Iz šolske delarne. J|amen šolske delarne je, otroka poleg dušne izobražbe, katero naj mu da Ijudska šola, privaditi vsaj nekaterih ročnostij, katerih toliko potrebuje človek v življenji, vzbuditi v njeni veselje in ljubezen do dela; otroka vzgojevati tudi z delom in ga tako duševno in telesno čvrstega, izobraženega oddati javnemu življenju. Dokler delo ne sramoti človeka, ne moremo trditi, da šolske delarne treba ni, in če res v zdravem telesu biva zdrava duša, ne more biti nikakor napačno, ako otrok, mesto pohajkovati, postopati in lenariti okoli, dela in se uči v šolski delarni. Kaj ufcini lenoba, kaže nam zgodovina. Dokler so bili Perzijani, Egipčani, Rimljani i. dr. delavni narod, bili so gospodarji tedaj znanemu svetu, a ko so se polenili, propadlo je njihovo gospodarstvo. Kako daleč privede narod nede- lavnost, kaže nam dandanes Turčija. Narod omikati, duševno izobraziti, a tudi ohraniti mu sedanjo delavnost, obuditi pri mladini taisto, je in bodi naineu aaši šoli. Na deželi zapusti deček šolo z dvanaj- stim letom. Roditelji ga porabijo potem pri raznih delih, zlasti pa mu izroče službo pa- stirja. Kakšno pa je življenje dandenašnjih pastirjev? Dragi bralec, idi v poletnem času jedenkrat na oni kraj, kjer se pase vaška živina. Malokdaj — da, nikoli ne bodeš do- bil pastirja pri živini, zbrani bodo vedno in pri njih tudi še drugi otroci in tam poče- njali raznovrstne neumnosti in nerodnosti. Kakor za stavo pušijo ti tobak in igrajo, če denarja nimajo — za gumbe. Živina, sama sebi prepuščena, pase se svojevoljno in več- krat zaide v škodo, s katere jo pa zopet s preklinjanjem, rotenjem in tepenjem izženo. Pašniki so kraj, kjer se naša mladina posurovi — nauči onega zlega, katero se prerado šoli predbaciva. Ako bi se pa otroci vadili ta čas v delarni ter pri različnih, njihovim niočem nikakor ne pretežavnih delih dobili veselje do dela, gotovo bi tudi roditelji potem otroke silili v delarno in jih ne uporabljali prezgodaj za pastirje, gotovo pa ne pustili pobajkovati. Šolska delarna pa more vzboljšati tudi materijelno stanje naroda. Vsakemu je znano, da se poljska dela izvršujejo po letnih časih, veCinonia le v lepem vremenu. Ker so naše kmetije večinoma bolj niajbne, preostaja poljedelcu doknj časa, katerega je pred napravo železnic uporabil za vožnjo, pozneje z raznimi deli v gozdu. A to je v nekaterih krajih niinulo že popolnoma, v drugih pa bode gotovo tekom nekaj let. Ako šolska delarna le toliko učini, da si bode vsak kmetovalec napravljal zopet sam razno orodje, zlasti pa razno leseno opravo in ne kupoval vsega, uspeh bi bil dovoljen; če pa se pomisli, da se mladina izuri v šolski delarni toliko, da si pozneje z izdelovanjem raznih lesenih rečij za kupčijo, kakor okvirov, škatljic i. d. zasluži kak krajcar, da postane mladina ročnejša in pripravnejša za druga rokodelstva, postaue taista neprecenljive vrednosti, ona bode narodu jeden do sedaj nepoznan vir dohodkov. Poljedelstvo, sadjarstvo in izdelovanje lesene robe pokrilo bode narodu ves primanjkljaj in lehko bode zopet plačeval davke, lehko vzdrževal šolo, preverjen, da mu šola da omiko, a tudi blagostanje. V. Ribnikar — Dol. Logatec.