C URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE CENA 90 DIN Leto XX V LJUBLJANI, dne 28. marca 1963 Številka 8 VSEBINA; Zakon o spremembi zakona o območjih okrajev in občin v LRS. Zakon o urejanju mestnega zemljišča. Zakon o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve. Zakon o skladu za preprečevanje in zatiraje otroške paralize (poiiomielitisa). Zakon o Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zakon o Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zakon o Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Resolucija o rehabilitaciji invalidnih, oseb v Sloveniji. Priporočilo za izvajanje nalog komune in krajevne skupnosti pri otroškem varstvu. Sklep o soglasju- k finančnemu načrtu sklada LRS za šolstvo za leto 1963. Sklep o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča in sodnika okrožnega sodišča. 75. Odločba o imenovanju članov upravnega odbora sklada LRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov. 76. Pravilnik o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev. 77. Pravilnik o tehničnem pregledu zgrajenih investicijskih objektov. 78. Pravilnik o izdajanju dovoljenj za graditev investicijskih objektov. 79. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o dejavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranske dejavnosti v gostinstvu. 80. Odločba o določitvi pooblaščenih inšpektorjev za zdravstveno kontrolo objektov za pridelovanje sadilnega materiala, ki jih določijo za varstvo rastlin pristojni upravni organi občinskih ljudskih odborov. Odloki ljudskih odborov; 2. Odlok o delitvi prispevka iz dohodka in o delitvi obresti od poslovnega sklada komunalnih podjetij v okraju Koper. 64. Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembi zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 18. marca 1963 in ki se glasi: ZAKON o spremembi zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji L člen Občina Hrpelje se združi deloma z občino Ilirska Bistrica 'v novo občino Ilirska Bistrica in deloma z občino Sežana v novo občino Sežana, in sicer tako: 1. v novo občino Ilirska Bistrica se vključijo iz dosedanje občine Hrpelje: katastrske občine: Gabrk: Hrušica: Huje: Male Loče: Podbeže: Podgrad: Pregarje (del): , Račice: Rjavce: 2. v novo občino nje občine Hrpelje: katastrske občine: Artviže: Brezovica: Draga (del): Golac: Gradišče: naselja: Gabrk Hrušica Huje Male Loče Podbeže Podgrad Pregarje (del) , Račice Rjavče Sežana se vključijo iz Soseda- naselja: Artviže, Ostrovica Brezovica, Gradiščica, Odolina, Slape Mihele, Nasirec Golac ' Gradišče pri Materiji Gročana (del); Hotična: Hrpelje: Javorje: Kovčice: Markovščina: Materija: Gbrov: Gcizla: Podgorje: Podpeč (del): Poljane: Prešnica: Rakitovec: Ritomeie: ~ Rodik: Slivje: Tatre: Zazid (del); Vrhpolje Hotična, Mrše Hrpelje, Kozina, Tublje pri Hrpeljah Javorje Kovčice, Orehek pri Materiji Markovščina, Skadanščdna, Velike Loče Bač pri Materiji, Materija, Povžane, Rožice Obrov ^ ^ Beka, Klanec pri Kozini, Ocizla, Petrinje Podgorje Podjane pri Podgradu Prešnica Rakitovec Ritomeče Rodik Slivje Brezovo brdo, Tatre Zazid 2. člen Občina Medvode in občina Ljubljana-šiška se združita v novo občino Ljubljana-Siška. 3. člen Občina Petrovci-Salovci se združi z občino Murska Sobota v novo občino Murska Sobota. 4. člen Občina Beltinci se združi deloma z občino Lendava v novo občino Lendava, deloma pa z- novo občino Murska Sobota, in sicer tako, da se vključijo iz dosedanje občine Beltinci: a) v novo občino Lendava katastrske občine naselja: Črenšovci: Crenšovci Dolnja Bistrica: Dolnja Bistrica Stran 46- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 katastrske občine: Gornja Bistrica: Odranci: Srednja Bistrica: Trnje: Žižki: naselja: Gornja Bistrica Odranci Srednja Bistrica Trnje Žižki b) v novo občino Murska Sobota katastrske občine: naselja: Beltinci: Bratonci: Dokležovje: Gančani: Ižakovci: ' Lipa: Lipovci: Milinci: Beltinci Bratonci Dokležovje Gančani Ižakovci Lipa Lipovci Milinci 5. člen Spremeni se meja med občino Hrastnik in občino Laško tako, da se iz občine Hrastnik izločijo in priključijo k občini Laško tele katastrske občine oziroma naselja: a) mesto Radeče: katastrske občine: Podkraj (del): Radeče: naselja: Radeče (del) Radeče (del) b) druge katastrske občine in naselja: Hotemež: Njivice: Podkraj (del): Svibno: Sv. Peter pri Loki: Sirje: Vrhovo: Brunk, Brunška gora, Dobrava, Goreljce, Hotemež, Loška gora, Rudna vas Jelovo, Močilno, Njivice, Stari dvor. 2ebnik Podkraj (del) Cimerno, jagnjenica, Počako- vo, Svibno, Zagrad Obrežje pri Zidanem mostu . (del) Suhadol (del), Širje, Veliko Širje, Zidani most Log pri Vrhovem, Prapietno, Vrhovo 6. člen Ime in sedež občine Šoštanj se spremenita tako: »Občina Velenje — sedež Velenje«. 7. člen Združene občine prenehajo, nove občine pa pričnejo z delom 1. aprila 1963. 8. člen Do splošnih volitev v predstavniške organe vodijo nove občine njihovi začasni ljudski odbori, ki jih sestavljajo vsi odborniki občinskih ljudskih odborov, izvoljeni na območjih, ki se po tem zakonu združijo oziroma spojijo v nove občine. 9. člen Glede družbenih planov, proračunov, skladov, pravic in obveznosti, uslužbencev, uradnih knjig, spisov in inventarja združenih občin se ustrezno uporabljajo določbe 9. do 18. člena zakona o izvedbi odprave nekaterih občin v okraju Celje in Maribor (Uradni list LRS, št. 34-169/58). 10. člen Ta Zakon začne veljati z dnem objaye v »Uradnem listu LRS«. St. 015-5/62 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije . Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič L r. . Viktor Avbelj 1. r. 65. Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša-Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o urejanju mestnega zemljišča, ki ga je spA-jela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 18. marca 1963 in ki se glasi: ZAKON o urejanju mestnega zemljišča I. Splošne določbe 1. člen Stanovanjski, gospodarski in drugi objekti se smejo graditi na mestnem zemljišču le, če je zemljišče urejeno v ta namen. 2. člen Za mestno zemljišče po tem zakonu se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših mest in naselij mestnega pomena (34. člen zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč — Uradni list FLRJ, št. 52-890/58 in odlok o določitvi krajev, ki se štejejo za mesti" in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč — Uradni list LRS, št. 1-1/59). 5. člen Urejanje mestnega zemljišča obsega pripravo mestnega zemljišča in opremljanje mestnega zemljišča. Za pripravo mestnega zemljišča se štejejo: a) asanaeijska dela, kot so: poravnavanje, nasi-panje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela; b) odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti-dobili nadomestilo za podrte objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala; c) zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce podrtih zgradb. Opremljanje mestnega zemljišča po tem zakonu obsega graditev, dograditev in rekonstrukcijo: . a) mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, peš poti/ trgov, hodnikov, dovoznih poti, parkirnih prostorov v naselju in podobno); b) zelenih površin v naselju (nasadov, otroških igrišč, prostorov za oddih in podobno); c) omrežja javne razsvetljave; St. 8 —- 28. III. 1963 URADNI LIST LRS Stran 3 č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda ter graditev javnih stranišč; d) vodovodnega omrežja; e) omrežja za preskrbo naselja z električno energijo; f) omrežja za preskrbo naselja s toplotno energijo (topla voda, plin); g) poštnega, telegrafskega in telefonskega omrežja v naselju; h) ureditev naprav za prevoz potnikov v mestnem prometu. H katerim stroškom za urejanje mestnega zemljišča iz prejšnjih odstavkov tega člena prispeva uporabnik mestnega zemljišča in kateri stroški se ne morejo vračunati v osnovo za obračun amortizacije v stanarini, določa ta zakon (10„ 11., 15., 16. in 21. člen)., 4. člen Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če so izpolnjeni najnujnejši pogoji komunalne ureditve, kot npr.: da je izvršena priprava mestnega zem1jišča, da ;so zgrajene potrebne dovozne poti, vodovodno omrežje, omrežje za preskrbo z električno energijo in pod. Občinski ljudski odbor določi za svoje območje, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se šteje mestno zemljišče za urejeno. 5. člen Občinski ljudski odbor določi organizacijo, način in obseg ureditve mestnega zemljišča v skladu s kra-jevnim.i razmerami in z urbanističnim projektom. Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo, električno in toplotno energijo in plinom, poštno-telegrafsko-telefonskim omrežjem in z napravami za prevoz potnikov v mestnem prometu skrbe iistrezne komunalne gospodarske organizacije, če tega nedela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih o financiranju gospodarskih investicij. 6. člen V mestu, razdeljenem na občine, opravlja mestni svet zadeve, ki jih opravlja po tem zakonu občinski ljudski odbor. Mfestni svet lahko prenese na občinske ljudske odbore pravico izdajanja posameznih predpisov iz prvega odstavka tega člena. II. Način in obseg urejanja mestnega zemljišča 7. člen Občinski ljudski odbor usmerja urejanje mestnih zemljišč s svojimi plani ali drugimi akti. Pri tem določi, zlasti ob upoštevanju dolgoročnega oziroma letnega programa stanovanjske graditve, katera zemljišča se bodo uredila, višino potrebnih sredstev za njihovo izvedbo ter vire finančnih sredstev. 8. člen . Organizacija, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča izdela svoj dolgoročni in letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v skladu s smernicami občinskega ljudskega odbora o ureditvi mestnih zemljišč. Organizacija, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, mora osnutek svojega dolgoročnega^ ozirpma letnega načrta za urejanje mestnega zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katere območju naj se uredi mestno zemljišče, in mora obravnavati pripombe krajevne skupnosti. Organizacija predloži sprejeti dolgoročni ozúoma letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v potrditev, za .komunalne zadeve pristojnemu svetu občinskega ljudskega odbora hkrati s pripombami krajevnih skupnosti. III. Oddaja mestnega zemljišča v uporabo 9. člen Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem, in sicer za gradnje, ki so predvidene v urbanističnem projektu oziroma v elementih urbanističnega programa.' Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev vojaških objektov, se odda v uporabo z neposredno pogodbo. Občinski ljudski odbor lahko sklene, da se mesno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo; ali ki je potrebno družbenim organizacijam odda v uporabo z neposredno pogodbo. 10. člen Občinski ljudski odbor lahko predpiše, da morajo tisti, ki si žele pridobiti urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi takega predpisa, prispevati k stroškom 2a njegovo ureditev. Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom, se določi na podlagi uspeha javnega 'natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina (drugi in tretji odstavek 9. člena). 11. člen V razpisu javnega natečaja morajo biti obseženi zlasti: 1. zazidalni podatki za gradnjo na mestnem zemljišču s shemo komunalnih naprav; 2. višina odškodnine za mestno zemljišče (drugi odstavek 19. člena tega zakona) in rok za plačilo odškodnine; y 3. rok za začetek in dokončanje gradnje; 4. višina varščine; 5. začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka; 6. rok za predložitev ponudb za dodelitev 'mesinga zemljišča. 13. člen Razpis javnega natečaja in uspeh javnega natečaja za oddajo mestnega zemljišča se morata objaviti v uradnem glasilu občine ali na krajevno običajni način. 13. člen Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je bil oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve poi stopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži na upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za komunalne zadeve. . 14. člen Mestno zemljišče odda v imenu občine v uporabo organizacija za urejanje mestnega zemljišča: če take organizacije ni, odda v uporabo mestno zemljišče za Stran 48- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 komunalne zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Mestno zemljišče se odda uporabniku s pogodbo. Pogodba iz drugega odstavka mora vsebovati podatke iz ponudbe, sprejete na javnem natečaju. 15. člen Ce je občinski ljudski odbor predpisal, da morajo uporabniki mestnega zemljišča prispevati k stroškom za ureditev zemljišča (prvi odstavek 10. člena tega zakona), sme prispevek k stroškom vsebovati samo: 1. stroške za pripravo mestnega zemljišča; 2. stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne porabe, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča in sicer: a) mestnega cestnega pmrežja (stanovanjskih cest, pes poti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov); b) zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za oddih); c) omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste; č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev tega omrežja. 16. člen Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča v celotnem mestnem naSelju ali v delu mestnega naselja, in sicer po merilih, ki jih z odlokom določi občinski ljudski odbor. Organizacija, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, oziroma za komunalne zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora (prvi odstavek 14. člena) je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče. 17. člen Ce je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za ureditev mestnega zemljišča po prvem odstavku 16. člena tega zakona, ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, ne more občinski ljudski odbor za nastalo razliko obremeniti drugih uporabnikov mestnega zemljišča. 18. člen Občina lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotne ali delne ureditve. 19. člen Komur da občina po uveljavitvi tega zakona v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino. Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega zemljišča na tistem območju. 20. člen Med gradbene stroške ali kupno ceno za hišo oziroma stanovanje po 108. členu zakona o stanovanjskih razmerjih se štejejo: 1. stroški za projekte stanovanjske hiše in nadzorstvo nad izvedbo gradbenih del ter takse in davščine, ki po veljavnih predpisih obremenjujejo gradnjo; .. >. 2. stroški za zidanje stanovanjske hiše z obdelavo in opremo, ki obsegajo: vsa pripravljalna, gradbena, montažna in stavbena obrtna dela, potrebna za popolno dovršitev stanovanjske hiše in stanovanj, vštevši tudi vse vzidane naprave in instalacije ter štedilnike vseh vrst; t 5. stroški za zgraditev priključkov na komunalne instalacije, ki so namenjene za normalno uporabo hiše; (."''..'.'■•'' : ','.'.' ■ 4 stroški za ureditev dvorišča in' zgraditev objektov na dvorišču, kot so: ograja, podporni zidovi in stopnišča zunaj hiše, prostori za smeti, naprave za sušenje perila in iztepavanje preprog in drugi postranski objekti na dvorišču, ki so neposredno namenjeni stanovalcem; 5.-investitorjev prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča; 6. odškodnina za dodeljeno mestno zemljišče. 21. člen V osnovo za obračun amortizacije v stanarini se ne jemljejo tile stroški: T. investitorjev prispevek pri stroških za urejeno mestno zemljišče; 2. stroški za temelje objektov, ki so nastali zaradi posebnih ali nepredvidenih okoliščin, kolikor presegajo 6 »/o gradbenih stroškov za hišo oziroma stanovanje; 3. večji stroški, ki so nastali zaradi posebnih urbanističnih pogojev ali pogojev, ki jih določajo posebni predpisi (posebna zunanja obdelava stavbe, zgraditev naprav in instalacij za javne potrebe in podobno), kolikor ti stroški niso v neposredno korist stanovanjskemu standardu v tej hiši; 4 stroški za zgraditev poslovnih prostorov v sta- / novanjski hiši. , , ' '■. 22. člen Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu občine ali v posebnem skladu, če je občinski ljudski odbor ustanovil tak sklad; ta prispevek se sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča. IV. Prehodna in končna določba 23. člen Ce je mestno zemljišče oddano v uporabo, preden je začel veljati ta zakon, in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občinskega ljudskega odbora ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno. 24. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«, uporabljati pa se začne s 1. junijem 1963. St. 350-3/62 Ljubljana, dlje 18. marca 1963. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r. Viktor Avbelj 1. r. St. 8 —- 28. III. 1963 URADNI LIST LRS Stran 49 66. • ■ Na podlagi 11. točke 72člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o izterjevanju .terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 18. marca 1963 in ki se glasi: ZAKON o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve Splošne določbe 1. člen Terjatve zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve se izterjajo po določbah tega zakona, če ni s posebnimi predpisi za posamezne kategorije plačnikov zdravstvenih storitev določen poseben postopek. 2. člen Stroški. zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč. in druge zdravstvene storitve se izterjajo od gospodarske ali druge organizacije, zavoda ali državnega organa, ki je naročil' zdravstveno storitev, če s posebnimi predpisi ali s pogodbo ni določen drug plačnik oziroma zavezanec. Stroški zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve se deloma ali v celoti izterjajo od oseb, ki so po posebnih predpisih dolžne same deloma ali v celoti plačati stroške zdravstvenih storitev- (samoplačniki). 3. člen Terjatve zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve se izterjajo po hitrem postopku. Plačilni nalog 4. člen Stroški zdravstvenih storitev se izterjajo s plačilnim nalogom. Plačilni nalog izda zdravstveni zavod, ki izter-juje terjatev. 5. člen S plačilnim nalogom pozove zdravstveni zavod zavezanca, da plača terjatev za zdravstveno storitev v 8 dneh od dneva, ko mu je bil nalog izročen. Zdravstveni zavod vroči plačilni nalog zavezancu s povratnico. 6. člen Zavezanec lahko vloži ugovor zoper plačilni nalog, če misli, da ni dolžan plačati v plačilnem nalogu zaračunanih stroškov za zdravstvene storitve ali da mu stroški niso bili pravilno zaračunani. Ugovor zoper plačilni nalog se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri zdravstvenem zavodu, ki ga je izdal, v 8 dneh od dneva, ko je bil zavrnjen vročen plačilni nalog. 7. člen Ce zavezanec-samoplačnik ne plača pravočasno terjatve iz plačilnega naloga niti pravočasno zoper plačilni nalog ne ugovarja, izda zdravstveni zavod za isto terjatev nov plačilni nalog zoper občino, v kateri ima samoplačnik svoje stalno prebivališče. Plačilni nalog po prejšnjem odstavku se lahko izda, če zdravstvenemu zavodu ni uspelo v primernem roku, ki ga je določil,- s ponovnim opominom izterjati terjatev od samoplačnika. Ce zavezanec-samoplačnik iz prvega odstavka nima stalnega prebivališča v LR Sloveniji ali pa je njegovo stalno prebivališče neznano, izda zdravstveni zavod za isto terjatev nov plačilni nalog zoper LR Slovenijo. Občina oziroma LR Slovenija, ki plača terjatev iz plačilnega naloga po prvem in tretjem odstavku, ima pravico,' zahtevati povračilo od samoplačnika. 8. člen Plačilnemu nalogu iz 7. člena je treba priložiti plačilni nalog zoper samoplačnika; na njem zdravstveni zavod zaznamuje, da samoplačnik terjatve, v plačilnem nalogu ni plačal niti ni zoper plačilni nalog ugovarjal. 9. člen Ce zavezanee, ki ni samoplačnik, v 8 dneh ne plača terjatve iz plačilnega naloga niti ne ugovarja zoper plačilni nalog, postane plačilni nalog izvršljiv. Zdravstveni zavod potrdi izvršljivost plačilnega naloga na plačilnem nalogu, ki postane izvršljiv. 10. člen . Ce zavezanec pravočasno vloži ugovor zoper plačilni nalog, uveljavlja zdravstveni zavod terjatev s tožbo pri sodišču. Prisilna izvršitev 11. člen Izvršilni naslov za prisilno izterjavo povračila stroškov za zdravstveno storitev je izvršljiv plačilni nalog zdravstvenega zavoda ali pravnomočna sodna odločba. Ce je izdana pravnomočna sodna odločba za povračilo stroškov zdravstvenih storitev zoper samoplačnika in samoplačnik ne plača stroškov v roku, ki je določen v sodni odločbi, lahko izda zdravstveni zavod plačilni nalog po 7. členu tega zakona. Plačilnemu nalogu priloži sodno odločbo, na kateri zaznamuje, da samoplačnik terjatve ni plačal v roku, ki je določen v sodni odločbi. 12. člen Prisilno izterjavo zoper zavezanca, ki ima dobro-imetje.pri banki, opravi banka na predlog zdravstvenega zavoda, s prenosom zavarovančevega dobro-imet.ja< pri banki na račun zdravstvenega zavoda. Banka Opravi izvršbo po prejšnjem odstavku v treh dneh po' prejemu predloga in v tem roku obvesti zdravstveni zavod o opravljeni izvršbi oziroma o morebitnih zaprekah, zaradi katerih izvršba ni mogla biti opravljena. 13. člen če je bila zaradi terjatve zdravstvenega zavoda izvršba pri banki brezuspešna ali če zavezanec nima dobroimetja pri banki, opravi izvršbo sodišče. 14. člen Izvršbo za izterjavanje terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve predlaga zdravstveni zavod. Stran 50- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 Ce predlaga zdravstveni zavod prisilno izterjavo zoper stranko, ki jo zastopa javno pravobranilstvo, mora postopati po 40. členu zakona o javnem pravobranilstvu. Končne določbe 15.. člen Svet za zdravstvo LRS predpiše obrazec plačilnega naloga i» izda po potrebi natančnejše predpise za izvrševanje tega zakona. 16. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan pu objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 54-3/65 Ljubljana, dne 18. marca 1963.' Izvršni svet Ljudske skupščine , Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r. Viktor Avbelj 1. r. 67. Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o terneljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Iz-vreni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o skladu za preprečevanje in zatiranje otroške paralize (poliomielitisa), ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji (Zbora proizvd-jalcev dne 18. marca 1963 in ki se glasi: ZAKON o skladu za preprečevanje in zatiranje otroške paralize (poliomielitisa) 1. člen Da se zagotovijo zdravstveni službi za borbo proti otroški paralizi potrebna dopolnilna sredstva, se ustanovi republiški sklad za preprečevanje in zatiranje otročke paralize (v nadaljnjem besedilu »sklad«). 2. člen Sklad je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Za svoje obveznosti je odgovoren s Svojimi sredstvi. 3. člen Ustanoviteljske pravice nasproti skladu 'izvršuje Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. 4. člen Sredstva sklada so: — plačila uporabnikov za cepljenje proti otroški paralizi, — dotacije politično-teritorialnih enot, — prispevki gospodarskih in drugih organizacij, — drugi dohodki. 5. člen Sredstva sklada se uporabljajo kot dopolnilna sredstva za preprečevanje in zatiranje otroške paralize po določbah tega zakona. 6. člen Sklad prispeva k stroškom zdravstvenih zavodov za cepljenje in k stroškom drugih ukrepov za preprečevanje otroške paralize v višini oziroma za storitve, ki se določajo s pravili sklada. Sklad lahko financira ali sofinancira tudi raziskovalno delo na področju otroške paralize. 7. člen Sklad lahko prispeva k investicijskim stroškom za zgraditev in opremo zdravstvenih zavodov: — v katerih se zbirajo za otroško paralizo oboleli bolniki, — v katerih se šolajo, habilitirajo in rehabilitirajo ohromeli bolniki, — v kateri se proučuje in raziskuje otroška paraliza. Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko dajejo kot dotacija sklada ali v obliki kredita, 8. člen Ce začasno ni potrebe, da bi se sredstva sklada uporabljala za namene iz 5., 6. in 7. člena, se ta sredstva uporabljajo lahko tudi za kratkoročna obrestna posojila zdravstvenim zavodom za izboljšanje aji-hove zdravstvene službe ali za izvedbo določenih zdravstvenih akcij, zlasti glede takih bolezni, ki imajo podobne težke posledice kot otroška paraliza, 9. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor šteje devet članov; imenuje jih sekretariat za zdravstvo LRS izmed zastopnikov po-litično-teritorialnih enot ter gospodarskih in drugih organizacij, ki so prispevale večja sredstva v sklad, ter izmed zdravstvenih strokovnjakov za vprašanje otroške paralize. 10. člen Upravni odbor sklada daje sredstva iz sklada na podlagi določb tega zakona in pravil sklada. 11. člen Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri denarnem zavodu na sedežu sklada. * 12. člen Dohodki in izdatki iz sklada se določajo s finančnim načrtom. Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor. Sredstva sklada se smejo uporabljati samo na podlagi in v okviru finančnega načrta sklada. 13. člen Sklad ima rezervo. S pravili sklada se določa, koliko se vsako leto vloži v rezervo in do katere višine je treba vlagati v rezervo. Rtzerva sklada se uporablja za kritje izrednih stroškov, zlasti ob epidemiji otroške paralize. 14. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada. Sekretar za zdravstvo LRS lahko ustavi izvrševanje finančnega načrta sklada, če ugotovi, da upravni odbor sredstev sklada ne uporablja v namene, ki so določeni s tem zakonom in s pravili sklada. Sekretar predloži svojo odločbo v odločitev Izvršnemu svetu. / St. 8 —- 28. III. 1963 URADNI LIST LRS Stran 51 15. člen Sklad ima pravila, Pravila sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa jih sekretariat za zdravstvo LRS. t- . 16. člen Sklad ima svojo administracijo s potrebnim številom uslužbencev; uslužbence imenuje upravni odbor sklada. 17. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi x »Uradnem listu LRS«. .St. 022-87/62 , . , Ljubljana, dne 18. marca 1963. Izvršili svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta '.Ljudske skupščine LRS; Ljudske skupščine LRS: . Vida Tomšič 1. r. Viktor Avbelj 1. r. 68. Na podlagi ff. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 18. marca 1963 in ki se glasi: ZAKON o Akademiji za glasbo v Ljubljani 1. člen Akademija za .glasbo v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: akademija) je visokošolski umetniški in znanstveni zavod na področju glasbe. Akademija je pravna oseba in se vodi po načelih družbenega samoupravljanja. 2. člen Akademija vzgaja glasbene strokovnjake z izobrazbo višje in visoke stopnje in strokovnjake s poglobljeno oziroma specialistično izobrazbo ter skrbi za njihovo izpopolnjevanje; sodeluje z drugimi visokošolskimi zavodi ter organizira in razvija umetniško ustvarjalno in poustvarjalno ter znanstveno raziskovalno delo na glasbenem področju. 3. člen Pouk na akademiji, obsega tri stopnje. 4. člen Akademijo vodijo: akademijski svet, akademijska uprava in rektor. i 5. člen S'statutom se natančneje določijo naloge, organizacija in delo akademije. 6. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 022-71/62 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Izvršni svet Ljsdske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r. Viktor Avbelj L r. 69. Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 18. marca 1963 in ki se glasi: ZAKON o Akademiji za gledališče, radio, lilm in televizijo v Ljubljani L člen Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani, ki je bila ustanovljena z uredbo o ustanovitvi Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani (Uradni Tist SNOS in NVS, št. 48-340/45), se preimenuje v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: akademija). 2. člen Akademija je visokošolski umetniški in znanstveni zavod za področje gledališča, radia, filma in televizije. Akademija je pravna oseba in se vodi po načelih druž,benega samoupravljanja. 3. člen Akademija vzgaja strokovnjake z izobrazbo visoke in specialistične stopnje za umetniško, strokovno in znanstveno-raziskovalno delo za dramsko umetnost in z njo povezanih strok na področju gledališča, radia, filma in televizije ter skrbi za izpopolnjevanje delavcev na tem področju: sodeluje z drugimi visokošolskimi zavodi ter organizira in razvija znanstveno-raziskovalno delo na svojem področju. Stran 52- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 4. člen Pouk na akademiji obsega praviloma tri stopnje, / 5. člen, Akademijo vodijo akademijski svet, akademijska uprava in rektor, 6. člen S statutom se natančneje določijo naloge, organizacija in delo akademije. • ' 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRSc. St. 022-44/62 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r. Viktor Avbelj 1. r. 70. Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona 0 temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zakon o Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 18. marca 1963 in ki se glasi: ZAKON o Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani 1. člen Akademija upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ki je bila ustanovljena z uredbo o ustanovitvi Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (Uradni list SNOS in NVS, št. 47-333/45), se preimenuje v Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: akademija). j 2; člen Akademija je visokošolski zavod za vse panoge likovne umetnosti in z njimi povezane tehnološke in likovne pedagoške znanosti. Akademija je pravna oseba in se vodi po načelih družbenega samoupravljanja. 3. člen Akademija izobražuje visokokvalificirane slikarje, kiparje,' grafike, likovne tehnologe, restavra- torje in pedagoge ter jih strokovno izpopolnjuje; sodeluje z drugimi visokošolskimi zavodi ter organizira in razvija znanstvenoraziskovalno delo na področju likovne umetnosti. 4. člen Pouk. na akademiji obsega praviloma tri stopnje. 5. člen Akademijo vodijo akademijski svet, akademijska uprava in rektor. 6. člen S statutom se natančneje določijo naloge, organizacija in delo akademije. 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 022-92/62 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r. Viktor Avbelj I. r. 71. RESOLUCIJA 0 rehabilitaciji invalidnih oseb v Sloveniji Ljudska skupščina LRS je na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 18. marca 1963 obravnavala politiko in naloge na področju rehabilitacije invalidnih oseb v Sloveniji. Na podlagi te obravnave ugotavlja: Ob hitrejšem družbenem razvoju in rasti življenjskega standarda družba vedno bolj skrbi tudi za tiste državljane, ki so postali invalidni ter jim je zaradi posledic nezgod, bolezni ali drugih defektov zmanjšana delovna in življenjska spošobnost. Statistični podatki kažejo, da je v LR Sloveniji telesno ali duševno prizadetih okrog 5% prebivalcev. Med njimi razen vojaških in mirovnih osebnih invalidov prevladuje število delovnih invalidov ter duševno ali telesno prizadetih otrok. To kaže, da je invalidnost pomembno družbeno vprašanje, ki ga mora naš 'razvoj nenehno upoštevati in reševati. Po osvoboditvi smo v Sloveniji veliko storili predvsem pri razvijanju medicinske rehabilitacije. Razvili smo tudi nekatere posebne ustanove za poklicno in socialno rehabilitacijo, hkrati pa so tudi gospodarske organizacije usposabljale in zaposlovale nekatere vrste invalidov. Prav tako usposabljamo v po- St. 8 —- 28. III. 1963 URADNI LIST LRS Stran 53 sebhih zavodih in v mejah rednega šolanja prizadeto mladino, saj je v Sloveniji 6T takih zavodov ali oddelkov s približno 3000 gojenci. Osnovo za nadaljnji razvoj rehabilitacije imamo tudi v zakonodaji, ki nudi pravni in materialni temelj za delo v prihodnosti in zato ni posebne potrebe po novih predpisih te vrste. Rehabilitacijo invalidnih oseb so opravljali številni družbeni činitelji, upravni organi in institucije na različnih področjih: sveti za šolstvo, za socialno varstvo, za- zdravstvo, upravni organi za delo, zavodi za socialno zavarovanje in zaposlovanje delavcev, zdravstveni in posebni zavodi ter nekatere gospodarske organizacije. v Kljub prizadevanju teh organov so se pri delu pokazale neke pomanjkljivosti. Značilno za sedanje delo je bila razdrobljenost in pomanjkanje koordinacije med posameznimi upravnimi področji in institucijami, premalo načrtno in neusklajeno vlaganje družbenih sredstev v te namene. Zaradi tega tudi strokovni kader, ki se je ukvarjal z medicinsko in tudi s poklicno rehabilitacijo, ni bil vselej smotrno izkoriščen in usmerjen v to delo. Gospodarske organizacije niso imele usposabljanja in zaposlovanja invalidov za eno svojih pomembnih dolžnosti, ki bi jo morale opravljati ob pomoči strokovnih in upravnih institucij. Te pomanjkljivosti so se kazale tudi v komunah, saj zaradi tega še niso mogle imeti učinkovitih in enotnih programov rehabilitacije, tako da tudi gospodarske organizacije niso mogle biti vključene vanje. Izvajanje rehabilitacije je bilo zatorej nepopolno, ne-1 enotno in ni moglo dati dovolj učinkovitih rezultatov. Da bi bilo delovno področje rehabilitacije invalidnih oseb v prihodnosti bolje organizirano in koordinirano, predvsem pa, da bi se razvil enoten sistem izvajanja rehabilitacije;, je bila v mesecu de-• cembru 1962 sklicana 1. republiška konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji, udeležilo se je je več kot 220 družbenih in' strokovnih delavcev. Ob tej priliki je bila ustanovljena Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji kot družbeni organ,'ki naj bi usmerjal vse družbene napore in koordiniral delo vseh činiteljev na področju rehabilitacije invalidnih oseb v Sloveniji. .Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sodi, da je rehabilitacija invalidnih oseb pomembna in stalna družbeno-ekonomska naloga. Zato sprejema r ■ , • resolucijo o rehabilitaciji invalidnih oseb. v Sloveniji 1. Skrb za pravilen in uspešen razvoj rehabilitacije invalidnih oseb naj postane sestavni del naše celotne družbene aktivnosti in zlasti našega gospodarstva. Zaradi tega problemov rehabilitacije ni mogoče obravnavati ločeno od ekonomskih problemov delovnih organizacij in komune. Zaposlitev invalidov v rednih delovnih razmerjih mora biti osnovno načelo v procesu vraščanja invalidnih oseb v normalno življenje. Rehabilitacija invalidnih oseb je kontinuiran proces, ki vključuje zdravstveno in tudi poklicno usposabljanje do največje možne mere ter se nadaljuje z zaposlitvijo do popolne vključitve invalida v življenje kot enakopravnega proizvajalca in upravljalca. 2. Komune in delovne organizacije naj posvečajo preventivnim ukrepom največjo pozornost. Z vsemi silami si je treba prizadevati za ohranitev telesnega in duševnega zdravja občanov, za njihovo varnost pri delu in drugem družbenem delovanju. Izpopolnjevati je treba vse predpisane norme na področju zdravstvene preventive, šolske vzgoje, tehnične varnosti itd., saj dajejo dovolj široko osnovo za izvajanje potrebnih ukrepov. 3. V komuni kot temeljni družbeno-političn. skupnosti delovnih ljudi mora biti rehabilitacija neločljiv element družbenega in ekonomskega razvoja in je ni mogoče zoževati na reševanje samo socialne ogroženosti invalidnih oseb. Ljudski odbori naj upoštevajo potrebe in ekonomske možnosti v komuni in naj Vdelajo tak program rehabilitacije, pri katerem bodo sodelovali vsi družbeni in strokovni činitelji. Pri izvajanju rehabilitacije v komunah naj bi prevzele odločilno vlogo predvsem gospodarske organizacije. Že dosedanja praksa kaže, da so -rehabilitirane in na ustreznih delovnih mestih zaposlene invalidne osebe enakopravni in uspešni proizvajalci in upravljalci v delovnem kolektivi!.- Gospodarske organizacije naj uresničujejo program rehabilitacije invalidnih oseb v okviru svoje kadrovske politike. Takšno pojmovanje postavljenih načel rehabilitacije naj dobi svoje mesto v občini in v delovni organizaciji, da bo rehabilitacija vključena v razvoj komune kot njen integralni del. 4. Rehabilitacija invalidnih oseb je zahteven proces izvaja naj se ob .sodelovanju strokovnjakov (zdravnik, psiholog, pedagog,, socialni delavec in drugi), da bi bili ukrepi kar se da učinkoviti in da bi bile rešitve trajne vrednosti. Zato je potrebno organizirati tako strokovno službo, ki bo te zahteve zadovoljila. To naj bi bili rehabilitacijski centri kot strokovno-operativne, institucije, ki naj se orgamzi-rajo v občini oziroma za več občin skupaj; iz njih bodo invalidi usposobljeni za to, da stopajo v rpdna delovna razmerja na sodobno organiziranih delovnih mestih. Invalidske delavnice pa naj bi ob izboljšanih organizacijah, materialnih in kadrovskih pogojih strokovno usposabljale za delo' v redni proizvodnji tiste invalidne osebe, ki niso potrebne zahtevnejšega strokovnega obravnavanja v rehabilitacijskih centrih. Hkrati bi bilo skrbeti za to, da se v invalidskih delavnicah zaposlijo predvsem invalidne osebe in da se organizacija proizvodnje v invalidskih delavnicah dvigne na sodobno raven. f 5. Posebne zahteve šolanja' in usposabljanja te-|esno in duševno prizadete mladine so težak problem in terjajo posebne programe pri izvajanju politike rehabilitacije; osnovo za to nudi zakon o posebnem šcdstvu. Zato je kategorizacija in evidenca invalidne mladine stalna dolžnost družbenih in strokovnih služb, da bi lahko ob ugotovljenem dejanskem stanju razvijali delovne programe v posebnem šolstvu in v Stran 54- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 rehabilitacijskih institucijah. To nalaga tudi večje naloge družbenim skladom za šolstvo. 6. Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS naj si prizadeva, da bo kot republiški strokovni organ opravljal vse naloge na področju medicinske in poklicne rehabilitacije, ki mu. jih nalaga ustanovitvena odločba in ki jih nakazuje ta resolucija. Svoje delo naj ob sodelovanju z drugimi zavodi te vrste usmeri v proučevanje dosedanjih izkušenj pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih' oseb ter jih posreduje neposrednim interesentom; v proučevanje delovnih metod na tem področju; v ugotavljanje potreb po strokovnem kadru, njegovih profilih in posredovanje teh ugotovitev ustreznim izobraževalnim. institucijam; v prizadevanja za modernizacijo ortopedskih pripomočkov; v organizacijo pomoči nastajajočim bazenskim centrom za usposalbjanje in zaposlovanje invalidnih oseb na ustreznih delovnih mestih; v analitično obdelavo evidenčnega in statističnega gradiva o invalidnih osebah. Tako bo lahko zavod za rehabilitacijo invalidov LRS omogočil uspešno delovanje vsem činiteljem na področju rehabilitacije. 7. Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb naj kot koordinacijski družbeno-politični čini-jelj pri vseh prizadevanjih na področju rehabilitacije v Sloveniji postane pobudnik za razvoj rehabilitacije na vseh področjih. Ta razvoj naj temelji na ekonomskih možnostih tako za. investicijska vlaganja kakor tudi za vse druge ukrepe pri izvajanju rehabilitacije invalidnih oseb. Takšna vloga Stalne konference ne odvezuje družbenih, strokovnih in gospodarskih organizacij ter upravnih organov njihovih dolžnosti pri izvajanju rehabilitacije invalidnih oseb. Nasprotno — koordinirano delo naj poglobi vsa dosedanja prizadevanja teh činiteljev ter ustvari organizacijske in strokovne pogoje za hitrejše izvajanje nalog, ki so zajete v tej resoluciji. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije priporoča vsem družbeno ekonomskim in političnim činiteljem, da na svojih področjih obravnavajo rehabilitacijo invalidnih oseb kot sestavni del našega družbenega življenja in storijo vse potrebne ukrepe za uspešno izvajanje rehabilitacije. St. 192-1/63 1 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik ; Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič L'r. 72. ' . PRIPOROČILO za izvajanje nalog komune in krajevne skupnosti pri otroškem varstvu Ljudska skupščina LR Slovenije je na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 18. marca 1963 obravnavala skupno poročilo Sveta za socialno varstvo LRS in Sveta za šolstvo LRS o izvajanju resolucije o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu (Uradni list LRS, št. 26-234/61), ki ga je Ljudski skupščini posredoval v obravnavo Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. Ljudska skupščina LR Slovenije sprejme poročilo na znanje in se strinja s stališči, ki jih poročilo vsebuje. Ljudska skupščina LR Slovenije zato s priporoča občinskim ljudskim odborom, krajevnim skupnostim ter družbenim in gospodarskim organizacijam, da poročilo Sveta za socialno varstvo- LRS in Sveta za šolstvo LRS proučijo in se lotijo učinkovitejšega uresničevanja resolucije o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu. To naj bi se izrazilo tudi v občinskih družbenih planih ter v statutih komun, krajevnih skupnostih in delovnih organizacij. Občinski ljudski odbori in krajevne skupnosti naj izdelajo v sodelovanju z vsemi prizadetimi činitelji konkretne programe za razvoj otroškega varstva za svoje območje ter tako zagotovijo sistematično družbeno skrb za varstvo otrok, zlasti pa za otroke zaposlenih staršev. Si. 56-1/63 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r. 73. Na podlagi 40. člena ustavnega Zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi z drugim odstavkom 42. člena temeljnega zakona o finaucimnju šolstva (Uradni list FLRJ, št. 53-687/60) je Ljudska skupščina Ljucfske republike Slovenj m seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 18. marca 1963 sprejela SKLEP o soglasju k finančnemu načrtu sklada LRS za šolstvo za leto 1963 K finančnemu načrtu sklada LRS za šolstvo za Whb. ki sra je sprejel upravni odbor sklada LRS St. 8 —- 28. III. 1963 URADNI LIST LRS Stran 55 za šolstvo in ki izkazuje dohodke v znesku 5.638,061.000 din in izdatke v enaki višini, se daje soglasje. . Št. 402-8/63 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1, r. Predsednik Republiškega zbora: Inž, Pavle Žaucer 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Lojze Ocepek 1. r. 74. SKLEP o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča in sodnika okrožnega sodišča Na podlagi 58. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) in 77. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54), sta bila na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike , Slovenije dne 18. marca 1963 razrešena: 1. dr. Peter Jereb kot sodnik okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani in 2. Mrko Roš kot sodnik okrožnega sodišča v Celju. St. 111-6/63 Ljubljana, dne 18. marca 1963. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r. 75. Na podlagi 6. člena zakona o skladu LR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov (Uradni list LRS, št/ 37-258/62) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: V upravni odbor sklada LRS za -pospeševanje proizvodnje in,predvajanja filmov se imenujejo za dobo dveh let: Lojze Fili pi c, direktor Mestnega,; gledališča v Ljubljani; g Bogo G o rjan, republiški sekretar za informacije; Miha Loboda, pomočnik direktorja »Viba« filma; Božidar Okori, referent pri podjetju za promet s filmi »Vesna film«, Ljubljana; Marjan Pengov, proizvodni direktor »Triglav filma«; Vilma ing. Pirkovič, glavna urednica »Občana«; v ■ Tit Vidmar, urednik kulturne rubrike »Dela«; Nada Kebrič, direktor Kino podjetja, Maribor, se imenuje na predlog odbora za kinematografijo pri Gospodarski zbornici LRS; Dušan Povh, filmski režiser, se imenuje na predlog Društva slovenskih filmskih delavcev. Si. 022-75/62 Ljubljana, dne 1. marca 1963. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar; Predsednik: Peter Zorko 1. r. Viktor Avbelj 1. r. . 76. Na podlagi 19. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5-33/63) izdaja sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt PRAVILNIK o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev I. Splošne določbe 1. člen Določbe tega pravilnika veljajo za investicijske objekte, ki jih obravnavata temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61), republiški zakon o graditvi investicijskih objektov in na njuni podlagi izdani predpisi. Določbe tega pravilnika ne veljajo za oddajanje izdelave opreme, naprav in montažo opreme ter za objekte' posameznikov in civilnih pravnih oseb. II. Javni natečaj (licitacija) 2. člen javni natečaj se opravi tako, da vložijo udeleženci na podlagi razpisa javnega natečaja svoje pismene ponudbe. 3. člen Javni natečaj opravi komisija, ki jo določi inver stitor. Vsaj en član komisije mora izpolnjevati pogoje Stran 56 URADNI UST LRS r - i St. 8 — 28. III. 1963 o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo ali ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investicijskih objektov, ki so predmet natečaja. Člani komisije ne smejo biti osebe, ki so v delovnem razmerju s ponudnikom. 4. člen investitor mora razpis javnega natečaja objaviti v »Uradnem lisiu LRS«. 5. člen Razpis javnega natečaja obsega zlasti podatke: 1. o tem, kdo razpisuje javni natečaj; 2. o kraju, dnevu in uri javnega natečaja; 3. o predmetu jaVnega natečaja; 4. o vrednosti investicijskega objekta ali del; 5. o roku za dovršitev investicijskega objekta ali del; 6. o tem, kje se lahko dobi na vpogled oziroma kje-se lahko proti plačilu njegove vrednosti nabavi elaborat o javnem natečaju. Poleg navedenih pogojev lahko objavi investitor tudi druge pogoje, ki so po njegovi oceni važni pri razpisu natečaja. , t .6. člen Investitor lahko razpiše javni natečaj: a) na podlagi izdelane investicijske tehnične dokumentacije s tem, da je ta dokumentacija' v vsem obvezna za ponudnike; b) na podlagi izdelane investicijske tehnične dokumentacije s tem, da ponudniki lahko predložijo drugačne predloge, ki naj vsebujejo tehnično ali ekonomsko boljše rešitve; c) na podlagi sprejetega investicijskega programa s tem, da' ponudniki ponudijo izdelavo investicijske tehnične dokumentacije iu izvedbo; č) na podlagi izdelane programske naloge s tem, da ponudniki ponudijo izdelavo investicijskega programa, investicijske tehnične dokumentacije in izvedbo. 7. člen Dan javnega natečaja mora biti določen tako, da lahko ponudniki v roku med objavo in dnevom javnega natečaja izdelajo svoje ponudbe. Ta rok pa ne sme biti za primere iz točke a 6. člena krajši od 15 dni, za primere iz točke b krajši od 50 dni, za primere iz točke c in č pa ne krajši od 60 dni. 3. člen investitor mora v 3 dneh po objavi razpisa javnega natečaja dati ponudnikom: 1. pogoje za izvajanje del; 2. ustrezno dokumentacijo po 6. členu tega pravilnika, ustrezajočo predmetu javne licitacije; 3. situacijski načrt objekta in odločbo o lokaciji, če je potrebno pa tudi druge elemente iz investicijskega programa; 4. dovoljenje za graditev, če se dela oddajajo po točki a 6.- člena. 9. člen Ponudbe je treba pismeno oddati investitorju najpozneje do dneva in ure, ki sta določena v razpisu za začetek natečajne obravnave. Ponudbe je treba oddati v zapečatenem ovitku; na ovitku mora biti navedeno, da gre za ponudbo o javnem natečaju. 10/ člen Ponudba mora vsebovati: 1. ponudnikov natančen naslov; 2. naziv investicijskega objekta ali del, za katere se ponudba vlaga; 3. vsebino ponudbe, ki je lahko sestavljena: a) na podlagi enotnih cen, upoštevajoč popis del in predizmere glavnega projekta, b) na podlagi kompleksne cene objekta, izračunane za ves objekt ali za enoto površine objekta; c) s popustom na proračunski znesek projek.tant-skega proračuna; čj s fiksno ceno za kompletno izvedbo (ključ v roke); / d), s podatki, rešitvami in ustreznimi elaborati, če je bil natečaj nazpisan po točkah b, c,'ali č 6. člena pravilnika; 4. rok dovršitve del; 5. druge podatke, ki so zahtevani v razpisu natečaja ali ki so pomembni za ocenjevanje ponudbe. Ponudbi za natečaj mora ponudnik priložiti tudi dokaz o registraciji. 11. člen Vložene ponudbe se ne smejo odpirati pred začetkom natečajne obravnave. • » 12. člen , . Ponudniki ne smejo spreminjati svojih ponudb potem, ko so jih pddali investitorju. 13. člen Natečajna obravnava se prične na dan in ob uri, ki sta določena v razpisu javnega natečaja. 14. člen Komisija najprej ugotovi svoj sestav, in pozove navzoče predstavnike ponudnikov, da izroče svoja pooblastila. Nato komisija ugotovi, koliko ponudb je bilo pravočasno vloženih. Ponudbe, ki niso bile pravočasno vložene, komisija izloči. Ce komisija ugotovi, da nista bili pravočasno vloženi vsaj dve ponudbi, se šteje, da je bil natečaj brezuspešen in se postopek zaključi, 15. člen Ce se ugotovi, da je natečaj po predpisih prejšnjega člena uspešen, začne komisija odpirati ponudbe St. 8 —- 28. III. 1963 URADNI LIST LRS Stran 57 po vrstnem redu dospelosti in o vsebini seznani navzoče ponudnike. 16. člen Po odpiranju ponudb komisija ugotovi, če katera izmed ponudb ne ustreza razpisnim pogojem, in ali katera izmed ponudb ni sestavljena po predpisih 10. člena pravilnika ter sklene, da se take ponudbe izločijo iz konkurence. 17. člen Šteje se, da je javni natečaj uspešen, če se po odpiranju ponudb ugotovi, da je vsaj ena ponudba upoštevna po ptedpisih tega pravilnika in po razpisnih pogojih. Ce niti ena ponudba ne ustreza omenjenim pogojem, je treba razpisati drugi javni natečaj. 18. člen Natečajna komisija napravi o svojem delu zapisnik. Natečajni zapisnik podpišejo člani komisije in predstavniki ponudnikov. Vsak predstavnik ponudnikov ima pravico, pristaviti k zapisniku morebitne pripombe ali ugovore zaradi nepravilnosti natečaj-nega postopka. Ce .kdo izmed prisotnih odkloni podpis zapisnika, je treba to posebej navesti na koncu zapisnika in kratko obrazložiti razloge. Ko je zapisnik podpisan, so predstavniki ¡ponudnikov dolžni zapustiti prostor, v katerem se je opravil natečaj. 19. člen V nadaljevanju svojega dela natečajna komisija razpravlja o pripombah ponudnikov, analizira vložene ponudbe in sklepa o tem, kdo je najugodnejši ponudnik, ki se mu naj bi graditev oddala. Pri tem mora nepristransko ocenjevati vse ponudbe. Računske napake se upoštevajo samo takrat, če je ponudba vložena po enotnih cenah za vsako pozicijo predračuna. Komisija sestavi zapisnik tudi o tem delu svojega odločanja. . 20. člen O opravljenem natečaju sestavi komisija poročilo, ki ga mora najkasneje v 10 dneh po natečaju predložiti investitorju skupaj z zapisnikom o delu komisije in drugimi dokumenti natečaja. V poročilu je treba navesti oceno ponudb in predlog, kateremu ponudniku naj se odda graditev. Predlog je/ treba obrazložiti. 21. člen Investitor je dolžan v petih dneh od dneva prejema poročila natečajne komisije odločiti o oddaji graditve najugodnejšemu ponudniku. O tem mora obvestiti vse udeležence javnega natečaja in svojo odločitev utemeljiti, Pri svojem "odločanju investitor ni vezan na predlog komisije. Investitor lahko na podlagi poročila natečajne komisije razveljavi postopek javnega natečaja, če ugotovi, da je bil postopek kršen. 22. člen Investitor je odgovoren za pravilno izvedbo natečaja. 23. člen Ce ostane prvi javni natečaj brezuspešen, se razpiše drugi javni natečaj. 24. člen Ce ne uspe niti drugi javni natečaj, lahko investitor odda dela z neposredno pogodbo. HI. Oddajanje graditve z zbiranjem ponudb 25. člen Namesto da bi razpisal javni natečaj, lahko odda investitor graditev investicijskega objekta tako, da zbere ponudbe, vendar mora poprej razpisati javni natečaj o sposobnosti izvajalcev za graditev investicijskega objekta. 26. člen ' Javni natečaj o sposobnosti izvajalcev se razpiše in izvede ob smiselni uporabi 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika. Rok za priglasitev ponudnikov po tem natečaju! ne sme biti krajši kot 15 dni. . 27. člen (Z razpisom javnega natečaja o sposobnosti izvajalcev za graditev investicijskega objekta se gospodarske organizacije povabijo, da se do določenega roka priglasijo in predložijo podatke o razpoložljivih strokovnih kadrih, tehničnih sredstvih, kapaciteti, izkušnjah. ki jih imajo pri graditvi podobnih objektov ter o drugih podatkih, ki jih investitor ima za važne in ki utegnejo vplivati na odločitev investitorja o priznanju sposobnosti gospodarske organizacije. 28t člen Komisija za ocenjevanje sposobnosti mora najkasneje v desetih dneh po preteku roka za sprejemanje priglasitev pregledati vložene priglasitve in podati investitorju o tem svoje poročilo. Poročilo mora vsebovati predlog, katerim ponudnikom naj se prizna sposobnost za izvajanje razpisane graditve. Komisija lahko odpira vložene ponudbe brez prisoi-nosti ponudnikov. Šteje se, da je natečaj o sposobnosti uspel, če komisija prizna sposobnost vsaj enemu ponudniku. 29. člen Investitor mora v petih dneh po prejemu poročila komisije odločiti, katerim ponudnikom' prizna sposobnost za izvajanje razpisane graditve in o tem obvestiti vse ponudnike. Ponudnikom, ki jim sposobnost ni bila priznana, je treba navesti razloge, zaradi. katerih jira sposobnost ni bila priznana, 50. člen Vse ponudnike, ki jim je bila priznana sposobnost, mora investitor pozvati, da v določenem roku Stran 58- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 predložijo svoje ponudbe. Ta rok ne sme biti krajši, od rokov, določenih v 7. členu tega pravilnika. 31. člen Zbrane ponudbe oceni komisija, ki se imenuje po predpisih 3. člena tega pravilnika. Glede vsega drugega veljajo za postopek pri odpiranju ponudb smiselno določbe 9. do 23. člena tega pravilnika. 32. člen Če javni natečaj o sposobnosti ponudnikov ni uspel, se mora ponoviti. Če tudi drugi natečaj ne uspe, lahko investitor odda graditev z neposredno pogodbo. 33. člen Če se odda graditev stanovanjskega objekta po načinu zbiranja ponudb, se ne uporabljajo določbe glede natečaja o sposobnosti izvajalca. IV. Oddajanje graditve z neposredno pogodbo 34. člen Z neposredno pogodbo sme investitor oddati graditev investicijskega objekta samo: 1. če tudi ponovni javni natečaj oziroma zbiranje ponudb nista uspela; 2. če gre za nujna dela; 3. če so dela po svoji naravi' zaupna; 4. če gre za manjša dela v vrednosti do 20 milijonov dinarjev. , 35. člen Kot nujna dela, navedena v 2. točki prejšnjega člena, se štejejo tista dela, ki so potrebna, da se odpravijo posledice elementarnih nezgod ali dela za zavarovanje pred elementarnimi nezgodami. V. Sklenitev pogodbe 36. člen S ponudnikom, čigar ponudba je bila po postopku javnega natečaja ali zbiranja ponudb sprejeta, mora investitor v 15 dneh skleniti pogodbo o oddaji investicijskega objekta ali del v graditev. ' 37. člen S pogodbo iz prejšnjega Člena se ne smejo spreminjati pogoji, ob katerih je bil opravljen javni natečaj ali zbiranje ponudb. 38. člen Če investitor noče skleniti pogodbe s ponudnikom v roku iz 36. člena, je ponudnik prost svojih obvez-: nosti do investitorja, obdrži pa pravico de odškodnine za nastalo škodo. Če ponudnik noče skleniti pogodbe z investitorjem, je odgovoren investitorju za nastalo škodo. VI. Prehodne in končne določbe ' 39. člen Določbe tega pravilnika ne veljajo za javne natečaje, ki so v teku. ' s t 40. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 351/A.01/4-63-10 Ljubljana, dne 21. marca 1963. Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt Sekretar: Silvo Hrast 1. r. 77. ' . -■Na podlagi' 28.- člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5-35/63); izdaja sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt PRAVILNIK o tehničnem pregledu zgrajenih investicijskih objektov I. Splošne določbe 1. člen Tehnični pregled zgrajenih investicijskih objektov se opravi po določbah temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) republiškega zokona o graditvi investicijskih objektov in določbah tega pravilnika. Določbe tega pravilnika veljajo tudi za objekte družbenega standarda, komunalne objekte ter za ob-jlskte posameznikov in civilnih pravnih oseb. Če je tehnični pregled za posamezne vrste investicijskih objektov urejen s posebnim predpisom, veljajo določbe tega pravilnika le glede vprašaj ki niso posebej urejena s takim predpisom. 2. člen Po določbah tega pravilnika se opravi tudi tehnični pregled izvršenih del pri rekonstrukrnji obstoječih investicijskih objektov iz prejšnjega člena. 3. člen Tehnični pregled zgrajenega investicijskega objekta se opravi praviloma, ko je zgrajen ves objekt. [zjemoma se lahko opravi tehnični pregled posameznih delov investicijskega pbjekta, če pomeni tak del celoto zase in se more uporabljati ali lahko začne obratovati oziroma če predstavlja ¿eloto po investicijski tehnični dokumentaciji. Vendar pa tak del objekta ne sme biti glede stabilnosti in varnosti odvisen od graditve drugih delov investicijskem objekta. 4. člen Tehnični pregled zgrajenega investicijskega objekta ali njegovega dela obsega glede na naravo St. 8 —- 28. III. 1963 URADNI LIST LRS Stran 59 objekta tehnični pregled gradbenih del, tehnični pregled napeljav in tehnični pregled opreme in naprav. II. Postopek pri tehničnem pregledu 5. člen Zahtevek za tehnični pregled je dolžan vložiti investitor najkasneje v 8 dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je investicijski objekt ali njegov, del zgrajen oziroma da so dela v zvezi z rekonstrukcijo dokončana. Ce investitor tega ne stori, lahko vloži, zahtevek za tehnični pregled izvajalec. 6. člen Tehnični pregled opravi upravni organ, ki je izdal dovoljenje za graditev, s komisijo, ki' jo imenuje za vsak posamezen primer. člen Tehnični pregled m obvezen za izvršena gradbena dela, za katera po določbah zakona o graditvi investicijskih objektov ni potrebno dovoljenje za graditev. III. Zahtevek za tehnični pregled 8. člen Zahtevek za tehnični pregled mora vsebovati zlasti: ime in vrsto investicijskega objekta, kraj graditve, številko in datum dovoljenja za graditev z označbo upravnega organa, ki ga je izdal, ime gospodarske organizacije, ki je gradila investicijski objekt oairoma izvedla napeljavo ali dobavila opremo io naprave in ime organizacije, ki je izdelala investicijsko tehnično dokumentacijo. - 9. člen Pristojni upravni organ mora v 15 dneh po prejemu zahtevka imenovati komisijo za tehnični pregled in, odločbo o imenovanju brez odlaganja poslati investitorju in članom komisije. 10. člen V komisijo za tehnični pregled morajo biti imenovani inšpektorji ustreznih tehničnih inšpekcij in drugih inšpekcij, katerih sodelovanje je glede na naravo investicijskega objekta potrebno, po potrebi pa tudi zastopniki drugih upravnih organov. Ce gre za tehnični pregled specifičnega objekta (22. člen temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov), sodeluje pri tehničnem pregledu po svojem zastopniku tudi organ, ki je pristojen za ustrezno področje. Pristojni upravni organ lahko v komisijo za tehnični pregled imenuje tudi druge strokovnjake, če je to potrebno zaradi tehnične zapletenosti ali specifičnosti zgrajenega investicijskega objekta. 11. člen Z odločbo o imenovanju komisije za tehnični pregled se odredi tudi član, ki bo vodil delo komi- sije. Ta član določi dan za' začetek dela komisije, sestavi program dela in vodi delo komisije; o dnevu začetka dela komisije obvesti investitorja, organizacijo, ki je gradila investicijski objekt, organizacijo, ki je izdelala investicijsko tehnično dokumentacijo, in člane komisije. Začetek dela komisije je treba odrediti tako, da se tehnični pregled začne najkasneje sedem dni po prejemu odločbe iz 9. člena. 12. člen investitor in organizacija, ki je gradila investicijski objekt, morata do dneva začetka tehničnega pregleda pripraviti v,so potrebno dokumentacijo, zlasti pa: 1. dovoljenje za graditev investicijskega objekta; 2. investicijsko tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, na podlagi katere je bil investicijski objekt zgrajen; 3. gradbeno pogodbo; 4. dnevnik o izvajanju del in knjigo obrača tiskih izmer; 5. dokumente o kvaliteti vgrajenega materiala in konstrukcij, napeljav, opreme in naprav; 6. dokumente o izvršenih preiskavah konstrukcij, napeljav in naprav glede njihove nosilnosti, tehnične neoporečnosti in varnosti. Navedena dokumentacija mora biti komisiji na razpolago do dneva, določenega za začetek dela komisije. 13. člen Po prejemu obvestila o začetku dela komisije za tehnični pregled morajo investitor, organizacija, ki je gradila investicijski objekt in organizacija, ki je izdelala investicijsko tehnično dokumentacijo, določiti svoje predstavnike, ki bodo prisostvovali tehničnemu pregledu in dajali komisiji posebne podatke in pojasnila. Tem predstavnikom je treba dati pismena pooblastila. Odsotnost predstavnikov iz prejšnjega odstavka ni ovira za delo komisije. Po potrebi pa se lahko delo komisije odloži ali preloži do prihoda odsotnih predstavnikov. 14. člen Tehnični pregled zgrajenega investicijskega objekta se opravi na kraju samem po programu, ki ga .določi vodja komisije. ) . člen Pred podrobnim pregledom gradbenih del. napeljav, opreme in naprav je komisija dolžna pregledati vse važnejše podatke iz predložene dokumentacije, ki so pomembni za pravilno odločanje. 16, člen Pri tehničnem pregledu investicijskega objekta komisija ugotovi, ali so gradbena dela, napeljave, oprema in naprave v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo glede: 1. stabilnosti objekta; 2. predpisov, normativov in standardov, obveznih pri graditvi določenih investicijskih objektov; Stran 60- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 5. varnosti glede požara, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednih objektov; 4. predpisanih ukrepov, s katerimi bo preprečena oziroma na najmanjše mere omejena škoda, ki jo utegne povzročati investicijski objekt sam po sebi oziroma s svojo uporabo okolici. 17. člen O delu komisije za tehnični pregled se vodi zapisnik. Zapisnik o delu komisije podpišejo vsi člani komisije. in tisti predstavniki organizacij, ki so prisostvovali tehničnemu pregledu. 18. člen Zapisnik o delu komisije mora vsebovati vse podatke in dejstva, ki so pomembna za odločanje, ali se investicijski objekt lahko začne uporabljati oziroma pusti v obratovanje, zlasti pa je treba ugotoviti: 1. ali je investicijski objekt zgrajen po investicijski tehnični dokumentaciji in s katerimi morebitnimi spremembanli ali dopolnitvami; 2/ kateri dokumenti (atesti, potrdila, izvidi) dokazujejo, kako in pod katerimi pogoji je zgrajen investicijski objekt, označbo organizacij ali organov, ki so te dokumente izdali z morebitno navedbo najvažnejših podatkov iz vsebine teh dokumentov; 3. ali so izpolnjeni pogoji, predvideni v 16. členu tega pravilnika; 4. ali določena dela, predvidena v investicijski tehnični dokumentaciji, niso bila izvršena in ali se investicijski objekt sme uporabljati oziroma pustiti v obratovanje tudi brez teh del; 5. ali so bile pri tehničnem pregledu ugotovljene nepravilnosti, ki se 'lahko odpravijo, kako naj se odpravijo in v kakšnem roku; v . - 6. ali so bile pri tehničnem pregledu ugotovljene nepravilnosti glede stabilnosti, varnosti^ ali zdravja ljudi, prometa ali sosednih objektov, ki se ne dajo odpraviti. 19. člen Poleg ugotovitev iz prejšnjega člena mora zapisnik vsebovati tudi predlog komisije za izdajo ustrezne odločbe. 20. člen Najkasneje v roku 8 dni po končanem tehničnem pregledu je vodja komisije dolžan predložiti zapisnik o delu komisije upravnemu organu, ki je komisijo imenoval. 21. člen , Pristojni upravni organ izda v 8 dneh od prejema zapisnika o delu komisije za tehnični pregled zgrajenega investicijskega objekta ali dela objekta odločbo, s katero odloči ali: 1. da se zgrajeni investicijski objekt ali del objekta lahko začne uporabljati oziroma pusti v obratovanje; 2. da se morajo v določenem roku odpraviti ugotovljene nepravilnosti in izvršiti ponoven tehnični pregled; 3. da se mora investicijski objekt porušiti ■ ali odstraniti. Ce je bilo dovoljenje za graditev izdano s poprejšnjim .soglajm pristojnega organa, izda pristojni upravni oigan ustrezno odločbo s soglasjem tega organa. » 22. člen Ce se z odločbo odredi odprava ugotovljenih nepravilnosti, se morajo vse nepravilnosti navesti in določiti rok, do' katerega jih mora investitor odpraviti. Po odpravi nepravilnosti je investitor dolžan o tem obvestiti upravni organ, ki je izdal odločbo in zahtevati, da se ponovno opravi tehnični pregled.- 23. člen Pri ponovnem tehničnem pregledu, ki ga opravi komisija, ki je opravila. prvi tehnični pregled, se izvrši ponovni tehnični pregled samo glede tistih del, ki jih je bilo treba po 2. točki 21. člena popraviti ali naknadno izvršiti. Ce so se nepravilnosti, ki jih je bilo treba odpraviti, tikale samo posamezne tehnične inšpekcije ali inšpekcijske službe, izvrši ponoven tehnični pregled samo tisti član komisije, ki je bil v komisiji predstavnik te tehnične inšpekcijske službe. Na podlagi poročila tega člana komisije izda upravni organ ustrezno odločbo. 24. člen Ce komisija pri tehničnem pregledu ugotovi in v zapisniku navede, da ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti zgrajenega investicijskega objekta ali dela objekta, ki se tičejo stabilnosti objekta, varnosti ali zdravja ljudi, prometa ali sosednih objektov, izda pristojni upravni organ odločbo, s katero odredi, da je treba objekt porušiti oziroma odstraniti. IV. Končne določbe 25. člen Tehnični pregledi zgrajenih investicijskhh» objektov, ki so v teku, se dokončajo po do sedaj veljavnih predpisih. 26. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. ■ Št. 551/A-01/6-63-10 Ljubljana, dne 21. marca 1963. Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt Sekretar: Silvo Hrast 1. r. St. 8 — 28. III. .1963 URADNI LIST LRS Stran 61 78. Na podlagi 15. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5-33/63) izdaja sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt PRAVILNIK o izdajanju dovoljenj za graditev investicijskih objektov ' I. Splošne določbe - 1. člen Za izdajanje, dovoljenj za graditev ali za rekonstrukcijo investicijskih objektov veljajo določbe temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, republiškega zakona o graditvi investicijskih objektov, predpisi, izdani na njuni podlagi in določbe tega pravilnika. Določbe tega pravilnika veljajo tudi za izvajanje pripravljalnih del in za raziskovalna dela. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za graditev objektov družbenega standarda, komunalnih , objektov ter objektov posameznikov in civilnih pravnih oseb. 2. člen Za rekonstrukcijo obstoječega objekta ^e štejejo vsa dela, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski deli, zunanjost, velikost ali namen teh objektov. Za pripravljalna dela se štejejo vsa dela, ki so namenjena za ureditev gradbišča (dovozne poti, zunanji priključki, skladišča in deponije za material, delavnice, začasna delavska stanovanja, podiranje obstoječih objektov, asanacija terena, itd.). Raziskovalna dela so predhodna dela, s katerimi se. ugotavlja geološki sestav tal ali višina talne vode (sondažna dela in geomehanske preiskave). 3. člen Z graditvijo investicijskega objekta sme začeti investitor šele, ko dobi zanjo dovoljenje in zagotovi zanjo finančna sredstva. Za dela, za kaiera se sme izdelati namesto investicijskega programa le referat (6. člen zakona o graditvi investicijskih objektov), ter za izvajanje raziskovalnih del ni potrebno dovoljenje za graditev, temveč zadošča priglasitev občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbeništvo. Za redna vzdrževalna dela na investicijskem objektu ni potrebno niti dovotjenje za graditev niti priglasitev po drugem odstavku tega člena. 4. člen Dovoojenje za graditev se izda za graditev vsega investicijskega objekta. Izjemoma sme pristojni organ izdati dovoljenje za graditev tudi za del objekta, če gre za zapletene tehnične izvedbe ali če predstavlja tak del objekta zaključeno gradbeno enoto. 5. člen Dovo]jenje za izvajanje pripravljalnih del je obseženo v dovoljenju za graditev. Za investicijske objekte, ki terjajo obsežna pripravljalna dela, se na obrazloženo zahtevo invest-torja lahko izjemoma izda dovoljenje za pripravlja— na dela. 6. člen Dovoljenje' za graditev izda z odločbo upravni organ, ki je po določbah zakona o graditvi invest-cijskih objektov ali po drugih predpisih pristojen za izdajanje teh dovoljenj. II. Kontrola investicijske tehnične dokumentacije in dovoljenje za graditev 7. člen Zahtevek za izdajo dovo^enja za graditev poda investitor pri upravnem organu, ki je po določbah republiškega zakona o graditvi investicijskih objektov oziroma po predpisih, izdanih na podlagi temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, pristojen za izdajanje tega dovo^enja. 8. člen Zahtevku za izdajo dovo!jenja za graditev mora investitor priložiti: 1. investicijsko tehnično dokumentacijo, izdelano v skladu s posebnimi predpisi o izdelavi te dokumentacije; 2. izjavo organa, lci je po določilih temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov pristojen za sprejem investicijskega programa, da ima investitor zagotovljena finančna sredstva za graditev objekta; 3. potrdilo pristojnega organa; da je nameravana graditev v skladu s prostorskimi načrti; 4. soglasje oziroma dovdjenje po zakonu o var-■ stvu voda (Uradni list LRS, št. 59-230/60), če je investicijski objekt odvisen od vodnega režima ali če vpliva nanj; 5. soglasje organa, ki je. pristojen za promet in zveze, če utegne investicijski objekt vplivati na varnost in pravilno funkcioniranje prometa po kopnem, plovbe po morju, reki oziroma prekopu ali letenja po zraku ali na funkcioniranje telekomunikacijskih zvez; ■ ■ • 6. soglasje, pritrditev ali dovoljenje drugih organov, če tako določajo posebni predpisi. Če graditev ali rekonstrukcija investicijskega objekta terja prejšnjo odstranitev obstoječega objekta ali njegovega dela, mora investitor priložiti zahtevku za dovoljehje za graditev tudi načrt ru-šitvenih del z opisom poteka teh del. Gospodarska organizacija, ki gradi investicijski objekt za trg, mora zahtevku za dovoljenje za graditev priložiti namesto izjave pod 2. točko prvega odstavka tega člena izjavo delavskega sveta, da je graditev objekta obsežena v proizvodnem programu te gospodarske organizacije. Ce investitor vloži zahtevek za dovoljenje za pripravljalna dela, mora takemu zahtevku priložiti listine iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena in načrt organizacije gradbišča s tehničnim opisom Stran 62 URADNI LIST LRS St. 8 — 2$. III. 1963 investicijskega objekta, za odstranjevanje objektov pa tudi listine iz 2. odstavka tega člena. 9. člen Ko prejme pristojni organ zahtevek za izdajo dovoljenja za graditev, se mora prepričati, če je investitor predložil v.so predpisano dokumentacijo; če investitor ni predložil vse predpisane dokumentacije, zahteva pristojni organ izpopolnitev zahtevka v določenem roku. Ko so izpolnjeni pogoji prejšnjega odstavka, opravi pristojni organ tehnično kontrolo investicijske tehnične dokumentacije. 10. člen Tehnično kontrolo investicijske tehnične dokumentacije opravi pristojni organ sam s svojimi strokovnimi uslužbenci ali s strokovno komisijo, ki jo v ta namen imenuje. Pri tehnični kontroli investicijske tehnične dokumentacije se mora ugotoviti: — ali so bili upoštevani veljavni tehnični predpisi, normativi in obvezni standardi; — ali so dani dokazi za stabilnost projektiranega objekta in za varnost glede požara, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednih objektov; — ali je v načrtu uvedba predpisanih tehničnih naprav in ukrepov, s katerimi naj se popolnoma prepreči ali na najmanjšo mogočo mero omeji Skoda, ki jo utegne povzročati investicijski objekt sam po sebi, s svojo uporabo ali z delom, ki se bo v njem opravljalo; — ali so upoštevana soglasja, pritrditve ali dovoljenja iz 3. do 6. točke 8. člena tega pravilnika. Po opravljeni tehnični kontroli poda strokovni uslužbenec oziroma strokovna komisija obrazloženo mnenje in predlog pristojnemu organu, ki za tem odloči o zahtevku za izdajo dovoljenja za graditev. Ce gre za specifične objekte s področja industrije, rudarstva, prometa in zvez ali kmetijstva in gozdarstva, izda pristojni upravni organ dovoljenje za graditev s poprejšnjim soglasjem organa, ki je pristojen za zadevno gospodarsko področje. V dovoljenju za graditev lahko pristojni organ predpiše pogoje za izvajanje predvidene graditve. 11. člen Ce pristojni organ pri tehnični kontroli investicijske tehnične dokumentacije ugotovi, da ta dokumentacija ne ustreza pogojem iz drugega odstavka '10. člena tega pravilnika, jo vrne investitorju s pripombami. Ko investitor vrne popravljeno dokumentacijo in se pri ponovni tehnični kontroli ugotovi, da so bile pomanjkljivosti odpravljene, pristojni organ overi investicijsko tehnično dokumentacijo in izda dovo!jenje za graditev. Ce investitor pripomb ne upošteva, odkloni pristojni organ dovoljenje za graditev. 12. člen Ce se pri tehnični kontroli investicijske tehnične dokumentacije ugotovi, da so predvideni novi proizvodni postopki, novi materiali ali novi elementi, se dokumentacija overi in izda dovo^enje za graditev praviloma le, če so priloženi atesti zavoda ali inštituta, ki je registriran za preiskovanje zadevnega materiala. 13. člen Ce investitor predlaga, da se izda dovoljenje za graditev, po investicijski tehnični dokumentaciji, na podlagi katere je že bilo izdano dovo!jenje za graditev kakšnega drugega objekta, mora zahtevku priložiti celotno investicijsko tehnično dokumentacijo. Pristojni organ opravi v takem primeru tehnčč-no kontrolo samo tistih delov predložene dokumentacije, s katerimi se objekt prilagodi novi lokaciji. 14. člen Za spremembe odobrene investicijske tehnične dokumentacije, ki zadevajo pogoje iz 2: odstavka 10. člena tega pravilnika, je investitor dolžan dobiti poprej soglasje organa, ki je izdal dovoljenje za graditev. Pristojni organ, ki je izdal dovo^enje za graditev, opravi v tgkem primeru samo tehnično kontrolo predloženih sprememb in jih overi. 15. člen Dovoljenje za graditev neha veljati, če se v enem letu, potem ko je bilo izdano, ne začne graditi investicijski objekt. Na zahtevo investitorja lahko upravni organ, ki je izdal dovoljenje za graditev v soglasju z organom, ki je izdal odločbo o lokaciji, podaljša veljavnost dovoljenja še največ za 12 mesecev. III. Priglasitev investicijskih in raziskovalnih del 16. člen Kadar po predpisih tega pravilnika zadošča priglasitev namesto dovoljenje, za graditev; sme investitor začeti z deli šele 15 dni po predložitvi priglasitve pristojnemu organu. Priglasitvi za investicijska ali raziskovalna dela je treba priložiti kratko poročilo o tem, kje se nameravajo izvajati, kakšna dela se bodo izvajala in v, kakšne namene. 17. člen Ce pristojni organ ugotovi, da vložena priglasitev po veljavnih predpisih ne zadostuje, prepove z odločbo v roku iz 16. člena začetek izvajanja del in odredi investitorju, da vloži zahtevek za dovo!jenje za graditev. 18. člen Investitor mora pričeti s priglašenimi deli (drugi odstavek 3. člena) najkasneje v roku 6 mesecev po vloženi priglasitvi, sicer priglasitev izgubi veljavo. Rok 6 mesecev začne teči 15. dan po vloženi priglasitvi. IV. Končna določba 19. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 551/A-01/7-63-10 Ljublj^a, dne 21. marca 1963.' Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt \ • Sekretar: Silvo Hrast 1. r. St. 3 — 28. III. 1963 URADNI UST LRS Stran 63 79. Na podlagi 2. odstavka 9. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih' (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) izdaja sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije za .trgovino in turizem odredbo o spremembi in dopolnitvi odredbe o dejavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranske dejavnosti ■ y gostinstvu I Odredba o delavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranske delavnosti v gostinstvu (Uradni list LRS, št. 41-172/56) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ODREDBA o dejavnostih, ki se opravljajo kot postranske dejavnosti v gostinstvu 1. Gostinska podjetja in gostišča lahko opravljajo kot postransko dejavnost, brez posebnega dovoljenja in na način, ki je v navadi v gostinstvu: — prodajo vseh vrst spominkov, zemljevidov, raznega turističnega in informativnega materiala, ter posameznih industrijskih izdelkov za dopolnjevanje opreme turistov oziroma za zadovo!jevanje osebrnh potreb gostov, .— prodajo razglednic, poštnih znamk, dopisnic ter obrazcev za poštni, telegrafski in telefonski promet, tobaka in tobačnih izdelkov, — izdelovanje kruha, peciva, slaščic in sladoleda ter sodavice ih brezalkoholnih pijač, — pranje, čiščenje, krpanje in likanje perila, oblek in obutve gostov, — prevoz gostov in prtljage, ter organizacija izletov in drugih zabavnih prireditev za goste, — prenos prtljage gostov, — garažiranje in čiščenje prevoznih sredstev in prodaja pribora za manjša popravila, — izposojanje čolnov, smuči in drugih športnih rekvizitov, — opravljanje brivsko-frizerskih storitev, — vodenje ekonomij. Vse navedene. stroke smejo opravljati gostinska podjetja in gostišča za svoje goste ter za lastno gostinsko podjetje ali gostišče. 2. Ne glede na določbe iz 1. točke smejo imeti gostinska podjetja in gostišča v svojem sestavu, toda s-posebnim obračunom, prodajalne za prodajo vseh vrst trgovskega blaga za osebno porabo turistov. Za ustanavljanje in poslovanje teh obratov veijajo predpisi o ustanavljanju in poslovanju trgovskih poslovnih enot. II Ta odredba začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 332/A-18/65-4 Ljubljana, dne 15. marca 1963. Sekretariat Izvršnega sveta za trgovino in turizem LRS Sekretar: Jože Tramšek L r. SO. Na podlagi 4. člena pravilnika o zdravstveni kontroli sadilnega materiala v notranjem prometu (Uradni list FLRJ, št. 21-258/62) je sekretariat IS za kmetijstvo in gozdarstvo na predlog Kmetijskega inšpektorata LRS odločil: 1. Za varstvo rastlin pristojni upravni organi občinskih ljudskih odborov določijo kot pooblaščene inšpektorje za zdravstveno kontrolo objektov za pridelovanje sadilnega materiala po enega izmed tehle strokovnjakov: a) za sadne drevesnice: — ing. Angelina Gaberc, zvezni karantenski preglednik v Kopru, — ing. Franc Goličnik, profesor kmetijske srednje šole v Mariboru, — ing. Voja Ivanovič, strokovnisodelavec Kmetijskega zavoda, Maribor, — ing. Miljeva Kač, sodelavka Inštituta za hmeljarstvo, 2alee, — ing. Vukadin Sišakovie, višji strokovni sodelavec Kmetijskega inštituta Slovenije, Ljubljana, — ing. Stojan Vrabl, profesor višje agronomske šole, Maribor; b) za gozdne drevesnice: — ing. Saša BIeiweis, predavatelj na biotehniški fakulteti, Ljubljana, — ing. Dušan Butara, gozdarski inšpektor okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ' — ing. Mitja Černe, strokovni sodelavec pri Gospodarski zbornici LRS, Ljubljana, — ing. Robert Golob, gozdarski inšpektor občinskega ljudskega odbora Kranj, — Stana Hočevar, višji strokovni sodelavec Inštituta za gozdno in lesno gospodarštvo Slovenije, Ljubljana, — ing. Marjan Savelj, gozdarski inšpektor okrajnega ljudskega odbora Koper, — ing. Stanko Tumpej, profesor srednje gozdarske šole v Postojni, — ing. Ivo Žnidaršič, samostojni referent pri Kmetijskem zavodu Maribor. St. 320/071-7/63 Ljubljana, dne 7. marca 1963. / Sekretariat IS za kmetijstvo in gozdarstvo LRS Sekretar: Rudi čačinovič 1. r. Stran 64- URADNI LISI LRS St. 8 — 28. III. 1963 Odloki ljudskih odborov 2. Na podlagi 29. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 8/61 in 26/61), 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov .(Uradni list FLRJ, št. 8/61) ter 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper po poprejšnjem soglasju občinskih ljudskih odborov, na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1962 sprejel ODLOK o delitvi prispevka iz dohodka in o delitvi obresti od poslovnega sklada komunalnih podjetij 1. člen Za delitev prispevka iz dohodka in delitev obresti poslovnega sklada komunalnih podjetij Elektro Koper, Rižanskega vodovoda in Elektro Sežana se določijo odstotki udeležbe, in sicer: a) pri podjetju Elektro Koper i/, občini Koper.........55 občini Izola.........18 občini Piran....... . . 27 100 b) pri Rižanskem vodovodu Koper V, občini Koper.........56 občini Ha.........24 občini Piran.........20 ',. 100 c) pri podjetju Elektro SeSaua občini Koper ................1 občini Sežana .........14 občini Postojna ... ... 55 občini Ilirska Bistrica ..... 26 občini Hrpšlje. ..........4 100 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1962, ■ ~ St. 420-6/62-5 Koper, dne 23. novembra 1962. Predsednik OLO: Davorin Ferligoj 1. r. izdaja Časopisni zavod »Uradni list LRS. - Direktor to odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna .Toneta Tomžiča,, vsi v Ljubljani — Naročnina letao 1200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana Erjavčeva 15 a, poStni predal sis vn — Tfel. direktor to knjigovodstvo: 20-701, uredništvo tn uprava: 88-578 — Čekovni račun: 800-18-803-113 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XX Razglasili tiri dn« 3». marca tWi St. 8 I.etun poročilu časopisnih podjetij in zavodov ter letna poročilu in letni programi založniških podjetij in zavodov St. 302/63 3237 PO H OČI IX) CP »Delo«, Ljubljana /a leto t9h2 t. jDčIo< — dnevnik, glasilo glasnega odbora N7.DI. Slovenije, število izdaj skupaj 53*2 struni, povprečna nnkludu 71 ."(K) i/vodov. Delež dohodka ud oglasov v primeri s celotnim dohodkom je 57.3 %. 2. Tedenska tribuna* — tednik, izdajatelj ČP .Delu*. Ljubljana, število i/daj 52. skupno 836 strani, povpiečna naklada ifMl.iMM) i/vodov, bele/ dohodkov «d oglasov v primeri s Celotnim dohodkom je II %. 5, Tovariš tednik. izdajatelj CP Delo«, Ljubljana, število izdaj 50. •■kupno 3>76 strani, povprečna itaklada 23.HU Izvodov. Delež dohodka od oglasov v primeri s celotnim dohodkom je 7 K. 4. >Našt razgledi ■ — Štirinajstdnevnik. izdajatelj CP »Delo«, Sle-vnlo izdaj 24. skupno 4% struni, povprečna naklada 8285 izvodov. Delei. dohodka «d oglasov v primeri s celotnim dohodkom je 4.4%. i. »Tovarišev NN< mesečnik, izdajatelj CP -Delo«, število izdaj 12, skupno 12(10 si runi, povprečna naklada 12.514 izvodov. Ljubljana, dne 12. marca 1963, Direktor: Fla Dobnikar E. r. St. 26/63 2492 POROČILO Časopisnega podjetja »Mariborski tisk«. Maribor /a leto 1962 — Normalna naklada dnevniku Večer je /utišala 40,870 izvodov dnevno. — Prejete dotacije 5it30.000din. — Delež dohodku od oglasov,' izražen v odstotkih v primeri s celotnim dohOdkoni je 7,27 %. Maribor, dne 23. februarja 1963, Računovodja: Direktor; Boris Žerjal L r. Milan Filipčič t. r. Razglasi in objave Postavitev stalnega sodnega lolmaen St. 74/A-I/63-1 2864 Z odločbo državnega sekretarja za pravosodno upravo LRS z dne 2. lil, 1465, it. ?4'A-1/W-I. je bila postavljena za stalnega sodnega tol- mača /a nemški jezik Gminski Agries, učiteljica glasbe, stanujoči! v iVovHiu mestu, Košlialuvu k licu I. /a območje okrožnega sodišča v Novem Ines hi. Ta odločba se objavlja po 5, členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih / dne 16. II. 1949, Uradni lisi I .RS. št, 7, 4». Državni sekretariat za pravosodno'upravo LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi OKrotna go(|ioitur*Ka vodW-3 ra*ela*tvloi Besedilo: Poslovno združenj« gostinskih in tu rit ličnih podjetij, nTapt, Koper, sk rajsatao.: «Tap«. Koper. Poslovni predmet: Združenje je u stanovi jenu zaradi skupnega iti enotnega nastopanja na domačem in tu jem irJ.iSfu 1er popolnejšega izkoriščanja razpoložljivih gosi in-skilt in prevozili« kapacitet svojih članov, zlasti pa zaradi: prodaje gostinskih storitev svojih članov doma in v tujini; organizacije in prodaje turističnih prevozov domu in tujini: ustanavljanje pot rebnih poslovalnic na svojem sedežu 1er v večjih turističnih krajih doma in v tujini: nabave in pomoči pri nabavi in izkoriščanju osnovnih sredstev svojih članov; ¡/dajanje skupnih turističnih publikacij in propagandnega material«: usklajevanja pri dodelitvi in nakupu deviznih sredstev iz družbenih deviznih skladov; proučevanja zunanjega tržišča za področje turizma: opravljanje drugih nalog s področja gostinstva in turizma, ki so v neposredni zvezi z naštetimi cilji ¡u nalogami združenja ali pa mit jih naknadno poverijo Člani, zlasti* organizacija, prodaja in opravljanje turističnih prevozov po kopnem in po tnorju za domače in tuje tli riste. doma m v tujini, menjalni posli r valutami, posredovanje potnih dovoljen j in pro-pnstnic, prodaja turističnih predmetov. prodaja domačih in tajili vozovnic zu vse vrste prevozov, re-cnucijska služba hotelskih in ¿osebnih sob domačini in tuiim turistom, •vvtevši tudi počitniških domov in informacijska turistična služba. Poslovno združenje je bilo ustanovljeno s pogodbo / dne 15. t. 1965. sklenjeno med tremi člani združenja gostinskih podjetij: Hotel »Central*, Portoroi, »Galebi, Koper, >Javiirnlki, Ilirska Bistrica, .Metropol . Piran in »Soča . Ilirska Bistrica , odobreno ■/. odločbo oddelka /a gospodarstvo Obl.O Koper, št, 023-202/63-4/3 /. dne 23. I. 1963. /a obveznosti i/, posojil jamčijo Člani /druženju sorazmerno z vrednostjo opravljenih poslov preko združenja. Sklepe o zadolžitvi potrjujejo delavski sveti članov združenja. Za združenje podpisuje v. d. direktorja Primožič Nikita. Koper, 20. februarju 1963. Rg I a 331/1 H6 Besedilo: Mizarstvo In tapetništvo, Ig (Ig pri Ljubljani 185). Poslovni predmet: mizarstvo, tapetništvo in dckoralerstvo, izdelovanje letev zu okvirjanje, rezhar-Stvo, /latenje in okvirjanje slik. Podjetje se konstituiralo 25, II. 1961, Novo podjetje je nastalo s tem. da so se po sklepu DS Obrtnega podjetju Galjevica , z dne 8. II. 1%3 izločite poslovne enote: mizarska in tapetniSka delavnica, obrat zu izdelovanje letev za okvirjanje in obrat sestarljalnica okvirjev, in osamosvojile v novo podjetje. V. d. direktorju Kepic Franc. V sestavu obrtnega podjetja so tele obratne enote: Mizarske delavnice. Ig 185, ki se bodo ukvarjale v mizarstvom. Poslovodja je Zupančič Franc; Tupetniške delavnice, Ig 18t, ki se bodo ukvarjale s tapetništvom in dekoralerstvom. Poslovodja je Zupančič Frane; Mizarstvo in lapelnišlvo, Ig — izdelovanje letev za okvirje v Ljubljani. Caljcvicu 266 b. ki se bo ukvarjala z i/delovanjem letev za ok vi rje, rezlja rstvom in zlntenjem. Poslovodja je Lesar Janez. Mizarstvo in tapetništvo, Ig — sestavljanje okvirjev, Ljubljana, Dolenjska 15. ki se bo ukvarjala s sestavljanjem okvirjev. Poslovodja je Lesar Janez. Obratne enote nimajo samostojnih pravic, Ljubljana. 28. Februarja 1963, Rg IV 517/1 703 Besedilo t Poslovno /druženje usnjarske industrije, Ljubljana [Trg OF 14'l V). Namen združenja je skupno uprav t julije določenih poslov iz glavnin in stranskih delavnosti članov. tehnično, poslovno in drugačno sodelovanje v delavnostih % ciljem /a napredek proizvodnje, predelave i a plasmaja kvalitetnega usnja in izdelkov, ki jih proizvajajo člani. Pogodbene stranke prenašajo na /druženje in ga pooblaščajo za /lasti tele naloge: da zastopa in usklajuje interese članov ter da Strun I ~>4 URADNI LISI LRS Si. 8 — 28. III. 1963 proučuje domača in tuja tržiičn, stanje in razvoj proizvodnje usnja ter stranskih proizvodov in du svoje ugotovitve prenaša na člane ter □rek njih prevzema in zamota v I ju kakovostno in količinsko proizvodnjo usnja, v skladu z republiškim perspektivnim in letnim načrtom razvoja proizvodnje usnja in strunskih proizVodov; predlaga ukrepe upravnim organom zu načrtno proizvodnjo in plusiuu usnja in stranskih proizVodov; dtt Usklajuje med člani proizvodne programe, nabavlja osnovne surovine skupaj za vse člane ter prevzema, organizira in skriti za skupno prodajo proizvodov članov hia domačem, zlasti pa na tujem IržiSčti. ne da bi omejevalo pravite, ki jih imajo člani po veljavnih predpisih; da izdeluje in posredi)je članom najnovejšo tehnologijo s področja proizvodnje, predelate in prometa s kožami oziroma z usnjem ter propagira uvedbo modernih tehnoloških postopkov; du predlaga članom uvedbo novejših i/delkuv na področju specializirane proizvodnje usnja, doma in v tujini; dn proučuje in usmerja politiko investicij v proizvodnji, predelavi in prometu / usnjem, daje ustrezne predloge in nudi članom pomoč pri izvajanju investicijskih programov; da spremi ju kadrovsko situacijo v usnjarski proizvod ji j i ter priporoča ukrepe za strokovni dvig. Po potrebi organizira iti vodi specializirane strokovne šole, tečaje, seminarje ter predavanja; da razvija propagandno delo za utrditev usnjarske proizvodnje doma iit v tuj m i, da pospešuje proizvodnjo modnega usnja in v zvezi s tem sestavo barvnih kart, propagira modne barve usnju ter večjo porubnost raznih njegovih vrst in da organizira udeležbo članov na razstavah, sejmih in podobno; da predlaga pristojnim organom spremembe ali dopolnitve veljavnih predpisov ter uveljavitve novih predpisov s področja usnjarske proizvodnje, predelave in prometa z usnjem; tla se udeležuje konferenc, sestankov, predavanj in podobnega s sorodnimi združenji in gospodarskimi organizacijami in da se lahko po potrebi včlani v druga Širša poslovna združenja; ustanavlja podjetja, zavode, strokovne šole in drugo v zvezi z uspešnim opravlja ti jem nalog; opravlja še druge posle, ki jih pogodbene stranke pismeno zaupajo združenju; du dela za ekonomsko - tehnično povezovanje članic združenja in za reševanje proizvodnih vprašanj na višji tehniški ravni, zlasti s pomočjo združevanja sredstev. Ustanovitelji; »Konus*, Slovenske Konjice, tovarna usnja. Šoštanj, tovarna usnja »Standardi, Kranj, tovarna usnja, Šmartno pri Litiji, tovarna nsnja »Rnnot, Tržič, tovarna usnja. Slovenj Gradec, tovarna usnja. Miren pri Gorici, tovarna usnja, Lenart v Slo v. goricah, to- varna usnja, Ljutomer, tehnična srednja usnja rsku šnlu, Domžale, usnjar na, Železniki, Industrija usnja, Vrhnika, tovarna usnja, Kamnik. Združenje so ustanovili člani s pogodbo z dne 4. IV, I%2, ki jo je odobril Obč, LO Ljubi iu-nu-Center, St. 2-02V63 /. dne 27. VI. I'Jlj J. V. d. sek returja biroju: Rogelj Lovro. kot šef biroju. Poleg njega podpisuje Se Pere Dragu, predsednik t), o. /draženju, Ljubljana, J. marca !%3, Rf? Vil 1047/1 776 Besedilo; >Ingrode'x«, trgovsko podjetje na veliko in malo, Ljubljana (Celovška 14). Poslovni predmet: Prodaj« obutve in nogavic, na debelo in nn drobno, prodaja ffuluntefjjgkih p red metov in korekcije iz usnju, tekstila, lepenke ni plastičnih luus, na debelo in na drobno, nrodaju usnju, sedlar-sko-jerinenarskega blaga in potrebščin, na debelo iu na drobno, proizvodnja galanterijskih predmetov iit konfekcije iz usnja, tekstila, lepenke in plastičnih mas, proizvodnja obutve. Podjetje je nastalo z združitvijo trgovskega podjetja lUsnjc . I.jtib-Ijanu in industrijskega podjetja l snjitnt izdelku, Ljubljana; sklepe delavskih svetov obeh podjetij o združitv i je potrdil Obč. LO Ljubljatia-ŠiSka. odločba z dne 21. L t%3, St. 4/3*331-1/63. Podjetje sc je konstituiralo 31. L 1963. V. d. direktorja: Prašnikar Dušna. Vpišejo se poslovne enote, ki so obstajabr pri obeh podjetjih, združenih v novo podjetje; prodajalna Klita-, Ljubljana, Nazor jeva 5, pošlo vodju je Vodnik Julij; prodajalna >Luxorf, Ljubljana, Čopova i), poslovodju je Sink Danilo; prodajalna »Pod trančoi. Ljubljana. Pod trančo t, poslovodkinju je Novak Irmu; prodajalna »Zmaje, Ljubljana, Ciril - Mi Godova 9, poslovodkinju je Hergmit Nušu; prodajalna j Atlasa Ljubljana, Copoyu 3it. poslovodju je Ilren Franc; poslovalnica >Pepelkui, Dolenji Logiitec 23. poslovodkinju je Oan-tur Slavka, in trgovina nu drobno. Ljubljana, Čopova 20. poslovodja je Šega Edo. Vse naštete poslovne enote poslujejo po potrjenih pravilih iu ntmii-jo samostojnih pravic. Lj.ubtjanu. "i. marca t%3. Hg VII 1048't 777 Hcsedilo; Delavska restavracija, Dravograd (Meža 40). Poslovni predmet: Restavracija bo pripravljala in nudila toplo iu mrzlo It runo. točila alkoholne in brezalkoholne pijače ter prodajala tobačne izdelke in vžigalice. Ustanovitelji; Gradbeno podjetje. I )ravogrud; (Jbrtno podjetje > Monter*, Dravograd, Industrijsko podjetje lunini , Dravograd in Hidroelektrarna, Dravograd. Sklep je potrdil Ob I,O Dravograd z odtočbii, št. 023-14/62 z due lit. II. I'I63, Podjetje sc je kohstituirulo 14. 11, 1963, V, d. poslovodkinje je Strumpfl Antonija, ki podpisuje samostojno po zakonitih določbah iu pravilih podjetja. Finančne listine sopodpi-suje še EpSek Franc, honorarni računovodja. Maribor, 5. marca 1963, Hg 239/111-2 738 Spreme m h e Okrožna gon yoda m k a tniltiPn m« Utajo: Besedilo: »Injcreuropa«, Koper, mednarodni transport in špedicija, pomorska agencija. Pri filiali Maribor, izpostavi v Celju se vpiie sprememba firmé, ki jc odslej: Iniereuropa . Koper, medna rodna špedicija in t ran sport — izpostava Celje, CDpiijska to. ( elje. 14, februarja t'Júí. Hjí IV 44'2 313 fíesed¡lo; Trgovsko podjetje ko-vlnolehna«, Celje. \ piše se pripojitev podjetja za oskrbo lesne industrije sOpremo-teliuu , Ljubljana k temu podjetju. Poslovni predmet se razširi Se na trgov an je na debelo in drobno v notranjem prometu na tele predmete; valjani file, morska trava in linolej; male ključavnice in ključ-ki; oprti in pozam en t erija za dekoracijo, poli rni obroči. sil klicni, bomba ž ti i in i/ filca; tehnični usnjeni i/de I ki, tehnično jermen je iz usnju, tekstilu, gumiju in plastičnih mas (pogonsko, ploščato, okroglo, klinasto); jermeni, obročki, ventili, linolej, razno lepilo /u gumo in plastične mase: valjana žiea, /ič-niki. vzmeti za pohištvo, tapetniški žični k i. drevesne žage, šeetke, smirk na papirju in platmi,' flint papir, mizarkso in sodniško orodje in potrebščine, skoblji in rezila za skob-Jje, dleta, noži, mizarske, soda rs k e, rezburske in druge delovne mize, mizarske svorc, črtala, koto meri. kotniki, merila, kladiva, strugala, pleskarske lopatice, noži. brusila za brušenje orodja, kompletne žage in listi, orodje za vzdrževanje žag In parketna žica; leía j na olja; zaščitna očala in merilni instrumenti za sušilnice; ele k t romo tor j i, električna vrluhi in brusilni stroji; oljnate barve za zunanja in notranja dela. laki in emu j j i (za lesno industrijo), firnež, sikutivt, razredčila za barve, laneno, ricinns iu repično olte. klej, želatina. dekstriu, Seluk, karnaubn, vosek, vosek /u jermena, formaldehid, oksainn kislina. brusni papir in platno, lošči-la za parket, gorsko kreda, ščeike in čopiči, pištole za brizganje barv in lakov ter jeklene lopatice; plemeniti iu slepi furnir, lesna volna, St S — 28. III. 19« URADNI LIST LRS Stran 155 tapecirana vrniti, okim, parket, ladijski pod. pocinkani gradbeni žič-niki. lin o loj. poti vini I in plasti/ no niasc za oblogo tal; jekleni in platneni merilni trakovi, jekleni metri; tehnično biti po za oskrbo lesne industrije in obrti, ter stroji in orodje ier naprav e (žičnice) za gospo-darst* o. Itg I 56/21 (»62 Besedilom Obrtno podjetje *Zla* tarna«, Celje. Vpise se sprememba statusu podjetji», ki je prešlo i/ obrti«epa v industrijsko. Poslovni predmet odslej: Izdelo-\anje izdelkov i/ plemenitih in nc-ulemenitih kovin, nakup plemenitih in ne plemeni t ilt km in ut žlahtnih kam nor. prodaja lastnih izdelkov, in drugih izdelkov le stroke, i last-:iih prodajalnah. Kit I 88/11 f>W> Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »SavinJgratU, Ljubno ob Savinji. Izbrišeta se Kos Ivan in Šcrbeja Franc ter vpišeta ¡«p. Mareš Emil, novi tehnični vodja ter Bolk« Stane, nov i [Aru no* od j a. lig III 202 3 639 ( rije 26. februarja 1963. Besedilo1 Obrtna delavnica ^Kljii-čavnifar , Celje, Vpiše se. d rt je finančna knjigo-vodjtinjn Mazil Marica odslej poročena J tipe r. Celje, 23. februarja lip I 41/7 f>S"> Besedilo: Transportno podjetje »Prevoznlitvot, Celje. Vpiše se pripojitev p rev ozn epa podjetja Avtousluge , Celje k temu podjetji!. Up l 63/5 6SH Besedilo: »Lesutrin«. trgovsko podjetje t. lesom, lesnimi i/delki in pohištvom. Ljubljana. Pri poslovni enoti skladišču na debelo v Celju se gitremeni poslov, nj predmet in je odslej takle; prodajo pohištva in p M dimnega nitile-riaki (gradbeni les. mehek in trd), celulozni les. lesni proizvodi, gradbeno mizarstvo, končni proizvodi raznega Žaganega lesa, barako in montažne liišc Ier posaute/ni elc-men ti, vinogradniško, sadjarsko in hmeljarsko kolje, Rg IV 54/2 687 Besedilo: Trgovsko in obrtno podjetje »Preskrba«. Senovo. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Preskrba«, Senovo. Poslovni predmet odslej: t rgovanje na debelo in drobno — trgovanje na debelo se dovoli le s papirjem Vpišeta se tile poslovni^ ercofi;' Poslovalnica 13. Videm-KrSko, Cesta Krekih žrtev 2. ki bo trjtoVala s tekstilnim blagom. kratkim in ple- tenim blagom Ier konfekcijo. Poslu-vodkinja je Račič Darinka; poslovalnica 14. Videm-Krško, Cesta krških žrtev 2, ki bo prodajala galanterijsko in baza rs ko blago ter igrače, fotografske iti optične nptira-te. instrumente iti potrebščine: pnr-fumerijsko in koz ni e lično blago, pisarniški materini, papir, pisalne in šolske potrebščin«, na drobno. Po-slovodkinja je Stritar Krna. Poslovni enoti je ustanov H OS poti jetjn, dovoljenje 01)1.0 Vidom-krskn. št. 330-20/62-3 z dne It). XII; I%2 in št. 1)21-27/62-3 z dne 12. XII. 1962. > Pri poslovnih enotah: Pri pnsloVfllnici 13, Senovo se vpise, dti je odslej poslovalnica 4, Senovo; pri poslovalnici 14, K ti I i.še v ec se v piše, da je odslej poslovalnica 7, Kaiišev ee; pri poslovalnici. \ iileiit-K rško. Cesta krškilt žrtev 22, se vpiše, da je odslej poslovalnica 15. Videm-Krško. Izbriše, se poslovpdkinja Gliha Ana in vpiie Oporevc Drago, poslovodja; pri iMMlovaluici Brestanica sc vpiše, je firma: »Savinjski tu h gazi ii r, Žalec, poslovalnica Griže. Izbriše se šošturič Kratijo in vpiše Medvešek Silvo, novi poslovodja. Hg VI 110/27 793 Celje, it. marca 1963. Besedilo; Trgovsko podjetje »Av-tomotor«, Celje. Izbriše se llataj Mirko in vpiše Ptuli j a Slavko, novi računovodja. Kg 1 130/28 818 Besedilo: Založniško podjetje »Mohorjeva družba«, Celje. Izbrišeta se računovodja Bajec Viktor in tehnični vodja KrofliČ Jože. vpiše pa sc Strakl 1'one. novi računovodja. Up I 173/8 821 Besedilo: »Oprema«, mizarstvo in parketarstvn, Celje, Poslovni predmet se razširi še na oblaganje tal z. gumo in s plastični tui masami. Bg 1 137/8 St6 Besedilo: Komunalni) obrtno podjetje, Sevnica. Izbrišeta se v. d. direktora Račič Alojz in v. d. računovodkinje Trn-pej Hllrla ter vpišeta Potoka r Janez, direktor iti Podbregar Danica, računovodkin ja. lig Vil 5'2 8t9 Celje, 14. muren 1963, Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomosc, Koper. Vpiše se opravljanje tehle zunanjetrgovinskih poslov: Uvoz blaga in storitev za proizvodnjo, dodelavo, predelavo iu popravita za lastne potrebe, kakor tudi zn potrebe kooperantov; izvoz blaga i/ lastne proizvodnje, dodelave, predelave in popravil ali pa tudi nepredelanega uvoženega blaga, kakor tudi blagu kooperantov in drugih pospo-dn rskili organizacij zaradi dopolnitve nsortiinenta ali kompletiranja izvoza: opravljanje storitev v tujini v zvezi z izvozom blaga: uvoz delov in drugega blaga za lastne Stran 156 URADNI LIST LRS Si 8 — 28. III. 1%3 potrebe in za potrebe kooperantov ter izvoz proizvodov iit delov lastne proizvodnje ter proizvodnje kooperantov zaradi izpolnjevanja pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju s tujimi in domačimi kooperanti. Koper, 12. januarja 1963. Hg 1 I» i/52 204 Besedilo: »Inicrcuropa«, Koper, mednarodna špedicija iti transport. Vpiše se razširitev poslovnega predmet;» ti« opravljanje zunanjetrgovinskih poslov v mednarodni špediciji in v medna rodnem cestnem transportu blag«, Koper, 19. januarja l%>, Rg 1 b 68/40 206 Besedilo: »Interourora«, Koper, mednarodna špedicija in transport. I% poslovnega predmeta se izbriše pomorska in luška agencija: Zastopanje ladjarjev kot nosilcev plov nega podjema, zaščita interesov ladjarjev pri opravljanju vseh dejavnosti ob priliki pristajanja ladij, preskrba ladijskega prostora za tovore, iskanje tovorov za razpoložljivi ladijski prostor. sklepanji- pogodi) na račun ladjarja in sklepanje pogodb na račun vkrcevalca ali naročnika. Koper. 5. februarja 1965. Rg I b 68/42 546 Besedilo: Remontno podjetje ■Graditelj«, Cerkno. Besedilo odslej: Splošni obrtni servis »Obrtniki, Cerkno. Poslovni predmet odslej: Opravljanje obrtnih strok kovaštvu. mehanike. pečarstva, moškega in ženskega krojašlva. Čevljarstva, elek-troinstalaterstvn, kleparstva, ključavničarstva in vodnega instalater-stva, krovstva, zidarstva in kanalizacije. pleskarstva, parketa rstva. teracerstva in mizarstva, Rjt II u 56/5 722 Besedilo: Obrtno podjetje >Briv-nirc-česalnieCT, Koper. Vpiše se Nabernik Vasilija, racu-novodkinja. H g I b 727 Besedilo: Jugoslovanske železnice — Podjetje za popravljanje voz in strojev, Nove Gorica. Izbriše se podpisovalec Malti i (i Vladimir. Rg I a 233/2 724 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vino Gorica«, Nova Gorica, skrajšano: »Vino Gorica«, Nova Gorica. Vpiše se pripojitev Trgovskega podjetja >Vino Idrija«. Idrija k temu podjetju. lig I a 256'7 726 Besedilo: Podjetje za nakup in predelavo mleka »Planika«, Tolmin. l/brisc se podpise t alkn Kranjc Nada. Rg II a 126/9 721 Besedilo: .Naprijedt, horuica udječa, Zagreb. Pri prodajalni Koper, so spremeni firma, ki je odslej: »Na pri jed , konfekcija, Zagreb, prodajalna Koper, Čevljarska ulica 10. lig I b 105/4 720 Koper, 25. februarja 1%>. Besedilo: Avlnluristično podjetje »Slavnikt, Koper, l/briše se poslovim enota >Slav-nik turist«, Portorož zaradi ukinitve. Koper, 28. februarja 1963. Rg I b 26/33 717 Besedilo: Trgovsko podjetje »Izbira«, Idrija. Pri poslovnih enotah se vpišejo tele spremembe: pri »Manufakturi . Idrija, Trg maršala Tita 'l se izbriše Tratnik Anica in vpiše Poljanec Helena, nova poslovodkinja; pri >Jestvlni,, Idrija, Trg maršala lita 5 se izbriše Gorjup Rafael in vpiše Brcncc Milan, novi poslovodja; pri »iipecerijii. Idrija. Tomšičeva 17 se izbriše poslovodja l.apanja Stanko in vpiše Zelene Julka, poslo-vodkinj a: pri »Meša 111: in blagu«, Idrija. Gregorčičeva 27 sc izbrise pošlo vodki-nja Poljan ne IJelena in vpiše l.apanja Stanko, poslovodja: pri jSadju zelenjavi^, Idrija, Hoz-tnanova IT se izbriše Strnen Matilda in vpiše Gliha Marija, nova poslovodkinja; pri Kolonialit, Idrija, Ulica Staneta Rozmana 17 se izbriše poslo-vodkinja Sebenik l.avra in vpiše Zgaver Aloj/, poslovodja: pri prodajalni Spodnja Idrija se izbriše poslovodja Podobnik Ivan in vpiše Grošelj Julka, poslovodki-nja; pri »Sadju zelenjavi*. Idrija. Rožna ulica t se izbriše Kopač Anica in vpiše Močnik I vita. nova poslo-vodkiuja: pri prodajalni si 14, Spodnja Itlri-ja se izbriše Zgavec Alojz in vpiše Krivic Ivan, novi poslovodja; pri prodajalni št. 15, Sr. Ka-nomlja se izbriše Erjavec Frančišku in vpiše Bizjak Marija, nova poslovodkinja: pri prodajalni Št, 16. Olalež sc izbriše poslovodja Zaje Viljem in vpiŠR Jereb Frančiška: pri prodajalni št. 17, Krnico se izbriše poslovodja Kacin Franc in vpiše Erjavec Stana, poslovodkinja; pri prodajalni št. 18. Maruškovec sc izbriše poslovodja Zaje Ciril iu v piše Kacin Natalija, poslovodkinja, in pri trgovini »Galanterija', Idrija, Trg maršala Tita B se vpiše sprememba sedeža, ki je odslej v Idriji, Kosovelova 14. Rg II a 10/10 802 Besedilo: Obrtno podjetje »Sim-plcx«, Idrijo. Izbriše se Lombar Stanko in vpiše Zelene Mirko, vodja splošne službe, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Hg II a 7/13 «00 Besedilo: Obrtno podjetje »Sini-plex«, Idrija. Poslovni predmet odslej: Insta-lalerstvo za centralne kil rjave in naprave m klimatizirata je, instalater» t vo /a vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo, strojno ključavničarstvo, kovtjioslrugni st vo, ključavničarstvo in kleparatvo, Rg II a 7'16 801 Besedilo: Velel r jo vsko podjetje »ImPK*, e\|M»rf — itn por I, Koper, skrajšano: liuevr, Koper. Izbriše se direktor S vab Franc iu vpiše, da je pomočnik glavnega direktorja Gnnek Stane odslej v. d. direktorja. Hg Ib 115/41 803 Besedilo: Soške elektrarne. Nov« Gorica. Vpiše se, da je v. d. direktorja Kcrševuu Lado odslej direktor: Stanič Viktor pa podpisuje odslej kot računovodja. Izbriše se Spacapan Anion in ^ piše Huda Jurij, finančni knjigovodju. ki bo podpisoval v odsotnosti računovodje. Hg I a 102/4 Besedilo: Komunal no podjetje. Piran. Poslovni predmet se razširi Sc na projektiranje komunalnih naprav. Hg I b 107/6 805 Besedilo; Vrtnarija i-Luda«. Šempeter pri Novi Gorici. [zbriše se direktor Mačko v še k Franjo in vpiše GregoriČ Anton, v. d. direktorja. Vpiše sc. da podpisuje Mačkovšck Franjo kol tehnični direktor v odsotnosti direktorju. Kg 1 a 234/4 799 Besedilo: »Emona«, mesna industrija. Zalog-Ljubijo na. Izbriše sc poslov ua tabla. poslovalnica St. 12, Pobegi, Zadružni doni. zaradi prenehanja poslovanja. H g 1 b 327/2 806 Koper, 5. marca 1963. Besedilo: x Lesonit«, tovarna leso-vinskih plošč, Ilirska Bistrica. Pri obrtni enoti, delavski menil tovarne. Ilirska Bistrica se spremeni poslovni predmet. Mcuza bo odslej nudila topla iu hladntt jedila, brezalkoholne uupilpe iu tobačne izdelke samo za člane kolektiva. Koper, 6. marca 1963, Rg II b IVI I 807 Besedilo: Gostil uzi v K u rja vas«, LJubljana. Gostilna i Kurja v ust, Ljubljana se pripoji k »Islruvinoexportu< podjetje za predelavo grozdja, izvoz iu Žt. S — 28. III. t%" URADNI list lrs Stran 157 Promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, Uma p. Ljubljana, 6. decembra 1962. lig I Jll/3 5654 Besedilo: Aerodromsko podjetje, Ljubljana — Brniki. \ se sprememba sedeža uod-j^t j ki j p odslej v Ljubljani, Aerodrom. Ljubljana. 26. decembra 1962. Rg VU 994/3 Kit» Besedilo: »Emona«, KicMtrt industrija. Zalog — Ljubljana. Vpiše si? lole zunanjetrgovinsko poslovanje: Izvoz (ustnih proizvodov ih uvoz /h potrebe lastne proizvodnjo v nieiuli kot jih (lulovu zakcui t proizvajalne gospodarske organizacije, V zunanjetrgovinskem poslovanju podpisujejo: ( crpič Slavko, glavni direktor. ing. llojce Miloš, ponutč-n i k gluvucgu direk (i)rja. Zelivnik Drago, komercialni direktor, Kikclj Prone, direktor kadrovsko socialnega sektorja, ki podpisu ji; V tehničnim materia' lom, i.jubjjann. Zunanj/Irgovinsko poslovanje iw>.]-iptjh ve razširi še na uvoz in izvoz Maga i/ skupine proizvodov: >li!ck-troopretnar, Ljubljana, M januarju 196?. lig 11 204'23 174 Besedilo. »Projekt — nizke zgradiš?«, LjpMjniiJi. Poslovni predmet odslej: l/delovanje projektov za ceste mostove, splošno ¡n komunalno hidrotehnik o ter drugih ni/kili zgradb; izdelovanji projektov zu visoke zgradbe; strokovno nudzorslv0 nad iz.vrSe-vanjetn objektov po sporazumu z investitorjem in opravljanj geodetskih i/mer iz področja lti/jc geodezije, 1 jubljnna, (S. februarja 1963. Rg I 1/5 569 Besedilo: /družen« kemična industrij», Doni ž n le. Poslovili predmet odslej: Izdelovanje anorganskih soli. pigmentov jn suhih barv. premazu i h sredstev i/ raznih olj. firnežev. naravnih in umetnih smol. nitr6coliilp/e in ka-'einh. izdelovanje disperzij ski h hfirv. razredčil za barve, lake in etnajlc, pol [rti i Fl sredstev in apre-tiir. umetnih smol. firnc/ev. krompirjevega in koruznega Škrob«, dek-fctririov, suhih in lekofili dekstriu-skilt tekočin in sinfefskih lepit, ve-''ilnih m tesnilnih sredstev na industrijski način: tehtanje /a lastne Potrebe in za druge pravne in fi- zične osebe tistih predmetov in vozil, ki se zaradi velikega obsega in le/e ne morejo tehtati na javili tehtnici; opravljanje prevoznih Storitev za lastne in tuje potrebe ter opravljanje obrtnih storitev v obrtnih delu vilicah zu lastne in nije potrebe. Ug ¡11 444'11 672 Besodilo: »Trgopromcl«,*trgovsko podjetje na drobno in debelo. Kočevje. l/brise sc v. d, direktorja Strnil« Herman in y piše Rauu Hudi, direktor. Rg I 3/17 611 liesodilo: Ae rod romsko podjetje, Ljobljana-BmikL Podjetje se konstituiralo 15, XII. Direktor do konstituiran ¡a Štirn Jurij je odslej direktor podjetja. Kg VII 994/4 608 Besedilo: uSaluriins«, kovinsko predelovalna industrija, einbalažu-avtoopiema, i.jiibljuun. Pri poslovni enoti, delavsko uslu/-bptisk i menzi se izbriše poslov od» kiitjti De t mati Štefka in vpiše ka-stuuelo Feliks, poslovodja. Rg lil 388/24 599 « Besedilo; Tovarna po h lit va, Tr-bovl j p. Poslovni predmet odslej: l/delovanje stavbnega, sobnega, pisarniške;! in šolskega pohištva z montažo in žaganjem hlodovine /.a svojo uporabo in za kritje krajevnih potreb po žoga nem lesu. za n služnost i mi Žagan je lesa goziliiim posestnikom. ki sekajo les v svojem gozdu in uporabljajo neposredno v svojem gospodarstvu ter proda j a v seh izdelkov lastne proizvodnje. Rg IV 75/l(f 784 Ljubljana. 20. Februarja (963. Besedilo; Umetna valilnica, l.jub-ljana-fccntvid. Izbrise se Korenčan Dora iti vpiše Pravne Anica, nova računovod-kinja. Rg II! 435/5 669 Besedilo: Kino »Krka^, Novo mesto. Izbriše se upravnik Adam Franc in vpišo Scgedm Franc, v. d. upravnika. Rg I 48/6 675 Besedilo: Islarski ugljenoknpi »Resa«, Rasa. Pri predstavništvu v Ljubljani se i/briše Sef predstavništvu Prema r Ivo in vpiše Stefanovii Vid», v. d, Spfinje predstavništva, Rg IV 687'2 670 Ljubljana. 22. februarja l%3. Besedilo: Obrtna zadruga sobnih slikarjev in pleskarjev. Novo mesto. Zadruga je prenehala z delom in piPsla v likvidacijo. Firma zadruge je kakor doslej s pristavkom: >>v likvidaciji«. Likvidatorica je Kranjc Cilka. Izbrišeta se To m azili Viktor in 2 Upe v c Rudolf. Ljubljana, 24. januarja 1965, Rg I 103/2 596 Besedilo: Kovinska delavnica, Bled. Izbriše se Kliuar Ivica in vpiše Bangerc Majda, nova računovodki-nja. ki podpisuje skupaj s poslovodjo vse finančne listine. Rg I 33;6 706 Besedilo; Gostišče, Videni — Do-brepolje. Izbrise se poslovodja Novak Stane in vpiše Adamii Mirko, upravnik. Rg I 76/3 711 Besedilo: Rudnik rjavega premoga. K an i žarka. Izbriše se Rozman Alojz in vpiše IVrko Anica, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg 1 1/11 710 Besedilo: Projekt, Ljubljana. Poslovni predmet odslej; Projektiranje urbanističnih zasnov ter projektiranje arhitektonskih in gradbenih objektov nizkih in visokih gradenj Ug VI 878/7 694 Besedilo; Semenarna Ljubljana. Izbriše se Stane Hafner in vpiše Velifnir Maiešič, šef splošnega sektorja, ki bo odslej podpisoval v odsotnosti direktorja. Rg IV 540/24 692 Besedilo: »Silvnproduktic, gozdno gospodarsko podjetje, Ljubljana. Izbriše se dr. kiauta Lojze in vpiše Berne Adolf, novi direktor. Rg ¡11 585/15 691 Besedilo1 Salon »Nada«, Beguuje — Radovljica. 1/bnše se Kenda Helena in vpiše Frelih Francka, nova knjigovod-ktnja, lig I 59/8 708 Besedilo: »Sončnica«, tovarna jedilnih in tehničnih olj. Vir pri Domžalah. Izbriše se Jurečič Anton in vpiše llahjan Frunc. novi direktor. Rg I 6/6 697 _Besedilo: Trgovsko podjetje, Vrhnika. Pri poslovni enoti trgovini »De-likatesai. Vrhnika. Stara cesta 6 se spremeni sedež., ki je odslej na Stari cesti 2 na Vrhniki. Rg M 104'50 699 Besedilo: Gostinsko podjetje ^Sorti-. Ziri. Stran 158 URADNI LISI LRS Si. S — 28. III. 1965 Izbriše se Marija Ostanek in vpiše Franc Kavčič, novi «pravnik. Kg 11 268/8 i 705 Ljubljana, 26. februarja 1963. Besedilo: »Jelovica«, lesna industrija. Skofja Loka. Vpiše se pripojitev obrtne delavnice >Mi/ar-i k temu podjetju. Poslovni predmet se razširi Se na nakup lesnih polizdelkov in izdelkov zaradi komplet acije in kooperacije med podjetji. Vpišeta ne tile poslovni enoti: Obrat Gorenju vas. ki bo proizvajal hladilno pohištvo. Poslovodja je Bogataj Franc; Obrat So vod en j, ki bo proizvajal stavbno iti sobno poliiatvo, gradbeni material iz žagovine i» lesnih odpadkov in žagan les iglavcev. Poslovodja je Peteraelj Anton. Obrat* ni enoti nimata samostojnih pravic. Obratna enota Gorenja vas je nastala s pripojitvijo obrtne delavnice »Mizar , Gorenja vas. Obrtno enoto SoVodenj je ustanovil 1)S podjetja s sklepom z dne 26. XII. 1962. dovoljenje ObLO Škofja Loka si. 023-72/62-5 z dne 27. XII. t<>62. Ljubljana, 27, fehruarja 1963. Hg II 258/7 „ 704 Besedilo: Jugoslovanske železnice — Železniško projektivno podjetje. Lj ti bij an a. Podjetje se je konstituiralo 15. III. 1961. Poslovni predmet odslej: Izdelovanje kompletne tehnične doku-memacije za vse železniške objekte nizkih in visokih gruden j ter naprav kompletne projekte splošne arhitekture in za kompletne projekte za vse vrste nizkili gradenj. Vpiše se, da je ing. Gabrije! Kn-stelie odslej direktor podjetja, poleg njega bodo podpisovali se: ing. Vrečko Friderik, kot namestnik direktorja. Molk Albin, kot glavni računovodja iti Kordin Avgust, kol namestnik glavnega računovodje. [.juhljana, 28. februarja 196ï. Rg VI 914/2 693 Besedilo: Proizvajalni kombinat »Atfrome!*, Ljubljana. Podjetje se je knnstituiralo 16. II, 1963. Dosedanji direktor do konstituiranja Krmeij Maks je odslej v. d. direktorja. Ljubljana. 4. marca 1963. Rg VII 1033/2 775 Besedilo: Splošno gradbeno podjetje. Grosuplje.. Pri poslovni enoti, projektivnem biroju. Grosuplje se spremeni poslovni predmet in je odslej takle: Iztlelovan je projektov grodbenega delu i isokih zgradb, projektov gradbenega dela nizkiit zgradil, projektov instalacije, vodovoda In centralne krujave ter projektov ja-kotočnih objektov, naprav in instalacij. Spremeni se tudi sede/ poslovne enote v Grosupljem, ki je odslej v Ljubljani, Vojkova (7. lig 1 42/17 779 Besedilo: Jugoslovanske železnice — Podjetje za avtomatizacijo prog, Ljubljana. Vpiše se poslovna enota, projektivni biro. Lujbljana, Celovška 6, ki bo projektirala sigualuo-varnostne naprave, sredstva za zveze iti naprave za avtomatizacijo. Poslovodja je ing, Debeljak Alojzij. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetju s sklepom z dne 29. I. 1%3. dovoljenje ObLO Ljubijona-$i3ka> št. 413-023-1/63 z dne 31. f. 1963. Hg VI 953/3 774 Besedilo: kontu milu» podjetje »Trgnhlad«, Ljubljana. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja >Ntis v rt*. I .juhljana m trgovskega podjetja lPovrtuina , Ljubljana, k temu podjetju. Zaradi pripojitve se vpišejo tele poslovne enote: Prodajalna, Ljubljana, Gospo-svetsku 13. Poslov od k in j a je Steluu-cioza Marija; prodajalna, Ljubljana, Dolenjska 48. Poslovodkinju je Javomik Jožefa; prodajalna. Ljubljana. Ilirska 20. Poslovodju je Comboc Front:; prodajalna, Ljubljana, Rimska 5. Potlovodkinja je Kastelic Zofija, in prodajalna >Višnja , Ljubljana, Gradišče 7. Poslovodja je K rajne Vlado. Enote hudo prodajale na na drobno sadje in zelenjavo, >a-mosmjnth pravic nimajo. Vpiše se še, da je v. d, direktorja Rode Ludvik odslej direktor. Rg VI 86H/4 1 772 Ljubljana, 5. marca 1%3. Besedilo: »Finim, tovarna elektro-materiala, Črnuče. i/.briše se Sepe Miha, ki je podpisoval v odsotnosti direktorja, Rg I 105/13 7H0 Besedilo: Biro za lesno industrijo, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi pri 3. točki še ua tehnično pomoč in ittsiruktaž» pri proizvajanju rekonstrukcij, racionalizaciji, pri obnovitvah in pri novogradnjah naprav lesne industrije, gozdarstva in sorodnih [mnog: pri 6, točki pa na sodelovanje in nadzor pri graditvi projektiranih naprav in objektov. Rg I 122 '4 763 Resedilo: Kmetijsko posestvo tBarjer, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi še na gojenje, varstvo, izkoriščanje gozdov, vzdrževanje gozdnih komunikacij in na prodajo gozdnih sorti-menlnv j/ družbenih gozdov, ki jih posestvo upravlja. Hg VI 861/5 771 Besedilo: Gozdno gospodarstvo, Lj uhljami. Pri poslovni enoti, projektivnem biroju gozdnega gospodarstva, Ljubljana, Likozarjeva 3 se spremeni poslovni predmet, ki je odslej takle: Izdelovanje projektov gradbenega dela nizkih zgradb. Rg 1 119(9 762 Besedilo: »Instalacija , obrtno montažno podjetje, Ljubljana. Vpiše se poslovna enota, projektivni biro .Instalacija . Ljubljana, kamniška 48 a, ki b» izdelovala projekte, instalacijo centralne kurjave, \ »hI o v oda, prezračevanja, klimatizacije in cevne instalacije s plinom tn tekočino, Sel biroja je ing. Zor Marjan. Samostojnih pru-vic uiiuu. F noto je ustanovil DS podjetja, dovoljenje ObLO 1 jub-Ijana-Bežigrad. št. o23-!7'63-5 z dne 30. L 1963. Rg 111 384/22 767 Besedilo: xSoČU«, ortopetfija in tehnična oprema za zdravstvo, Lj tibljana. Izbrišeta se tehnični vodjo Žirov-nlk Franc in vodja splošnega sektorja liratož Alojz ter vpišejo Jerneje I!ranko. vodja tehničnega sektorja, Jane Emil, vodja komercialnega sektorja in Butar Slane, vodja splošnega sektorja, ki podpisujejo v odsotnosti direktorja. Rg II 267/2: 763 Besedilo: Tovarna nogavic »Tonosa«. Ljubljana - Savlje, Vpise se poslovna enota, industrijska prodajalna To nosa , Ljubljana. Čopov« 30, ki bo prodajala na drobno blago lastno proizvodnje. 1'oslovodktn ju je Kante \ ida. Su-mostujnih pravic niina. Rg II 271,'24 766 Besedilo. Belokranjska trikotažna industrija »Beti . Metlika. Vpiše si' pripojitev (»varne pletenin >Belok r.iajka.. Crnomélj k temu podjetju. Hg I 4't2 783 LjTibtjan«, 6. marin 1963. Besedilo; aAgrokomblnat-i. Maribor, Vpiše se. Foto - trgovina«, Maribor, Slovenska 8 zaradi pripojitve k fotografski delavnici »Film - fotoMaribor, Slovenska 8; po pripojitvi k delavnici pa se dosedanji poslovni predmet delavnice razširi še na prodajo ua drobno fotografskih aparatov, instrumentov in potrebščin ter magnetofonov. Izbriše se dosedanji poslovodja delavnice Pfeifer Marjan. Rg 116/1-41 746 Besedilo: Trgovsko podjetje sPo-vrtnina«, Maribor. Vpise se prodajalna Št. 37 v Radljah ob Dravi, ki bo prodajala na drobno po tehle trgovskih strokah: zelenjava, sadje in njihovi izdelki, vsi predmeti stroke razen medu; živila in gospodinjske potrebščine, od tega: sveža jajca, južno sadje, konzervirano sadje in sadni izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače v originalnih steklenicah in med. Poslovodkinja je Jutunik Milka, Zu prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja iu pa poslovodkinja jain&lk Milka, veu-dar ta le v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovilo podjetje s sklepom DS z due 22. IX. 1962. dovoljenje ObLO Radlje ob Dravi St. 36-127/62-4'3 z due 1. 11. 1962. Prodaja v imenu iu iiu račun podjetja. Bg 173/1-77 753 Besedilo: Trgovsko podjetje »Po-vrtniua«, Maribor. Vpiše se prodajalna št, 3+ Črna na koroškem — trgovski paviljon, ki bo prodajala na drobno po tehle trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine, od tega: ječmen. p ros ena in ajdova kaša. keksi in oblati, prepečenee, sladkor in izdelki ua bazi sladkorja, začimbe, sveža jajca, čaji, želatinske iestvi-ne, slaščice iz medu, kis in kisuva kislina, mineralne vode. sir. sredstva za konzerviranje živil, Lon- Strun 160 URADNI UST LAS St. S — 88. III, 1963 gervirano sadje i rt sadni izdelki, ju/tiu in domače sadj«, kundiratio in etivirane sadje, sadni tokovi in saditi sirupi v originalnih steklenicah, konzervirana iti aušona xele--njava, fižol, grah, letu. soja, je-iprenj,, mak, gorčica, med, konzervirano in suho meso, stihu slanina, industrijski mesni izdelki. konzervirane, sulic iti soljcnc ribe, alkoholne in brezalkoholne pijačo v originalnih steklenicah in malt novec tudi V odprtem stanju, žvečilni gumij, otrobi, košare in gospodinjske mreže, papirnate vrečice; doIJkatese. od tega: namizno olje v originalnih iavujih) izdelki s sladkorjem in ku-kuoiti, od ttgu: čokolada vseh vlM, bonibolti in izdelki na h it z i sladkorja, bom bon i e rt) iti podobno; zelenjava, satljti in njihovi izdelki z Odgovarjajočo stransko delavnostjo, od tega: sveiu in posušena zelenjava. plodovi stročnic, čebuli ek, suho tadje, gozdni sadeži, zelenjadni izdelki, sadni izdelki, sadni kis ter sadne in zelenjavno petke; ribe, od tega: sveže ribe. polži, gobe; alkoholne in brezalkoholne pijače, od lega: pivo, vinski kis in vinski kamen; živina in krmit, od tega: seno, slama tu knruznicn, Posloveni kin j a* je Petrlč Marija, Za prodajalno podpisujejo pobhišfenel zu podpisovanje podjetja in pa pošlo vodki nja Petrič Marija, vendar ta to v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojni h pravic. Prodajalno je ustanovilo podjetje s sklepom I )S 7 dne 20. Vil. dovoljenje ObLO Ravne nu Koroškem št. 330-21/62-3'3 i dne 24. XII. 1%2. Pro.daja v imenu iu utt račun podjetja. Itg 173/1-78 754 Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«. Maribor. Pri prodajalni it, 44 »Slivnica« v Slivnici 3 se i t briše Drobujak Marjan in vpiic Kukovec Anica, po-sluvodkinja. Hg 246/1-124 750 Besedilo: Veletrgovina »Prehrana.:. Maribor. Pri prodajalni 59 »Ljubljenka t, Maribor. Fochovu ulica se i/briše poilovodkinja Bračič Gabriela in vpiše Drobniak Marjan, poslovodja. Rg 246/1-123 751 Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«, Maribor. Pri prodajalni iHrana 7t v Mariboru. Cankarjeva 7 se izbriše poslovodja Ficko Jože iu vpiše Anto-lin Rozina, v. d. [joslovodkinje. H g 246/1-126 752 ttesedilo: Podjetje za visoke gradnje »Stavbni-.:, Maribor. Iz noslovneg« predmeta se iz.bri-Se izdelava projektov za vse nnšte-te gradnje. Poslovni predmet se razširi ie na projektiranje visokih gradenj, stanovanjskih zgradb, administrativnih in reprezentativnih zgradb, kul- turnih iti fizkulturnih zgradb, hotelov, letovišč in zdravstvenih zgradb, gospodarsko industrijskih Zgradb, t udu vodnih instalacij in kuuuii/.u-uije. i.nuku razrešitev poslovnega predmetu se vpiše tudi pri konstrukcijskem oddelku. lig 93/1-43 757 Besedilu: Gosti tisk o podjetje »Tabor«, Maribor. Vpiše se gostišče, gostilna - Tu-risU, Lovrenc nu Pohorju 107 z delov nitni mesti v Lovrencu nu fo-horjn, 261, i tU, 78 iu Ruta 24, ki se tiu ukvarjala z delavnostjo gostilne. Poslovodju je 1 uniezzi O tinti r. /.¿t gostišče podpisujejo pooblusčenci *u podpisovanju podjetju iti pa puslo->odja iu muzal Olmur, \eiidar lu le v mejah poslovanja gostišču iu njegovih samostojnih pravic. Gostišče jo ustanovilo podjetje s sklepom )»> z dne 15. XII. 1902, dovoljenje ObLO Munbur-Tubur št. 023-3J/62-0 i. dno 27. XII. 1962, Gostišče nabavlja živila iu pijuett za tekočo potrebe ter drug droben iu potrošniški material ter opravlja poste poslovnega predmetu v imenu in tiu račun podjetja, Rg 336/1-15 1'53 Besedilu: Založba »Obzorja*, Mtt-rilio r. Vpiše se pripojitev obrtne delavnice izdelovanje štatnpiljk v Mariboru k teuiu podjetju. Rg 22"/l-03 633 Besedilu: Poslovno združenje kmetijskih proizvajalcev in predelovalne iutlustrije, Murska Sobotu*. Vpiše se, da je v. d, šelu biroja Pujs Anton odslej šef biroju. Rg 218/1-11 75«! Maribor. 20. februarja i 963. Besedilo; Trgovsko podjetje »Tunine, Maribor. Izbriše se Skrjunc Junko in vpiše Poljaušek Silvo, novi namestnik direktorju, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja i enakimi pooblastiti. fig 37/1-30 736 besedilo: Založba »Obzorju«, Maribor, Spremeni se firma prodajalne, ki je odslej: Zalo/ha »Obzorja«, Muri-or, prodajalna iMnzikulije iu glasbila«, ki bo prodajala nu drobno po tehle trgovskih strokah: glasbilu, radijski umirati in potrebščine, ud tega: piliula, godalu, vse vrste turnim ric, kitar, iiiauduiiu, citer, harf. klaviaturni glasbeni instrumenti, tolkala, mehanične glasbene priprave, gramofoni, gramofonske plošče in pribor, strune, potrebščine iu deli zu vse glasbene instrumente, razne glasbene otroške igrače, muzi k ali je. notni papir, notni zvezki, potrebščine za pisanje not ter električni gramofoni; knjige in muzikti-lije, od lega: lastne publikacije. fig 227/1-65 732 £ Besedilo; Trgovsko podjetje »Planika«, Slovenska Bistrica. t/ poslovnega predmetu se izbriše prodaja na drobno po trgovski stroki: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, vpiše pa »e prodaja nu drobno po telile trgovskih strokah: tile ttt izdelki li plemenitih kovin; galanterijsko iti ba-/ursko blugo, od tega: galanterijsko blugo; pisarniški material, papir. pisalno in šolske potrebščine, ud tegu: šolske potrebščine ter semensko blugo. Rg 169/11-79 740 Maribor, 3. muren 1963. Besedilo: Trgovsko podjetje »Av-tomotor«, Celje. Vpiše se skladišče v Ptuju. Hudi-tia I, ki bo prodajalo na veliko po tehle trgovskih strokah: motoma vozilu, nadomestni deli in pribor ter naftni dri v u ti, mazivu. olja in masti. V, d. poslovodje je Golob Ivan. ki podpisuje v mejun poslovunja skladišča in njegovih samostojnih pra-vif. Skladišče ie ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 15. Ml. 1962. dovoljenje ObLO Ptuj št. OZ3-66/62-5 z dne 10. i. 1963. Skladišče posluje po poslovnem predmetu v imenu iti na ' ručun podjetja. lig 2' g 209iIV~2 741 Besedilo: Trgovsko podjetje »Avto moto r«, Celje, Vpiše se prodajalna v Ptuju. Uu-dina 1. ki bo prodajala tut drobno po telile trgovskih it roku h: motorna vozila, nadomestni deli in pribor ter naftni derivati," maziva, olja in masti. V, d, poslovodje je Golob Ivan. ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne in ujetiilt samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil DS pud-jetja s sklepom / dne 15, XI). 190;!. dovoljenje ObLO Ptui It, 023-66/62-5 z due tt), I, I903. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. lig 2I0/IV-2 742 Besedilo: »Imont«, industrija moti' lažnih objektov in Impregnacij*. Dravograd. Vpiše se obrat impregnacija. Vil* zenica, ki bo iuipregniral PT i*1 elektrod rogove, jamski les. krovne konstrukcije' iu ves ostali le-t. ki pride v pošto v /u impregnacije' Ob fa to vod ju je Krjuvee Vinko, lesni munipulant. /u obrat podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa obralovod ju obrata Erjavec Vinko, vendar iu le v ni'— juh poslovanja obratu iu njegovih samostojnih pravic. Obrat je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 27. XII. !%1, dovoljenji; Obl.O Indije ob Dravi z dne 6. IV. 19(j2. šf' ft2"-"/62-4I/2. Posluje po poslovnem predmeta in nabavlja sit rove drogove iu ostali les zu potrebe obrata« v imenu in na račun podjetja, fig 1QQ/III-39 št. 8 - 23. m. 1%3 URADNI UST LRS Stran 161 Besedilo: Interen ropa«; Koper, mednarodna špedicija in transport, Kope v. Pri poslov al nit i v Mariboru se firma odšle) glasi: Interen ropa . Koper, mednarodna Špedicija in transport, poslovalnica \ Mariboru. Rg 2S3/1-PJ ' 473 Besedilo: »IntereuroM«, Koper, mednarodna Špedicija in transport, Kopei'. I'ri «postavi v Prevaljah je nova firma odslej; Intereuropa . Koper, mednarodna špedicija itt transport, izpostava Prevalje. Rg 2L1VIII-10 467 Besedilo: »Intertrtiint-globus*, mednarodna špedicij« iji transporti ter skladišča, Ljubljana. Zaradi spreinembe firme tnatičile-ga podjetji m- vpiSe nova (trma tudi pri izpostavi v Gornji Hudgo-ni, ki se odslej imenu it1: Intcr-trans-globus . mednarodna Špedicija in transporti ter skladišča. Ljubljana. izpostava Gornja Radgona. sk rajiunn: »Intertrans-glo-lius1. Ljubljana, izpostava Ciornju Radgona. Izpusta v u posluje odslej po potrjenem poslovnem prednici«, po katerem v notranjem prometu opravlja DORle tuzemske šucdieije, prevaža blago po vsej državi^ z lastnimi in najetimi o v lomobili, preskrbuje tovore m draga prevozniška iiodjeljo v državi, opravlja pogod->ene kontrole kakovosti tu količini* blaga v notranjem prometu, naklada, razklada in preklada blago. gu skladišči in lirani: v zuna-n je trgovinskem poslovanju pu se izpostava ukvarja z mednarodnim cestnim transportom blaga, pa tudi z mednarodno špedicijo. Hg 114/11-4 743 Besedilo: Folu-optlikn podjetje »Aha", Maribor. Pri obrtni delavnici >Aba-Film-fotot, Maribor, Slovenska S se voiše Grnsniau Valerija, poslovodkinja. Rg 110/1-43 733 Besedilo: Gostinsko podjelje »Peca«, Mežica. Vpiše se mlečna restavracija Mežica. ki bo pripravljala in stregla s pecivom, mlečnimi izdelki, bonboni, čokolado, sladoledom, mrzlimi jedrni, brezalkoholnimi pijačami in prodajala, kruli. Poslovodkinja je Sipek Frida. Zu enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetju ia pa poslovodkinja Sipek Prida, vendar ta le \ mejah poslovanja enote iti njenih samostojnih pravic. Ustanovilo jo je podjetje sklepom DS ■/. dne 16. VIL dovoljenje Obl.O Ravne na Koroškem. št. 332-35[02-5/3 z dne 8. VIII, i%2, Restavracija opravlja gostinske storitve v imenu in ua račun podjetja, RS 97/111-32 73* Besedi lit: Obrtno podjetje *Sed-larstvo ia tapetništva«, Oplolaica. Vpiše se, da je v. d, direktorja Strnad Anton odslej direktor podjetja. Vpiše se Srebre Beno. računovodja, ki bo skupaj z direktorjem podpisoval vse finančne listine, Rg 24&II-II) 733 Besedilo: »Vinarstvo*, poduzeče za promet vinom i alkoholnim plčt-ma, Vinkovei, Vpiše se skladišče v Mariboru, Miklošičeva 4, ki lio prodajalo na velik« alkoholne in brezalkoholne pijače. Poslovodja je Fildjanovič Stanoje. ki podpisuje v mejah poslovanja skladišča in njegovih samostojnih pravic. Skladišče je ustanovilo podjelje s sklepom DS / dne 14. XII. 1%2. dovoljenje Obl.O Maribor-Center št. 023-(¿63-04^3 / dne 18. II. i'J63, Skladišče posluje po poslovnem predmetu v imenu in ua račun podjetja. Rg 388/1-3 744 Maribor, ti, marca (965, Izbrisi Okrutna fofipoaartka «niHia raiflisajo: Besedilo: Prevozno podjelje «Av-fouslugec, Celje. Zaradi pripoji h i- k Transportne» mu podjetju Prevozništvo«. Celje, Celje. I. marca 1965. Rg t 208'4 (.86 Besedilo: Trgovsko podjelje "sjel-ka<;, (iurnji grad. Zaradi pripojitve k Veletrgovini - Mercamri, import-export, Ljubljana. Celje. 11, marca t96T; Rg III 163/7 Si3 Besedilo: »Kino Sloga«, Kobarid. Zaradi končane likvidacije. Koper. decembra 1962. Rg K a 101/4 153 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vlilo Idrija«, Idrija. Zaradi pripojitve k Trgovskemu podjetju jVino Gorica-, Nova Gorica, K oper. 23. februarja I 963. Rg I a 236/7 k 726 Besedilo: Obrtna delavnica »Zidar*, Koper, Zaradi pripojitve k Stanovanjski skupnosti Koper, Hg Ib l»/2 SO4 Besedilo: Obrtno podjetje *Kovi-noservls«, Nova Gorica, Zaradi končane Hkviducijc. Rg I a 222''9 798 Koper, 6. marca Besedilo: Ljudska gostilna, Piše-ce, v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Ljubljana. 19, decembra 1962. Rg Y 64/4 218 Besedilo: »Krojašlvu«, šmarjeia, v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Ljubljana. 20. februarja 1163. Rg II 19V3 397 Besedilo: Jugoslovanske železnice — Železniško transportno podjetje, Ljubljana. Zaradi razdružitve in ustanovitve novih železniških transportnih podjetij v Ljubljani, Mariboru. Novi Gorici, Novem mesm in v Postojni. Ljubljana, 21. februarja 1963, Rg VI 923/9a k 6i>6 Besedilo: Tovarna strojll, Maj« šperk. Zarad! pripojitve k Usnjarskemu kombinat» >Konus<, Slovenske Konjice. Maribor. 23. februarja 1965. Rg M/IV-26 646 Besedilo: Obrtna delavnica »Izde-lovatnica štampiljk«, Maribor. Zaradi pripojitve k Založbi >Ob-/orja , Maribor. •Maribor. ¿6. februarja 1963, Rg 127*1-11 749 Besedilo: Centralna restavracija v izgradnji. Maribor. Zaradi pripojitve h Stanovanjski skupnosti Ivan Cankar». Maribor, Maribor, t. marca 1963, Rg 328/1-12 737 Register samostojnih zavodov Vpiti Tajništva IJud»ktti ua Durov ruilaiajoi Besedilo: Osnovna Šola. Vipava, Oddelki šole so tudi v Budanjah, Ložah. Slapu in Vrhpoljn. Naloga šole je. da daje šoloobveznim učencem svojega okoliša in odraslim državljanom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo ter jih v skladu / razvojem in potrebami dru/be razvija v osebnosti skupnosti. Šola je bita ustanovljena v prejS-njem stoletju, nima na akta o usta-n ovit v i, za io je Ohl.O Ajdovščina sprejel sklep), da se izda tej šoli ugotovitven» odločba, št. t-022-111962 ■/. dne 29. XII. t%2, Za zadeve in naloge šole je pristojen svet za šolstvo ObLO Ajdovščina, Organa Šole sta šolski odbor in upravitelj. šolo zastopa in zanjo podpisuje upravitelj I ca Nada Hoenigman. v finančnih zadevah pa še tajnica Šole Aleksandra Volk in učiteljica Anica Preprost. Ajdovščina, 3. februarja 1963. St. 2/1-022-8 414 Besedilo: Osnovna iola, Moravče. V sestav /avoda spadata podružnični šoli Peče in Vrhpolje. Stran 162 URADNI UST LRS St. 8 — 2S. III. 1963 Naloge zavoda so, da na Idejni podlagi socialističnega humanizmu daje vsem držav Ijauom oSnoVnti vzgojo in osnovno «plodno izobrazbo ter jili V skladu z razvoffiH in pot rekami socialist ifne d ružbe ruz-vija v osebnosti socialistične skupnosti. Ustanovitelj: ObLO Domžale z odločbo št. 022-k'63-2/4 z dne 4, I. 1963. /a Zadev o in naloge zavoda je pristojen svet za prosvelo in kulturo Obl.O Domžale. Organi zavoda mi: šolski odbor, ki'šteje 13 članov. '7-f lanski upravni odbor in upravitelj Šole Srečko Berlot. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo v mej alt pooblastil: .Srečko Berlot, Upravitelj šole, Janez \ res),, profesor in "IJpgomir Zadek, učitelj, Domžale, 6. februarja 1963. MI. 022-2/t>3-2'3 417 Besedilo: Osnovna šulu, Brdo — Šentvid. V sestav zavoda spadajo podružnične šole: Zlatu pitlje, QeŠojiee, Sentožbolt, K rasUj¡1 in Blagovica. Osnovna delavnost šole je: Osnovna vzgoja in izobrazba mladine, dopolnilna delavnost pa je: osnovna vzgoja in izobrazba odraslih. vzgoja in izobrazba manj nadarjenih otrok, glasbena vzgoja okviru glasbene šole v Domžalah in Šolska kuhinja. Ustanovile] j: (>]• I.() Domžale z odločbo št. 022-^63-3/4 z dne 4. I. 1963. Za zadeve in naloge zavodu je pristojen svet za prosveto in kulturo ObLO Domžale. Organ zavoda je šolski odbor, ki ga seslavijajo: Anton Mav. predsednik, Člani: Franc Cerar, Vinko Dolinšck, Luka Ccrur, Cilka Prislov, Mirko Piko, An tort Dolenc. K rane Burle, Jakob Tekavci Jelka Koniolar, inž. I''rune Blatnik, Niko J er titan. Martin Antlrejka. Miha Požar, Fran ju Blatnik, Marija Bugelj in 1'rajijo Bitenc. Upravitelj Šole je F ran j o Bitenc. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Fran jo BUene, uprav tlel j. ki zastopa ia podpisuje za zavod neomejeno: Kranja Blatnik, predmetna učiteljica, podpisuje neomejeno v odsotnosti in zadržanosti upravitelja kot namestnica; Marija Klopčjč, računov odkinja. podpisuje vse finančne listine in Majdo Lipovšek, učiteljica, sopodpisuie finančne listine v primeru potrebe. Si. 022-2/63-3/5 i88 Besedilo: Menzn internata višje gospodinjske šole. Grohlje pri Dom/a In It, Naloga menice je. da postreže dela vi epi in uslužbencem zavoda S toplimi in mrzlimi jedili. Menzn je bil (i ustanovljena hkrati t internatom VG3. kateremu je Obl.O Domžale izdal tudi d«vo|je-nje za opravljanje gostinskih storitev z odločbo št. 352-50/62-5/9 z dne 9, I. 1963. Za zadeve in naloge menze je pristojen npravni odbor internata VGS, ki je tndi organ nienze. Poslovodju nienze je liro-pot 1' rade k n. Menzo zastopa in zanjo ¡»odpisuje v Vseh zadevah upravnica in ti r-luita \ (IS Anica Šoti ur, sopodpis-niea v finančnem poslovanju je Francka Hropot, .Št. «22-4/65-2/3 4Kti Domžale, 14, februarja 196", Besedilo: Glasbena šola, Domžale-Mengeš. \ sestav zavoda spadajo oddelki v Mengšu. Dragomlji), Krošnji, Moravčah in Radomljah. Osnovna dejavnost zavoda je glasbena vzgoja na območju občine: dopolnilna dejavnost pa: pomoč pri glasbeni vzgoji na O&llovuili Šokih na območju ol)Č i lit' ter usmerjanje in vodenje glasbenih skupin pri Svobodah in kultu rnih društvih. Ustanovitelj: Obl.O Domžale z odločbo št. 02/1-2%5/t z dne 7. V. 1959. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svel za pmsveto in kulturo ObLO Domžale. Organ zavoda je 15-člunski šolski odbor, ki ga sestavljajo: Sink Franc, predsednik in člani: dr, Gašperju Franc, 1*0 v ž Ludvik, Lenič Jernej, K"un-stelj Alojz, Maličič Cene, Boglič Franc, Vidmar Jože, Peterka Pavel, Berlot Prečko. Gor j on Jože. (i liček Maks, F i is Silva. inž. Kebuta Franc in tlake Stane. Predstojnik zavoda je Slana ilabe, upravitelj. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Skute I lube, upravitelj, ki podpisuje v polnem obsegu, Anton Ravnikar, tajni k-računov od j a, ki podpisuje vse finančne listine in Silv« Flis, strokovna učiteljica, ki podpisuje kot sopodpisniea finančne listine zavoda v primeru potrebe. Domžale, 26. februarja 1%3. St. 022-2/63-2'3 616 Besedilo: Fakulteta za strojništvo, l.jithljaua, Aškerce v« 16, Temeljne naloge zavoda so: Vzgoja st rokovnjakov višje ill visoke stopnje ter strokovnjake s poglobljeno oziroma specialno izobrazbo. Fakulteta za strojništvo v Ljubljani je bila ustanovljena z zako-nom( z dne 24. VI. 1960 št. 01-753/5-60, Zu zadeve in naloge zavoda je pristojen sklad za šolstvo LRS, Organi zavoda so: Fakultetni svel, fakultetna uprava in dekan. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: dekan prof. ing. Struna Albert, v njegovi odsotnosti prode k an ing. Cernigoj Boris; po pooblastilu podpredsentku Šimenc Dragica. Vse finančne listine sopodpisuje šefinja računovodstva Rosina Nuša. kjublj a na-Cen ter, 12. decembra 1902. it. G/2-022-62 3336 Besedilo: Prireditvena poslovalnica -Feitival«, Ljubljana, Trg francoske revolucije 2. Temeljne naloge /uvodu so: Organizira v Ljubljani in na območju okraja izvedbe kvalitetnih opernih, dramskih, baletnih in operetnih predstav, koncertov. ful k lomili nu-stopov, razstav iu rt v ij; prireja poletne kulturne prireditve v Ljubljani po programu in z dotacijo, ki jo določa mestni svet Ljubljana; daje pobudo za naslajanje prikladnih umetniških det, ki jih nagrajuje. odkupuje in organizira njih izvedbo: izdaja svojim namenom il s I reza joče publikacije; vzdržuje stalne zveze s podobnimi zavodi v državi in v tujini zaradi medsebojne pomoči, izpopolnjevanja, sodelovanja in kulturne izmenjave. Zaradi oprav I j unja trii nalog lahko po potrebi ustanavlja ustrezne, »talne in začasne organizacijske enote. Ustanov itelj: MLO I .j ubij »na z odločbo št. 31(4 z dne 11. M. 1954, Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za kulturo OLO Ljubljana. Organa zavoda sta direktor iu upravni odbor. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: direktor Radovun Gobec, v njegovi odsotnosti pu tajnica zavoda Mar v Plemen itas. Vse finančuc listine sopotlpiáuje rnčnnovodkin j a Aulica l'rek. j .j a hI j a ña-Cea te r. |9. febr. 1963. Ši. (1-2/022-63 493 ^ Besedilo: Rudarski inštitut Ljubljana, Ljubljana. Aškerčeva 2li. Temeljne naloge Zavodu no: Opravlja /na ust veno raziskovalno delu s področja nioutanislike. proučuje možnosti in oblike praktične uporabe i/sledkov svojega znanstvenega in st rokovnega dela, objavlja izsledke svojega znanstvenega iu strokovnega dela. izpopolnjuje znanstveno raziskovalne metode in postopke, sodeluje pri pedagoškem delu. pri sestavIjanju učnih načrtov fakultete, sodeluje pri organizaciji in izvajanju študija lil. stopnje iu posebnih oblik študija za vzgojo, znanstvenega naraščaja in za izpopolnjevan je si rokov 11 jakov, sodeluje s sorodnimi in tujimi znanstvenimi zavodi iu organizacijami, prireja znanstvena in strokovna posv etovauja ler sodeluje z gospodarskimi: kulturnimi in družbenimi organ izuči jami. Inštitut je ustanovljen z odločbo fakultetnega sveta fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, št. 819/1 z dne 22. VI. 1962. ki jn je potrdi) IS LHS na seji doe 13. II, i'J6"i, Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za znanost I .ItS. Organi zavoda so: svet inštitutu, uprava inštituta iu di rektor. Zavod zastopajo in zan¡ podpisujejo: direktor dr, ing. Sloknn Karel. v rt j epi v t odsotnosti p>a tajnik instituta Kolenko Štefan. Vse finančne listine sopodpisuje računo-vodkinja Zupan Elizabeta. Ljubljana-Cr-nter, 23. febr. 1963. St. G'ZS-022-62 019 St. fi — afl. III. 1463 URADNI LIST LRS Stran 163 Besed i lit: Ljudska knjižnim, Ljnb-Ijana-Mostc, Zaloška Nalogu i: a vod« j''. d« izposoja leposlovne in poljudiio/nanstvnn« knjige v slovenskem jeziku in drugih jezikih od ras I itn brulrcm in mladini; vodi nadzor in skrb /u vso vrste knjižnic v občini ter j lin strokovno pomaga pri njihovem delu: zavzema se zn smotrno širjenje knjižnične mreže v občini in njen razvoj, V njen sestav spadata dve podružnici v Hrušk-I in J uri« It. Ustanov itelj: ()bLO LJubljana-Moste-PolJe, odločba (t. 01 1-30/62 z dne 31, \ 11!. t%2. /h zadeve in na» lote 7.uvoda je pristojen svet z« šolstvo, prosveto ¡11 kulturo ObLO LjublJaua-Mosie-Polje; (Irgan zavoda je svei knjižnice, k i šteje 7 članov, predsednik je Nap rudnik Zoran. Zavod zastopajo in /nuj podpisu- Jejo: upravnieu P rase l j Nada, hi« iliotnkurku v vseh zadevah; Finančne listine podpisuje šn uslužbenka Jeglič Tilka; v primera odsotnosti obeh pa predsednik »vet« \dpnidnik Zoran. Ljubljana.Mosle-Poljo, 9. febr. IfJf>">. Al. 032-1/63-3/1 484 Besedilo: ^Osnovna šola Vitle Pre- iarfeve, Ljubljana-Moste, Hn/ovi-ka t. Teme|jnfi naloge zavodu so: Daje šoloobveznim učencem svojega okoliša in odraslim državljanom osnovno v/joj o in izobrazbo in jih v skladu z itirvujem in potrebami drnibe vzgaja v osebnosti socialistične skupnosti. Ustanovitelj: ()bLO Ljubljana-Mosle-Polje / odločbo it. 02/2-01 -2' lfi z dno 7, IX. 1960. Za zadeve in nalogu zavodu je pristojen svet /ti Šolstvo, prosvefo in kulturo ObLO Ljubljana-Mosto-Pol jo. Organa zavoda sla šolski udbor in svet delov ne pi kolektiva, Z»vod zastopajo iti zanj podpisujejo: uprti vitel j Trobi* Štefan, pomočnik upravitelja in računovod-kinju Levu Irk Uredil. Ljubljana-M os to-Po I je, 27. febr. 1963. Št, 022-8/63-3/1 620 Besedilo: Zavod /h prluČevnnje lil zaposlovanji' delavcev »M nt o j uri, Staro selo itd, p. Koliarld. Naloge zavoda so: Skrbi za organizacijo stalnih oblik priučevanja in «»poslovanj« delavcev raznim Točnim In obrtnim spretnostim. Za Uresničitev pluvnili nalog se zavod !ahki> ukvarja tudi s proizvodnjo, vendar le v takem obsegu, ki je Iioireben za izpolnitev glavnih nalog oziroma prinčitve ali prekvali* lieirujn delavcev. Ustanovitelj; Zavod r.n zaposlovati je delavec v Tolmin, št. 67^2-63 i. dne 14. 11. 1063. Za zadevo in tja-lope zavod« je pristojen svet za ttelo ObLO Tolmin. Organa zavodu 'ta svet in upravni odbor. Za zavod pndpisujrita; Stih Ignac, "Pravnik zavoda; med njegovo od- sotnostjo pa čebokll Krane, računovodji zavoda. Tolmin. 20, februarju 1963. St. 022-8/63-2/15 682 Spremembe Tajništva tjuctikth odhorov r»ijjlaiaJo: Besedilo; Zavod za zaposlovanje deltvrev, Brežice. izbriše se Anica Jankovič in vpiše K r isti na Drobtiič, nova računo-vodkinja. Brežite, 11. decembra I'-*»- St. 7/62-3 3570 Besedilo: »Kuotuost«. Invalidske delavnice, Ljubljana, Gnsposvelskn cesta ¡7. Izbrišejo se tile obrati: Dole pri Moravčah — žaga in mizarstvo, tapetništvo, Krttščc pri Moravčah in obrat llnmec - tapetništvo in usnjena galanterija, St, G/ZS-022-63 «5 Kesedtloi Inštitut za biologijo, Ljubljana. Aškerčeva iS. Zavod /nsmpajo in zanj podpisujejo odslej: v, d, ravnatelju prof, dr. Hubert Pehaiii. v njegovi odsotnosti p« tajnik Miran Svetina, finančne listino sopodnisuje računo-vodkinjti Martina Itak, St. (. j, Nova Gorica, De!pino\ a 21; prodajalna mleka in mlečnih izdelkov poslovalnica St, Nova Gorlen. Prvomajska l^i prodajalna mleka lu mlečnih izdelkov poslovalnica šl. 3. Nova Gorica, IX. korpusa, in prodajalna mleka in mlečnih izdelkov — poslovalnica št. J, Šempeter, ki booo poslovale po potrjenih pravilih zadruge. Koper. 23, februarja 1963. Za d r I a 24/25 72? Besedilo: Kmetijska zadruga, Po. Ije pri ljuliljnnl. Izbriie se Cvetkovič JoŽe in vpiše Razpotnik Jože. novi direktor. Ljubljana. 5. februarja 1063. Zadr I 16/11 5tS2 Besedilo: »Lovecc, lovska zadru, ga /. o. j.. Ljubljana. Vpišeta se Ttirk Ivan. komerrial-ni direktor iti Sok Franjo. predsednik lovske zadruge, ki podpisujeta v odiotnoili direktorja, Ljubljana, 26, februarja 1965. Zadr I 51 '34 712 Stran 164 URADNI LISI LRS Si. S — 28. III. 1965 Besedilo: Kmetijska zadruga, Črcnšovci. Izbriše se upravnik Maučec Franc in vpile Kolarič Jože, direktor, ki bo podpisov»! samostojno po zakonitih določbah in pravilih zadruge, Maribor. 5. marca 1963. Zadr 159'I-41 761 Izbrisi o k rri 7 n n gospodarska *nd KCa raz£»j&aJO£ Besedilo: Kmetijska gozdarska' poslovit« zveza, Sežana. Zaradi končane likvidacije. Koper, 2). Februarja 1963. Zadr [h 82/18 729 Besedilo: Vrtnarsko zadruga, Maribor, Zaradi pripojitve h Kmetijski zadrugi Ruie. Maribor, januarja 1963. Zadr 143/1-J 7 120 Dražbeni oklici 1 124/62 3252 Dne 18. maja 1963 oh 18,(5 bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin vi. št. 125 k. o. P od gorica: I. skupina: pare. št. 722/1, travnik, pare. št. 722/2. njiva, pare. št. 722/3. travnik; cenilna vrednost je 75.375 din, varščina 7600 din. najmanjši ponudek pa 50.2'50din: IT. skupina; pare, šl. 725. njiv«; cenilna vrednost je 43.920 din, varščina 4400 din, najmanjši ponudek pa 29.2K0 H i ti ; III. skupina: pare. ^t, 726, njiva; cenilna vrednost je 48.180 din, varščina 4S00din, najmanjši ponudek pa- 32.120 din; IV. skupina: pare. Št. 730, vrt; cenilna vrednost je 56.000 din, varščina je 5600 din. najmanjši ponudek pa 37.353 din; V. skupina: pare. št, 723. njiva; cenilna vrednost je 31.650din, varščini 3200 din, najmanjši ponudek pa 21.220 din; VI. skupina: pure. Št. 724. njiva; cenilna vrednost je 30,649 din, varščina je 3100 din, najman jši ponudek pa 30.430din: VII. skupina: pa^c. št. 728, vrt: cenilna vrednost je 50,000 din. varščina je 3(XK)din. najmanjši ponudek le 20.W0 din: VIII. skupina: pare. št. 727. pašnik; cenilna vrednost je 22.815din, varščina je 2500din. najmanjši ponudek pa 15.210 din; IX. skupina: pare. š(. 729. hiša it. 16 z dvoriščem; cenilna vrednost je (1,550din, varščina je 120ftdin, najmanjši ponudek pa 7700din; X. skupina: na pare, šl. 729. tiiSa SI. 16, hiša z dvoriščem, šnpa — kozolec; cenilna vrednost je 13.000 din, varščina je (500 din, najmanjši ponudek pa 7500 din. Skupna cenilna vrednost za vseh deset skupin je 365.315 din, najmanjši ponudek zanje pa 241.543 din n rje v. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasili pri tem sodišču najpozneje na draSbi-nein narok ti pred začetkom dražbe, sicer se jih ne bi moglo več uveljavljati glede nepremičnin samih v škodo zdražitelja, ki jc ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo uu družbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Domžalah, . dne 13. murca 1963. J 889'62-17 ' 3348 Dne 9, maja (963 ob ifl. ori ho pri (cm sodišču v sobi št. 27 prisilna dražha nepremičnin v!, št. 53 k, o, Ciglence in Sp. Duplek seznam II. Cenilna vrednost je 1,881.033din, najmanjši ponudek pa (,254,035 din. Pravice, ki ne hi pripuščale draž-he, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer ne bodo mogle več uveljaviti glede ne-pemičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 12. marca 1963, J 1118/62-19 "349 Dne 14. maja 1963 oh 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 35 k, o. Melava. Cenilna vrednost je 358.068 din, najmanjši ponudek pa 238.712 dinarjev. Pravice, ki ne hi pripuščale draž-he, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede ne-pemičnin v škodo /dražite!ja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uranni deski sodišča. Okrajno sodišče v MeJe po pok. ilajdner Mariji, hčerki Matije roj. Mauko, kmetici. rojeni 2. IL 1«'H> v Plilvieah, nazadnje stalno stan. Pili vi ca 20. ki je umrla 4. II. 1963. Kot dediči bi po zakonu prišli v postov zup. sestri Mandl Johana ter Saj ti Cecilija, kot volilojemniki pa otroci teh dveh ter se otroci Probsl Matilde, Vsi li dediči se nahajajo v inozemstvu. Tako se porivajo Mandl J oh u na, Sujtl Cecilija ter otroci Mandl Johane. Karel, Frane in Ivana ter event. .še drugi, njeni otroci ter otroci Najti Cecilije, Franc, Jože, Jožefu in Rom ter event. se drugi njeni otroci ter otroci Prpbts Matilde. probst Franc, Marij«. Ivana in event, Se drugi, tla podajo svoje izjave temu sodišč« v roku enega leta po objavi tega oklica. ker bo sicer sodišče zap. obravnavo končalo na podlagi izjav postavljenega jim skrhntka. Okrajno sodišče v Gor. Radgoni, dne 9, marca 1963, O 286/62-6 t 2801 Scher Nicolo pok. Tomaža, kmet upok, iz Pobegov pri Koprtt S? jo irmrt 31. IX. P>62 brez oporoke. Do dcdišeiiif imajo pravico Denonte Nikotina inj Scher, Scher Pletro in Scher Josip vsi nekje v tujini, ki naj se priglasijo sodišču v enem leta od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Kocjančič Jože, uslužbence tega sodišča. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Kopru, dne 9. marcu 1963. O 271/62-7 5t)?0 Benrik Katarina, hči SerjaSa Mihaela, roj. S. VII. 1888, kmetica iz Dolge vasi ¡45. je umrla dne 10. XI. 1962 v Dolgi vasi brez oporoke. Dedinja je med drugimi tudi Fe-renci Marija rojena !ien< ik 1921, gospodinj« na Madžarskem. Slednja in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se v enem lettt od le objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska Obravnava opravila na podlagi izjave skrbnika Kovačiča Irancu, krneti iz Cenlibe gorice 168 in na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče ruzpolagalo. O 272/62-0 3074 Giinc Mihael, sin Franca, roj; 22. IX. lOOh. kmet iz Dolge vasi 67, je umrl 18. XI. I'>62 v Dolgi vasi brez oporoke. Dediča sta med drugimi tudi Gonc Franci roj. 1032, delavce in G8ne Jožef, roj. 1927, delavec, oba v Kanadi. Slednja in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščino se pozivajo, da se v enem letu od te objnve priglasijo sodišču, sieer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjave skrbnice Giinc Ane roj. Farkaš, kmetice iz Dolge vasi in na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo, O 22/63-0 3069 Horvat Urša. bči Raščnna Janeza, roj. 2. X. 188(1 v Moli Polani, kmetica i/ Male Potane 85, je umrla 6. XII. 1062 v Mnli Pol sni ter je zapustila oportjko. Dediča sta med drugimi tudi 1-iorvut Jožef, roj. 1009, delavec, neznanega naslova v Franciji in Vugrincc Kristina roj. Horvat. bivujoča v ZDA, Slednja in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sieer se bo zapuščinska obravnava opravilu na podlagi izjave skrbnikov Vtika Jožefa, kmeta iz Male Polnite 70 in Zerdinu Ignaca, kmetu i/ Male Polnite 00 in na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo. O 42'65-7 3072 Jozlin Andrej, sin Janeza, roj. 3. XI. 1887. kmet iz Dolge vasi 14, je umrl 13. XII. 1962 v Dolgi vasi brez oporoke. Dedič je med drugimi tudi Jozlin Jožef. rof. 1925. mehanik, bivajoč v '/DA. Slednji in drugi, ki mislijo, dn imajo pravico do dediščine. se pozivajo, da se v enem leta od le objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravita na podlagi izjavi- skrbnika Kcpela Janez«, kmeta i/ Dolge vasi l6o in na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo. O 39/63-7 " "063 Šimonka Jožef, sin Jožefa, roj. 21. VII. 1054 v Urugvaju brez oporoke. Dedič je med drugim tudi Si-molika Jožef, roj. 1923, delavec v ZSSR. Slednji in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjave skrbnika Sabo Franca, kmeta iz Kapce 110 in na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče ruzpolagalo. O 41/63-8 ™73 Zalik Katarina, liči Kepeta Joiipa, roj. 18. 11. 1882 v PetiŠovrih, kmetica iz Trimlinov 5, je umrla 29, XII. 1962 v Tri mlinih ter je zapustila oporoko. Dedinji sta med drugimi tudi Horvat Katarina roj. ?,alik. bivajoča v Argentini i" 7,«lik Marija, kuharica na Madžarskem. Slednji in drugi, ki mislijo, da imajo pravico dn dediščine, se pozivajo, da se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjave skrbnika l.ebarju Štefana, kmeta iz Trimlinov 10 in na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče razpola- galo. Okrajno sodišče v Lendavi, dne 6. marca 1963. O 1440/62-7 2601 Dne 17. XI. '1962 le v Jeruzalemskem vrhu 8, p. Kungota, umrl Gaube Franc, preuzilkar. Napravit je pismeno oporoko z dne 14. XI. 1962. po kateri zapušča vse svoje premoženje Hrastu Stanislavu iri Angeli. Zapustnik je imel še eno hčerko Gaube Marijo, ki je umrla, vendar se ne ve ali ima kaj potomstva, ki bi bilo poklicano k dedovanju na podlagi zakona. Pozivajo se zafo vsi potomci pokojne Gaube Marije, hčerki* Franca, da se v roku enega leta po objavi tega oklica priglasijo pri tem sodišču zaradi morebitnega ii velja vi j j a dednih pravic. Po brezuspešnem poteku leg« roka se bo zapuščinska obravnava opravila in končala na podlagi izjav postavljenega skrbnika in podatkov, ki jih bo sodišče imelo v spisu. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. februarju 1965, O 55/63 23*8 V zapuščinski zadevi po dne 13, XII, 1962 umrli Kikl Tereziji razvezani Tttrk roj, Horvat, kmetici. Dravski dvor 21 pri Mariboru, se njen sin Turk Frane, roj. 192\ sedaj nekje v Argentini poziva. dH so » roku enega leta po objavi tega oklica /glasi pri sodišča zaradi morebitnega uveljavi jati ia svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tegu roku se bo zapuščinska obravnava nadaljevalo in končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo za-puSČiilskemtt sodišču Prt ' razpolago. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 19. februarja 1963. Stran 166 URADNI LISI LRS Si. S — 28. III. 1965 O 16/63-6 2517 Pri Okrajnem sodišču v Mariboru je v teku zapuščinski postopek po umrli Podvršnik Tereziji roj. Lo-renčič, gospodinji, v Mariboru, Irši-eeva 12, ki je napravila pismeno oporoko z dne 21. VI. 1960. Kot zakoniti dediči pridejo v poštev tudi 7«puslničina sestra I .orenčič Marija, ki živi nekje v Italiji, kolikor ni umrla, in /iipusiničini nečaki, tj. potopici zspuslničtnih umrlih bratov, katerih imen» in naslovi so nepoznani. ki naj se /(flanijo v roku «Deca leta pri tem sodišču zaradi uvel javljanja svojih dednih pravic, ker po sodišče »icer po preteku tega roka nadaljevalo zapuščinski postopek na podlagi razpoložljivih podatkov in izjave postavljenega jim skrbnika. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 25. februarja 1963. O «4V62-5 II« Vučlcifi Ana roj. Cornr, kmetica iz Moravee I" je umrla 21. X. 1962 in je zapustila oporoko. Ho dedj-ifine ima pravico tudi njena hčerka Vučkif Vilma iz Moravee. sedaj nekje v Ameriki, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od tc objave. Dedinji j t- postavljen za skrbnika Novak Jožef, cestar. Stihi vrti. Po fireteku enoletnega roka ho opruvt-o sodišče zapuščinsko obruvimvo na podlagi izjave postavljenega sk rb-nika in na podlagi podatkov, ¡i katerimi ru/.polaga. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne januarja 1963, O 6R/63-4 3076 Sukif Rnzalija roj. Kerec, kmetica iz Sulmcev 21 je umrla 26. I, 1963, brez oporoke. Do dediščine imajo pravico tudi njeni otroci Su-kič Vinee. Sukič Marija in Snkič Prane, vsi iz Sulincev, sedaj nekje v inozemstvu, ki naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen z.a skrbnika Mihnlis Jožef, kmet iz Sulincev. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodiSče zapuičlnsko obravnavo na podlagi Izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 12. marca 1963, O 8-W62-* 3397 Snkrč An« roj. MiholiČ. gospodinj* ¡7 Murske Sohote, MUdinska 24, je umrla in zapustila oporoko. Do dediščine imajo pravico tudi njeni nečaki Mihotie Viljem. Štefan in HeU. vsi nek je v 7DA. ki naj se prigiasijn sodišču v enem letu od te oh [s ve. Dedičem je postavi jen r.a skrbnika Via j Frane, uslužbenec' ObLO Murska Sobota. Po pretek u enoletrteira roka ho opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrb- nika, in podatkov, k katerimi razpolaga. Okrajno tndiiče v Murski Soboti, dne 20. marca 1963. O SS/60-4 4028 Derlink Marija roj, Tavčar, kmetica, Cabrače 13, je umrla 29, marca 194") brez oporoke. Sin pokoj niče Derlink Tomaž, nekje v Ameriki so vabi, da v enum letu od to objave sodišču priglasi svoje dedno pravice ali postavi pooblaščenci) v tu-zemstvu, ker ga bo sicer pri zapuščinski obravnavi zastopal postavljeni skrbnik in lio sodišč« zapuščinsko obravnavo opravilo uit podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Skofji Loki, dne 29. marca I962, O 13/62-13 207) Ker/olj Ne/a, rojena (I. januarja 1M9S, kmetica iz Dolenjih Couikcv 27, posta in občinn Trebnje, je umrla 23. septembra 1961 brez oporoke. Sin /upustni» Knržolj Drago, ki živi v Nemčiji, naj se prtplusi sodišču v enein letu od te objave, alt pa postavljenemu skrbniku Finku Francu iz Gorenjih Ponikev, pošta Trebnje. Po preteku enoletnega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjavo postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. O 148/61-22 2072 Kaliiek Jože, rojen 4. julija 1896, krnel it Gornjega Medvedjega sela 2, pošta in občinn Trebnje ju nmrl 9. novembra 1961 in zapustil tri oporoke. Brat zapustriiku kaliiek Anton, ki živi v Kanadi, naj s« priglasi sodišču v enem letu otl le objave. ali pa postavljenemu skrbniku jcvniknrju Francu i/ Dola pri Trebnjem. poŠta Trebnje. Po prele-ku enoletnega roku bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na1 podlagi izjave postav lienega sk rli-niku in im podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 14. Februarja 1963, O UO'63-IJ 2192 Simonfič Janez, rojen 16, V. 1906, kmet i/. Senlruperln 43, pošta Setil-niperl. občina Trebnje je dne 19» VII. 1962 umrl in zapusti) «poroko, Sestra zapustnika Kune rojena Si-mončič Angela, ki živi v Franciji, nnj se priglasi sodiSču v enem lftil od te objave, ali na postavljenemu skrbniku Prahu Aleksandru iz. Sen t-rupertn, poslu Senf rnperl, Po preteku enoletnega rokn bo sodiiče opravilo, znpuSčinsko obravnavo na podlnjrr izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolafra, Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 16. februarja 1963. O 3.1,'62-n 23(9 Klsdnik Florjan, rojen 29. IV. 1SJ90 iz Mokronoga 90, polti Mokronog je umrl dne 22. maja 19<>1 brez oporoke, Zapustnikov sin Kladnik Vladimir, rojen lela 1916, ki živi v Ca-hoilovHški socialistični republiki, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave, ali pa postavljenemu skrbniki) Uljnnčiču Antonu, upoko-^ jencu iz Mok mnoga. Po pretekli enoletnega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika iu podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Trebnjem, diie 27. februarju 1963. Amortizacije Uvcoe ■* piiMopsnje t* amortuacno v rt rtu oi rut, katerih imetniki >e po/.ivijo, naj v ctstiam roku prlglaiij» tod lir u tvoj* PtlvlNi »Ie»t >« Sorto vrrrinotntc« tirekt«. m ne\vljavn* Hnp 733/63-2 2943 Na predlog H rezov nika Jožeta iz Ruš 16 bo razveljavljena zavarovalna palica Skupne zavarovalnice za okraj Maribor, št. 986,399 ■ st|-dom 40,110din, glaseča se na Hre-zovnik (¡reto linŠ 16, če je v 60 dneh po tej objavi nihče ne pokaže sodišču ali ne ugovarja zoper raz- . veljuvitev. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 8. marca 1963, K «izpiti Si. 110-1/62-2/3 3333 Komisija za usluihenike zadeve pri občinskem ljudskem odboru Domžale razpisuje delovno mesto načelnika oddelka za notranje zadeve. Kandidat mora imet! visoko strokovno izobrazbo Iri najmanj deset let službe pri organih /m notranje zadeve. Pismene ponudbe, kolkovane s ^Odin držav-1 ne takse, z opisom strokovnosti in dosedanja zaposlitve, sprejema komisija -za usbtžbenske zadeve ObLO Domžale 15 dni pO razpisu. Komisija za uslužbenske zadeve 3116 Komisija za razpis niesd direktorjev in komisija za' uslužbenske za-' de ve pri občinskem ljudskem odboru Lenart razpisuje!« tale delovna inesltt: 1. upravnika Lekarne l enari. Pogoj: diplomiran mrh, jih, in strokovni izpit; 2. upravnika Obrtnega podjetja >Klemos<. Lenari, Pogoj: inženir ke-vinske stroke in 2 leti prakse na i odi I ne m inentu. ali tehnik kovinske slrnkc in 3 leta prakse ria vodilnem mestu, ulj ekohomska ko-mereitilria izobrazba in 3 leta prakse na vodilnem mestu; 3. upravnika Kmetijske zadruge LenaH, Pogoj; agronomska, eko- St. 8 — 28. III. l<)i>1 URADNI LIST LRS Si ran lt>£ nomska ali veterinarska fakulteta s 3 Icia prakse, uli višja kmetijska, ekonomska ali komfroialna mila s 3 lt*l jirakse. ali srednja kmetijska ali r-kiuir>iit>kLft šola s i lel prakse, ali ni/ju kmetijska šola z deset let prakse na vodilnem menili; veterinarskega inšpektorja. Pogoj: veterinar z opravljenim strokovnim izpitom; 3. šefu odseku za notranje zadeve. Pogoji višja strokovna izobrazba, ali srednja strokovna izobrazba s prakso v delu organov za notranje zadeve; {>. šefa uprave /a dohodke. Posroj: višja strokovna izobrazba z daljšo prakso v fina ni it i službi; f. referenta za kontrolo dohodkov iz gospodarstva. Pogoj: višja strokovna izobrazba, ali srednja siro-kovnu izobrazba — ravnilo vodja z daljšo prakso v finančno inšpekcijski službi. , Pravilno kolkov um- v loge i Hv-Ijenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev ter zadnjim šolskim spričevalom oz. spričevalom o kvalifikaciji dostavite do 31. III. PWi3 na naslov: Občinski ljudski odbor Lenart. Hazpisna komisija in komisija za iislitžbenske zadeve Št. 242'1-bi 3552 Centralna tehniška knjižnica v 1 .jubljant razpisuje delovno mesto bibliotekar ¡a. Pogoj: fak nlletnu izobrazba. Prednost imajo interesenti z bibliotekarskim i/, p i to HI in % znanjem injih jezikov. Pravilno kolkov one ponudbe z življenjepis som vložite pri upravi ('entrut ne tehniške knjižnice. Ljubi jano, I om-Šičeva 711. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Centralna tehniška knjižnica. Ljubljana St. 177/1-63 3336 Fakultetni svet fakultete za arhitekt ii ro, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega tajnika. Pogoj : diplomiran ju ris t /. ustrezno p rak Plača po fakultetnem pravilniki) o delitvi osebnega dohodka, Pravilno kblkovaue ponudbe z življenjepisom vlo/ite v i-ijnišivu fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Ljubljana. Aškerčeva y I. Razpis velja do M), aprila l%3 po objavi. Fakultetni svet Št.*07't-63 2112 Fiikulleta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani razpisuje V oddelku /u kemijo na katedri za splošno Lemij, tehniko mesto asistenta; pogoj diploma 2, stopnje na odseku za kenuj. tehnologijo, prednost imajo kandidati / industrijsko prakso; v matematiino-fiiikalnem oddelku mesto asistenta na katedri, za ma- tematiko; pogoj; diplomiran matematik z večletno pedagoško prakso. Pravilno kolkovune prošnje z življenjepisom naj prosilci v lože v 13 dneh oil te objave pa tajništvu fakultete, LJubljana, Tomšičeva 7*1. Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Si, 4/>o/l-l>3 322? Fakulteta za naravoslovje in tehnologija univerze v Ljubljani razpisuje v oddelku za kemijo pri katedri za organsko kemijo mesto asistenta, pogoj: inženir kemije. Prav (in» kolkovanc prošnje z življenjepisom naj prosilci * lož« v 13 dneb od te objave * tajništvu takti I tete. Ljubljana, Tomšičeva T' 1. T-'akulteta za naravoslovje in tehnologijo St. i23/i 5o:r Svet inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije razpisuje J mest i sodelavcev v odseku za lovstvo in sicer eno mesto za inženirja gozdarstva in eno mesto /a inženirja agronomiji'. Zaželen je takojšnji nastop." Prejem!, i po prav iliuku n delitvi dohodka inštii ii ta. Kandidati nuj vložijo prošnje z Življenjepisom v 13 dneli od le objtive na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v I i u HI) a ni. Večna poi 30, p. p, 323. svet instituta Št, 63 2413 Konusi ju za razpis delovnih me^t pri Narodni banki i Ulj. centrali za l.i! Slovenijo rtizipuje natečaj za tale delovna mesta s Narodni hanki II it J — centrali Za I.U Slovenijo; t. samostojni svetnik za organizacijo poslovanja in sistem delitve osebnih dohodkov. Pogoj; i isnka si rokov na izobrazba z ustrezno prakso, V kreditnem sektorju: ). direktor direkcije za kontrolo tu uttalizo k rediiov 2. kreditni svetniki tu kreditni inšpektorji. Pogoj: visoka strokovna izobrazba z ustrezno ]»takso. V deviznem sektorju; 1. devizni referenti, 2. dev iziti kontrolorji. 3. pomočnik direktorju direkcije plačilnega prometa z inozemstvom, 1. šef odseka noslro dojtumentar-nilt ak ledilivov, 3. referenti za noslro in loro dokumentarne a k rediti ve. ti. devizni likvidatorji. 7, devfzuo-vnhttni blagajnik. Pogoj : srednja, višja in visoka strokovna izobrazita z ustrezno prakso in znanjem tujih jezikov. V splošnem odseku; t. strojepiske 2. kurir. Pogoj: pod lovko i — strojepiska I a in lb z ustrezno prakso. V direkciji računovodstva: 1, direktor računovodstva, referenti v knjigovodstvu, 3. režijski likvidator. Pogoj: visoka in srednja strokovna izobrazb« z ustrezno prakso, V direkciji tre/oija: 1. direktor direkcije. 2, števec. Pogoj: pod točko 1 — visoka st rokov na izobrazba z večletno prakso, pod lučko 1 — nižja strokotna izobrazba. Prejemki po začasnem pravilniku o razdelitvi sredstev za osebne do-dodke 'uslužbencev iu delavcev Narodne banke FLHJ. Prošnje z življenjepisom iu Opisom dosedanjega dela je treba predložiti personalnemu odseku Narodne banke FLRJ, centrale za Lit Slovenijo v Ljubljani« .Titova H v 15 dneh od le objave. Razpisna komisija At. 3/08-[i44*'h> 3+00 Na podlagi lfi4. do 174. člena statuta razpisuje višja ekonomsko komercialna šola v Mariboru tale delovna mesta učiteljev šole za predmet: I. ekonomika turizma — redno delovno razmerje, J. ekonomika podjetij - redno delovno razmerje, i. spoznavanje tehnoloških procesov - dopolnilno delovno razmerje. 7.a profesorja višje šole je lahko izvoljen kandidat, ki je do v ršit tis t rezni visokošolski |>ouk druge stopnje, poleg lega pa ima strokovna dela ler je daljši čas poučeval predmet ali uspešno vodil delo stroke in lina sposobnost za učiteljsko tlelo. /a jirctlavatelja višje Šole je lahko izvoljen kandidat, ki je dovršil ustrezni visokošolski pouk druge stopnje, obvlada probleme discipline ter ima izkušnje v praksi, in ima sposobnost za učiteljsko delo, kolikor za predmet ekonomika turizma tie bo kandidatov, ki tii ustrezali pogojem iz prejšnjih dveli odstavkov. je šola pripravljena nuditi kandidatom, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, možnost nadaljnjega iz-popolujetan¡a doma in v tujini v lil ristični stroki. Prošnji je treba priložiti, ustrezno naziv u za katergu se priglnša. listine o izobrazbi, življenjepis, seznam znanstvenih in strokovnih tlel. po potrebi tudi th-lu samo. ter listine, ki dokazujejo ostale zahtevane pogoje, prošnje, kolkovane s 3t) din. sprejema tajništvo višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru, Razlago v a ulica 1,4. 30 dni po tej objavi Višja ekonomsko komercialna šola, Maribor 3/06-56*!/63 330'» Svet višje ekonomske komercialne šole Maribor določa po zakonu o visokem ¿olstvu v l.K Sloveniji Stran 168 URADNI UST LRS St. 8 - 28. tU. 1963 (Uradni list LRS. št. 39'60) in po statuiu višje ekondomske komercialne šol t' v Mariboru r a / p i s za sprejem rednih in izrednih študentov v I. semester <1. letnik) višje ekonomske komercialne šole Maribor v Studijskem letu I963'64 v Tele oddelke: — v oddelek ¡tu sploŠljo komercialo. — v oddelek za zunanjo trgovino, — t oddelek za turizem in gostinstvo. — v oddelek za računovodstvo i» finance, — v oddelek /.a bančništvo. — v oddelek za transport in zavarovali je. Pogoji za vpis: 1. Na šolo se lahko vpiie, kdor je z uspehom končal: — ekonomsko, tehniško aH drugo strokovno šolo /a gospodarstvo in javne službe, ki pripravljajo ekonomiste s srednješolsko izobrazbo, tehnike in njim ustrezajoče strokovne kadre za gospodarstvo in javne službe (ekonomske, tehniške, kmetijske, prometne Šole, učiteljišča in podoone šole), — gimnazijo, 2. Na šolo se lahko vpiše luni, kdor nt končal ustrezne šole iz prejšnje točke, ¡mu pu popolno osemletko ali njej enako sol o ter najmanj irilelno delovno prakso in izkušnje v gospodarstvu, če uspešno opravi sprejemni izpit. Kot izreden študent se lahko vpise na šolo, kdor je v rednem delovnem razmerju, ali kdor iz drugih opravičenih vzrokov ne more obiskovati pouka kot ruden Študent, Pok za priglusilev (prijavo): Razpisni rok poteče 1. septembra 1965 za kandidate, ki imajo šolsko izobrazbo po 1. točki razpisa. Kandidati, ki morajo za sprejem v šoto opraviti sprejemni iepit, se morajo priglasiti najpozneje do 1. VI. 19i>3, če želijo opraviti sprejemni izpit v junijskem roku. sicer pa do 1. IX. 1065. Priglasitev (prijava); Prijavo zn sprejem oziroma vpis je treba vložiti kolkovano s 50din državne takse v razpisnem roku na višjo ekonomsko komercialno šolo Maribor, Raziagova ulica 14. V prijavi je treba predvsem navesti: a) osebne podatke s točnim naslovom. b) zadnjo šolsko izobrazbo. r)ynačin študija (reden — izre-denL č) oddelek Šole — specializacija Študija. d) organizacija, v kateri je zaposlen (za izredne). Prijavi jij (reba priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo (godno overjen prepis), b) iivljenjepis. t) priporočilo delodajalca s potrditvijo dosedanje zaposlitve (kandidati. kt so v delovnem razmerju in želijo študirali i/.red no), t) prazno dopisnico s točno izpisanim naslovom kandidata. Na priloženi dopisnici bo kandidat obveščen o izidu rnzpisu in o vpisu r šolo. Sprejemni izpit: Kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe, morajo opraviti sprejemni izpit. Na sprejemnem izpitu se preizkusi ali ima kandidat znanje iu sposobnost, da ho mogel z uspehom spremljati pouk na višji šoli. Sprejemni izpiti bodo 21. iu 22. junija 1961 in 20. in 21. septembra 1963, po programu za sprejemne izpite na VFKŠ, Maribor. Sprejemni i/pit naj pokaže kandidatovo splošno razgledanost, V ta namen je izpit Iz materinega jezika, matematike in osnov sociologije in družbene ureditve Fl.HJ. Kandidati, ki želijo študirati na zunanjetrgovinskem oddelku iu oddelku za turizem in gostinstvo, morajo opraviti še izpil i/, enega izmed tujih jezikov, ki se poučujejo na šoli (angleščina, nemščina, ruščina. italijanščina in francoščina). Podrobni učni načrt za sprejemne izpite je razviden na oglasni deski šole, na sedežih sekcij, okrajnih gospodarskih zbornicah ier pri delavskih univerzah. Izredni študij: Šola je organizirala izredni študij pireko sekcij izrednih študentov in to: v Ljubljani pri Društvu ekonomistov. Miklošičeva 4/11: v Celju pri Društvu ekonomistov, Kocbekova ulica; v Trbovljah pri Društvu ekonomistov; v Novi Gorici pri Trirovski Šoli. Delpinova ulica 17; v Kopru pri Gospodarski zbornici, Nabrežje P, Lumumbe 8: v Kranju pri Delavski on i verzi. Koroška cesta 15; v Murski Soboti pri Centru zh izredne slušatelje višjih In visokih šol, Kerenčjčevn ulica; v Novem mestu pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela: v Brežicah pri Delavski univerzi iu v Ptuju pri Društvu knjigovodij. Vso potrebno učno literaturo in učne pripomočke VEKS ima na zalogi m v prodaji založba »Obzorja*. Maribor, nekateri pa so v prodaji tudi pri iDobrt kujigii v Murski Soboti, pri >Naši knjigi t v Celju, pri »Cankarjevi zalo/hit v Ljubljani iu pri »tipk v Kopru. Prav tako 5ota vsako leto pripravi iu objavi v »Našem gospodarstvu* celoten pregled i/pitnega režima in izpitne snovi za tekoče Studijsko leto, sproti pa tudi vsa dopolnila in vse spremembe. Izredni študenti sami. ali njihovi delodajalci bodo morali ob vpisu v šolo plačati primeren znesek za kritje izrednih stroškov, ki jih trnu Šola zaradi brganizirauega dela z izrednimi študenti. Višja ekonomska komercialna šola, Maribor St, 110-1/65 5160 Na podlagi 21. člena zakona o javnih uslužbencih razpisuje komisija za uslužbenske zadeve pri občinskem ljudskem odboru Sežana prosto delovno mesto referenta za statistiko in analize. Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska Šola /. najmanj 2-letno prakso v statistično analitični službi ali priznano srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 5-letno prakso v statistično analitični Službi. Komisija ¿a uslu/beViske zadeve Poziv upnikom iu dolžnikom naj * danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo »voje obveznosti -209 Jerina Avgust, Dolenji Logatec 209, osebno izkaznico, reg. št. 54989 (Ljubljana). 2876 Jesen ko Valentin. Sentjošt 52. osebno izkaznico, reg, Številka 121895. . 5280 Jevni kar Katarina. Ljubljana, Zaloška 97, osebno izkuZiiico, reg. M. 56510/51. >281 Jost Igor. Ljubljanu, Mulgujevu 10, osebno izkaznico, reg, št. 416/60 (Lj ubij ana-Siika). 5559 jug Andrej, Gorjufo 19, zdravstveno izkaznico, ši. 164026, 3210 Junc Alojz. (Hočee ob Krki 53, p. Otofiec ob Krki, zdravstveno izkaznico, št. 483331 (Novo mesto), 5319 Jurič Miloš, Maribor, Knez« Koclju 18. zdravstveno izkaznico, štev. 032634. 3185 jusič Marija, Ljubljana-Sen t vid 108, osebno izkaznico, reg. št. I26~i2'i (Ljubljana). 2905 Kular Mu riju. Studenec 5, pošta Ivaiična gorica, zdravstveno izkaznico kmet, zavarovanja, št. 069617 (Grosuplje.). 3101 Kebe Jože, Ljubljana, Poljanska 19, zdravstveno izkaznico, št. OOol"^ na ime K»>be Jttrfiek, 3422 Kekec Mirko, Ptuj, Cankarjeva 6, vojaško knjižico. '3555 Kepe Štefan. Trimlini 27. p, Lendava. osebno izkaznico, reg, št. 51290 (M. Sobota). 2167 Kino, Domžale, Ljubljanska 61. evid, tablico za avtomobil številka Lj. 107-000, 2951 St. 8 — 28. TU. 1963 URADNI LIST LRS St ran !7l Kirič Zvonko. Maribor, llozinova 12, osebno izkaznico, reg. številka 57763. _ 5184 K itak I rane. Mlekarna, Sinu rje pri Jelšah, osebno izkaznico, reg. št. 66(199 (Celje). 2877 Klasinc Barbara, Stnrolince 25, p. Cirkovce, osebno izkaznico, reg. št. 3196. 5404 Klavora Boris. Bled. Zeb-ška 25, Železniško mesečno vozovnico ^o relacijo Lesce Bled Ljubljana, izdano 1962 v I, esta h. 3540 Klemenšck Terezija. Logarska dolina 2, [i Solčava, osebno izkaznico, reg. št, 557 (Celje). >102 Kline Marija. Znlec 120, osebno izkaznico, reg. št. 32657. 2981 Knez Vladislav, Šmartno v Rožni dolini 16, delovno knjižico, steiil-ka 323866/5231/51, 2982 Knok Viktorija, Plodržnica I, p. lakobski dol, zdravstveno izkaznico kmet, zavarovanja, št. 330008. 3)85 K obal L anka. Prebold m, spričevalo kvalifikacije trgovskega pomočnika. izdano v Celju. 2183 Kobal Zvonkit. Ljubljana, Devin-ska 5, zdravstveno izkaznico, štev. 088284 (Ljubljana). 28"S K obale Ignac, /¡če, zdravstveno izkaznic«', šl, 155462. 2984 Koetitar Vida, Ljubljana, Struje-va 5, osebno izkaznico, reg. številka 20241/30 (Ljubljana). 2935 Kočevar Ivanka roj. Vrli. Si narota 14. p. Stari trg pri Ložu, delovno knjižico, reg, šl, 177. ser. številka 440573. 2649 Kiidrič Franc. Jesenice. Rupar.ie-va s zdravstveno Izkaznico, številka A-037128 3403 Kodrun Maleja, Cma 22 na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 436940 (Maribor). 2906 Kohek Sto n ¡slu v. Stična 2. pošt H Ivančmi gorica, osebno izkaznico, reg. št, 41986 (Dolnja Lendava). 290? Kutiir Vladimir, Vitna vas 1". n. H i zel ¡skn.' delovno knjižico, števil ka 445655/51 7. 3|25 Kolarec Milan. Laško 24, osebno izkaznico, reg. št. 15P48. 2985 Kolorič Stanko, I jubljnna, T"ru-I >n r jeva so. delovno knjižico. ^21t Končititi Albina. Ljubljana. Vide Pregareeve 53, osebno izkaznico, reg. SI, 5(1786/31, 3)30 Korbes Matilda. Boštjan 24, pošla Dravograd, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja. 2920 Koren Nada. Trebča vas 11. pošta Dvor pri Žužemberku. zdravstvena izkaznico, šle v, 2*6362 (Novo mesto). 5320 Koren Terezija pur. Sket, Ljubljana, Celovškn 43. ose lino izkaznico. reg. 91. KH93 M jubilan«). 2956 Korošec An'on- Ljubljano, Tnova 102, predvojaško kuj i'ico, izdane let,t 1033 3425 Kos K "tel, Celje. Delni ^ka 6. osebno izkaznico, roi:. št, 5755t in zdravstveno izkazllif-O. številka 429832 29S6 Ko' Karej Celje, Dravsko 6. vo-iaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Kalinovik. 298* Kostric Katarina, Lendavske gorice 417, zdravstveno izkaznico kmet. za^ a rov an j a. Številka 398866 (Len-iluvu). 2650 Košir Anton, Škofja vas 9, zdravstveno izkaznico, Št. 605594. 2988 Kosmeri Bojan. Ljubljana, Livarska 7, osebno izkaznico, reg, štev. 2269. _ 3245 K oš tal j Stane, Trebnje, delovno knjižico, šl. 5618 (Novo mesto). 3531 Koštoinaj Aleksander, Vojuik 38, osebno izkaznico, reg, šl, 5574. 2989 Kovač Vera, Slov. Konjice. zdravstveno izkaznico, št. 656685. 2990 Kovačevič Todor, Ljubljana, Akademski knlegij, indeks filozofske fakultete, izdan v Ljubljani leta 1961. 3137 Knvačič Droga, /imaricc 33. posta Sodra žica, osebno izkaznico, reg, št. 914 3. 5264 K ožje k Martin, Log 7 pri Brezovici, osebno izkaznico, reg. številka 118640. 3377 Koželj nik Ivan, Skorno 2, poŠta Šmartno ob Paki, osebno izkaznico, reg, št. 402'59 ('/¡igorje ob Savi). 14)10 Kranjčan Angelu. Bukovzlak 182, p. Teharje, zdravstveno izkaznico, št. 261724. 2991 Kranjec Elmer, Ivnnjševei 2, p. Prosenjakovci, orožni list, številka 230. 3356 Kristančič Marica. Koper, Gasilsko 2. delovno knjižico, številka 487790/590. 3081 Krivonog Ivan, Javorje 54, pošta (" rna. osebno izkaznico, reg. številko '»34. 5557 Križanec Jože. Trnovcc 4, p. Laporje, osebno izkaznico, reg. štev. 60198 (II. Bistrica). 5558 K rižnian Ivan, Brezovo brdo 14. p. Obrov, osebno izkaznico, reg. št. 23883 (Koper), 1462 Krnic Anton. Ljubljana, Titova 7, zdravstveno izkaznico, izdano na ZSZ Del v in t, 3|38 K rušič Martin, Celje. Stunetova 22. osebno izkaznico, ccg, številka 13267. 2992 Kr/an Cecilija, PtrSenbreg 6, pošla Globoko, zdravstveno izkaznico, šl. 552349. 2651 kudrič Vera por. Skoči r, osnovna šola Dre/niča, p. Kobarid, diplomo št. 11. izdano za leto 1957/58 od učiteljišča v Tolminu. 2527 Kukovico Slojon. Šoštanj. Koroška 36. zdravstveno izkaznico, S te v. 7111. 3056 kukovica Francku> K resnice 30, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 087032. 3341 K n min Franc. K rog 189. p. Murska Sobota, osebno izkaznico, reg, -t. 3636 iMurska-Sobota). 3359 k ti raja Marica. Ljubl jana, Lesna indust rija >Liko<, zdravstveno izkaznico. 3212 K ure j Jože. Jeienca "'6. p. Race, delovno knjižico, št. 12831), 3186 Kuretc Henrik, Zgornji Kašelj 70, p. Liubljoii i-Polje, spričevalo o pomočniškem izpitu iz živilske stroke, izdano v Ljubljani leta 1959. 2957 Kušar Peter. Celje, Malgejeva 14. osebno izkaznico, reg. št. 90272. 2993 Kvas Vinko, Cešenik L p. Dob pri Domžalah, delovno knjižico, št. 1953 (Domžale). 5139 Lanšček Stefan, Budinti 28, pošta Salovci, osebno izkaznico, reg, štev. 45705, 1004 Lavrič Marija, Ljubljana, Domžalska 30 (blok), osebno izkaznico, reg. St. 13400. 5424 I.avš Marija roj, Berger, Tržič, Koroška U, osebno izkaznico, reg. št. 5239 (Kranj). 556(1 Lebič Anton, Gorica pri štnart-nem 28, osebno izkaznico, reg. štev. 12482, _ 2994 Leček Greta. Šoštanj. Koroško 27, osebno izkaznico, reg, št. 1315 (Šoštanj). 3265 Lesjak Friderik, C.hure 56, pošta Sjuarjeta, delovno knjižico, reg. št. 622062 (Novo mesto). 3322 Lom bar Slavka, Park hotel, Bled. zdravstveno izkaznico, štev, 344416 (Radovljica) no ime Lombar Monika. 5124 I.under Ivan. Ljubljana. Zupančičeva 6. vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Boru — Srbijo. 3105 Mahkovtc Frančiška. I ¡nbljana. Streliška 12. osebno izkaznico, reg, šl. 10654/51 (Ljubljana), 5140 Maček Marija, Brod 25, Dolnji Logatec, osebno izkaznico, reg. št. 279. 3378 Maline Kristjan. Kojjcr. Kamnita 5, zdravstveno izkaznico, številka 796627 (Koper). 5409 Majcen Antonijo, Mengeš, Prešernova 4. osebno izkaznico, Teg. šl. 23 il81 (Kamnik). 3579 Majcen Elizabeta, Gornja Radgona. Ljutomerska 1!, zdravstveno izkaznico. št. 401092 (Gornja Radgona). 764 Maje Janez, .Kuzma 113, osebno izkaznico, reg. št. 24443. 2921 Majerič Ivan, Celje, Trnovi je, zdravstveno izkaznico, številka 414985. 2995 Mflkuc Alojz, Ledine 15, p. Nova Gorica, propustnico, 5t, 13112. 5562 Molnčtč Ernest, Kančevci 24, pnitn Križevci v P rek mu r ju, zdravstveno izkaznico, št. 574578. 3363 Morinič Hilda, Vojnik 15, zdravstveno Izkaz n ko, St. 620485. 2996 Mnrknvič I van, Maribor, Kneza Kočijo 18, zdravstveno izkaznico, št. 013470. "187 Marolt Anion, Zgornja Zadobrova 80, delovno knjižico, številka 231 M. 3282 Momlt Hilda. Koper, Srebrničevo 6. osebno izkaznico, reg, šl. (923 (Koper). ^266 MurŠnjak fuslin, Brdce nad Dobrno 25, oselmo izkaznico, reg. St. 63759. 2997 Martinii£ Franc, Dol 10 p. Borov-niča. osebno izkaznico, reg, št, 4"(>'>4 (Ljubljano okolica). 2879 Martinec Marija, Rodicfl 33. pošta Domžale, osebno izkaznico, reg. št. 11049 (Domžale). 3141 ■ ' r^ti 1 "2 URADNI LIST L RS St. S — 28. ITI. 1963 Martin ek V ¡klor, H ras toree, p. Ve < nje, zdrav .¡m no j. kaznico, 28b8 M t mak Joi.tT, Zalog r.u;l Lršulo 7. (vehiio i/knznico, reif. ít.503. 299s Mntko RrunO, Trbovlje, Ccče 20, osebtio izkaznico, reg. št, 2!i4 t Tr-bov! je). >172 M.nisir Martina. I jubl¡ana, Mil-ÍOlsk-'ga 7 í ' b, zd ra i sireno i/ksi-nico, +<>~(V. i. . "5283 Mesarič Stanko. Novo mesto, Vr-hcveero 1 f. zdravstveno izkftjnlro, št. 4"'"Jj6 [Novo mesto). 5"23 Mrsié Ifcib, i ¡.ljHjana, ?.ibcrto-va 3. zdravstveno iskaznfco, štev. 12221". 3+23 Meze Mlad m. Ljubi;apa, Mose l'tiade 24. osebno izkaznico, reg. št. • 106987. 3213 M ¡klare Ciril, Polje 13. pompe-niškn spričevalo pleskarske in so-boslikarske široke, izdano leta I95">, ",426 Miklavčič Jo/e, Celje. zdravstveno izkaznico, št. 67016,'. 2099 Mikolj Iran, Brezovica 14, pošla Materija, osebno izkaznico, reg. št. 9437. 3411 Mtlharčič Aurelio, Sežana. Iga Grudna 3, osebno iikaznico, reg, št, 1225 (Sežana). 3083 Milharčič Jo/.e. osnovna šola. Slov. Gračišče. vojaško knjižico. 326? Mifalkovskt llarinos, Celje, zdravstveno izkaznico. št, 21901. 3000 Mitbant Alojz, Slovenj Gradec, Kopališka 15, zdravstveno izkaznico, z rlo/kom, št, 360862. 2721 MitrovnS Č. 2 i v ko. Ljubljana, \ P 2143/16. vojaško objavo, številka R-147243, izdano r Šentvidu pri Ljubljani. 3342 UoČtlntkar Milan, Moravče 9, osebno izkaznico, reg. št. 19(3 in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. St. 49-363, 342"* Močnik^Vincenc. Kranj, osebno izkaznico, reg. št, J2688 (Gorica). 3093 Mohar Pavel, Ljubljana, Prešernova V), delovno knjižico, številka 579827-W'O. >380 Molan Marija, Pielerje 32, pošta Zdole, spričevalo nižje gimnazije. 2048 Možina Miroslav. Prestranek 33. zdravstveno izkaznico, 770041 nit ime Mo/ina Zdenka. 119" Mudrinič Drogo. Ljubljana, Domžalska 20. zdravstveno izkaznico, št. 045^68 'T. j ii bij a na). 2908 Munih Branko, Izola, Vodovodna 2. propustnico, št. 37%9. 2922 _ Muranovic Mensur, Ljubljana.x Vtlharjera 12, zdravstveni izkaznici, n ei ime Mu m nov ič Seči na — žena in na ime Mu ranovic Kemal — otrok, izdane v I jahljani. 3057 Mura novič Mu min, Ljubljana, Cfiljevien 266. osebno izkaznico, reg. it. 250/62. 32(5 Murnik Marija. Ljubljana, osebno izkaznico, re?, št. 94931/31, "142 Mu s» r Rozali ja. Liti bi Jana. Hra-dpeketru 46, osebno izkaznico, res. Št. 9253 (Koper). 2880 Musii- Cojko, Ljubljana. 1 rg VIL kongresa, osebno izkaznico, reg. st. 133/607. 3216 Mu stil r Jo/.e, Ljubljana, Medvedova 4, osebno izkaznico, reg. štev, 16463. 5214 iN h t i ga! Anton, Veliki Cirnik 24, p. Šentjanž osebno izkaznico, reg. ši. 50980 ( I rbovije). >104 Namestnik Ivan, Ljubljana, tiraj-ska planota t zdravstveno izkaznico, št. 261588 (Ljubljani 293» Narobe loinaZ, Ljubljana, Prisojna 3, osebno i/ktiznico, reg. št. (2_2 (Ljubi j Hitu* j. enter). 2909 Nergo S; jepun. Gradiš', Jesenice, osebno i/kazitico« rejj. štev ilka 39, 5301 Ninčev tč Nikolu, Idrija, IX. korpusa 3, osebno izkaznico, reg. št, 12037. 33(i > Novak Janez, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 1725. 324ti Novak Josip. Novukovec 167, delovno knjižico, rpg. -t. 1233, 33H1 Novak Rajmund, Ravne, Podgratl 3. osebno izkaznico, reg. številka 61248. i 3238 No.vak Tomtslav, Sp. CI niso vi je 21. p. Šempeter, zdravstveno izkaznico. š|. 666696. 3tu) 1 Obrez Vulenlin. Velike Gorčice 12. osebno izkaznico, reg, sttvilka 0645048. 31MI2 O gore v c Vekoslav, Brežice. Gub-čeva 4, duplikat osebne izkaznice, reg. Si. 1*02 in zdravstveno izkaznico, st. 483325. 5145 Ograjen;ek Jože. Celje, Cesta na Dobravo 29, zdravstveno izkaznico, št. 610905. 3003 Ograjenšek Peter, Cel je, Cesta na Dobravo 29, zdravstveno izkaznico, št. 610893. 5004 Ogrizek Stanko; HoCko Pohorje 22. p. Hoče. osebno izkaznico, reg. št, 51733, 31,48 Osinuuovii"- Tajili. Jesenice, Javori nišku pot 59 u, zdravstveno izkaznico, -t. A-24*847. 33()2 Os red kar Jane/, Ljubljana. Majde Vrhovnikove 3t), osebno izkaznico, reg. št. 11230*). 33X2 OstrellC Slava, P en t j ur 75, zdrava stveno izkaznico, reg. št. 618430. 3005 Oitir Pavla, I/jubljana, *( rnnče 26, zdravstveno izkaznico, izdano r Brežicah. 2881 Pak Vida, Ljubljana. Medvedova 1. zdravstveno 'izkaznico izdano v Ljubljani in delovno knjižico, reg. St. 404, ser. št. 57584 (Cel je). 2882 Pančišin Julij. Šentvid nad Ljubljano 61, osehno izkaznico, reg. št. 63204/51, 33K3 Pur Terezija, Sostro, p. Dob rti nje. osebno izkaznico, reg, štev, 20463 (Murska Sobota), 3105 Pavalcc Terezija, Flekušek 16, p. Jakohski dol. delovno knjižico, St. 2545/649218. 5189 Par ič Male, Vr/elclo 24. roj, 50. aprila 1902 v Vrželili, osebno izkaznico. 32f Pav let ie Julijana, Koper, Tomšičeva 6, zdravstveno izkaznico, št. 738621. 2952 Pavlin Ivanka, Bukovica 31, p. Vodice, osebno izkaznico, reg. Št. "'475 (Kamnik). 2883 Fečilik Ana. Slatina 17, osebno izkaznico. reg. št. 35868. 5007 Pehar Janez. 1 umiše I. poŠltt Domžale, zdravstveno izkaznico, št. 906299. 3334 peklar 1'erdo, Varda 31, p. Lenart v Slov. gor,, potrdilo 0 stalni nesposobnosti. št. 19st izdano v Zagrebu. , 3190 Pc r ha j Rudolf, Videm 4r> p. Vi-dom-Dobrcpolje, diplomo št. 18, izdano od KGS v Cerknem. 2501 Perko Francka, šenično 26. jio.-l i Križe, zdravstveno izkaznico, šlei. 281033 (Tržič). 545H Perion Perditl&mil, Slav sinu 20, p. VitouitMci. usebno izkaznico, reg. ^t. 658659 (Celje), 2610 1'crtol |- rane, Izola, Sinureglievu 4, osebno izkaznico, reg. številka 20626 t Koper), 3239 Perttšič Alojz, Butoraj 16. po-lu Črnomelj, osebno tzkazničo, reg, s;. 21407 (NoVo mesto), 2656 l'es tel | Silvester, )zolu. Koprska 4. osebno izkaznico: reg. št. 299S9 (Koper).. 30e 1 Petaci Nikolaja, Kamnik. Jurčičeva 4, osebno izkaznico, reg. številka 216 (Kamnikl. 53-,j Petek Jože. GP Stavbenik Premije, osebno i/ka/nico, rt-;:, slev. 67724. 5085 Peterka Pav el, Drugotnel i 10, p. Domžale, zdravstveno izkazjaieo. izdano v Domžalah, 5059 Pctcrlin Jožica, Ljubljana, Vos-njakova 9, osebno ižku/uico, reg, st. 5979. 3144 Pet re Kari. ^ i tisk a gorica 26. o eb-uo izkaznico, reg. ši. 37H. 1 3008 Piletič Jernej, Gor. Slihadol 12. [i. Brusnice, zdravstveno i/kaznico. il, 303415 (Novo mesto). 3^4 Pinlar Franc, Ljubljana, šolska 5. osebno izkaznico, reg. štev. 13770' (Llubljaua). 3io6 Pintnrič Terezija roj. K rčar, Kopriva p. Ljutomer, osel no izkaznico, reg. številka 24675 tCaku-vec). 2613 Pinter Viljem. Frankolovo, zdravstveno izkaznico, št. 617539. 30, osebno izkaznico, reg. šl. |9451t' /50 (Ljubljana), 2885 Plaht^tnik Leopoldina por. Lajba-!ier, Celje. Teharska, idravstveno izkaznico, št, 054731. 5010 Plahultiik Miroslava, Cel je, I barska, zdravstveno izkaznico, Slev. 054752. 3011 Plaskan Stanko. Andraž 4, p. Polzela. spričevalo o pomočniškem izpitu iz radio mehanične stroke. 22/55, izdano v Ljubljani 510~ Št 8 ~ 38. til. 1963 URADNI LIST LRS Stran 173 Plesko Ivanka, Lesno brul je-viea 88, osebno izkaznico, reg. 5t. 52552 (Trbovlje). 5218 Pompe Branko, L j lililjuna, Rob-bovtt 20, osebno izkaznico, reg. štev. 707. " 5428 Porok Gabrijel, 1'odskrajnik 5, p. Cerknica, indeks elektro fakultete. izdan v Ljubljani. 3386 Pospeli Jože. kusez.e 74, vojaško knjižico. izdano od vojaškega okrožja Celje, 3017 Potočnik Antonija, Mežica, osebno izkaznico« reg. št. 4074. 3933 Praujič Jutiju, Dragu lovci, pošta Kulaši (LR Kosila), zdravstveno izkaznico. štev, 198740 (Novo me-stot, 5335 Pranju" Itn/a. Dragulovcj, p. Kulaši (1,11 Bosna), zdravstveno izkaznico. št. 257092 (Novo mesto). 5526 Praznik ar Helena, Neža 24. Trbovlje, zaključno spričevalo gostinske šole, izdano v Ljubljani 1, t962i 2886 Preinožu Dorolcu, Ljubljana. Kn-juliova 26. zdravstveno izkaznico, izdano v LJubljani. 5429 Pretnar Ivanka roj. Krničar. Lendava. Rudarska 54, osebno izkaznico, reg. Št, 68M9 (Lendava). 2738 Prigl Anion. Stara cesta 45, pošla Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 56726. 5505 .Prigl Antonija, Stara cesta 45, p. Ljutomer, osebno izkuznbo, reg, st. 19363. 5504 Primožič Valentin. Ljubljana Drušfvejia '20. potrdilo o znanju Prometnih preduisov. št. 222. 324~ Pukl Alojz.. I iuliljunu. Zaloška 82, osebno izkaznico, reg. St. 56516 {Maribor?. 2910 Puntat Jože, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 59, zdravstveno izkaznico. 5284 Pusa r Ma rija, L j ubi juna. Lakote lice 16, osebno izkaznico, reg, št. 934. 3387 Puser Stane, Celje, Ulica 29. novembra, zdravstveno izkaznico, št. A-609180. ' 3018 Pustotnik Miroslava, Znojile 5, p, Ceuišcuik, zdravstveno izkaznico, št. 290786 (Zugorje o/S), 3175 Pušavec (tizela, Hudo 5, posla križo, zdravstveno izkaznico, štev. 626097. 3415 Radi Vinko, Zgornje Pjrntce 70, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 21966 in zdravstveno izkaznico, št 381724, izdam v Vidmu-Krškem. 314? Radič Mirko. Bruslovčc 34. zdravstveno izkuzuieo. st, 31)4707. 5019 Ramičevič Mclnnedalje, Ljubljana ZGP, zdravstveno izkaznico, š<, 309103. 5430 Ramšuk Jožef, Šmartno v Rožni dolini, osebno izkaznico, reg. štev. 42077. 5020 ll.ipič Drago ljub, Ljubljana, Ub železnici II. zdravstveno izkaznico. Št. 772169 (Postojna). 2940 Rebernik Benedikta, Zgornja Kap-la 33, p, Kujilu, osebno izkaznico, ser. št. 0188.6j (Maribor). 2435 Kili ter Ruzaliju, Kamnik, Prešernova 7, osebno izkaznico, reg. štev. 95807 (Gornji grad). 3108 itojc Mat ija por. Cutiuun. I rziu 175, p. Mengeš, spričevalo začetnega strojepisnega tečaja. 5285 Ruzuiun Jutlila, Celje, Ronkovu 12 a, osebno izkaznico, reg. številka 18558. 3021 Rožič Ana, Loke 61, p. Črnomelj, knjižico za znižano vožnjo, št, 9696, izitauu od glavuegn «dbora zveze slepih v Ljubljani, 3527 Rožman Ivan, Maribor, Zrkoysku 20, zdravstveno izkaznico, številka 232004. 3192 Kupnik Marija roj. Zgavcc, Crm vrh 13, p. Crui vrli nad Idrijo, osebno izkaznico, reg. štev, 6989 (l.a-bin). 5505 Kus Mihaela, Pravnik 101, posta Loški potok, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 049371. 2792 Rus Majda, Preserje 55, p, Radomlje. osebno izkaznico, reg. šiev. 27 (Črnuče).„ ' 3148 Rušič Justina roj. Bizalj, Most na Soči 39, osebno izkaznico, reg. št. 9070 (Tolmin). 3125 Rutar Miljana por. Rednak, Orlo-vo ti. spričevalo večerne gimnazije za YlI.~V[ir. razred. 5248 Sadikovič Smajil, Kočevje, Trg 3. oktobra 21. zdravstveno izkaznico, št. 431160 iRcka). 2897 Sulkic Meh med. Ljjubljaun, Ambrožev trg 7, osebno izkaznico, rog, št. 139/55. 5249 Sankič Veleja. Ljubljana, Trnovski pristan 12, zdravstveno izkazu i co. 5386 Saričič Branko, Maribor, Cest« 14. divizije 51, osebno izkaznico, reg. št. 598-62. 3195 Savi Alenka. Ljubljana, Krimska 17, osebno izkaznico, reg. št, 115885 (Ljubljana). 2887 Sečkar Ignac, Odronci 359, poŠta Crenšovc.i, zdravstveno , izkaznico, št. 590924. 5165 Seljak Franc, Otulež 14, p. Cerkno, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, Št. 037784 in zdrnvst veno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 037786 na ime Seljak Silvo. 2660 Sevšck Neža. Orehovica 40, pošta Šentjanž na Dol,, zdravstveno izkaznico, štev, 555279 (Videm-Kr-ško). 5087 Sunončič Angelo, Dol. Bostanj, p. Boš tanj, osebno izkaznico, reg. št. 40192. 2793 Simonic Jože, Vojna vas 5, poŠta Črnomelj, osebno izkaznico, reg, št. 12451 (Črnomelj). 3528 Širše Milan, Trbovlje, Klek 34. vojaško knjižico (Butujnica), 3174 Sil.tr Antonija, Ljubi ju tia-Bezi» grad. Sto žice 6, osebno izkaznico, reg. štev. 620 (Ljubi jana-Beži-grud). 5543 Sitar Roman, Pcrnovo 13. p. Žalec, zdravstveno izkaznico, številka 172316. 3022 Sivko Vili, Sv, Marjeta 9. osebno izkaznico, reg. Šl. 68402. 3025 Skarlovnik Jožefa, Mislinja 159, osebno izkaznico, reg. št. 1091 (Slov. Gradec). 5088 Skcnderevič KusLm, Polena 17, p. Mežica, zdravstveno izkaznico, štev. A-160057. 2204 Sladic Jože. Pečice 2, p, Gabrov-ku, zdravstveno izkaznico kinet. zavarovanja, št. 0S9277 (Litija). 5109 fSladič Vilma, Datovlje 17, propustnico št. 1076 (Koper). 2503 Slatner l/idor, Brežice, Kajuliova 5, osebno izkaznico, reg, št. 656 (Brežice), . _ 2941 SlenicnŠek Vladimir, Celje. Plečnikova 29. osebno izkaznico, reg. št, 4647. 3024 Slivuik Franc, Spodnje Gorje 17, osebno izkaznico, reg. številka 15743/52. 3297 Smole Franc, Zubina 0, pošta Veliki Gaber, čekovno knjižico, št. 815451/836473, med temi en ček podpisan. 3288 Smole Majda. Šentvid 12. posta Ljubljuna-Šenh id, zdravstveno izkaznico. št. 026058. 3544 Smrke Marjan, Novo mesto, Komandanta Staneta 12. zdravstveno izkaznico, štev. 469220 (Novo Stoj. 1 5329 Sniukovič Martin, Podbočjo 61, osebno izkaznico, reg. štev. 16277 (Krško), 2606 Sojč Drago, Ljubljana, Strossma-jcrjevH. zdravstveno izkaznico. 3149 Soklie Primož. Sp, Gorje 62, p. Gorje pri Bledu, osebno izkaznico, reg. Št, 19350 (Radovljica). 3164 Sovič Srečko. Dražu vas 6. osebno izkaznico, reg. št, 186. 3025 Srdie Srečko. Loka 85 pri Mengšu, osebno izkaznico, reg. št. 6263 (Ros. Pelrovac) in vojaško knjižico. 2470 i I Stran 174 URADNI MST LRS St. 8 — 28. III. 1963 Srečnik Mirko, Celje, Resljcva 2, zd rav s t veno izkaznico, številka 643167. 3026 Stobcrnak K a rol ¡no. Prebold 99, osebno izkaznico, rej,', št. (il3*2. 2615 Stciuer Franjo, Mozirje "4. izkaz o šolskem uspehu in vedenju na ime Steiner Molita. 366 Steiner Miran, Ljubljana, Vegova ti, zdravstveno izkaznici. 3388 Stojtinovič Andjelko. CP Obnova . Izola, zdravstveno izkaznico. Ji. 2461/33. 3369 Stopa r Elizabeta, SIranice 99, osebno izkaznico, serijska številka 0666021. f2/ Stopar Marija, Lokve 38, g. Divača. osebno izkaznico, reg. številka 18333. ' 2924 Stožcr Ana, Maribor, Meljski brili 44 osebno izkaznico, reg. številka 350. 3i94 Strelec Martin, Markove« 49, osebno izkaznico, reg, številka 7236 (Ptuj). „ , 5062 Str II a d Feliks, Maribor. Pekel L osebno izkaznico, reg. it. 5367. 3193 Stnpar Leopold, Draška planota I, osebno izkaznico, reg. Številka 506. "'289 Snbotič Jovanka. Ljubljana, Haj-drihova 16, zdravstveno izkaznico, št. 14257-1. Sušuik Albina, Kamnik, Levstikova ulica, zdravstveno izkaznico, št. 200464 (Kamnik). 2616 Svatovšek Albert, 7g. Jezersko 24. zdravstv eno Izkaznico, ¿t. 525(57 (Kranj), 5270 Svetec Alojz. Leskovec 43. pošta Prugorsko, osebno izkaznico, reí. Št. 17369 (Pluj). 3453 Svetec Marija, Leskovec 43, pošta Pragcrsko. osebno izkaznico, reg. Št. 17368 (Pluj). 345(1 Svetel Frančiška, Arclin, p. Sko[-jo vas, zdravstveno izkaznico, štev. 429287. 3028 Svetetsek Simon. Kristan vrb 42, p. Podplat, osebno izkaznico, reg. št. 5SIS0 (Pol j ca ne). 2794 Svetličič Franja, Novo mesto, Ragovsku 12. osebno izkaznico, reg. št. 21085 (Novo mesto). 3330 Šalamun Tomaž, Koper. Nazorjcv trg 2, zdravstveno izkaznico, štev. 749495 (Koper). 2480 Šalcj Slavko, Drcšlnja vas 16, p. Petrovič, zdravstveno izkaznico. Si. KZ 17642J, 5029 Ščuka Jožef, Volčji grad 9, posla Komen, osebno izkaznico, rég. Štev. 684 (Sežana). _ 1902 Sehovié fted/cp, Ljubljana, Titova 52, indeks elektro fakultete 1'ni» verze v Ljubljani. 3451 Serbec Igor. Ljubljana, Videmska 7. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani, 3389 Šerdoner Ana, Zg. C nišo vi je 23, p, Šempeter, zdravstveno izkaznico, št. K -1735^2. 3030 še ruga Terezija. Maribor, osebno izkaz m iro, reg. 30723. "196 SknTar Jože, Maribor. TvrScva 26. zdravstveno izkaznico, Številka 898630. 3197 škurjot Marija, Vratji vrli 34, p. Apače, osebno izkaznico, reg, štev, 19107 (Ljutomer) na ime GrguriČ Marija. 5089 Skrbeč TotiČkn, Ra tež 29, n. lfriis-nice, osebno izkaznico, reg. Stcv. 25SttK (Novo mesto), 1531 Skrebljtk Adela, Ljubljana, Maja-rouova 18, osebno izkaznico, reg, št. 269161. 3290 škrlj Antonija, Zagorje t5, p. Pivka, osebno izkaznico, reg. št. 9719 (Postojna). 2926 Slander Liza, Celje, Cuprijska 15, zdravstveno izkaznico, številka 646049, 3051 Slibar Pavel, Ljubljana, Zakovice v a to, zdravstveno izkaznico, št, 292315, 5390 -Šneberger Jof.c, (Vije, Cesta na Dobravo 20, osebno izkaznico, reg. St. 671'. 3052 šparovec Jakob, Sela 13, p. (¡ro-stiplje. zdravstveno izkaznico, izdu-no v Croaitpljem. 2n«8 Štampar 'I c režij h, Grabe 27, pošla Središče ob Dravi, zdravstveno Izkaznico, št. 47S422 na ime Štampar Vladimir. 2N70 šteblaj Marija, Ljubljana, Orbi-čeva 33, osebno izkaznico, št. 111570' /34. 31 ti Štcrban Martin, Maribor, Panonska 4, osebno izkaznico, reg, štev. 1926. ..... "198 šictnor liliomir, Ljubljana, Viž-marje 219, indeks fakulteto za elektrotehniko, izdan 1959. lela v Ljubljani. ' 5291 Štrc Jožef. Škalcc 7, osebno izkuz-nico. reg. st. 22350. 3033 Štrlukar Anton, Pleše 10. poslu Šmarje, osebno izkaznico, reg. 5t. 55144, ( ;u52 Štros Martin. Stara Fužina 8, zdravstveno izkaznico, Stev. 260964 I Jesen ice) na ime štros Ljudmila. 2871 Štrukelj Stane. Ljubljana. Pokopališka ulica, osebno izkaznico, 3346 švere Zofija, Ljubljana, ¡Titova 23, osebno izkaznico, reg. štev. 673 (Ljubljana), 3220 1'uneer Ivan, Maribor, Smetanova 38 a. zdravstveno izkaznico številka 902001, 5(99 Taučer Roman, Ljubljana,' Haj-d rili ova 19, osebno izkaznico, reg. št. 31974. 5221 Ta v žel j Nad j a, Ljubljana. Zupančičeva 7, spričevalo o pomočniškem izpitu iz frizerske stroke, izdano v Ljubljani leta 1936. 5112 lelier Janez, Turniščc 16. i». Dob pri Domžalah, delovno knjižico, it. 638230/2902 (Domžale). 2911 1'eržnn Frane, Petrovče 59. zdrnv- stveno izkaznico, reg. št. ¡76199. >054 Tihelj 1 lenrik, Kranj, zdravstveno izkaznico, St, 3459K5 (Kranj). 30% Tivadnr Helena, l/ola. Kajiihovti 19. propustnico V S. St, 16736. 3165 FkalČec Lige, Pluj, Prešernov« 22. osebno izkaznico, reg, Številka 5039. ' 5166 Todorovlč Predrag, SGP Projekt. Kamnik, zdravstveno izkaznico, it. A-J24783 (Rrestovačka Banja). 2900 Tofant Viktor, Ljubljana, Cufar-jcvti 13, osebno izkiizuico, ser. ste*. 0737467. 3222 Tomaž Milan, Ljubljana, Gospodinjska 7, zdravstveno izkaznico, št. 018028. 5167 Tomič Lazar. Ljubljana, Sveto« savska 26, delov no klljizico, št, 95999 [K irrlovac). 5( 50 To m t ii c Ivan. Hrušica 25, p. Pod grud, osebno izkaznico, reg. št, 3ot0? (Sežana). 2928 Tominec Franc, Idrija. Kosovelova 53. zdravstveno izkaznico, štev, 72S555 (Idrija). 2149 TomSe Jože, Globočica »15, pošta krška vas, zdravstveno izkaznico, št. 605973. 2705 Toni Jožica. Ljabljana. Rudnik 48, osebno izkaznico, reg, št, 10728 (Maribor), 313t Tratnik Marija, Nove mesto. Partizanska 22, osebno izkaznico, reg. St. IM65 (Novo mesto), ^332 Trainier Terezija, Golili Isko 78. osebno izkaznico, reg. št. 2435. 5035 Trček Alojzija. .Vrhovcc (06, osebti" izkaznico, reg. številka 636fii/51. 5250 Trivfč V ¡dostav. Ljubi j a na-M osle. Ob Ljubljanici 17. delovno knjižico. št. 2S9551/25990. 3292 frpin Marija. Polaua 21. p. ltotc, delovno knjižico, št. 9177, 3200 Turnšek Alojz. Vojn i k 7. osebno izkaznico, reg. St. 41492. 3)136 Turnšek Ivan, Obrtno podjetje »Monter(, Dravograd, zdravstveno izkaznico; / 1896 Turnšek Ivan. Bulma gora tO. p. Loka pri Ztisint, osebno izkaznico, reg, St. 34)54 (Sombor). 2796 Tu Sar Albina. Ljubljana. Vide Pregareevc 4, zdravstveno izk«zni-co. it. 301917. 3391 IJpraviteljstvo osnovne šole Cir-kovce. p, Cirkovcc, (»krogel žig t besedilom: Ljudska republiko Slovenija. Osnovna šola Cirkovcc, obi" hin Pin j c, 2147 L rbaulja Jmlita. I.jubljana, Ccr-aetova 6. osebno izkaznico, reg, St, 309 fLjiibliana-Siškii). 2889 Uršič Marija. Celje — otok (5. zdravstveno izkaznico, številka 0SR2O6. 3037 Utenkar Jcltslava. 1 !rastni k 511. osebuo izkaznico, reg. štev, 119861 (Ljubljana). 2~24 Vadil ja l Mira. Materi ja vas 43, zdravstveno izkaznico. številka 229209. 3152 Verigust Štefanija, Celje, Ulica 29. novembra 22. zdravstveno izkaznico. št. 416686, 505« Verbič Marija, Ljubljana, Zvezna 5. zdravstveno izkaznico. Št. 52601 (Ljubljana), 3IJ3 Ver k Ludvik, Celje, Dečkova 52. osebno izkaznico, reg. št. 80999. 5039 V id n ček Stanko. Vodice 32. osebno izkaznico, reg. Št. 41083 in potrdilo o vojaški nesposobnosti^}*■' dann v Saraiovu. 339. Vitimajer Aloiziju. Zalog. n. Seru-[letrr v Savinjski dolini, delovno knjižico. S(ev. 563528/320, izdano ''t. Vili. 1959. 3040 St. 8 — 28. in, 1963 URADNI LIST LRS Stran 175 Vidmar Ali>in, Dol. Mraševo 2, p. Novo mest», osebno izkaznico, reg. ši. _"J4"'<> (Nov» mesto). 3333 Vidmar I .con. Slov. Javornik, Kidričeva 41, diplomo, št. 16, izdano od grad ličnega lelitiikiitua I.RS v Ljubljani. 3272 Vidonja Marija. F« varna perij a Mura . Murska SoIwt«. osebno izkaznic»! rčg, št. 38921 (Murska -Sobota). 5090 Vinipovšek Karel, Gornji l enari 57, p. Brežice, zdravstveno izkaznico, št. 528435 (Irbovljc). 29)4 ViSnar Ivan. Celje, Trnovlje 17". osebno izkaznic», reg, it. 1 654S. 3ii4( Vlali Katarina. Ljubljana, Zalog, blok (77, osebno izkaznico, reg. št. 50404. 3293 Vogrinoc Dragica, Haidose 23, p, Hajdlna, zdravstven» izkaznico. št. 265(42 (Pitij). 22% Volck Zofija. Ljubljana. Pod hribom 3(j. /tiratsUeno izkaznico, št. Ki7t!4> (Ljubljana). >114 Vončinu Jožica, Idrija, I lita Staneta Rozmana 5(, osebno izkaznico, reg. št. 1201. 5J4t Vrbif Vinko. Migojnice 93. oseb-nn izkaznico, reg. št. 251 Ki. 3IM-2 Vrhunc Jože. |up»lje ()U. p. Selcu nad Skotjo Loko, zdravstveno izkaznico. št. (22458. 2(75 \ tti-cj karoliua. Dra/a vas 3(>. osebno i/kaznico, reg. Št. 20572, 3043 Vučko Martin. Dolnja Bistrita 110. p. Crenšovti, delovno knjižico, šicv. 4A7I0V661, 2901 Wallis Hoiund. Maribor, Zrkovskn 20a, osebno izkaznico, reg. številka 59412. 5201 Zaje lltižu, Vevče 117. osebno izkaznico, reg. št. 50399,31. 3593 Za lok it r Ernesl. Ljubljana, Kers-itikovu 4. zaključno spričevalo osemletke, izdano v Rogaški Slali-ii t. ■ 3005 Založnik Idu, Orehovec, zdravstveno izkaznico. Si. (69015, 3044 Zamik Vladlboj, Ljubljana, Hav-barjeva >, osebno izkaznico, reg. Si. 17520. 3394 Zatlcr Jože. Du briška vas 10, p. f) plot ti i ca, zdravstveno izkaznico, št. 42"i3tMj in zdravstveno izkaznico, št, 2(iv]jicu, Prešernova 7, delovno knjižico, reg. št, Mit (Visoko, LR Uilll, 2504 Zobric Albin. Koper, Doge I )ebe t. osebno izkaznico, reg. Sie v, 544 (Koper). 5508 Zore Miloš. Ostrožno brdu 36, p Prem. zdravstveno izkaznico, st. K-245004, 5309 Zorznf Viljem, lične delavnice zu votla za gluho mladino, I j it bij ana, ztlruvstveno izkaznico, štev i I-ka (»91076. 5395 Zupan Ana. Vransko |5. stveno izkaznico, Šl. 176088, ztlrav-3046 Zupuiit Marija,- Libojc. /dravsive-no izkaznico, št. 7SI215. 5047 Zupane Pavel, Kamnik. SlreliŠk.i 1. osebno izkaznico, reg. št. 26H74 (Kamnik). 5153 Ziipanc Romana. Libojc, zdrav-siveno izkaznico. St, 159332. 304S Zupančič Mirko, Mala vas 7. p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico, šl. A-305806. 3251 Zibert Franc, Dobrič 6. p. Polzela, delovno knjižico, št. 493+, 5049 7,\rov ni k Marija. 1 Jubljana, \ od-nikova /cesta, zdravstveno izkaznico, št. 074599. 3294 tilnik Justina. Ljubljana, Krimska 15, osebno izkaznico, reg. štev. 45fi0, 3223 Zivčič Mihovi!, Ljubljana, Vodni-' kova (95, osebno izkaznico, reg, št. 40211. 5455 Zi/ek Štela it. Crenšovci 220, zdravstveno izkaznico, št. 3t>0084 na ime Žižek Angelu in zdravstveno izkaznico, Šl. 5600H5 na ime Zižck Ignac. 3169 Zmitck Ana, Jesenice, Cesto bratstva iu enotnosti 72, osebno izkaznico, reg, šl, 11853. 5224 Znidur Alojz, Celje, Cankarjeva 13, osebno izkaznico, reg. šlevtlka 68776. 3u%o ZnidurSič Ivan, O robi je 31, pošta -Šentjernej, zdravstveno izkaznico, št. 596151. ' 2951) Zokalj Miro. Ljubljana, Cesta na loko 4, osebno izkaznico, reg, štev. ,17093 (Videm-krško).. 3225 Zuuko Ivan. Maribor, Počehova "5, osebno izkaznico, reg. številka (28. 3202 Zunko Marija. Maribor, Obrežna 9. delovno knjižico, št. 38680, 3203 Zupec Ivanka, Is: 174, zdravstveno Izkaznico kmetijskega zavarovanja, Št. (>4~2N2. 5295 Zurbi Neža, Cljncc 16. p. Ljubljana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 30750 (I,j, okolica). 3115 Zvoke!j Angela. (Stranska vas 21, zdravstveno izkaznico, ■ izdano v Ljubljani, 5226 Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1961 s kratkimi izvlečki ¡z poročil AKTIVA PASIVA Poslavka (» Uio«ih d i si Postavka Zoewk (t tisoCLh din) Št. 99/65 KOMUNALNO PODJETJE VODOVOD. Kil AN J 656 I. Osnovna sredstva ^etlii n ja vrednost osnovnih sredstev . , , Sedunja vrednost sredslev skupne (torube II. Druge oblike sredstev H«nka in blagajna , kupci in druge terjatve........ £f»loge .............. Druga aktiva............ 595,800 12,957 26,501 40.552 25,540 3,94(> I, Viri stalnih sredstev Poslovni sklud , , ....... Sklad skupne porabe...... Ilozorvni sklad in drugi skladi . , . II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki....... Dobavitelji in dtuge obveznosti . Druga pasiva........ 430.542 4.701 7,707 220,158 35.825 9,965 Skupaj 708.B96 Skupaj 703,396 Podjetje je doseglo v letu 1961 219,505.000 din celotnega dohodka. Povprečno je bilo 60 zaposlenih. Vodja računovodstva: Herla Praček Predseduik u. o.: Viktor Zupan Direktor: Gustetj Peperko Stran 176 URADNI LIST LRS Si. 8 — 28. III. 1963 AKTIVA PASIVA Postavka 2ocitk (t tisočih din) Posta í ka ¿□unci (i t ¡su tili diu) St. 756/63 KMETIJSKA ZADRUGA, NAKLO 718 I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev . ■ , Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna Kupci in druge terjatve Zaloge Druga aktiva............ 76,649 15.0S2 10,709 48,013 21,092 14,563 I. Viri stalnih sredstev Poslovni s-ktud....... , Sklad skupne porabe...... Itezervni sklad in drugi skladi ^ , II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri ban.ki ....... Dobavitelji in druge, obveznosti , Druga pasiva......... Skupaj 186,910 Skupaj 66,337 13,774 2,104 35,337 58.224 12.714 186,910 Celotni dohodek zadruge je znašal 320,479.513 din, cisti dohodek pa 34,919.433 din. Gospodarski načrt je bil dosežen s 110.98 %, Povprečno je bilo zaposlenih 53 oseb. Vodja računovodstva; Ivan Zupan Predsednik -u. o,: Zdrav ko Cankar Direktor: Joža Resinat St. 627J1 I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev , . , Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II. Druge oblike sredstev Banka ia blagajna....... . . * Kupci m druge terjatve Zaloge.............. Druga aktiva............ GP >TEHNOCRAD<, LJUBLJANA, ZBASNIKOVA 26 1. Viri stalnih sredslev Poslovni sklad .... Sklad skupne porabe , 717 ti 1,463 33,721 21,778 234.413 78,081 42,796 Rezervni sklad m drugi skladi . . 11. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki .... Dobavitelji in druge obveznosti , Druga pasiiva ......... Skupaj , . . 312,232 Celotni dohodek podjetja se je povečal za 17,8 %, stroški poslovanja pa za 14.5 %. v tem ko se je povečal ustvarjeni dohodek za 23,3 %. Nu enega zapusle- Vodja računovodstva; Martin Kežmati Predsednik 120,331 27.881 7,331 55,202 200,41J 101,094 Skupaj , . . 313,232 nega odpade 1,83? milijonov celotnega dohodka. Povprečno je bilo zaposlenih 471 oseb ali za 11.3 % tnanj kol prejšnje leio. a, o.: Ivo Mutkovič Direktor; Marjan Si nI en ko PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PHUG, LJUBLJANA I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev . . . 86,041 Sedanja vrednost sredstev skupne porabe — II. Druge oblike sredstev Bauku in blagajna.........* 24.04S Kupci in druge terjatve................168,000 Zaloge..........................93,336 Druga aktiva................14,964 Skupaj 388,404 I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad........ Sklad skupne porabe...... Rezervni sklati tu drugi skladi . ■ II. Druge oblike virov sredslev Krediti pri banki .... . . Dobavitelji in druge obveznosti , Druga pasiva........ Sk upaj 708 99,936 5,262 8,300 49.39*5 189,9t>4 37.452 Podjetje je doseglo realizacijo s 68fS.000.000 din, dohodek s 173.000.000 din, čisti dohodek pa jev. Povprečno je bilo zaposlenih 207 oseb. 130 388,409 ,000.000 dinarjev Vodja računovodstva: Vinko Bencik Predsednik u. o.: Janez Kasteitc Direktor; Ing. Radoslav Čutar St. 151.63 INSTITUT ZA CELULOZO iN PAPlli. VEVČE 714 I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev . . . Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna Kupci in druge terjatve........ Zaloge.............. Druga aktivu........... . M t.805 16,979 36.378 1.440 2,464 I. Viri stalnih sredslev Poslovni sklad.....i > i Sklad skupne porabe , . . . , Rezervni sklad in drugi skladi . II. Druge oblike virov sredslev Krediti pri banki ..,/.,.. Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva........ Skupaj (69,271 Skupaj , 48.627 i 09.804 2.733 s. i o: 169,371 Inštitut je ustvaril realizacijo s 33,428.263 din. dohodek pa s 43,741.731 din. Neto proizvod na enega jslenegu je znašal 2.873.294 din. Povprečno je bilo zaposlenih 17 oseb. Predsednik u. u.: Lado Jrampuš V. d, direktorja; Vitkor Seniea zapo: Vodja računovodstva: Boris Cibic tz<3»)i -Uradni tlit LR a. - oimKtor in o