je zaporedje prevedkov naslednje: v 9 prevodih se pojavlja četrtni oblastnik, v 6 prevodih četrtnik, v 5 prevodih glavar, v 4 prevodih tetrarh , v 2 štrtak, v po 1 prevodu pa četrtega dela kralj, četrti firšt (delno), čvetiri-oblastnik, čveteroknez, knez, ladavec (delno), poglavar (delno), štrto-oblastnik, tetrarha in vjuda čez četrti del(delno). Tudi tuji prevodi obravnavanih novozaveznih mest so različni:7 Delo Mt 14,1 Lk 3,1 Lk 3,19 Lk 9,7 Apd 13,1 Ang. Revised Version 1966 tetrarch tetrarch 3 tetrarch tetrarch tetrarch New World 1984 district ruler district ruler 3 district ruler district ruler district ruler New Revised 1990 ruler ruler 3 ruler ruler ruler King James 1992 tetrarch tetrarch 3 tetrarch tetrarch tetrarch Good News 1992 ruler ruler 3 ruler ruler ruler Contempory Version 1995 ruler ruler 3 ruler ruler ruler New Inter- pretation 1996 tetrarch tetrarch 3 tetrarch tetrarch tetrarch Brus. Novy zapavet tetrarh cac'verta- cac'verta- cac'verta- cac'vërta- 1991 üladnik 3 üladnik üladnik üladarny 122 Upoštevani sta tudi dve priredbi. Krelj 1567, Juričič 1578, Trubar 1595 in Čandik 1612 obravnavanih evangelijskih vrstic nimajo. Kjer je na vseh novozaveznih mestih zapisana ista beseda, navajam besedo samo enkrat. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha Bolg. Biblija 1995 Csla. Biblija 1997 četvarto-vlastnik četverto-vlasnik četvarto-vlastnik 3 četverto-vlasnik 3 četvarto-vlastnik četverto-vlasnik Češ. Bible 1993 tetrarcha Fran. Concordance 1982 tétrarque TOB 1994 tétrarque Hrv. Duda-Fučak 1994 tetrarh Rupčič 1994 It. Bibbia 1991 vladnout' 3 vlâdce Bibbia 1997 tetrarh tetrarca il re tétrarque 3 tétrarque 3 tetrarh 3 tetrarh 3 tétrarque tétrarque tetrarh tetrarh tetrarca 2 tetrarca governare regnare 2 il governare governatore Mak. Sveto pismo 1991 četvoro- četvoro-vlasnik 3 četvoro-vlasnik četvarto-vlastnik četverto-vlasnik tetrarcha tétrarque tétrarque tetrarh tetrarh tetrarca il re četvoro-vlasnik četvarto-vlastnik četverto-vlasnik tetrarcha tétrarque tétrarque tetrarh tetrarh tetrarca 0 četvoro-vlasnik Nem. Luter 1985 Einheits Übersetzung 199 Gute Nachricht 1997 Fürst Polj. Biblia 1990 tetrarcha Nowy zarza^dca testament 1991 prowincji Rus. Biblija 1996 vlasnik Landesfürst Landesfürst 3 Landesfürst Landesfürst Landesfürst Tetrarch četverto-vlasnik vladar tetrarcha jedno z tamojših styroch kniežat četvero-vlasnik Span. Santa Biblia 1992 gobernar Ukr. Svjate pis'mo četvero- 1994 vlasnik Slš. Pismo 1970 Biblia 1982 Rohaček 1993 Srb. Karadzic 1995 Tetrarch 3 Fürst 3 tetrarcha 3 rza^dzič 3 četverto-ovlasnik 3 stvrt'o-vladâr 3 tetrarcha 3 tetrarcha 3 četvero-vlasnik 3 Tetrarch Fürst tetrarcha rza^dca prowincji četverto-vlasnik stvrt'o-vladâr tetrarcha tetrarcha četvero-vlasnik Tetrarch Fürst tetrarcha rza^dca prowincji četverto-vlasnik stvrt'o-vladâr tetrarcha tetrarcha četvero-vlasnik gobernar 3 el gobernante el rey četvero-vlasnik 3 četvero-vlasnik četvero-vlasnik Tetrarch Fürst tetrarcha tetrarcha četverto-vlasnik stvrt'o-vladâr tetrarcha tetrarcha četvero-vlasnik gobernar tetrarh Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha Upoštevano je 30 modernih oz. posodoblenih svetopisemskih prevodov 16 evropskih jezikov. Vseh pomensko različnih prevedkov je 13, in sicer 10 samostalniških, 2 glagolska in 1 izpust. Glagolskih prevedkov slovenščina v pregledanih prevodih ni izkoristila, čeprav jih grško besedilo ima; očitno so naši prevodi glede tega vseskozi pod vplivom latinske Vulgate. Tuji prevedki sestavljajo 5 različnih skupin: (pol)citatno, kalkirano, nadomestno, izpustno in mešano. Samo samostalniške prevedke ima 25 prevodov, tudi glagolski prevedek (Lk 3,1 - kot v gr.) imajo češki, 2 italijanska in poljski prevod, španski ima glagolsko prevedeno poleg Lk 3,1 tudi Mt 14,1 in Apd 13,1. Največkrat je uporabljen 'tetrarh/tetrarha' (10 + 6-krat)8, in sicer v 3 angleških, 2 francoskih in 2 hrvaških ter v po 1 nemškem, poljskem in slovaškem; v 5 drugih slovanskih prevodih: beloruskem, češkem, poljskem, slovaškem in ukrajinskem ter v 1 italijanskem pa je uporabljen poleg drugih prevedkov. 'Četver-/četvor- + vlad-/oblast-' je uporabljeno v 2+2 slovanskih prevodih: na vseh mestih v makedonskem in srbskem, na nekaterih mestih pa v beloruskem in ukrajinskem. 'Četrt- + vlad' je uporabljeno v 3 + 2 slovanskih prevodih: na vseh mestih v bolgarskem, cerkvenoslovanskem in ruskem, na nekaterih mestih pa v beloruskem in 1 slovaškem. 'Vladar, monarh' je uporabljen v 3 angleških ter deloma v češkem in v 1 slovaškem prevodu, 'vladar, oblastnik' (governatore) je delno uporabljen v 1 italijanskem prevodu, 'vladar pokrajine oz. področja' pa v 1 angleškem in deloma v enem poljskem prevodu. 'Kralj'je delno uporabljen v 1 italijanskem in 1 španskem prevodu, 'knez'je uporabljen v 1 nemškem prevodu in v zvezi s števnikom štiri delno v 1 slovaškem prevodu, medtem ko je 'deželni knez' uporabljen v 1 nemškem prevodu. Različnih nadomestnih prevedkov je torej 6. Izpust izraza 'tetrarh' oz. kakršne koli njegove ustreznice je delno uporabljen v 1 italijanskem prevodu. Vsi glagolski prevedki sodijo pomensko v nadomestno skupino, saj se izvirno 'tetrarhovati' prevaja z 'vladati, imeti oblast' (gobernar, governare, rz^dzič, vlâdnouf) ali z 'vladati, biti vladar' (regnare). Mešano skupino sestavlja 8 prevodov. Izrazno najbolj pester je 1 italijanski, saj ima dva nadomestna izraza (re; governatore), dva glagolska izraza (governare, regnare) in izpust. Češki in 1 poljski prevod imata tri vrste prevedkov: citatnega (tetrarcha), nadomestnega (vlâdce oz. zarz%dca/rz%dca prowincjî) in glagolski prevedek (vlddnout oz. rz^dzič). Španski prevod ima dva nadomestna (el gobernante, el rey) in en glagolski prevedek (gobernar). 8 Na prvem mestu je navedeno število prevodov z enotnim, na drugem pa z neenotnim prevedkom. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha Glede na poznejše slovenske in glede na moderne prevode v različne evropske jezike je bil Trubarjev parafrazni prevedek »četrtega dela kralj« iz leta 1555, čeprav kalkirano-analogen, vendarle pomensko zelo jasen, zato ni čudno, da mu je pomensko blizu še slovaški Rohaček 1993: »eden izmed štirih knezov«. Trubarjev citatni prevedek tetrarha iz 1557 pa je skladen z danes najmočnejšo prevajalsko smerjo v razvitih evropskih jezikih. Z Dalmatinom 1584 seje sicer uveljavil tetrarh, kar pa je samo oblikoslovna sprememba. Kako se kažejo prevedki Trubarja in drugih naših prevajalcev v slovenskih besedilih in slovenskem slovarstvu? Kralj je kot krail oz. kraji prvič uslovarjen v Megiserju 1592, uporabljajo ga Trubar in drugi pisci XVI. stol., prvič zapisan pa je v Kranjskih prisegah 1440 (?) (Mikhailov 1998); izpeljanka gralva 'kraljica' je zapisana v pesmi Ulricha Lichtensteinskega 1227 (Književnost 1996 : 486). Po mnenju večine etimologov je kralj nastal iz sla. *korl'b < Kari, imena frankovskega vladarja (768-814), kakor razlaga že Dobrovsky (Miklošič 1886). Kralja so Slovani uporabili za poimenovanje vladarja druge hierarhične stopnje; višji vladarski naslov je bil cesar. Tetrarha oz. tetrarh zelo dolgo nista bila uslovarjena kot slovenski, ampak samo kot tujejezični iztočnici. Starejšo obliko tetrarcha, kije enaka latinski obliki monarcha ali patriarcha, imamo kot latinsko prvič zapisano v Kastelec-Vorencu 1680-1710 (Stabej 1997 jo navaja pod iztočnico deželski, ne pa tudi pod iztočnico oblastnik), kjer je razložena: 'deshelski oblaftnyk, ali gospüd, postavlen zhes zheterti deil ene deshele'. Če razumemo prvi samostalnik z levim prilastkom kot samostojno pomensko enoto oz. da se prilastkov odvisnik nanaša samo na gospuda, potem sta že Kastelec-Vorenc , čeprav nekoliko nejasno, zapisala tako stvarno oz. funkcijsko kot tudi izrazno razlago. Hipolit 1711 navaja za lat. tetrarcha nem. ein fürst, kar je stvarno-funkcijska ustreznica, čemur sledi slovenska razlaga, kije domala enaka Kastelec-Vorenčevi, vendar je med oblastnijk in ali gospud vstavljen izraz vojvoda, torej slovenska stvarno-funkcijska soustreznica za tetrarcha. V nemško-slo vensko-latinskem delu ima Hipolit pri iztočnici Fürst za zvezo Fürst eines Landes slovensko razlago en firfht ali oblastnijk ene deshéle, čemur sledita lat. princeps • tetrarcha, pri iztočnici Vierfürst pa je celo na prvem mestu slovenska stvarno-funkcijska soustreznica vivuda, kateri za podpičjem (!) sledi izrazno-formalna (kalkirana) razlaga ali oblaftnijk zhes zheterti deil ene Defhéle ali Krajléftva. Geslo zaključuje (za sredinsko piko) latinski Tetrarcha. Nemško iztočnico Tetrarch ima od slovenskih slovaropiscev prvi šele Cigale 1860, in sicer samo s kazalko na Vierfürst, slovensko iztočnico tetrarh pa Bradač 1929, na desni, razlagalni strani sicer že Dokler 1915, vendar ne pri rsrpâpxriç, kjer bi bila pričakovana, ampak pri glagolu rsrpapxéœ, katerega razlaga sem četrtnik (tetrarh). Slovensko obliko tetrarh je v besedilu sicer uporabljal že Dalmatin 1584 in po njem še Neznani 1634/1640. V splošnem slovarju, ne v slovarju tujk, je tetrarh Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha kot iztočnica uslovarjen šele v Slovarju 1991, vendar tudi tu ne v bibličnem, temveč samo v dioklecijanskem oz. izrazno-formalnem pomenu. ^ Viuda je v razlagi tetrarha zapisal že Trubar 1557 : 419 in za njim Dalmatin ^ 1584, v samem besedilu pa enkrat samkrat Kastelec 1680. Pred protestantskimi O besedili so defchellfkhi Viuodi zapisani v Kranjskem rokopisu 1440 (?) (Mikhailov x 1998). Prvič je viuda uslovarjen v Regiftru 1584, in sicer kot kranjski izraz za koroško r* firflit, Megiser 1592 pa ločuje: viuda mu pomeni toliko kot nem. Fürst, Hertzog oz. O lat. princeps, Dux, medtem ko mu vajvoda pomeni nem. Hauptmann, lat. Dux militum, torej vojaško funkcijo. Tudi Megiser 1603 ločuje viuda, ki mu pripisuje ^ vladarski pomen: princeps, Fürst - od voivoda, ki mu pripisuje vojaški pomen: dux militum, ein hauptman, oberster. Vendar je že Bohorič 1584 povezoval vojvoda in vajda: »Imö Vngaris adeo etiam adlibuit Slavicus fermo, vt olim Tetrarchas fuos. N Vojvodas (ad verbum Germanica Hertzogen), hoc eft, exercitus duces appellarent. > Vulgo corruptè dicunt, way da.« (Bohorič 1584 : * 5 f).10 s** Po Kastelec-Vorencu 1680-1710 imata tako viuda (dux) kot vaivoda (centurio: exarchus) vojaški ali vladarski pomen. Hipolit 1711 uporablja v prvem, latinskem p\ delu besedo vojvoda, in sicer v vojaškem pomenu, prim, iztočnice Dux, Praetor, **« Centurio, v drugem, nemškem delu pa izraz vivoda, in sicer tako v vojaškem, prim, iztočnice Führer, Haubtmann, Feldher, kot v vladarskem pomenu, prim. Herzog, ^ Fürst. V slovarjih od Pohlina 1781 do Pleteršnika 1894-1895 se vajd / vajda in Ü vajvod / vajvoda pomensko ločujejo, in sicer ima prvi samo civilno-upravni pomen o (Pfleger ali Vogt), drugi pa ima tako vojaški (Heerführer) kot vladarski (Fürst) pomen. ° Vojvodo so v obeh pomenih sicer rabili že v 16. stol., npr. Juričič 1578, II : 134 — »Ta Neron Caefar ie poflal Viudousku deshelu ednega Iunazhkiga inu skusheniga Voiuodu, Simenom Vefpafian.« Juričič 1578, III: 54- »Kral Sicilie, Sardinie inu Corfcae, Vladika ali Voiuoda Vfpoletu, Knes Verusinski /.../« Izraz//rfht je v glosirani razlagi tetraha) uporabil Dalmatin 1584, na zadnjih treh svetopisemskih mestih pa Kastelec 1680, in sicer v zvezi zhetertifirfht, kar je sicer nepravilno. Od slovarjev navaja, firflita kot koroško ustreznico za kranjskega viuda Regifhter 1584. Po Megiserju 1592 sta njegovi ustreznici nem. Fürst in lat. princeps, po Alasiu 1607 pa it. principe. Isto latinsko ustreznico navajata tudi Kastelec-Vorenc 1680-1710, sicer pa mu kot deželnemu oblastniku postavljata za par vaivoda (pri exarchus in satrapa). Podobno Hipolit 1711, kjer jefirßit ustreznica za Fürst oz. princeps in tetrarcha. Vendar sta pri tetrarcha navedena samo deshelski 126 9 Na navedeno mesto me je opozoril recenzent F. Novak. 10 Celo Ogrom seje slovanski [Slavicus] jezik tolikanj priljubil, da so nekdaj svoje tetrarhe imenovali vojvode (po besedi nemško Hertzogen), Toporišič 1987 : 16. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha oblastnijk, vojvoda, pri Vierfürst pa sta navedena samo vivoda oz. vjvoda. Ker seje ?" Hipolit zavedal, da v zvezi s tetrarhom navaja samo približne, pomožne ustreznice, o je pri vseh navedenih iztočnicah dodajal posameznim ustreznicam splošnejše opisne ^ razlage: en deshélski oblastnijk oz. gospud, oblastnijk ene deshélle oz. oblaftnijk & zhes zheterti deil ene Dejhélle. Pohlin 1781 ne prinaša novosti, pač pa se pri Gutsmanu ^ 1789 že kaže odmikanje, saj pri iztočnici Fürst sle. firfht ni več naveden, pač pa dva, verjetno na novo narejena izraza: previfhnik,/prednik. Enako sta pri Vierfürst navedena samo glavar ali previfhnik zhes zheterto ftran deshele. Toda v sicer skromnejšem slovensko-nemškem delu je firfht še iztočnica. *"* Nobena od uporabljenih sopomenk se v pomenu first ni uveljavila. ^ Naslednjo, doslednejšo stopnjo vrednotenja in pomenjanja besede firfht ima Murko 1833: v slovensko-nemškem delu je označena s križcem, torej kot germanizem, v nemško-slovenskem delu pa Fürsta prevaja s slovanskim knezom, Ss' firfhta z besedno družino pa omenja prav na koncu, po petih drugih soustreznicah, ^ in še tu brez zgleda, čeprav ga uvršča med najbolj uporabljane: »Fürst - acht slawisch ^ knés, im Slowenischen nicht allgemein bekannt, und nur mehr in eigenen Namen ^ noch vorkommend, dafür gem. previfhni, fprédnik, häufig auch ladaviz, vladiz ^ (überhaupt ein regierender Herr), seltner das kroatische vlaftelin, am häufigften vaj voda (eig. Der Herzog), und das deutsche firfht mit allen Ableitungen«.11 ^ Cigale I860 firšta več ne navaja in tudi Pleteršnik 1894 ne, čeprav je po Kartoteki 1945-1991 še v 20. stol. zapisan 9-krat, zadnjič pri Habjanu 1975 : 77. ^ Firšt je nastalo iz nem. Fürst < stvn. furist, posamostaljenega presežnika od ^ fore, 'pred, spredaj, prvi', anglosaksonsko fyrist 'prvi'. V nemščini se je furist ^ pomensko prepletel s hërist, presežnikom od < hërro 'star; spoštovan', in dobil pomen 'najimenitnejši'12. Lat. ustreznica princeps ima podobno pomensko ozadje, saj ima za podstavo primo capere 'prvo (mesto) zasedati'. Ievr. korenje *prH-, isti kot v sle. prvi ali ang. for 'pred'. Niti eden od slovenskih slovarjev pred Murkom 1833 pa ne enači Fürsta ali princepsa s knezom, čeprav so le-to besedo poznali; torej Trubar ali Dalmatin kneza nista mogla uporabiti v pomenu Fürst. Od slovarjev kneza prvi navaja Megiser 1592: knes , Graf Comes, kar Lägreid 1967 sicer razlaga z der Graf der Fürst, toda druga ustreznica je anahronistična. Tudi Alasiu 1607 pomeni cnes isto kot it. conte. Kastelec-Vorenc 1680-1710 gresta za korak dalje, saj latinsko ustreznico tudi kalkirata: knès comes, en grof na pooti tovarish. Hipolit 1711 pozna comes v dveh pomenih: spreimlâviz, tovarush : grajf; knesa ne navaja. Pohlin 1781 ima obliko 11 Fürft - prav slovansko knés, v slovenščini ne splošno znan, pojavlja se samo še v lastnih imenih, zato ponavadi previfhni, fprédnik, pogosto tudi ladaviz, vladiz (sploh vladajoči gospod), redkeje hrvaški vlaftelin, najpogosteje vaj voda (pravzaprav der Hertzog) in nemški firfht z vsemi izpeljankami. 12 Prim. Walde 1911, Webster 1953 in Snoj 1997. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha knish, Gutsman 1789 ima oblike knes, knesh, knish, vse v pomenu der Gra/(Karničar 1999). Po Murku 1833 ima knés (iztočnica) oz. knésh (varianta) dve nemški ustreznici oz. dva pomena: der Fürst - ein regierender Graf. Po navedbi njunih 11 izpeljank pripiše v oklepaju »(Bei uns wenig gebräuchlich)«13. Pri iztočnici Fürst navaja, kot smo že zapisali, kneza kot pravo slovansko besedo, ki seje v slovenščini ohranila bolj v priimkih, pri Graf pa. ga navaja kot sorazmerno manj rabljeno ustreznico na zadnjem mestu: graf grof, tudi knés. Cigale 1860 že dosledno ločuje kneza, nem. Fürst, od grofa, nem. Graf. Pleteršnik 1894 kot (tudi) zgodovinski slovar seveda navaja obe pomenski vrsti besede knez: grofovsko in (samostojno) knežjo, kateri pripiše oznako novoknjižno. Jasno pomensko ločevanje med knez 'plemič visoke stopnje' in knez 'vladar kneževine' navaja Slovar 1975; 'stopnjo' sicer navaja že Glonar 1936, vendar je ne ločuje jasno od 'vladarja'. Sicer pa Glonar za pomen kneza navaja tudi grof, kar je pač anahronizem. Knez, stcsl. ktnçdzb, psla. *kï>nçgï> < germ. *kuningaz > nem. Köning, < pgerm. kun- / kunen- 'rod, pleme'; prvotno torej pomeni 'človek iz rodu, plemena' (Snoj 1997). Lat. cornes je sestavljenka, ki pomeni 'spremljevalec' < cum 's' + ire 'iti', dobesedno 'soidec' (Wiesthaler 1923). Grofje prevzet iz nem. Graf < stvn grävo 'kraljevi uradnik', morda iz gr. grapheus 'pisar' (Snoj 1997). Glavarja kot ustreznico za tetrarha je prvi uporabil Schönleben 1672 (Lk 3,1), za katerim so šli še štirje prevajalci: Kastelec 1680 (samo pri Lk 3,1), Paglovec 1741, Pohlin 1772 in Gutsman 1780 (vsi trije pri Lk 3,1). Prva sta glavarja uslovarila Kastelec-Vorenc 1680-1710, in sicer v širokem skupnostnem (capitaneus), v vojaškem (centurio) in upravo-političnem (proceres, v razlagi besede democratia) smislu, kar kaže na veliko pomensko širino. Pomensko širino nakazujejo tudi drugi slovarji z množico raznovrstnih ustreznic, npr. Gutsman jih navaja 7 (gl. Karničar 1999). Kot je bilo že omenjeno, navaja Murko 1833 za Vierfürsta pomensko sicer napačno soustreznico glavar zhres fhtiri deshéle. Zaradi odsotnosti pomenske sestavine 'vladar'je glavar manj natančna ustreznica za tetrarha. Protestantski pisci 16. stol. glavarja menda niso uporabljali, pač pa auptmana, katerega je uslovaril Megiser 1592. Poglavarja namesto prekm. protestantskega štrtaka oz. gr. tetraarhësa je zapisal M. Kuzmič 1780. V slovenskih besedilih 16. stol. beseda ni zapisana. Ker stajo prva uslovarila-pri latinskem capitaneusu — Kastelec-Vorenc 1680-1710, bi treba njen prvi zapis iskati v delih pisateljev oz. prevajalcev 17. stoletja (J. Čandik, Neznani 1635-1640, J. L. Schönleben, M. Kastelec). Hipolit 1711 navaja poglavarja kar pri 31 latinskih samostalniških iztočnicah, od teh se jih s širšo skupnostjo povezuje 8,14 ter pri 5 nemških iztočnicah, med katerimi je Haubtmann, ki ima poleg vojaškega tudi družbeni pomen. Družbeno-hierarhični pomen je poglavar ohranil vse do 13 Pri nas malo rabljeno. 14 Anarchus, capitaneus, caput, demarchus, magnates, megiftantes, polemarchus in proceser. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha današnjih dni: po Slovarju 1985 pomeni 'človeka, ki je na čelu kake skupnosti'. Zaradi pomenske širine se po potrebi omejuje oz. precizira s prilastkom, npr. državni poglavar. Pomenska sestavina vladar pri izrazu poglavar torej ni obvezna. Lâdavecz v pomenu 'vladar' je za tetrarha uporabil M. Kuzmič 1780. Besedo so morali uporabljati že v 16. stol., saj navaja Megiser 1592 ladavz in ladvez, vendar samo za Siger, Uberwinde r, victor, torej 'zmagovalec'. Tudi v pomenu 'vladar' ga navajata Kastelec-Vorenc 1680-1710, in sicer pri iztočnici gubernator ter s soustreznicama vishar, oblaftnyk zhes druge. Regifter 1584 sicer navaja glagol kidati samo v pomenu 'possidere, recipere; in Besitz nehmen1, torej 'posedovati', toda že Dalmatin 1584 : II 171 ga uporablja tudi v pomenu 'vladati'.15 Gutsman 1789 pod Regierer navaja kraluvauz, ladavez, gofpoduvauz, regiravez, pri iztočnici pa je po kraluvauzu in laduvauzu (!) zapisal tudi vladizharja. Drugi korak v uveljavljanju oblike na v- je storil Murko 1833, ki ima v slovensko-nemškem delu še iztočnico ladajozh in pri njej lâdaviz, kar mu pomeni poleg drugega tudi 'Regierer', toda v nemško-slovenskem delu oblik na 1- več ne navaja: vlddaviz (pri Regierer, Regent, Herrscher), vladar (pri Herrscher, Regierer, Regent, Lenker, Leiter). Cigale 1860 ladovca več nima, v sinonimnem nizu pri Herrscher navaja vladarja pred vladavcem, pri Regent v pomenu 'Monarch' ga navaja celo kot edino ustreznico, toda pri iztočnici Monarch ima samo kalkirane ustreznice, vladarja pa ne. Naglas vladar ima že Janežič 1851. Sicer pa sta vladarja uslovarila (za lat. rektor) že Kastelec-Vorenc 1680- w 1710, v čemer pa j ima Hipolit 1711 ni sledil. Izraz se torej ni prijel kar tako, saj ima ^ tudi Pohlin 1781 samo uladiza 'Regent, Fürst'. ^ N Slovenska poimenovanja oz. preimenovanja tetrarha, ki temeljijo na izrazni ^ podobnosti oz. vzporednosti z grškim tetra-, so: (1) parafrazična: zhetertega deila kral (Trubar 1555), vjuda zhes zheterti dejl (Kastelec 1680); (2) besednozvezna: Zheterti Firsht (Kastelec 1680), zhetèrtni oblaftnik (Japelj 1800 in za njim velika večina prevodov vse do Standardnega 1997); (3) enobesedna - (a) zloženka: zhvetiri-oblaftnik (Japelj-Kumerdej 1784); zheterto-oblaftnik (Dajnko 1817) in čveteroknez(Remec 1870); (b) izpeljanki: Strtâk (Kuzmič 1771), četrtnik( Remec 1871). Zveza četrti del je kalk nemškega der vierte Teil > Viertel, oboje 'četrtina', nemška zveza pa je kalk lat. quartapars 'isto'. Zveze glavnih števnikov z ulomčnim pomenom prva navajata Kastelec-Vorenc 1680-1710, med mnogimi drugimi npr. quadrans 'zheterti deil'.16 Besedo četrt ž [!] sicer prvi navaja Pohlin 1781 : Zhetert, a. [!] Ein Viertheil. Quadrans. Izpeljanko četrtnik imata Kastelec-Vorenc 1680-1710, in sicer v pomenu 'četrti del mere', navaja pa jo tudi Hipolit 1711 v pomenu 'fhtéri 15 Ony fo zhes Krajleftva dobru ladali (Sir 44,3). 16 Stabej 1997 ima pri iztočnici del naveden samo en ulomčni pomen. 129 Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha 17 Pleteršnik 1894 navaja V Vodnika, katerega slovarje nastajal med 1798 in 1819. voglat taller', vendar je tega zhetertnika prečrtal ter ga nadomestil s zhetertiàk ali zhetertnîàk. Že Trubar 1557 : 370 (Apd 12,4) pa je v zvezi z aretacijo apostola Petra zapisal četrt, m v pomenu 'četverica': »/.../ inu ga ifda nim shtyrim zhetertom Shelnerieu, de ga uaruio/.../« Navedek se je zdel Trubarju verjetno težko razumljiv, saj ga je na robu pojasnil, da »per nim zhuio shtyri uahte shelnerieu«. Dalmatin 1584 : III 68 je isto besedilo prevedel z navadno ulomčno zvezo: »/.../ inu gaje isrozhil fhtirim zhètertim dejlom Sholnerjeu, de bi ga varovali /.../ V Apd 1997 je navedeno mesto prevedeno: »/.../ ter ukazal štirim četvericam vojakov, naj ga stražijo«. Po Merku 1964 se grško besedilo glasi réooapoiv Tsrpaôioiç, Vulgatino pa quattuor quaternionibus, oboje db. 'štirim četvericam'. Četrtni, prid. od sam. četrt, je po našem gradivu prvi zapisal Japelj 1800.17 Besedo imata sicer že Kastelec-Vorenc, vendar v pomenu vrstilnega Števnika: quartanus 'zhetertni v'verftï'. Ali gre za tiskarsko napako? V prvem prevodu (1784, 1786), katero je Japelj podpisal skupaj z B. Kumerdejem, je rabljena zloženka zhveteri-oblaftnik 'eden od štirih oblastnikov', kar je pač kalk za Vierfürst. Kalkirani slovenski števniški prevedki tetrarha so dvoji: (a) (iz)vrstilni: četrti - , četrtni-, četrtnik, po izpadu prvega samoglasnika in disimilaciji: strti-, iz njega prekmurska izpeljanka štrtak, (b) ločilni oz. skupinski: čveter < četver- analogno po peter, sester (Ramovš 1924 : 154). Tudi ostali slovanski jeziki, kot je bilo navedeno zgoraj, poznajo vrstilni ali/in ločilni tip. Pomensko enostavnejši, jasnejši in sistemsko pravilnejši je pravzaprav drugi, saj ima tudi skupnostni pomen: čveteri-oblastnik/ čveteroknez: 'eden od (skupine) štirih oblastnikov/knezov', vendar se v slovenskih svetopisemskih prevodih ni močneje uveljavil. Izpeljanko ftertâk je prvi zapisal Küzmics 1771. S četrtnikom, ki ima za podstavo Japljevega četrtnega oblastnika, mu je tipološko sledil Remec 1871, kar je ostalo v t. i. Chraskovem prevodu vse do danes. Od katoliških prevodov sta četrtnika sprejela Slavic 1917 in Zidanšek 1918, pred njima pa že Krek 1903.. Izpeljanko z obrazilom -ak je prvi uslovaril Vodnik 1798-1819: poleg Japljevega zhetertnega oblaftnika navaja namreč tudi Kuzmičevega pisno pokranjčenegaftertaka in glasovno pokranjčenegaz/zetertd/:a, Cigale 1860 je četertakudodal še četertinca. Že Pleteršnik 1894-1895 ni sprejel od navedenih štirih izrazov nobenega: četrtaka sicer ima, vendar samo v treh drugih pomenih. Četrtnika navaja tudi Dokler 1915. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha < s3 Z, »elegantnejše besede, razumljive prav vsem Slovanom«. Rječnik 1962, zv. 75, navaja tetrarhapvi Glaviniču 1628. ^± Zloženko zhvetéroblaftnik, ki zastopa vmesno besedotvorno stopnjo, navaja -pri Vierfiirstu - Murko 1833. Pleteršnik 1895 navaja za oblastnika kot vir Dalmatina, za deželskega oblastnika pa Schönlebna 1672. Prva sta oblastnika uslovarila Kastelec-Vorenc 1680-1710, in sicer pri sedmih latinskih izrazih (prim. Stabej 1997), povezanih s cerkveno, državno ali mestno upravo pa tudi z vladarstvom. Glede na tetrarha nedvomno preširoki pomenski obseg oblastnika potrjujejo tudi poznejši slovarji. Gutsman 1789 ga npr. navaja kar pri 10 nemških iztočnicah (prim. Karničar 1999), za katere ima Cigale 1860 poleg ustreznice oblastnik še sedem drugih slovenskih sopomenk, pri iztočnici Herrscher, ki je Gutsman sicer ne enači z oblastnikom, pa Cigale navede še štiri, med njimi tudi vladarja in vladavca. Trubarje grš. rerpaâpxriç, lat tetrarcha v Mt 15,1 leta 1555 prevedel s parafrazo zhetertiga deila kral, leta 1557 pa je navedeno parafrazo nadomestil s prevzetim tetrarha. Isto tujko je uporabil tudi v Lk 3,1.19; 9,7 in v Apd 13,1. S tetrarhom je seveda odstopil od skupnega (kolektivnega) prevajalnega načela, po katerem »mi ne fmo / .../ lepih, glatkih, viffokih, kunftnih, nouih oli nefnanih beffed iskali, Temuzh te gmainske Crainske preprofte beffede« (Trubar 1555 : A 3). V precepu med ljudsko razumljivostjo, ki bi jo Nida-Taber 1969 imenovala dinamična ekvivalenca, in izrazno točnostjo oz. formalno ekvivalenco seje odločil za najvišjo stopnjo slednje: obdržal je izvirni izraz.. V kakšnem odnosu je Trubarjev prevedek tetrarha s P. P. Vergerijem 1555, ki je zagovarjal »vocabulaelegantiora, quae ab omnibus Sclauis ubique intelligantur«18 (Kausler-Schott 1875 : 110)? Zahtevo glede elegantnosti vsekakor izpolnjuje , saj sodi med »lepe, gladke, visoke, kunštne, nove ali neznane besede«, katere je Trubar 1555 načelno sicer zavračal, zahtevo glede razumljivosti vsem Slovanom pa tetrarh izpolnjuje, če Slovane omejimo na izobražene Slovane. Vsekakor Trubar s tetrarhom ni upošteval načela splošne razumljivosti, ampak zvestobo izvirniku. Za Trubarjem sta šla tudi Dalmata - Konzul 1562 in 1563, ki sta uporabila prevedek tetrarha}9 V 33 pregledanih slovenskih prevodih Mt, Lk in Apd je uporabljenih 15 različnih prevedkov, od katerih jih 9: četrtega dela kralj, v j uda čez četri del, četrti first, četrtni oblastnik, četrtnik, čveteri-oblastnik, čveteroknez, strtak, strto-oblastnik tako ali drugače vsebuje števniško sestavino, torej tisti del pomenske podstave, ki je v svetopisemskih besedilih razpomenjen. Zato v 70 % slovenskih prevodov tetrarh ni primerno preveden oz. podomačen. Načelno najprimernejši so prevedki, ki tematizirajo vladarsko sestavino. Tak je bil predvsem ladavec, katerega pa je tudi M. Kuzmič zapisal samo enkrat. Ostali vladarski naslovi: kralj, vjuda, first (vsi trije v zvezah), knez in čveteroknez, ki se pojavijo vsak v po 1 prevodu, so analogni oz. aktualizirani pomenski približki za tetrarh. V splošno vrsto hierarhično najvišjih, Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha vendar pomensko zelo širokih naslovov sodita glavar (v 5 prevodih) in poglavar (delno v 1 prevodu), toda ne eno ne drugo ni dobro, saj izraza ne spadata med vladarske naslove. Dva od vladarskih naslovov (vjuda in firšt) je - v (para)frazni zvezi - uporabil Kastelec 1680, ki sicer ni uskladil vseh petih prevedenih mest, čveteroknezap&jg zapisal Remec 1870. V splošnejšo družbeno-funkcijsko skupino, v kateri je hierarhičnost že močno relativizirana oz. znižana, sodi oblastnik, ki pa se nikoli ne uporablja sam: v 8 prevodih nastopa v besedni zvezi, v 2 pa kot sestavina zloženke. Pomensko absolutno točen je samo tetrarha, »prevzetek« iz latinščine, oz. oblikoslovno poslovenjeni tetrarh, ki nastopa v 5 prevodih ter v 1 priredbi. Trubarjev tetrarha iz leta 1557 je primerljiv z najmočnejšo smerjo modernih evropskih prevodov, saj temelji na načelu formalne ekvivalence. Obe našedobni ustreznici, tako katoliški četrtni oblastnik kot protestantski četrtnik sta za sodobni standardni prevod neprimerni, ker tetrarha ponižujeta oz. vladarsko praznita. V Trubarjevem času bi bil od dinamičnih ekvivalentov verjetno najboljši (deshelfki) firfht oz. viuda, v našem času pa vladar, seveda s potrebno opombo. Navedenke ALASIA da S., G., 1607, Slovar italijansko-slovenski, druga slovensko-italijanska in slovenska besedila, Videm 1607, faksimile, Ljubljana, Devin - Nabrežina, Trst 1979. Apd 1997 v: Sveto pismo 1997. APOSTEL, B., 1760, Dictionarium Germanico-Slavonicum /.../, Pre Bernardo Marburgensis, rkp. Inv. št. 23/56 v NUK, tudi listkovni izpisi J. Stabeja s slovenskimi iztočnicami, v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU. Bibbia 1991, La Bibbia, nuovissime versione dai testi originali,III, Nuovo testamento, Milano. Bibbia 1997, La Bibbia, traduzione interconfessionale in lingua corrente, Torino, Roma. Biblia 1982, Biblia, Liptovsky Mikulaš. Biblia 1990, Biblia, Warszawa. Biblija 1995, Biblija sirečknigite na sveščenotopisanie na vethija i novi/a zavet, Sofija. Biblija 1996, Biblija, Moskva. Biblija 1997, Biblija, knigi svjaščennogo pisanija vethogo i novogo zaveta na cerkovnoslavjanskom jazyke, Moskva. BOHORIČ, A., 1584, Arcticae horulae succisivae = Zimske urice proste, reprint s prevodom in študijo J. Toporišiča, Maribor 1987. BRADAČ, F., 1929, Slovar tujk, Ljubljana. BURIAN, V, 1929-1930, Po stopâch češstvi a češke knihy v staršim slovinském pismenstvi, Slavia 8, 54-75. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha CHRÄSKA, A., 1914, Novi zakon Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, (redigiral A. Chrâska ob pomoči A. Mikuša idr.), na Dunaju. CIGALE, M., 1860, Deutsch-slovenisches Wörterbuch, L, IL, Laibach. Concordance 1982, Cocordance de la Bible de Jérusalem, Paris, Turnhout. Concordantiae 1977, Novae concordantiae Bibliorum Sacrorum IUXTA Vulgatam Versionem critice, editam quas digessit Bonifatius Fischer, Stuttgart- Bad Cannstatt. Contempory Version 1995, The Holy Bible, Contempory English Version, New York. ČANDIK, J., 1612, EVANGELIA INV LYSTVVI, (prevedel J. Čandik ob sodelovanu G. Malija in T. Hrena), Nemfhki Gradez. DAJNKO, P., 1817, Evangeliomi na vfe nedéle ino fvetke fkos leto, viindal Peter Dainko, v'Radgoni. DALMATA-KONZUL 1562, PRVI DEL NOVOGA TESTAMENTA /.../, v /.../ hrvacki jazik po ANTONU Dalmatinu i STIPANU Istrianu /.../ stlmačen, VTUBINGI. -1563, PRVI DEL NOVOGA TESTAMENTA /.../, V HRVATSKI JAZIK PO ANTONU DALMATINU I STIPANU ISTRIJANU STLMAČENI I SCIRULČSKIMI SLOVI ŠTAMPANI, VTUBINGI. DALMATIN, J., 1584, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV /.../, Slovenfki tolmazhena fkusi IVRIA DALMATINA, Wittenberg, faksimile Ljubljana 1968. DOKLER, A., 1915, Grško-slovenski slovar, Ljubljana. DUDA-FUČAK, Novi zavjet i Psalmi, Novi zavjet preveli B. Duda i J. Fučak, Zagreb. Einheitsübersetzung 1991, Die Bibel, Einheitsübersetzung, herausgegeben von Günter Stemberger und Mirjam Prager, Stuttgart. Ekumenska 1974, Sveto pismo stare in nove zaveze, Ekumenska izdaja, Ljubljana. Ekumenicky 1993, Bible, cesky ekumenicky preklad, Praha. Enciclopedia 1937, Enciclopedia italiana di scienze, lettere edarti, knjiga 33, Roma. Encyclopedia 1971, Encyclopedia Judaica, knjiga 8 (Herod), knjiga 15 (tetrarch), Jerusalim. GLONAR, J., 1936, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana. GOLLMAYER, A., 1834, SVETO PISMO NOVE SAVESE, PERVI DEL , SVETI EVANGELIJ (prevedel A. Gollmayer), V Ljubljani. GRIMM, J. in W., 1951, Deutsches Wörterbuch, Zwölfter Band, II. Abteilung, bearbeitet von Rudolf Meiszner, Leipzig. Good News 1992, Good News Bible, Second Edition. Gute Nachricht 1997, Gute Nachricht Bibel, revidierte Fassung 1997 der »Bibel in heutigem Deutsch«, durchgesehener Nachdruck, Stuttgart, Göttingen. GUTSMAN, O., 1780, Evangelia inu branje, (uredil O. Gutsman), v' Zelouzi. — 1789, Deutsch-windisches Wörterbuch, Klagenfurt. HABJAN, V, 1975, Trotamora, Ljubljana. HIPOLIT, N., 1711, DICTIONARIVM TRILINGVE/.../, calamo et opera Hippolyti Rudolphwertensis, Labaci, rkp. 182 v NUK, tudi listkovni izpisi s slovensko Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha iztočnico J. Stabeja v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za ^ slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU. N JANEŽIČ, A., 1851, Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika, ^ Slovensko-nemški del, U Celovcu. * JAPELJ, J., 1800, SVETU PISMU NOVIGA TESTAMENTA, pars prima, (druga C izdaja, prevedla J. Japelj in B. Kumerdej, pregledal J. Japelj), Labaci. w> -1804, SVETU PISMU NOVIGA TESTAMENTA, pars secunda, (druga izdaja, r1 prevedla J. Japelj in B. Kumerdej, pregledali J. Zupan idr.), Labaci. O JAPELJ-KUMERDEJ, 1784-1786, SVETU PISMU NOVIGA TESTAMENTA, in 4* Slavo-Carniolicum idioma translata per Georgium Japel et Blasium >^ Kumerdey, Labaci. ^ JERE, E, idr., 1925, Sveto pismo novega zakona, prvi del, Evangeliji in Apostolska dela, prevedli F. Jere, G. Pečjak in A. Snoj. N JOŽEF, F., 1993, Des Flavius Josephus Jüdische Altertümer, übersetzt von Heinrich > Clementz, 11. Auflage, Wiesbaden. *0 Jubilejni 1984, Sveto pismo Nove zaveze, Jubilejni prevod ob štiristoletnici « Dalmatinove Biblije, Ljubljana. JURIČIČ, J., 1578, POSTULA I.../, IL, III., vpraui Slouenfki Iesik prepifana (od J. p\ Juričiča). KARADZIC, V. S., 1995, Sveto pismo, novo izdanje, Novi zavjet preveo V. S. Karadzic, Beograd. ^ KARNIČAR, L., 1999, Deutsch-windisches Wörterbuch/.../von Oswald Gutsmann, m Klagenfurt 1789, Auf Slowenisch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karničar, Graz. ^ Kartoteka 1945-1991, Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika, zbrana o od 1945 do 1991, hranjena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ° ZRC SAZU, Ljubljana. KASTELEC, M., 1680, CATOLISKV POPISSOVANÎE SVETIGA PISMA NOVIGA TESTAMENTA, popissan od Matthia Cas'telza, rkp. 578 v NUK. KASTELEC-VORENC 1680-1710 gl. Stabej 1997. KAUSLER, E.-SCHOTT, Th., 1875, Briefwechsel zwischen Christoph, Herzog von Württemberg, und Petrus Paulus Vergerius, Stuttgart. King James 1992, The Holy Bible, Standard King James Version, Cambridge. Književnost 1996, Slovenska književnost, ur. J. Kos idr., Ljubljana. KREK, J. E., 1903, Zgodbe Svetega pisma, II. del , Zgodbe Novega zakona, v Celovcu. KRELJ, S., 1567, POSTILLA SLOVENSKA I.. J PERVISIMSKI DEL, (prevedel S. Krelj). RATISBONAE. KUZMIČ, M., 1780, Sveti evangjeliomi I.. .1 na sztâri szlovenfzki jezik po Küzmics Miklösi obrnyeni, V-Soproni. KUZMIČ, Š., 1771, Nouvi zakon ali testamentom /.../, na sztâri szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi, v Halli Saxonskoj. — 1848, Novi zakon ali Testamentom /.../ na sztâri szlovenszki jezik obrnyeni po Küzmicz Stevani, V Köszegi. LÄGREID, A., 1967, Hieronymus Megiser, Slov enisch-deutsch-lateinische s Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha Wörterbuch /.../ 1592, Bearbeitet von A. Lägreid = Hieronim Megiser, Slovensko-nemško-latinski slovar/.../1592, Priredila A. Lägreid, Wiesbaden. Leksikon 1984, A. Grabner-Haider; J. Krašovec idr., Biblični leksikon, Celje. LEWIS, Ch. T., 1987, A Latin Dictionary, Oxford. LOCH, V., 1858, Lexicon Graeco-Latinum in libros Novi Testamenti, Ratisbonae. LUEGS, S., 1913, Biblische Realkonkordanz, revidiert und verbessert von B. Mairhofer, sechste Auflage, Regensburg. LUTER, M., 1545, Biblia, Wittenberg, München 1974. -1985, Die Bibel nach der Übersetzung Martin Luthers, Stuttgart LXX, Septuaginta /.../, edidit Alfred Rahlfs, Stuttgart 1936. MEGISER, H., 1592 gl. Lägreid 1967. -1603 gl. Stabéj 1977. MERK, A., 1964, Novum Testamentum Graece et Latine, edidit A. Merk, emendatus C. M. Martini, Romae. MIKHAILOV, N., 1998, Frühslowenische Sprachdenkmäler, Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam, Atlanta. MIKLOŠIČ, F., 1886, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, von F. Miklosich, Wien. MODER, J., 1977, Evangeliji in Apostolska dela, priredil s sodelavci Janko Moder, Celovec. Mt 1545 v: Luter 1545. Mt 1555 v: Trubar 1555. Mtl557 v: Trubar 1557. Mt 1582 v: Trubar 1582. Mt 1584 v: Dalmatin 1584. Mt 1964 v: Merk 1964. Mt 1997 v: Standardni 1997. MURKO, A. J., 1833, Deutsch-Slovenisches und Slovenisch-Deutsches HANDWÖRTERBUCH = Slovénfko-Némfhki in Némfhko-Slovénfki ROZHNI BESEDNIK, Grätz = Grâdez. New Interpretation 1996, The NIV Study Bible, New Interpretation Version, London, Sydney, Auckland. New Revised 1990, The Holy Bible, New Revised Standard Version, Nashville. New World 1984, New World Translation of the Holy Scriptures, Revised, Brooklyn, New York. NEZNANI 1634/1640 v: Raič 1887. NIDA, E. A.-TAB ER, Ch. R., 1969, The Theory and Practice of Translation, reprint, Leiden 1982. Novy zapavet 1991, Novy zapavet i PsaV'my. (Brus.) Nowy testament 1991, Nowy testament, Warszawa. NZ 1873, Novi zakon Gospoda in Zvelicarja našega Jezusa Kristusa, I. del, na Dunaji. PAGLOVEC, M., 1741, Evangelia inu branje, (uredil M. Paglovec), str. 10 in 174, Lublana. PAULY 1979, Der Kleine Pauly, Lexikon der Antike, bearbeitet von K. Ziegler, W. Sontheimer und H. Gärtner, Band 5, München. Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha ™* Pismo 1970, Pismo svaté Nového zakona, Bratislava. v': PLETERŠNIK, M., 1894, 1895, Slovensko-nemški slovar, L, II., Ljubljana. >: POHLIN, M., 1772, Branja inu Evangeliumi, (uredil M. Pohlin), v Lublani. " —1781, TU MALU BESEDISHE TREH JESIKOV /.../, Laibach, faksimile, ^ München 1972. O RAIČ, A., 1887, Stapleton, Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach c/> für das Schuljahr 1887, 5-49. t* RAMOVŠ, F., 1924, Historična gramatika slovenskega jezika, IL Konzonantizem, o V Ljubljani. ^ RAVNIKAR, M., 1816, SGODBE SVETIGA PISMA SA MLADE LJUDI, Drugi dél, preftavil Matevsh Ravnikar, v Ljubljani. ^ Regifter 1584, Regifler Nekaterih beféd, Dalmatin 1584. REMEC, F., 1870, Evangelj po sv. Matevžu, (prevedel. F. Remec), na Dunaji. N -1871, Dejanja sv. Aposteljnov, (prevedel F. Remec), na Dunaji. > Revised Version 1966, The Holy Bible, Revised Standard Version, London. 13 RICCIOTTI, J., 1960, Jezusovo življenje, Celovec. Rj ečnik 1962, Rje črnk hrvatskoga Hi srpskoga jezika, knj iga 7 5, Zagreb. ^ ROHAČEK, J., 1993 , Svata biblia, preložil Jožef Rohaček, revidované vydanie. P< RUPČIČ, Lj., 1994, Sveto pismo, Novi zavjet, preveo Lj. Rupčič, Sarajevo. m SAKRAUSKY, O., 1989, Primus Trüber, Deutsche Vorrreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk, Wien. ^ Santa Biblia 1992, Santa Biblia »Dios habla hoy«, Edicion interconfesional, La „ Biblia en version popular, Texto revision, Madrid. SCHÖNLEBEN, J. L., 1672, EVANGELIA INV LYSTVVI, in Idiomate Slavonico ^ per Joannem Ludovicum Schönleben collata, revifa et explicata, str. 10, ^ Nemfhki Grade z. ° SLAVIC, A., 1917, Nedeljski in prazniški Evangeliji z razlago in opomini, V Mariboru. Slovar 1970, 1975, 1985, 1991, Slovar slovenskega knjižnega jezika, prva, druga, četrta, peta knjiga, Ljubljana. SNOJ, M., 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. STABEJ, J., 1977, Hieronymus Megiser Thesaurus Polyglottus/.../, izpisal in uredil J. Stabéj, Ljubljana. — 1997, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec-Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum, 1680-1710, Ljubljana. Standardni 1997, Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Slovenski standardni prevod, druga, pregledana izdaja, Ljubljana. Sveto pismo 1991, Sveto pismo, vtoro izdanie, Skopje. Sveto pismo 1977, Sveto pismo Starega in Novega zakona, Beograd. Svjate pis'mo 1994, Sv jate pis'mo starogo ta novogo zavitu. (Ukr.) TOB 1994, Traduction oecuménique de la Bible, nouvelle édition revue, Paris. TOPORIŠIČ, J., 1987 v: Bohorič 1584. TRUBAR, P., 1555, TA EVANGELI SVETIGA MATEVSH A, (prevedel P. Trubar, Tübingen), reprint, Ljubljana 1993. 136 Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha -1557, TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA /.../, Skufi Primosha Truberia preobernen, TVBING/E. -1582, TA CELI NOVI TESTAMENT /.../, druguzh pregledan skufi Primofa Truberia Crainza Raftzhizheria, VTIBINGI. -1595, HISHNA POSTILLA /.../, tolmazhena fkusi PRIMOSHA TRVBERIA KRAINZA. VERGERIJ, P. R, 1555 gl. Kausler-Schott 1875. VILHAR, A., 1937, Evangelij po Luku, prevel A. Vilhar, Beograd. VODNIK, V, 1798-1819, Slovenjki befednjak, rkp. 437 v NUK, listkovni izpisi J. Stabeja s slovensko iztočnico, v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU. VOLC, J., idr., 1856, Sveto pismo stare in nove zaveze, peti zvezek, (prevedli J. Vole idr.), Ljubljana. Vulgata gl. Concordantiae 1977. WALDE, A., 1910, Lateinisches etymologisches Wörterbuch, zweite, umgearbeitete Auflage, Heidelberg. WEBSTER 1953, Webster's New World Dictionary of the American Language, College Edition, Cleveland, New York. WIESTHALER, F., 1923, Latinsko-slovenski slovar, Ljubljana. WINER, G. B., 1847, Biblisches Realwörterbuch, Leipzig. ZIDANŠEK, J., 1918, Novi zakon, prvi del, Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov, Priredil J. Zidanšek, v Mariboru. Kratice in krajšave nem. hrv. ievr. it. lat. Lk LXX mak. Mr Mt ang. Apd bolg, brus. csla. češ. fr. germ. angleško Apostolska dela bolgarsko belorusko cerkvenoslovansko češko francosko germansko grško hrvaško indoevropsko italijansko latinsko Evangelij po Luku Septuaginta makedonsko Evangelij po Marku Evangelij po Mateju nemško Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha NUK Narodna in univerzititetna knjižnica, Ljubljana pgerm. pragermansko polj. poljsko prekm. prekmursko psla. praslovansko ^ w rus. rusko sla. slovansko C"* slš. slovaško w srb. srbsko ■< stcsl. starocerkvenoslovansko 2! stvn. starovisokonemško špan. špansko ukr. ukrajinsko N ZRC SAZU Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije > znanosti in umetnosti Slovenian Expressions for the Biblical tetrarch Summary * In 1555 Trubar translated the Greek T8TpaâpxnÇ and Latin tetracha in Mt 14:1 as zhetrtiga deila kral, butin 1557he translated this andLk3:l, 19, Lk 9:7and o A cts 13:1 as Tetrarha. Probably he realized that the first translation was not accurate S enough and with the second translation he abandoned his principle of using ordinary, simple words which every simple Slovenian could understand easily With this exception he moved in the direction of Vergerio's demand to use "vocabula elegantiora ". There were 13semantically variant equivalents used for the original tetrarhës in 33 collated Slovenian translations (1555-1997). The majority of translations (9) include a loan translation of the numeral component, i.e. in phrases (a) with a postmodifier: vjuda zhes zheterti dejl (0 equivalents + 1 co-equivalent), zhetertiga deila kral (1+0), (b) with a premodifier: četrtni oblastnik (9 + 1), zheterti Firft (0 +1), in compounds: četveroknez (1+0), fhterto-oblaftnik (1+0), zhetveri-oblaftnik (1 + 0), and in derivatives: četrtnik (5 + 1), Strtâk (2 + 0). The non-numerical component of these equivalents is a ruler's or general hierarchical title. Even 4 semantically variant equivalents refer to a ruler: knés (1 + 0), lâdavecz (0 +1), tetrarha (2 + 6^/tetrarh (3 +1), or to a general hierarchical title: glavar (4 + 1)1 poglavar (0+1). 29 collated modern translations in 16 European languages use 11 semantically variant translations and show three typical features. (1) Only in the Slavic Orthodox translations the compounds with a numerical component 'a person who is governing a quarter' (5 +1) or 'ruler of a quarter' (0 +2) occur. (2) The use of'tetrarch' (10 + 5) 138 Jakob Müller: Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha is predominant in other languages. (3) Four languages also use the verb 'to rule' as a translation equivalent. Četrtni oblastnik is the most frequent present and past Slovenian equivalent but does not occur at all in other contemporary non-Orthodox translations (with the exception of one Slovakian translation). The majority of foreign languages do not provide translations with verbs and neither does the Slovenian language. A peculiarity of Slovenian are the derivatives with numerical component (četrtnik, štrtak^. The only semantic equivalent for a standard translation /s tetrarh (tetrarch), but the most suitable translation for a modernized (abridged) translation would be vladar (ruler).