Cr


V'

Četrta

zbirka učnih slik

po podanih hospitacijah
krškega in litijskega okraja.

Izdal Ljudevit Stiasny.

c§b

Cena 1 K 50.vinarjev.

Samozaložba. — Tiskal D. Hribar v Ljubljani.

J\

Četrta

zbirka učnih slik

po podanih hospitacijah
krškega in litijskega okraja.

Izdal Ljudevit Stiasny.

_r^_


Cena 1 K 50 vinarjev.

yk

' >>u



0  ?0O ^3 blr(p

Samozaložba. — Tiskal D. Hribar v Ljubljani.


Predgovor.

Kako zelo so se udomačile hospitacije v krškem
in litijskem okraju, je razvidno že iz tega, da se je
priredilo v zadnjih dveh letih nič manj kakor 49 javnih
hospitacij. Že to kaže stremljenje učiteljstva teh dveh
okrajev po napredku v najboljši luči ... V to zbirko
učnih slik se je sprejel tudi J. B.-ev „ Imenik spisov
za mladino", ki bo vsem šolskim voditeljem sigurno
dobro došel. V razjasnilo učne slike „Pismo" pa se
je objavil tudi J. Levstikov referat „Spisni pouk na
višji stopnji z ozirom na praktiške potrebe vsakdanjega
življenja".

Tudi pri tej zbirki je prevzel jezikovno korekturo
gospod nadučitelj Janko Levstik v Zagorju, kar moram
hvaležno omeniti.

Izdajatelj.

I.

Imenik

spisov za mladino.

Sestavil J. B.

Skromno je sicer naše mladinsko slovstvo, a še tega
pičlega števila spisov za mladino nismo imeli dozdaj v pravem
pregledu.

Ako si hotel kupiti svojemu sinčku ali hčerki za pirhe
ali za božičnico  kako knjigo, si moral prebrskati vso
svojo knjižnico in prelistati precejšnji kup časnikov, da si
našel tozadevna knjižna naznanila. In koliko truda je pri¬
zadejalo marsikateremu učitelju, ko je izbiral knjige, ki bi
'se naj nakupile zašolarsko knjižnico!  Za katero starost
so pisane dotične knjige, kolika je njih cena, kdo jih je za¬
ložil, kje se naročajo — vse to je marsikomu povzročilo
dosti preglavice; a če se je naposled odločil za nekatera
delca, vendar še ni vedel, ali niso ti spisi morebiti že
razprodani.

Da se ta nedostatek kolikor mogoče popravi, namerava
podpisani v nedoločenih presledkih izdajati zaznamke o
slovstvu za mladino. V pričujočem imeniku so knjige raz¬
vrščene za tri starostne stopnje  učencev ter je
tudi pripomnjeno, ali je dotično delce morda že pošlo.

Z debelejšim in drobnejšim tiskom pa je povsod ozna¬
čeno, katere knjige se bolj  in katere manj priporočajo.

6

I. Nižja stopnja (5.-8. leto).

Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za naj-
nežnejšo mladino. Ljubljana. L. Schwentner. Kart. 24 h*

Knjižica obsega 6 listov, ki so le na eni strani posli¬
kani. (Prizori iz otroškega življenja, igrače, cvetice, sadje.)
Pridejani verzi se nanašajo na slike, n. pr. „Mucika na tleh
leži, če ne prede, pa nori; glej, le glej, da s tačico mi vloviš
igračico!

Primerno za otroke, ki začno v šolo hoditi.

Drobiž v podobah. Ljubljana. L. Schvventner. Navadna
izdaja 40 h. Leporello-izdaja (slike so napete na močni le¬
penki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani „Drobiž“,
na drugi pa „Naše domače živali") 1 '50 K.

Za najnežnejšo mladino in otroški vrtec.

Funtek Ant. Mladini za kratek  čas. Pesmice s
podobami. Založil A. Zagorjan v Ljubljani. Narodna tiskarna.
Kart. 1*20 K.

Poleg naslovne slike ima lična knjižica še 6 lepo barvanih po¬
dobic v 4°. — Vsebina: 1. Pred jedjo. (Otroci posedejo okrog mize, pes
in mačka čakata ostankov.) 2. Vesela vožnja na ledu. 3. Ptičje gnezdo.
4. Zidarji. 5. Kravi. G. Tuji godci.

Posebno priporočeno.

Knjižnica za mladino.  111. snopič. Goriška ti¬
skarna. A. Gabršček. Vez. 50 h. (Razprodano.)

Vsebina: a) Petdeset basni  za otroke. Zložil M. Hey. Poslo¬
venil A. Funtek. b) Iz mladih dni. Zložil A. Funtek.

Knjižnica za mladino. XV. snopič. Goriška tiskarna.
A. Gabršček. Vez. 50 h.

Vsebina: Zeleni listi.  Kratke pripovesti (21!) za otroke, stare
6—10 let. Po F. tViedemannu posl. Ant. Brezovnik. — Posebno se odli¬
kuje povestica „Kako se je Franček spravljal spat“ in črtica o „Sibi“.

Knjižnica za otroke.  Tiskal K. Prochaska, Tešin.
Založil 1. Giontini. 12 zvežčičev v 16° a 12 h.

Vsebina: l.Mati in sin. 2. Soseda. 3. Jurijče in Zorka. 4. Ivan
Hromeč. 5. Uboga družina. 6. Božje oko. 7. Vihar na morju. 8. Ne bodi

* Meh. = mehko, kart. = kartonirano, vez. = vezano.

7

radoveden. 9. Lahkomiselna prijatelja. 10. Ne vodi nas v skušnjavo.
11. Ubožni Tonče. 12. Otroci v gozdu. — Vsaka knjižica obsega 6 listov.
Na eni strani so kolorirane slike, na drugi besedilo (sila drobne črke!).

Naše domače živali. Ljubljana. L. Schwentner. Bros.

40 h.

Kolorirane slike iz domačega živalstva (osel, ovca, svinja, koza,
petelin, pes, krava, konj) brez besedila. — Za predšolsko dobo. —
Prekrasno.

Noetova barka.  Živalstvo v podobah s pesmicami.
Kolorirana izdaja 1‘50 K.

Za učenčke-začetnike. Vsaki živali je pripisano ime. Pridejani
verzi niso bogvekaj.

Otročičem v zabavo. Ljubljana. L. Schwentner. Na¬
vadna izdaja 80 h. Leporello-izdaja (slike so napete na
močni lepenki s platnenimi hrbti) K 1'50.

Teh 22 slik je povzetih večidel iz živalstva, in vsaki sliki je
pridejan verz, kakor: O, jelenček, pazi se ! Lovec skrito plazi se, puško
v roki on drži, da te ustreli. — Za učenčke-začetnike. — Prav primerno.

Pravljice s podobami.  Ljubljana. Kleinmayr &
Bamberg. 4 knjižice kart. a 20 h.

Vsebina: 1. Pritlikovec. 2. Dežela lenuhov. 3. Snegulčica. 4. Ro¬
binzon. — Besedilo okorno, slike brez umetniške vrednosti.

Pravljice s podobami.  (Večji format.) Ljubljana.
Kleinmayr &  Bamberg. 4. zvez. kart. a 60 h.

Vsebina: 1. Pravljica o Pepelki. 2. Obuti maček. 3. Rdeča kapica.
4. Trnjeva rožica. — Vsaka knjižica ima 6 slik in na dveh posebnih listih
besedilo. — Govori se o poljubih in o ljubezni; tudi 1 slika ni povsem
dostojna.

Sladki orehi.  Računski primeri v slikah in pesemcah.
Ljubljana. L. Schwentner. Kolor. in kart. izdaja K 1'60.

„Drobe naj jih injuživajo naši mladi računarji". (Štev. krog 1— 100)

Veseli otroci.  Ljubljana. J. Giontini. Meh. 60 h,
kart. 80 h.

Ta knjižica ima v 4" poleg naslovne slike še 6 barvanih slik in
6 pesmic: Srna. Na konjiču. Pri ribniku. Ubožni otroci. Pri peči. Na
ledu.

II. Srednja stopnja (8. 11. leto.)

Andersenove pravljice za mladino. Izbral in po¬
slovenil Fr. Nedeljko. S podobami. Trdo vez. 1 K.

Angelček.  Priloga Vrtcu. Urejuje A Kržič. Ljubljana.
Katol. tiskarna. Naročnina za 1 leto K 1'20. Letniki L—VIII.
kart. a 80 h, IX. X. XI. in XII. a 1 K.

Brezovnik Ant. Zakaj? — Zato!  Zbirka pravljic,
pripovedk in legend za šolo in dom. Trdo vez. 60 h.

Devojan M. Mladini.  Novo mesto. I. Krajec. Kart. 60 h.
Vsebina: 2 pesmici »Materino oko“ in „Mati“ ter šestero po
tendenci in izpeljavi dobrih povesti: 1. Hromi Juri. 2. Petričev Blažek.
3. Stanko. 4. Na sveti večer. 5. Sestri. 6. Božji dar.

Freuensfeld Josip. Venček pravljic in pripovedk. Celje.
Samozaložba. Tiskal D. Hribar. Meh. 50 h.

Vseh 11 pravljic in pripovedk je dobro zasnovanih in bodo
mladini v pravo naslado.

Funtek Ant. Prizori iz otroškega življenja.
Ljubljana. Nar. šola. 40 h.

Funtek Ant. Zabavišče slovenskim otrokom.
Ljubljana. Klein &  Kovač. Nar. šola. Meh. 50 h.

Gladke, preproste, prav otrokom umerjene pesmice.

Hubad Fr. Pripovedke za mladino. Ptuj. W. Blanke-
L, II. in III. zvez. meh. a 50 h.

V predgovoru se čita: »Odraslim pa in kritikarjem, če jih najde
ta knjižica, samo to: Namenjena je mladini!“ — In res, mladina jih
prebira slastno.

Knjižnica za mladino.  IV. snop. Goriška tiskarna.
A. Gabršček. Vez. 50 h. (Razprodano.)

Vsebina: »Dra goljubci“. Zbirka pripovedek, pravljic, basni,
smešnic i. t. d. Iz raznih jezikov zbral in priredil Podravski.

V. snopič.  Vez. 50 h. (Razprodano.)

Iz češčine in nemščine je prevedeno šestero povestic.

1. Dva sveta večera. 2. Snežni plaz. 3. Milutin Vidovič. 4. Re¬
jenček Stepanek. 5. Babičina povest. 6. Nekdanja jezerska naselbina
pri Ljubljani.

9

VI. — VII. snopič. Vez. 80 h. (Razprodano.)

Vsebina: „Razne pripovedke": 1. Dedov srd. 2. Tri rože. 3. Mar¬
jetica in kopriva. 4. Kraljevič Častiboj. 5. Dediči. 6. Mlinar in veter.
7. Kakršno posojilo, tako vračilo.

VIII. snopič.  Antona Martina Slomšeka „ S p i s i zbrani
za mladino".  I.Pesmi. I. snopič. Za srednjo stopnjo. Zbral
in uredil dr. J. Bezjak. 40 h.

XVI. snopič.  A. M. Slomšeka „Spisi, zbrani za mla-
dino“. Za nižjo in srednjo stopnjo. Odbral in priredil Jan. Ko¬
privnik. III. snopič Basni, prilike in povesti. 50 h.

XIX. snopič. „Slavoj in Ljudmila".  Milosrčna
brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o
živalih. I. del. Nabral in priredil Jak. Dimnik. 50 h.

Dvogovori med učenci in učiteljem o milosrčnosti do živali.

XX. snopič.  „Bogdančkova mlada leta' 1 . Svojim
prijateljčkom napisal L. Černej. 50 h.

V teli 30 poglavjih so nanizani presrčni prizori iz otroškega
življenja, polnega poezije. Starejši čitatelj se ob teh prizorih še bolj
ogreva nego otroci, ki bi bili že tako radi „veliki“. — Prav primerno
čtivo !

XXI. snopič.  „Pisanice“. Slovenski mladini spisal
E. Gangl. 50 h.

Pesmi so razdeljene v 3 skupine: 1. Lirične pesmi. (Preabstraktno
za mladež.) 2. Iz človeškega življenja. 3 Priroda. — Otrokom ugaja oso-
bito: „Mladi Rajko piše" (v žanru Levstikovem,) „Kaj pripoveduje moj
dedek". „Pek“. „Konjiček“. „Sraka“ (izborno!.) „Prepir“. „Prošnja“.
„Rega“. „Petelinček in petelin". „Snežec“. „Vetru“. — Priporočamo 1

XXIV. snopič. »Savinjski glasi".  Izdalo Učit. društvo
celjski in laški okraj. I. snop. 50 h.

Vsebina: L Gozdni duhovi. (Pravljica.) 2. Celovški mestni godci.
(Pravljica.) 3. Prirodopisni črtici. 4. Mladini v pouk. (Luna, vžigalice,
velika števila.) 5. Otroška jgra.

XXV. snopič. Urejuje E. Gangl.  Vez. 1 K.

Vsebina: 1. Pesmi Marice Strnadove. 2. Povesti. (Jadwiga-Po-
dravski.) 3. Pesmi F. Žgurja. 4. Grlice. (Krasnohorska-Knaflič.) 5. Pesmi
E Gangle. 6. Črtice iz življenja ces, Jožefa II. — Papir boljši, jezik
skozinskoz lep. — Prav dobro.

10

• Kosi Ant.  Narodnelegendezaslovensko mla¬
dino. Ptuj. W. Blanke. Meh. 1. zv. 36 h; II. zvez. 40 h;
111. zvez. 32 h.

Kosi Ant. Sto narodnih legend.  Slovenski mladini
in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Ljubljana. Kat.
tiskarna. J. Giontini. Trdo vez. K 1 '20.

Kosi Ant. Zabavna knjižnica za slovensko
mladino.  Samozaložba. Ptuj — Blanke in Ljubljana — Kat.
tiskarna. XII. zvezek meh. 30 h. (Zvez. 1.—XI. razprodan.)

Spisujejo razni pisatelji. Vsebina: Povesti, poučne črtice, pre¬
govori, kratkočasnice, uganke, rebusi i. t. d. — Dobro !

Kržič Ant. Nedolžnim srcem.  Pesmi s slikami. Po¬
natis iz Vrtca in Angelčka. Ljubljana. Kat. tiskarna. Kart.
K L20; v platnu K 1 '45.

Leban Janko. Iskrice.  Zbirka pesmi in povesti. I. zv.
Ljubljana. Kat. tiskarna. Založil pisatelj. Meh. 40 h. — II. zvez.
Založil in tiskal R. Milic. 30 h. — III. zvez. Založil in tiskal
A. M. Obizzi. 50 h.

Leban Janko. 60 malih povesti za otroke.  Poleg
italijanskega izvirnika. Ljubljana. J. Giontini. Meh. 32 h.

Leban Janko. Pri V rbovčevem Grogi.  Po nemškem
izvirniku. Ljubljana. J. Giontini. 40 h.

Leban Janko. 100 beril za otroke.  Poleg italijan¬
skega izvirnika. Ljubljana. J. Giontini. 40 h.

Narodne pripovedke o soških planinah.  Iz
naroda za narod zbral Jos. Kenda in A. G. Goriška tiskarna.
A. Gabršček. „Slovanska knjižnica". Zvez. I. in II. a 24 h
(razprodano); zvez. III. 36 h.

Tudi za mladino kaj slastna zrnca.

Praprotnik Andrej. Darek pridni mladosti.  Z ne¬
katerimi podobicami. Ljubljana. R. Milic. Trije zvezki kart.
a 72 h.

Šmid Krištof. Sto malih p r i p o v e d k z a mladino.
Iv. Tomšič. Ljubljana. J. Giontini. Kart. 80 h; vez. K L20.

Šmid Krištof. I. zvezek. Ljudevit Hrastar. Go¬
lobček. Posl. P. Hug. Sattner. Novo mesto. Tiskal in za¬
ložil I. Krajec. Meh. 60 h; kart. 80 h.

Kakor v drugih »Spisih Krištofa Šmida" tako tudi v pričujočih
povesticah moralizujoča tendenca brezobzirno nadvladuje razvrščanje
snovi. Osebe nastopajo spričo tega pogosto kot „deus ex machina".
— Jezik je vkljub II. natisku (i. 1894.) pomanjkljiv; osobito oblike
»serce, četert“ i. t. d. bodejo v oči. — Tisk je v vsej Krajčevi izdaji
močno zabrisan.

Šmid Krištof. IV. zvez. Kanarček. Kresnica. Ka¬
pelica v gozdu.  Posl. P. Hug. Sattner. Novo mesto.
I. Krajec. Meh. 40 h; kart. 60 h.

Šmid Krištof. Slavček. Nema deklica.  Posl. P.
Fl. Hrovat. Novo mesto. I. Krajec. Meh. 40 h; kart. 60 h.

Šmid Krištof. Pirhi. Ivan, turški suženj. Kr¬
ščanska obitelj.  Posl. P. Flor. Hrovat. Novo mesto.

I. Krajec. Meh. 60 h; kart. 80 h.

Prvo povest je sam pisatelj tako čislal, da se je rad podpisaval
še pri drugih svojih mladinskih spisih »pisatelj pirhov". — In res, no¬
bena drugih povesti ne kaže tako jasno pisateljevih vrlin in tudi nje¬
govih slabih strani kakor povestica »Pirhi".

Šmid Krištof. Mali samotar.  Posl. A. Mayr. Ljubljana.
Blaznikovi nasl. Meh. 30 h; kart. 50 h.

Ravno ta knjiga je izšla tudi s tem-le naslovom:

Bogomir, mladi puščav  ni  k. S 6 podobami. Ce¬
lovec. J. F. Leon. Meh. 64 h.

Šmid Krištof. Sveti večer.  Povest v božični dar
pridnim otrokom. Posl. J. Bilec. S 6 podobami. Celovec.

J. F. Leon. Meh. 64 h.

Tomšič Ivan. Deset krajcarjev cesarja Jožefa.
Ljubljana. J. Giontini. 24 h.

Tomšič Ivan. Dragoljubci. Zbirka poučnih pripovedek
slovenski mladini. Ljubljana. Klein &  Kovač. Meh. 36 h;
kart. 52 h.

12

Tomšič Ivan. Mladi dnevi. Za poklicem. Ljubljana.
R. Milic. „Slov. učit. društvo' 1 . Kart. 50 h.

Ta knjižica je izšla kot 1. zvez. ^Knjižnice za mladino". 1. Tomšič
ji je bil le urednik, a obe povesti sta spisala psevd. P. B. in Nepokor.

Tomšič Ivan. Star vojak in njegova rejenka.
Gledališka igra. Ljubljana. 36 h.

Tomšič Ivan. Zlati orehi. Slovenski mladini v spomin.

I, zvezek. Ljubljana. R. Milic. 60 h.

Vsi ti Tomšičevi spisi so zlata zrnca, ki nikdar ne potemne.
Vakaj Alojzij. Božič pridnim otrokom.  Maribor.
Tiskarna sv. Cirila. Meh. 30 h.

Vrabl Rudolf. Božično darilo.  Ljubljana. J. Gion-
tini. Katoliška tiskarna. 40 h.

Vrabl Rudolf. Vstajenje.  Ljubljana. J. Giontini. Ka¬
toliška tiskarna. 40. h

Vrabl R. Sveta noč.  Ljubljana. A. Turk. Kat. tisk. 80 h.
Te tri R. Vrablove knjižice so zbirke povestic, vzniklih v pre-
bujni fantaziji; glavna misel jim je tupatam precej temačna; vendar
priporočljivo.

Vrabl Rudolf. Izgubljena sreča.  Ljubljana. Jernej
Bahovec. 40 h.

Zupančič Oton. Pisanice. Ljubljana. L. Sclnventner.
Kart. 80 h.

Najboljše priporočilo tem klasičnim pesemcam je dejstvo, da
jih je nekaj uvrščenih celo v naše šolske čitanke.

III. Višja stopnja (11,—-14. leto).

Alešovc Jak. Cesar Maks in Mehika,  Ljubljana.

J. Giontini. 40 h.

Alešovc Jak. Kustoca in Vis.  Ljubljana. J. Gion¬
tini. 40 h.

Amicis de Edmondo. Srce. Prevela Janja Miklavčič.
Ljubljana. J. Giontini. 4 zvez. a 40 h; vsi 4 zvez. skupaj v
platnenih platnicah vezani K 2'40.

Mladina vseh kulturnih narodov se že ogreva ob gorkem Ami-
cisovem „Srcu“. — Prav primerno.

13

Berthet-Sušnik. Sita,  mala Hindostanka. II. del. Ljub¬
ljana. J. Giontini. 48 h.

Berthet-Sušnik. Izanami,  mala Japonka. III. del. Ljub¬
ljana. J. Giontini. 48 h.

Bezenšek Ant. Bolgarija in Srbija.  S podobami.
Celovec. Družba, sv. Mohorja. K 1'40.

Borislav. Spominski listki iz avstrijske  zgo¬
dovine.  Ljubljana. J. Giontini. 48 h; vez. 68 h.

Brezovnik Anton. Zvončki.  Zbirka pesmi za slov.
mladino. Ljubljana. Kleinmayr &  Bamberg. Kart. K 2'60.

V šestih odstavkih podaje zbiratelj 254 pesmi: 1. Pesmi o do-
domovini. 2. Letni časi. 3. Dan in noč. 4. Didaktične. 5. Levstikove
„Otročje igre v pesmicah". 6. Basni In legende ter epične pesmi.

Brinar Josip. Lisica Zvitorepka.  Živalske pravljice
za odraslo mladino. Družba sv. Mohorja 1904. — KI.

Ta knjiga ima zaradi pripovedovalne dovršenosti in krasnega
jezika klasično  vrednost. — „Pop.“

Brinar Josip. I. Medvedji lov. II. Čukova gostija.
Ljubljana. L. Schvventner. Kartonir. 80 h.

Te povesti je nagradil „Cesko-slovenski spolek v Pragi". Pisa¬
telja ne vodijo nikake tendence, marveč se uklanja le poeziji. —
In dokler bo v slovenski mladeži še kaj čuta za poezijo v prirodi, tako
dolgo bo tudi z veseljem čitala „Medvedji lov" in „Čukovo gostijo".

— Toplo priporočamo.

Campe-Majar. Odkritje Amerike.  Poučno-zabavna
knjiga v treh delih. Ljubljana. Kleinmayr &  Bamberg. L,

II.  in III. del a K L20.

Tretji del ni mladini primeren.

Ciperle Jos. Cesar Franc Jožef I. Ljubljana. R. Milic. 30 h.

Cooper (Natanael Bumppo). L zvez. Strelec.  Ljubljana.
L Giontini. 48 h. — 11. zvez. Posljednji Mohikanec.
Ljubljana. J. Giontini. 48 h.

III. zvez. Stezosledec.  48 h.

IV. zvez. Naseljenci. 48 h.

14

V. zvez. Na preriji. 48. h.

Te Cooperjeve povesti nimajo toli neverjetnosti nakopičenih
kakor druge podobne „amerikanske in indijanske" povesti in imajo
vsaj znanstvenopotrjeno geografsko ozadje.

Dimnik Jak. Avstrijski junaki.  Po raznih virih
s 17 podobami. Ljubljana. Kleinmayr & Bamberg. Vez. K 1.80.
Orisanih je 20junakov-korenjakov in priklopljenih 15 epičnih pesmi.
Dominicus. Narodne pripovedke za mladino.
Ljubljana. J. Giontini. 2 zv. a 48 h.

Dominicus. S prestola na morišče.  Zgodov. po¬
vest o Ludoviku XVI. Ljubljana. J. Giontini. 48 h.

Dolinar L. Izidor, pob ožni kmet.  Ljubljana. Blaz-
nikovi nasledniki. Meh. 30 h; kart. 50 h.

Erjavec Fr. Živali v podobah.  I. zvez. Domače in
tuje čveteronoge živali. Celovec. Družba sv. Mohorja. K 2.

II. zvez. Ptice.  Celovec. Družba sv. Mohorja. K 2.
Domače in tuje živali.  Celovec. Družba sv. Mo¬
horja. 80 h.

Naše škodljive živali.  Celovec. Družba sv. Mo¬
horja. 80 h.

Gradačan I. Mlada leta.  Ljubljana. Blaznikovi nasl.
V zalogi knjigoveza I. Bonača. 50 h.

Hladnik Ign. Navalovih južnega morja.  Pravljica.
Ljubljana. J. Giontini. 28 h.

Manj primerno.

Hladnik-Deutz. Rešitev o pravem času.  P. Bizjak.
Škofja. Loka. 40 h.

Manj primerno.

Hofrmann Fr. Bog pomaga.  Povest. S 4 jeklorezi.
Ljubljana. J. Giontini. Kart. 80 h.

Hoffmanu Fr. Čas je zlato.  Ljubljana. J. Giontini.
Meh. 72 h.

Hoffmanu Fr. Kako vzgaja usoda.  Povest. S 4
bakrorezi. Ljubljana. J. Giontini. Kart. 80 h.

Hoffmann Fr. Kar Bog stori, vse prav stori.
Povest. S 4 jeklorezi. Ljubljana. J Giontini. Kart. 80 h.

15

Hoffmann Fr. Peter Prostak.  Povest. S 4 jeklorezi.
Ljubljana. J. Giontini. Kart. 80 h.

Vse te povesti so prave „Hoffmanns Tropfen“ za žejne dušice.

Hrovat P. Flor. Kranjska mesta.  Z nekaterimi po¬
dobami. Novo mesto. I. Krajec. Kart. K 1'20.

Ti popisi kranjskih mest so večinoma ponatisi iz Vrtca. Toda
to niso suhoparna opisovanja, ampak kulturne slike, prepletene z zgo¬
dovinskimi prizori, osobito izza turških vojsk.

Hrvojič S. Princ Evgen Savojski.  Ljubljana. Za¬
ložil Ant. Turk. Meh. 48 h.

Hubad Fr. junaki.  Ljubljana. Tiskal Blaznik. Izdala
Družba sv. Cirila in Metoda. I. in II. zvez. kart. a 50 h.

Hubad Fr. Franc Jožef  I., cesar avstrijski. V spomin
40 letnice njegove vlade slovenski mladini. Ljubljana. Narodna
tiskarna. Izdala Družba sv. Cirila in Metoda. Meh. 30 k.

Hubad Fr. Rudolf Habsburški,  oče avstrijske vla¬
darske rodovine. Ljubljana. Blaznikovi nasl. Izdala Družba
sv. Cirila in Metoda. Meh. 40 h.

Jeran L. Mladen ček Dominik Savi  o, gojenec v
ustavit sv. Frančiška Salezija v Turinu. I. Boško. Ljubljana.
Kat. tiskarna. Eger. 20 h.

Jeran L. Rože in koprive  za šolo in dom. Ljubljana.
Blaznikovi nasl. 20 h.

Ta knjižica kaže poleg drugega tudi Slomška kot vzornega dijaka
in bogoslovca.

Jurčič Jos. Jurij Kozjak.  Zgodov. povest. Celovec.
Družba sv. Mohorja. 60 h.

Knjižnica za mladino.  I. snopič. Goriška tiskarna.
A. Gabršček. Vez. 50 h. (Razprodano.)

Vsebina: a) Dva brata. Povest za dečke v dobi 12—15 1. b) Mi¬
losrčna Zorana. Povest za deklice v dobi 10—12 let.

II. snopič. Veselje in žalost.  Povest za dečke v
dobi 12—14 let. Vez. 50 h. (Razprodano)

16

IX. snopič. Plemenita srca.  Povest za mladino.
Češki spisal Karol J. Zakoucky. Posl. S. G. ml. Vez. 40 h.

Otroci potujejo po Koroškem ter se na vrlo zanimiv način se¬
znanjajo z vsemi znamenitostmi dežele korotanske.

X. — XI. snopič. Ant. M. Slomšeka  „Spisi, zbrani
za mladino." I. Pesmi. 2. snopič. Za višjo stopnjo. Zbral
in vredil dr. J. Bezjak. Vez. 80 h.

XII. snopič. Hudoben tovariš.  Srbski sp. Peter De-
spotovič. Posl. S. G. ml. — Zmrzle solze na cvetkah
Marije Antoinette, francoske kraljice. Sp. Chambrier. Posl.
Ljutomerska. Vez 50 h.

XIII. — XIV. snopič. Pesmi cerkvene in druge.
Zložil Andrej Praprotnik. (S pisateljevim življenjepisom in
njegovo sliko.) Vez. K 1.

XVII. — XVIII. snopič, a) Tatarji na Moravskem
ali Bog ne zapusti svojih služabnikov. Češki spisal J. Ehren-
berger, posl. S. G. ml. — b) Gozdne cvetke  ali 4 po¬
vesti in 3 krajše razprave. Spisal Tone iz Gošče. Vez. K 1.

Prva povest se vrši za Premisla Otokarja ter je namenjena
dečkom najvišje stopnje — Gozdne cvetke so precej jokavosentimen-
talne in primerne srednji stopnji.

XXII. — XXIII. V domačem krogu.  Zbirka pesmi
in povesti za mladino. Izvirno spisal ali na podlagi hrvaških,
italijanskih in nemških izvirnikov priredil Janko Leban. Vez. K 1.

Povesti (15) so še dosti mikavne, osobito Frischeve; a vseh 18
pesmi, ki so vpletene, nima bogvekaj poezije.

XXVI. snopič. Urejuje E. G angl.  1. Ciguljka. Zgodo¬
vinska črtica iz 1. 1848. Spisal Fr. Rakuša. — 2. Pod slam¬
nato streho. (P. Miklavec.) — 3. Težka vest. (Krasnohorska-
Knaflič.) — 4. Mačka z rdečim ovratnikom. (D. Jeranko.)
— 5. V snegu sama. (Stifter-Silvester.) — 6. Črtice iz živ¬
ljenja slavnih mož. (Podravski.) Vez. K 1.

Značilna je povest „Pod slamnato streho"', kjer opisuje pisatelj
menda dogodljaje iz lastnega življenja. Popraviti bi bilo pomoto, da
se govori o možu, ki je v svoji otroški dobi čitai „Zvonček“. Ta časnik
je ob času povesti (1. 1902.) imel šele 3 letnike! — Sicer pa vsega pripo¬
ročila vredna povest!

17

XXVII. — XXVIII. knjiga. Urejuje E. G angl.  1. Do¬
brota in hvaležnost (I. Trošt). — 2. Blago srce (Rebrčan).
— 3. Čopke ni (J. Pongrac). — 4. Ukane Matjaževega Groge
(A. Rape). — 5. Bodi pošten! (Tone iz Gošče.) — 6. Hud
štrbunk (I. Štukelj). Vez. K 1.

Ta knjiga je namenjena mladini, ki je ljudski šoli dorastla,
meščanskim šolam in nižjim razredom srednjih šol. (Povest „Dobrota
in hvaležnost" obsega 247 strani in obravnava socialno vprašanje.)

Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda.  III. zv.
Valentin Vodnik,  prvi slov. pesnik. Ljubljana. ? 30 h.

Op.: 1. in II. zvez. glej „Hubad Fr.“ !

Kosi Ant. Šaljivi Jaka  ali zbirka najboljših kratko-
časnic za slovensko mladino. I. zv. Ljubljana. Založil J. Gi-
ontini. Meh. 48 h.

Iz vsakdanjega življenja, iz šole in iz zgodovine podaje pisatelj
kopo dobro osoljenih dovtipov. Tudi takile ocvirki včasih mladini diše!

Kraglj And. 11 i j a d a. Povest slovenski mladini. Prosto
po Homerju. Gorica. Nar. tiskarna. Meh. K 1 '40; vez. K 2.

Pisatelj pravi v predgovoru: „Ta povest je v prvi vrsti name¬
njena učeči se mladini. Skušal sem pisati kolikor mogoče poljudno,
da bi bila razumljiva tudi manj izobraženim čitateljem."

Kraglj And. Odiseja. Povest slovenski mladini, prosto
po Homerju. Gorica. A. Gabršček. Slovanske knjižnice snop.
11., 12., 13. in 14. K P20.

Da je knjiga izšla v kratkem času že v drugem natisku, je njeno
najboljše priporočilo.

Kredba-Podkrajšek. Izdajalca domovine.  Povest.
Ljubljana. J. Giontini. 40 h.

Kržič Ant. Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh
časov krščanstva.  3 zvez. Meh. a 60 h; kart. 80 h;
vez. K 1 '20.

Kržič Ant. Spodobno vedenje.  Ljubljana. Katol.
društvo detoljubov. I. V cerkvi, meh. 8 h. = II. V šoli, m. 6 h.

Leban Janko. Mirko Poštenjakovič.  Maribor.
Ljudske knjižnice 17. zvez. Meh. 14 h.

2

18

Leban Janko.  Narazličnih potih. Povest, primerna
dečkom od 11. do 14. leta. Ljubljana. Trdo vez. 48 h.

Malavašič Fr. Oče naš. Povest za krščansko mladost
in za kršč. ljudstvo. 2. nat. Ljubljana. R. Milic. Kart. K L20.

Malavašič Fr. Oče grof Radecki.  Ljubljana. J. Gi-
ontini. 30 h.

Mali Vseznalec  ali zbirka lahko izpeljivih poskusov
iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic, za¬
stavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. Ljubljana.
J. Gioritini. Meh. 60 h.

Marija naša pomočnica.  Povest za mladino in
odrasle ljudi. Ljubljana. R. Milic. Kart. 48 h.

Markič J. Pripovedke za mladino.  Ljubljana.
M. Gerber. 40 h.

Mafilieb-Šarc. George Stephenson,  oče železnic.
Ljubljana. Blaznikovi nasl. Meh. 80 h.

Matejev Josip. Ljubezen do mamice.  Povest za
mladino. Ljubljana. Izdala in založila družba sv. Cirila in
Metoda. Tiskali Blaznikovi nasl. Kart. 50 h.

Pisana je ta knjiga povsem po načinu Krištofa Šmida. Priporočeno.

Meden i križ.  Spisal S. J. Gorica. I. Paternolli. 30 h.

Merhar Alojzij. Marjetice.  Ljubljana. Kat. tiskarna.
Meh. 60 h; vez. K 1'10.

Naš cesar  1848—18888. Spomeniški spis. Za slo¬
vensko mladino priredil učitelj. Ljubljana. Kleinmayr &
Bamberg. Meh. 36 h.

Nedeljko Fr. DonKišot iz la Manche,  vitez otož¬
nega lica. Ljubljana. M. Gerber. Narodna tiskarna. Meh. 40 h.

Iz predgovora: „Ta prevedena izdaja je veren posnetek celote
in je namenjena zlasti mladini, zaradi katere je izpuščenih mnogo
lepih novelističnih epizod, zatem prizorov, šal in izrazov, ki ji niso
prikladni.

Nedeljko Fr. Maksimilijan  I., cesar mehikanski.
Ljubljana. J. Giontini. Meh. 40 h.

Nikolaj Zrinjski,  hrvatski junak. Po raznih virih
spisal F. H. Ljubljana. J. Giontini. Meh. 40 h.

19

Nove pravljice iz tisoč in ena noč. S kolori-
ranlitii slikami. Ljubljana. L. šchvventner. Eleg. vez. K 2.

Parapat. I. R ob i n z o n s t a r š i. S podobami. 2 nat.
Celovec. Družba sv. Mohorja. K 1.20.

Toplo priporočamo.

Podkrajšek H. J a r o m i 1. Češka narodna pravljica. Ljub¬
ljana. J. Giontini. Meh. 32 h.

Podkrajšek H. Pripovedka o vetru.  S podobami.
Ljubljana. Narodna šola. Meh. 50 h.

Pesjakova Lujiza. Vijolice.  Pesmi za mladost. Ljub¬
ljana. R. Milic. K 2'20.

Podučno berilo za mladost.  Spisali slovenski
učitelji. Ljubljana. R. Milic. Zal. „Slov. učit. društvo." Cena?

Vsebina: Moralizujoči in prirodoslovni sestavki

Pomladni glasi.  Posvečeni slovenski mladini. Ljub¬
ljana. Kat. tiskarna. 12 zvez.

Ljubljanski bogoslovci izdajejo pod tem imenom vsako leto
zbirko povesti, pesmi in poučnih sestavkov. Ker je mnogo sotrudnikov,
ki se vedno menjujejo, je tudi vrednost teh knjižic zelo neenaka.

Šket dr. J. S1 o v e n s k a čitanka.  I. Celovec. Družba
sv. Mohorja. Meh. K 1‘60; vez. K 2.

Slovenska čitanka.  II. Meh. K 1 ‘60; vez. K 2.

Slovenska čitanka.  III. Meh. K 1 '60; vez. K 2.

Slovenska čitanka.  IV. Meh. K 1*60; vez. K 2.

„Slovenske čitanke I. — IV.“ so pisane za nižje razrede srednjih

šol. Ker pa večina slovenske mladine ne prestopa v srednje šole, pri¬
poročamo prav toplo te čitanke v nabavo ljudskošolskim knjižnicam.

SIomšek-Leudovšek. Životopisi. Slomškovih zbranih
spisov IIL del. Celovec. Družba sv. Mohorja. K 2.

Stare J. Kitajci in Japonci.  S podobami. Celovec.
Družba sv. Mohorja. K 1 '20.

Sokolovec. Knez  Č r n i J u ri  j. Ljubljana. J. Giontini.
Cena?

Stegnar Fel. Šopek mičnih pesmi.  Ljubljana. J. Gi¬
ontini. 12 h.

Stegnar Fel. Ribčev sin.  Ljubljana. J. Giontini. 20 h.

2 *

20

Stowe H. Stric Tomaž ali Življenje zamorcev
v Ameriki. Posl. J. B. S 6 pod. Celovec. I. Leon. Meh. 60 h.

Stritar Jožef. Pod lipo. Knjiga za mladino. S podo¬
bami. Celovec. Družba sv. Mohorja. Bros. K 1'20.

Jagode. Knjiga za odraslo mladino. Celovec. Družba
sv. Mohorja. Bros. K 1.20.

Zimski večeri. Knjiga ze odraslo mladino. Celovec.
Družba sv. Mohorja. Bros. K 1 '20; v platno vez. K L80.

Pesmi našega klasika J. Stritarja, natisnjene v le-teh treh knjigah,
so pravi biseri slovenske mladinske literature.

Š. J. Dobra hči Evstahija.  Zgled vsem pobožnim
deklicam. Ljubljana. Blaznikovi nasledniki. Meh. 30 h; kart. 50 h.

Šmid Krištof. Jozafat,  kraljevič v Indiji. Povest iz
prvih časov krščanstva. Posl. P. Flor. Hrovat. Novo mesto.
Krajec. Meh. 80 h; kart. K 1.

Šmid Krištof. Pridnijanezekin hudobni Mihec.
Podučna povest staršem in mladini. Posl. P. Flor. Hrovat.
Novo mesto. Krajec. Meh. 80 h; kart. K 1.

Šmid Krištof. Ferdinand.  Čudapolno življenje mla¬
dega španskega grofiča. Posl. P. Flor. Hrovat. Novo mesto.
Krajec. Meh. 60 h; kart. 80 h.

Šmid Krištof. Ludovik, mladi izseljenec.  Posl.
P. Flor. Hrovat. Novo mesto. Krajec. Meh. 40 h; vez. 60 h.

Šmid Krištof. Hmeljevo cvetje in Marijina  podoba.
Posl. P. Flor. Hrovat. Novo mesto. Krajec. Meh. 60h.; kart. 80 h.

Šmid Krištof. Nedolžnost preganjana in pove¬
ličana.  Posl. J. Burger. Ljubljana. Blaznikovi nasl. Meh.
40 h; kart. 60 h.

Šmid Krištof. Rozajelodvorska,  Posl. Drag. Piljk.
Ljubljana. H. Ničman. Kart. 60 h.

Ista knjiga v drugi Izdaji:

Šmid Krištof. Rozajelodvorska.  Ljubljana. La-
voslav Schwentner. Eleg. vez. K 2.

Ta elegantna izdaja se odlikuje po lepi slovenščini in čistem
tisku ter je odičena s krasnimi koloriranimi slikami. — Posebno pri¬
merna knjiga za darila!

21

Šmid Krištof. Evstahij.  Posl. J. Burger. Ljubljana.
Blaznikov; nasl. Meh. 40 h; kart. 60 h.

Šmid Krištof. Timotej in Filemon.  Povest krščanskih
dvojčkov. Posl. Fr. M-č. Ljubljana. Blaznikovi nasl. Meh. 40 h.

Šmid Krištof. Sveti večer.  Posl. F. Salezij. J. Krajec.
Novo mesto. Cena?

Manje primerni  za mladino sta ti-le knjigi; Šmid
Krištof. Cvetina Borograjska.  Povest predelal H. Majar.
Ilustrovana izdaja. Ljubljana. A. Turk. Meh. 80 h, in

Šmid Krištof. Hirlanda,  bretanska vojvodinja ali
zmaga kreposti in nedolžnosti. Podučna povest za stare in
mlade (?). Ljubljana. J. Giontini. Meh. 40 h.

Tomšič Ivan. Cesar Franc Jožef  I. (1848—1888).
Na spomin 40 letnega vladanja Nj. Veličanstva. Z 9 podo¬
bami. Dunaj. K. Rauch. Meh. 24 h.

Tomšič Ivan (?). Bog nikomurdolžen ne ostane.
Celovec. J. Leon. 60 h.

Tomšič Ivan. Najdenček  ali pravični se tudi živali
usmili. Ljubljana. J. Giontini. 40 h.

Tomšič Ivan. Peter Rokodelčič.  Podučna povest slo¬
venski mladini. Ljubljana. Klein & Kovač. Meh. 36 h; kart. 72 h.

Tomšič Ivan. Sreča v nesreči.  Podučna povest od¬
rasli mladini. Spisal Cigler. Ljubljana. Meh. 64 h; kart. 72 h.
Tomšič I. Voščil na knjižica.  Ljubljana. J. Giontini. 40 h.
Trošt Ivo. Na rakovo nogo.  Povest. Ljubljana. La-
voslav Schvventner. Kartonir. 80 h.

To povest je nagradil „Češko-slovenski spolek v Pragi."
Vabič Fr. Varujte naše koristne ptice  gladu in
mraza in nastavljajte jim valilnice! Prošnja in opomin do
Šolske mladine z navodom, kako pripravljati ptičja krmilišča
in valilnice. S 24 podobami. V lastni založbi. Drag. Hribar.
Celje. Meh. 30 h. (10 komadov K 2‘ 10; 50 komadov K 10;
100 komadov K 18.

Vrhovec J. Avstralija in nje otoki.  S podobami.
Celovec. Družba sv. Mohorja. K 1.40.

22

Vrhovnik Ivan. Janez Cigler,  slovenski pisatelj. V
spomin stoletnice njegovega rojstva. S 3 podobami. Ljubljana.
Izdala in založila družba sv. Cirila in Metoda. VIII. zvezek
knjižnice. Kart. 40 h.

Dobri življenjepisi, kakor je pričujoči, vlečejo bolj ko
kupi dobrih naukov.

Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino.
Izhaja 1. vsakega meseca. Urejuje Ant. Kržič. Izdaje društvo
„Pripravniški dom.“ Kat. tiskarna. Ljubljana. Za vse leto s
prilogo vred K 5'20. Letniki 1888—1893 vez. a K 2’60;
letniki 1894—1900 vez. a 3 K; leinik 1901 po K 3’40;

I. 1902, 1903, 1904 po K 4.

Zvonček. List s podobami za slovensko mladino.
Urejuje E. Gangl. Ljubljana. Last in založba „Zaveze jugo¬
slovanskih učiteljskih društev." Tiska Narodna tiskarna.
Izhaja 1. vsakega meseca. Celoletno K 5. Letnik I. (pošel),

II. , III., IV. in V. nevezan a 5 K. eleg. vezan a K 6'40.

Opomba.  P. n. naročniki in kupovalci knjig nam store veliko
uslugo, ako blagovolijo pri naročitvah opozoriti, po katerih razpro¬
danih  knjigah se osobito povprašuje. — Prav tako nam zelo ustre¬
žejo, ako nas opozore na napake in pomankljivosti le-tega »Imenika,“
da se odpravijo pri drugem natisku.

Teze.

A)  Kdaj naj učenci izven pouka čitajo.

1. Preden učenci ne odole mehaničnim težkočam či-
tanja in dokler z lahkočo ne shvatajo kratkih sestavkov —
t. j. do približno 8. leta — dotlej jim tudi ni dajati knjig,
ki bi naj jih samostojno čitali.

2. Šolam na deželi je priporočati, da izposojujejo knjige
večinoma tekom zimskega tečaja.

3. Kjer je le mogoče, poglabljaj učitelj pouk v realijah
s prostim čtivom.

23

4. Deluje se naj na to, da bodo krajni šolski sveti
nakupovali koncem šolskega leta večje število zabavnih in
poučnih knjig, ki se razdele med učence,

5. Dokler se ne ustanove nadaljevalne šole, kjer bi se
čitala celotna klasična dela, bodi učitelj v čitalnicah v du¬
ševni stiki z bivšimi svojimi učenci.

B)  Koliko se naj čita.

1. Otrokom je vzbujati ljubezen do knjige.

2. Učitelj izposojuj le toliko knjig, da se mladina ne
navadi hlastavega pitanja.

C)  Kako se naj čita.

1. Učence je navajati:

a)  da si izpisujejo iz izposojenih knjig poglavja, ki se

odlikujejo po svoji vsebini in obliki;

b)  da si zabeležujejo značilna rekla (fraze) ter

c)  da si napravljajo zaznamke besed, ki jih ne razumejo.

2. Učenci sestavljajo o nekaterih prečitanih spisih na¬
črte in zabeležujejo kratko vsebino.

3. Učitelj povprašaj tupatam o vsebini vrnjene knjige.

4. Šolarsko knjižnico je izkoriščati pri pouku.

5. Pri izposojevanju knjig se je ozirati na individualnost,
na domače razmere, na starost in spol učencev.

6. Knjige razdeljuj vsak razredni učitelj za svoj razred.

7. Da bi si učenci svojevoljno izbirali knjige, ni pripo¬
ročati. Le na višji stopnji si učenci izjemoma sami volijo
knjige.

8. Učitelj mora paziti, da si učenci izposojenih knjig
medsebojno ne zamenjavajo.

Č)  Kaj se naj čita.

1. Izberejo se naj mladini primerna dela in nespotikljivi
odlomki iz spisov boljših naših pisateljev in pesnikov ter
se izdajejo v posebnih knjižicah.

24

2. V šolarsko knjižnico ni sprejeti knjig, ki so za mladino
docela neprimerne, kakor

a)  dela znanstveno — poučne vsebine,

b)  večina šolskih učnih knjig,

c)  znanstvene knjige, ki nudijo vrhutega zastarele podatke,

č)  knjige nabožne vsebine in

d)  knjige, ki so spotikljive v verskem, nravnem in domo¬
rodnem oziru.

3. Vprašanje o šolarskih knjižnicah se sprejmi vsaj
vsako 5. leto na dnevni red okrajne učiteljske konference.
Knjižnični odbori posameznih okrajev pa naj razen tega
vsako leto poročajo o nanovo izšlih knjigah, ki bi bile pri¬
merne za šolarske knjižnice.

4. Delovati je na to, da se učitelji — novinci kolikor
mogoče že na učiteljiščih seznanijo z mladinsko literaturo.

li.

Spisni pouk na višji stopnji

z ozirom na praktiške potrebe vsakdanjega živ¬
ljenja z dispozicijo učne slike „Voščilni list“.

Pri litijski okr. učit. konf. dne 24. junija 1903 poročal Janko Levsik.

Pri sestavi spisa se je oziralo na razne metodiške knjige, po¬
sebno pa na razpravi:

Dr. Fr. Ilešič: „0 pouku slovenskega jezika."

Fr, Frisch: „Der Aufsatz in der Volks- und Btirgerschule“.

I. Predpogoji spisnega pouka.

A)  V ustnem izraževanju:

»Resnica je, da skoro polovica
srednješolskih abiturijentov ne zna
pravilno pisati, kamoli govoriti."

Dr. Fr. Ilešič.

Ostra sodba, todapr avična! A kdo je kriv temu žalost¬
nemu, pa resničnemu dejstvu?

Težko je človeku pri srcu, ko otepava naši mladini
ono preljubo nemščino, s katero je baje vse doseženo. Do¬
seženo, toda v kakšne namene ?! Res, dovzetne so glavice
bistroumne slovenske mladeži za vsak nauk, tudi za nem¬
ščino, toda poučevanju tujih jezikov niso odprti predali
ljudskošolskega pouka. Materin jezik je treba najprej dobro
poznati, potem šele pridejo na vrsto drugi. Vsiljevanje tujih
jezikov na tej stopnji je v kričečem nesoglasju z načeli pe¬
dagoških veleumov. Ta zloraba ljudske šole je madež, ki
sedanjemu prosvitljenemu veku gotovo ne dela časti. Šola
naj služi edinole svojim svrham, a ne namenom, katerim
pristoja mesto kod drugod.

26

Kakšni so pa tudi sadovi takega početja! Srce ti krvavi,
ko čitaš koncem šolskega leta ponemčena imena svojih go¬
jencev, ko popravljaš spisne naloge, zložene v tujem slogu,
ki se materinemu jeziku nikakor ne prilega. Prave, pristno
domače svežosti iščeš zaman v njih. Obup se te polašča,
ko čuješ iz ust svoje dece neko slovensko-nemško mešanico.
Vse, kar le količkaj diši po tujem, ugaja Slovencu bolj; kaj
hočemo, to nam je prešlo že vse preveč v kri. Da so mlada
srca temu še bolj pristopna, je pač umevno.

Nehote se nam mora vsiljevati bojazen: Bodo li to
kdaj trdni značaji, možje, energični in globokega prepričanja?
Ne in ne! Polovičarska vzgoja in pouk ne moreta odgojiti
celih mož, marveč le omahljive, nesamostojne marijonete, ki
se igrajo na površju le toliko časa, dokler se to poljubi
onim, katerim služijo v slepo orodje. Ti ljudje ne bodo
narodu, domovini nikoli na čast; še manj pa bodo koristni
člani človeške družbe, kar je vendar prva dolžnost vzgoje in
pouka.

Da, vse to so uspehi našega polovičarstva. „Vse nauke
je treba začeti s tisto besedo, ktero nas je mati učila 11 ,
ta pedagoška resnica, ki jo zasledujemo po vsem pedagoškem
slovstvu, čaka še vedno rešenja.

„Polovičarstvo je znak naše šole; pač je slovenska
mati posadila otrokom v um in srce žlahtno mladiko svojega
jezika, a mi cepimo nanjo eksotiško cepiko, da iz tega na¬
stane nestvor, kakor riba s človeško glavo, neestetiška tvorba
brez harmonije, brez enote . 11  (Dr. Ilešič.) Presadimo to polo¬
vičarstvo iz naših ljudskih šol, in slovenski srednješolski
abiturijenti ter naši potomci bodo znali slovensko govoriti
in pisati.

Ljudska šola je namenjena ljudstvu; ona naj tedaj tudi
hrani in goji njegov najsvetejši zaklad in to je njegov jezik,
njegova govorica. Vzemi narodu njegov jezik in vzel si
mu vse.

27

Učenci, ki dovrše ljudsko šolo, znajo sicer izvrstno
prepisavati, pišejo morda celo po nareku; a količkaj samo¬
stojnega dela, bodisi potem že v ustnem ali pismenem
izrazu, so večinoma nezmožni. Ni čudo, da se poslužuje
naš srednješolski dijak pri spisovanju slovenskih spisnih
nalog nemško-slovenskega slovarja. Prosta naloga mu sicer
ne povzroča še tolikih težav in nadlog, a daj mu malce
stvarnega, in že poka na vseh koncih in krajih: misli so
tukaj, a slovenskega izraza manjka.

Poučevanje tujega jezika na ljudskih šolah ovira na¬
ravni razvoj materinščine.

Jezikovna umetnost zahteva neumorne vaje duševnih
sil in sodelujočih telesnih organov: ušesa in jezika pri
ustnem, očesa in roke pri pismenem izraževanju svojih
misli. Če si hočemo prilastiti jezik vsaj do gotove stopnje,
se moramo marljivo uriti v izraževanju svojih misli, in to o
vsakovrstnih predmetih, da si tako obogatimo besedni zaklad.
Preden pa moremo svoje misli izraziti, je treba, da se
popolnoma seznanimo s predmetom, o katerem nameravamo
govoriti. Nikdar ne obtežujmo spomina z besedami, katerim
ne vemo jasnega in nazornega početka, ker tega, česar
človek ne ume, tudi ne prebavi. Ne smemo pa zanemarjati
tudi vnanjosti, oblike. Vsako misel izrazimo v lepi, narodnemu
jeziku prikladni obliki. Dobra misel naj najde tudi lepo
mesto.

Jezik je torej osnovan na zgovornosti, jezikovnem ume¬
vanju in jezikovni pravilnosti. Uspehi jezikovne šole pa so
odvisni od tega, kako umevamo te tri temelje jezika, katerega
teh faktorjev bomo upoštevali bolj in mu posvečali več
pozornosti.

Navadno se precenjuje, jezikovna pravilnost, čeravno
na veliko škodo jezikovnega pouka. Vzrok temu je čisto
naraven. Na zunanje lep, dovršen umotvor ugaja vedno bolj
kakor pa manj dovršen. Nepravilna govorica bije vsekdar
bolj ob ušesa kot še tako temeljito sestavljen govor, ki je

28

poln jezikovnih hib. Slovniško nepravilno pisana beseda
bode vedno huje v oči kakor stvarno še tako izvrstno
zložen spis, po katerem kar mrgoli slovniških napak. Skratka,
ni nam toliko za stvar nego za obliko.

Toda temu ni tako. Saj kljubuje takim načelom že
stari Ratke, zahtevajoč: »Najprej reč, potem nje način".
Snovi je treba najprej, obliko spoznavamo pozneje, ker ona
ima svoj izvor v stvari sami. Kako naj učenec pravilno izraža
svoje misli — če jih sploh ima — ko mu zija naproti vedno
slovniško žrelo; kako naj iste šele pravilno napiše, če mu
popije slovniški zmaj vse črnilo iz peresa, še preden jih
ovekoveči na papirju. S tem, menim, je povedano, da ta
stran jezikovnega pouka, namreč jezikovna pravilnost, ne
zasluži tolikega pomena, kakršnega polagamo nanjo v ljudskih
šolah.

Precejšnji del slovniškega pouka, kakršnega uganjamo
po naših ljudskih šolah, nima za ravoj jezika nobene vred¬
nosti. Filozofična razmotrivanja, kakršnih je kar na kupe po
naših slovnicah, so le duhomorna masa, ki leži kot težka
mora na duhovih nežne dece. Slovniški pouk na ljudskih
šolah ima le toliko pomena, v kolikor nas podpira v ume¬
vanju jezika.

Prvo mesto v jezikovnem pouku zavzemata zgovornost
in ž njo tesno združeno jezikovno umevanje. Komenski vidi
izraz vseh znanosti in višek človeške popolnosti v zgovor¬
nosti. A kje naj se vadimo vsega tega? Berilo, stvarni pouk
v vsem svojem širnem obsegu in vsakdanje življenje nam
nudijo dosti lepe prilike za to. Z umnim obravnavanjem beril
se pospešuje čut za lepoto jezika, bistri se um, vnemata se
volja in srce za vse lepo in blago. Stvarni pouk razvija v
svoji nazornosti pomene besed — razkriva nam vsebino
jezika; vzbuja misli in sodbe — vadi nas v mišljenju. Jezi¬
kovnemu umevanju je ustreženo dovolj. — Z govornimi
vajami, zvestimi spremljevalkami stvarnega pouka, pa se
vadimo v zgovornosti. Pri vseh teh vajah in šolskem občevanju

29

sploh je treba neizprosno zahtevati pravilne govorice. Pred¬
vsem pa mora imeti učitelj sam to lepo navado, da povsod,
v šoli in izven šole govori strogo pravilno, kajti zgled naj¬
bolj vleče. Kaj pomaga še toliko jezikovnih pravil, če jih v
praksi ne maramo izvajati niti sami!

S stvarnim poukom ustrezamo v obilni meri vsem je¬
zikovnim zahtevam: učence vadimo v umevanju jezika, bo¬
gatimo jim besedni zaklad, jezik se uri in mehča, učiteljeva
zgledna govorica pa izpodbuja k posnemanju. Polagoma,
razvoju jezika in otroškemu duhu primerno, razvijamo tudi
jezikovna pravila, a to iz jezika in za jezik; slovniški pouk
donaša koristi le tedaj, če korenini v trdnih tleh, v jeziku
samem.

B)  O pismenem izraževanju.

Prav zapisati to, kar se prav govori, je namen pouku
v pismenem izraževanju. Da ima ta stran spisnega pouka
svoj pogoj v ustnem izraževanju svojih misli in čuvstev, se
samoobsebi razume. Vsako čuvstvo, vsaka misel mora biti
prej izražena, izgovorjena, potem šele zapisana. Ko pa pre¬
našamo svoje misli in čuvstva s črnim na belo, začutimo
potrebo nauka, ki naj bi posredoval med govorom in pismom.
Posredovalke med obema so takozvane pisane vaje, združene
s pravopisnimi, kakor slede:

1. Prepisovanje. Misli se čitajo. Učitelj navaja, učenci
besedujejo, ralogujejo in glaskujejo misel za mislijo ter tako
spoznavajo prvine jezika, ki jih nadomeste z vidnimi znaki
— s pismeni. Izprva prepisujemo besedo za besedo, izha¬
jajoč vselej od celote, pozneje stavke in slednjič prosto.
Prepisovanje besed in stavkov ima zgolj pravopisen pomen,
medtem ko posega prosto prepisovanje že nekoliko v spisje,
vzbujajoč v gojencih čut za logično razvrstitev misli, čut za
lep slog; zato naj tvori vsaka taka vaja, če le mogoče, lepo
logično celoto.

30

2. Napisovanje. Brez vsake vidne opore, zanašajoč se
edinole na svoje uho, zapisujejo učenci misli, ki so jih že
pridobili v šoli, doma, v življenju.

3. Narekovanje. Učenci pišejo, kar jim podaja učitelj.
To so nekakšne dopolnilne vaje onima dvema. Tu uživamo
sadove svojega trudapolnega dela. Dobo prepisovanja in
napisovanja smemo primerjati pomladi, času setve — dobo
narekovanja jeseni, času žetve. Kakršna setev, takšna tudi
žetev.

V bistvu so si te vaje popolnoma enake; razlikujejo
se med sabo le v podavanju misli. Seznaniti učence s prvi¬
nami jezika in jih uriti v nadomeščanju istih s pravimi znaki,
je njih namen. V prvi vrsti so to slušne vaje, ki dosezajo
vrhunec spretnosti v narekovanju. „Piši, kakor govoriš!" —
to je najboljše vodilo pri pisanju. Nikakor pa ne smemo
zamenjavati pisnih vaj s spisnimi, ker o pravem spisju je
govor šele tedaj, ko so učenci toliko napredovali, da so
zmožni pregledati večjo skupino logično združenih misli.

Brez dvoma so izmed vseh treh pisnih vaj one v na-
pisovanju najvažnejše za spisni pouk, ker so pravim spisnim
vajam še najbližje; razlika med njimi je edinole ta, da se
oziramo pri spisnem pouku tudi na medsebojno zvezo in
logično razvrstitev poedinih misli. Vsekakor so te vaje vredne,
da obračamo nanje večjo pozornost kakor doslej, ker ž njimi
dovedemo učence še najprej do popolne samostojnosti v
napisovanju svojih misli in čuvstev.

Z napisovanjem in poznejšim narekovanjem se najlaže
prepričaš o zmožnostih in delovanju učitelja; tu spoznaš
učitelja-umetnika. Le poglej v učilnico onega učitelja, ki
smatra svoj stan navadnim rokodelstvom. Njegovi rokodelski
vajenci ne znajo pravilno zapisati niti najnavadnejšega se¬
stavka. V prepisovanju so pravi mojstri. Le postoj nekoliko
pri njih, da vidiš, kako prepisujejo! Vedno in vedno pogle¬
dujejo v knjigo, črko obešajo na črko in tako sestavljajo
besedo za besedo, stavek za stavkom. To je zgolj prena-

31

sanje tiskanih črk v pisane, kar sicer bistri oko in uri roko,
a najvažnejša jezikovna organa, uho in jezik, se zanemarjata
do skrajnosti. Narekuj jim kratek sestavek! Že pri besedi
sami zastane mnogim sapa. Večina izdelkov, sestavljenih v
potu svojega obraza, ti bo vrlo dobro nadomeščalo humo¬
ristične liste, katerim itak ne moreš biti naročnik. O kakem
prostem spisu sploh ni govora. Vprašam, bodo li ti učenci,
ki ne poneso iz šole nič drugega kot škilave oči in dolge
vratove, zmožni sestaviti najpreprostejši spis? Nikdar!

Čas je že, da se rešimo docela onih tesnih, duhomornih
spon, v katere so vklenili šolski pouk naši prednamci iz onih
blaženih časov, ko se je smatral učiteljski stan kot „Versor-
gungsanstait und Asyl fiir solche, die auf anderen Gebieten
des vvirtschaftlichen Lebens Schiffbruch gelitten haben.“
Veliko se je že storilo v povzdigo šolstva in našega stanu,
in to iz gole idealnosti. Velika naloga nas še čaka, kajti
stari nazori o ljudskem šolstvu še niso izumrli v narodu.
Prepričan sem, da preveva učiteljstvo še zmeraj toliko ideal¬
nosti, da reši tudi to, kar še čaka rešenja; sicer pa, kakršno
plačilo, takšno tudi delo.

II. Naloga spisnega pouka.

Ni dovolj, da znamo svoje misli in čuvstva le jasno,
jedrnato in pravilno izražati, marveč znati moramo o stvareh
tudi spravno govoriti in pisati. „Govoriti znaš, a spravno
govoriti in pisati ne znaš“, pravi Vodnik, in baš to je naloga
spisnega pouka.

Da je govor, oziroma spis dovršen, je treba, da so
misli v njem povsem jasno in pravilno izvršene, logično
razvrščene in da napravijo na nas vtis lepe organične ce¬
lote. O govoru ali spisu, ki irrfa te lastnosti, pravimo, da
ima lep slog, in tak slog bodi ideal in smoter ustmenemu
spisju, govorništvu in pismenemu spisju.

Najboljše vaje v dosego tega smotra so:

32

1. Govorne vaje o raznih predmetih ljudske šole, kajti
vsak predmet ima svoje posebne izraze, svoj slog. Plod
vsake govorne ure bodi kratek, jedrnato povzet govorček, ka¬
terega naj učenci predavajo in pozneje tudi zapišejo.

2. Glasno, izrazito branje zglednih berilnih sestavkov,
memoriranje in podavanje istih ustno in pismeno.

Razsvrstitev tvarine in metoda.

Tvarino za spisje nam nudijo vsi šolski predmeti;
vsi mu služijo, vsi se stekajo v njem. Neizčrpen vir spisnim
vajam so berilo, stvarni pouk in razni dogodki vsakdanjega
življenja.

Glede razdelitve tvarine smo še precej edini; navadno
ubiramo naslednjo pot:

V predmet uvajamo učence s povestmi. Izmed teh so
zopet basni zaradi svojega preprostega sloga najprikladnejše
za prvi spisni pouk. S povestmi zgodovinskega značaja in
zapisavanjem raznih dogodbic iz vsakdanjega življenja pre¬
hajamo k popisom. Prvi popisi imajo pripovedno obliko.
Začetkoma popisujemo kaj konkretnega, n. pr. županovega
psa, in ne psa splošno, šolsko mizo, a ne pojma mize. Po¬
zneje se popiše tupatam kaj tipičnega za celo vrsto, učenci
pa popisujejo po tem zgledu stvari, ki so ž njo sovrstne.
Zatem prehajamo polagoma k popisovanju abstraktnih pojmov.
Popisom slede primerjave. Stvari primerjamo izprva po njih
sličnosti, kasneje po njih različnosti; nato šele združimo
oboje. Zdaj je umestna že tudi kratka razpravica, ki se¬
veda ne presega otroškega obzorja. Skozi vso spisno
dobo jemljimo mesečno vsaj eno pismo. Zadnja šolska leta
seznanjajmo učence tudi z raznimi drugimi listi in opravil¬
nimi sestavki s posebnim ozirom na potrebe vsakdanjega
življenja; pri tem uporabljajmo tudi tiskovine. Kakor pisma
vpletajmo pogostokrat tudi razne pojave in dogodke, ki so
jih učenci sami doživeli. To so spisne vaje v pravem po-

33

menu besede. Le-te vzbujajo v učencih največ zanimanja
za predmet; ž njimi jih vadimo, da to, kar sami opazujejo
'n čutijo, tudi izražajo. Medtem ko je smoter drugih spisnih
vaj nejasen, prisiljen, ker so le golo sredstvo do namena,
je isti pri poslednjih povsem jasen in določen: To kar sem
videl in čutil, bodem povedal, napisal. Tudi zgodovinskih
črtic in drugih zanimivosti, ki so lokalnega pomena, ne
smemo pozabiti. Hvalevredno bi bilo, da si nabavi vsaka
šola zbirko istih.

O načinu, kako naj se obravnava vsaka posamezna
spisna vaja, imajo razni metodiki kakor tudi učitelji najraz¬
ličnejše nazore. Vobče prevladuje vendar mnenje, da so
spisne vaje, ki jih nahajamo v naših šolskih knjigah, in se¬
veda tudi ž njimi združena metoda brezuspešne. Spisne na¬
loge, navedene v teh knjigah, nosijo večinoma pečat skraj¬
nega mehanizma. Smoter, katerega imamo doseči s spisnim
poukom, jim je navadno deveta briga. Kakor vsaka metoda,
naj se prilega tudi ona pri spisnem pouku kolikor mogoče
naravnemu razvoju predmeta. Živ spomin v preteklost, jasen
vpogled v razvoj stvari same so lastnosti, ki dičijo vsakega
učitelja iz poklica. Učitelj takih lastnosti krene vsekdar na
pravo pot! Zaglobimo se tedaj v stvar in poglejmo, kako
zasnujemo govor oziroma spis sami! — Človeški duh hrani
v sebi nebroj raznovrstnih misli in predstav. V slučaju po¬
trebe kličemo v spomin one, ki so s stvarjo, o kateri že¬
limo govoriti ali pisati, v tesni zvezi. V bistvu sorodne
misli in predstave združujemo, urejamo, zasnujemo načrt
in po tem načrtu jih podamo ustno v govoru, pismeno v
spisu. V kakovosti in množini izraženih misli in predstav
se zrcali višina našega duševnega življenja — v načinu pa,
kako so iste izražene, logično razvrščene, kakšen vtis na¬
pravljajo na nas v celoti, se kažemo mojstra v slogu.

To pot, ki jo hodimo pri sestavljanju govorov in spisov
sami, posnemajmo tudi pri pouku, če hočemo, da privedemo
učence k samostojnosti. V spisni uri pozovimo učence, da

3

34

nam povedo svoja mnenja o predmetu, ki smo ga spravili
v razgovor. V živahnem pogovoru z učenci sprejema učitelj
vse dobro in odklanja dobrohotno vse nebistveno; v prostem
razgovoru ž njimi urejuje vse bistveno, izvablja glavne misli
posameznih delov in celote ter jih piše na tablo. Na pod¬
lagi načrta obnavljajo učenci vso tvarino najprej ustno,
potem šele pismeno. Vse, kar učenec piše, mora znati prej
dobro pripovedovati.

Kakor povsod, velja tudi pri spisnem pouku načelo
nazornosti; prve spisne vaje so nazorni nauk. Snov, ki smo
jo na drugem mestu stvarno kakor jezikovno že vsestransko
obravnavali, obnovimo v spisni uri še enkrat. V prostem
razgovoru . z učenci združujemo in urejamo vso snov, raz¬
vijamo načrt ter ga pišemo na tablo. Opustivši vse nebi¬
stveno,, obnovimo po načrtu del za delom, oziraje se zlasti
na. logično uredbo in medsebojno zvezo posameznih misli.
Vsaki enoličnosti se, če le mogoče, izognimo. Ves spis. naj
tvori lepo organično celoto, ki ima svoj pravi pričetek, razvo
in konec dejanja. Spis prepišejo učenci v zvezke. Večkrat
se ga nauče tudi napamet, da si s tem ublaže čut za
lep slog.

Pozneje piše na tablo kak učenec (tabla se pri tem
lahko obrne), ostali pa pišejo v vadnične zvezke. Nato po¬
pravljajo učenci spis na tabli in obenem tudi svojega.. Po¬
pravljen spis prepišejo doma v čedne zvezke. Te zvezke
pregleduje učitelj sam. Napak ne popravlja, ampak jih le
označi. Za razne pomote naj se določijo že takoj v začetku
šolskega lela stalna znamenja. Večje hibe zapišimo na po¬
seben listič, da jih potem skupno obravnavamo. Za popravke
je najprimernejši prostor ob robu; zato naj se uvedejo po
naših šolah zvezki z robom ob strani. Spodaj se popravljajo
samo slabo stilizirani stavki.

Prve težkoče spisnega pouka so prestane. Učiteljeva
pomoč se umika bolj in bolj, od učenca se zahteva vedno
več. Nazornost stopa v ozadje. Pisanje na tablo se opušča,

35

piše se nanjo le še razporedba. V izrazu dajemo učencem
vedno več prostosti; spise izpreminjajo po obliki in vsebini.
Naloge so različne — različna mora biti tudi poprava. Naj-
navadnejša je medsebojna: boljši učenci dajejo svoje naloge
slabšim in narobe. Pri prostejših nalogah je najbolje, če
pokličemo par učencev k mizi ter glasno popravljamo nji¬
hove naloge. Drugi učenci pazno poslušajo, in če se pojavi
ista napaka tudi pri njih, jo popravijo.

Tako navajamo učence k sestavljanju spisov. Po geslu
„Od lažjega k težjemu" hodimo to trnjevo pot toliko časa,
dokler ne usposobimo večine učencev vsaj toliko, da so
zmožni sestaviti preprost spis, ki ga zahteva od njih vsak¬
danje življenje. Če smo vpletali v pouk pogostokrat razne
dogodbice iz življenja in razvili v spisni dobi dokaj živahno
otroško korespondenco, bo uspeh toliko sigurnejši- Tudi ne
smemo nikdar pozabiti, da učimo spisja učence, ne sebe.
Učenčeva misel, čeprav slabša, naj obvelja, ne naša! Nad
tem, kar najde učenec sam, občuti pravo veselje. Tak
pouk je zanimiv in vzbuja vsestransko delavnost v šoli. Vsak
spisni sestavek bodi produkt celega razreda. Stvar tako po¬
vedati, zapisati, da bo imel vsak, ki jo sliši, čita, jasno sliko
o njej — je vodilo, ki nas vodi pri tem delu.

Šola naj vzgaja ljudi za življenje. Učence moramo torej
naučiti predvsem tega, kar bo terjalo od njih vsakdanje
življenje. Pisem in opravilnih sestavkov ne smemo nikakor
pogrešati v šoli. Pisma naj bodo vzeta iz otroškega živ¬
ljenja, pisana na součence, učitelje, staršem, t. d. Obravna¬
vajo se ravno tako kakor vsak drug spis. Začetek pisma
prizadeva učencem navadno največje težave, dasiravno je
prav ta vselej znan. Vzrok temu bo najbrž slaba navada, ki
jo imajo nekateri. Ti namreč nauče učence par običajnih
uvodov, ki jih smatrajo učenci potem kot edino prave —
vsako pismo se mora pričeti z enim izmed njih. Ta nedo-
statek odpravimo, če pričnemo že takoj prvo pismo na ta
način, da odgovarjamo na prebrano pismo.

36

Voščilno pismo, kakor vsako pismo sploh bi obravnaval
po naslednji razporedbi:

1. Učencem naslikam v kratkem položaj, ki ga sili k
pisanju.

2. V prostem razgovoru z učenci se pomenim, kaj bi
se pisalo.

3. Izpraševaje združujem in povzamem iz celega po¬
govora, kar je uporabnega za pismo.

4. Na podlagi povzetega določim nato ta-le načrt za
pismo:

1. Kaj mi daje povod, da pišem.

2. Kaj bodem pisal.

3. Kako naj sklenem pisanje.

5. Pismo pripovedujemo po načrtu.

6. Omenivši nekatere formalnosti pri pismu (nagovor,
datum, podpis, obliko), pišemo pismo v vadnične zvezke.

7. Pismo popravimo.

8. Pismo prepišemo čedno.

Teze.

I. Predpogoji spisnega pouka.

A.  V ustnem izraževanju.

1. Poučevanje tujih jezikov na ljudskih šolah ovira
naravni razvoj materinščine in vzgaja polumože, ki nimajo
nobenega prepričanja, nobenega zaupanja v materinščino.

2. Prvo mesto v jezikovnem pouku zavzemata zgovornost
in jezikovno umevanje, a ne jezikovna pravilnost. »Najprej
reč, potem nje način!“

Iz tega sledi:

a)  Dobršen del slovniškega pouka, kakršnega uganjamo
po naših ljudskih šolah, nima za razvoj jezika nobene vred¬
nosti. Slovniški pouk na ljudskih šolah ima le toliko po-

37

mena, kolikor daje podlage pravilnemu izraževanju in ko¬
likor nas podpira v umevanju jezika.

b)  S stvarnim poukom ustrezamo v obilni meri vsem
jezikovnim zahtevam. Ž njim kažemo učencem pomen besed
ter jih vadimo o mišljenju; z govornimi vajami, ki ga
zvesto spremljajo, jih urimo v zgovornosti; z lastnim zgledom
in neizprosno doslednostjo pa jih navajamo k pravilni govorici.

c)  Polagoma, razvoju jezika in otroškemu duhu primerno
razvijajmo tudi jezikovna pravila, a to iz jezika in za jezik.

B.  V pismenem izraževanju.

Posredovalke med govorom in pismom so pisne vaje,
združene s pravopisnimi; po njih seznanjamo učence s
prvinami jezika in jih urimo v njih nadomeščanju s pravimi
pismenimi izrazili. Doseči spretnost v napisovanju svojih
misli in čustev, to je njih smoter.

Če hočemo ta smoter doseči, ozirajmo se pri pisnih
vajah zlasti na uho in jezik, ki sta glavna jezikovna organa,
a ne toliko na oko in roko; vajam v napisovanju obračajmo
vbodoče več pozornosti, ker le te nas dovedejo najprej
do popolne samostojnosti.

II. Naloga spisnega pouka.

Spisje nas uči skladno govoriti in pisati o raznovrstnih
predmetih. Dovršen slog bodi ideal temu pouku!

Najboljše vaje v dosego tega smotra so:

1. Govorne vaje v vseh predmetih ljudske šole; plod
vsake takšne vaje bodi kratek, jedrnato posnet govorček,
ki ga učenci predavajo, pozneje tudi napišejo.

2. Glasno, izrazito čitanje vzornih berilnih sestavkov,
njih učenje na pamet in njih ustno in pismeno predavanje

III. Razvrstitev tvarine in metoda.

1. V spisni pouk vpletajmo pogostokrat pojave in do¬
godke iz svojega življenja, ker to so spisne vaje v pravem
pomenu besede.

38

2. Šola vzgajaj ljudi za življenje. Pisma, razni listi in
opravilni sestavki naj sa torej pridno vadijo pri spisiu.
Poslovni spisi naj se večkrat koncentrujejo.

3. Metoda spisnega pouka se prilegaj kolikor možno
naravnemu razvoju predmeta.

4. Spisne stopnje:

a)  Prvi spisni pouk je nazorni nauk.

b ) Po geslu „Od lažjega k težjemu 11  navajajmo učence
k sestavljanju spisov toliko časa, dokler ne usposobimo ve¬
čine njih vsaj toliko, da morejo sestaviti preprost spis, ki
ga terja od njih vsakdanje življenje.

5. Spisni pouk zbujaj učencem živahno zanimanje za
predmet in vsestransko delavnost v šoli.

HI.

Pismo.

Pri okr. učit. konf. v Litiji dne 6. julija 1904 podal Janko Levstik.

Učenci pošiljajo bolnemu tovarišu Lovretu knjigo, ki so mu jo
preskrbeli iz šolarske knjižnice. Knjigi prilože kratko pismo nanj.

1. Kaj mi daje povod k pisanju, kaj naj pišem? (Situ-
vacija — načrt.)

Minuli teden vam je pisal tovariš Lovro. Bolan je revež.
Toda bolezen se mu obrača na bolje. Okreval je že toliko,
da bi lahko kaj čital; zato se obrača do vas s prošnjo, da
mu izprosite pri gospodu učitelju kakšno knjigo iz šolarske
knjižnice. Kratkočasil se bode ž njo, dokler popolnoma ne
ozdravi.

U., stopi na oder in preberi nam pismo bolnega Lovreta!
Učenec bere:

39

Dragi tovariš!

Gotovo me že pogrešaš v šoli. Bolan sem, zato ne
morem z doma. Vendar sem že toliko okreval, da bi lahko
kaj čital. Prosim Te, pojdi h gospodu učitelju in poprosi
jih za kakšno knjigo iz šolarske knjižnice. Prav hvaležen Ti
bom za to. Pozdravlja Te

Tvoj

Lovro.

Loke, dne L mal. srp. 1904.

Kaj hoče pravzaprav Lovro od nas? Česa nas prosi
v tem pismu? — Prosi nas, da bi šli h gospodu učitelju in
jih prosili za kakšno knjigo iz šolarske knjižnice. Kaj mi¬
slite, čemu mu bo knjiga? — Kratkočasil se bo ž njo.
To je kaj lepo od njega! Ni še povsem okreval in že misli
spet na učenje. No, in vi, ali boste ustregli tej njegovi
prošnji? — Gotovo da, saj on je vaš najljubši tovariš in
poleg tega je revež še tudi bolan. Bolnikom streči pa je
naša dolžnost; že iz ljubezni do svojega bližnjega moramo
to storiti.

Pismo ste prebrali. Sklenili ste: Našemu Lovretu ustre¬
žemo na vsak način. H komu boste šli takoj? — H gospodu
učitelju. In kaj boste počeli tam? — Prosili jih bodemo
za knjigo. Bili ste pri gospodu učitelju. Povedali ste jim,
česa želite, pokazali ste jim tudi pismo svojega tovariša.
2 veseljem so vam dali knjigo zanj, zakaj Lovro je njihov
ljubljenec, ker on je eden prvih v šoli. — Knjigo imate.
Kam boste šli ž njo? — K Lovretu. Kam? — Na Loke?
— Pojdimo tedaj na Loke! Hodili smo dobre pol ure in
že stojimo pred vrati Lovretovega stanovanja. Ko smo
potrkali, vstopimo, na postelji pa ugledamo našega prijatelja.
Kaj storimo? — Pozdravimo, ogovorimo ga. Kako? — (Re¬
cimo, da je podnevi.) Dober dan, Lovro! Nato stopimo
predenj, sežemo mu v roko, vprašamo ga, kako se mu godi,
potem pa mu izročimo knjigo. S katerimi besedami? —

40

Prinesel sem ti knjigo, ki sem jo dobil pri gospodu učitelju.

— Lovro je knjige jako vesel. Posebno ga še veseli, da smo
prišli sami k njemu. Takoj nam ponudi stol. Sedemo k njemu,
on pa nam pripoveduje, koliko je prestal v dnevih svoje bo¬
lezni. Končno vstanemo, da se poslovimo od njega. Še prej
pa mu želimo česa? — Zdravja. Kako? — Bog daj, da
kmalu zopet okrevaš! — Bog ti povrni ljubo zdravje! —
Vendar, bolezen bi se znala Lovretu le še nekoliko zavleči.
Knjigo je že prečital. Kaj se utegne zgoditi? — Rad bi
dobil drugo. — Spodobi se torej, da se mu ponudimo
še tudi za prihodnjič, če bi slučajno česa potreboval. S
katerimi besedami bi storili to? — Če boš še česa potre¬
boval, kar name se obrni, rad ti bom ustregel. Zdaj pa se
poslovimo od njega. Kako bi se poslovil ti? — Z Bogom,
Lovro!

Ozrimo se nekoliko nazaj, kaj smo vse počeli, ko smo
pismo prebrali! H komu smo šli najprej? Kam smo šli nato
s knjigo. Kaj smo storili, ko smo vstopili v Lovretovo sobo?

— Pozdravili smo ga. Kako? In potem? — Potem smo
mu izročili knjigo. S katerimi besedami? Česa smo mu že¬
leli pred odhodom? — Zdravja. Kako? Kaj smo storili
nato. — Ponudili smo se mu še tudi za drugikrat. Kako to?
In kaj smo storili naposled ? — Poslovili smo se. S kate¬
rimi besedami?

Vzemimo pa, da je vreme preslabo, da bi šli k Lovretu
na Loke. Starši nam tega nikakor ne dovolijo. Kaj naj po¬
čnemo sedaj s knjigo? — Damo jo na pošto. In kaj bomo
priložili knjigi? — Pismo.

Kdo pa še hodi dan za dnevom na Loke? — Poštni
Jaka. Kaj pa je ta mož po stanu? — — No, poštni sel
je. Tudi temu lahko izročimo knjigo. — To hočemo tudi
storiti. Knjigo damo poštnemu selu, ki hodi vsak dan
na Loke, knjigi pa priložimo pismo, ki ga hočemo napisati
sedaj!

41

2. Napiši pismo po izdelanem načrtu!

K pisanju!

Učenci položijo vadnične zvezke predse.

Mislite si, da stojite s knjigo v rokah pred bolnim Lov-
retom. Vse, kar ste mu povedali prej ustno, hočemo sedaj
navesti v pismu. Le nekaj bo treba še omeniti. Lovretu bi
bilo gotovo ljubše, ko bi mu bili prinesli knjigo sami na
dom. Kaj se torej spodobi? — Oprostiti se moramo, zakaj
tega nismo storili. Kako le? — Rad bi ti prinesel knjigo
sam, pa me starši ne pustijo, ker je preslabo vreme.

Začnimo!

Kaj smo storili, ko smo ugledali Lovreta na postelji?
■ — Pozdravili, ogovorili smo ga. Tudi v pismu ga hočemo
najprej ogovoriti, toda nekoliko drugače. „Dober dan, Lovro"
mu ne bomo pisali. Kako nas ogovarja on v svojem pismu?
Kako bi ga ogovorili mi, kaj pravite? . . . Predragi Lovro!
Ostanimo pri tem ogovoru! Kje je napisal Lovro svoj ogo¬
vor? — V sredi vrste. Napišite ga tudi vi tako! Kaj stoji
na koncu Lovretovega ogovora? — Klicaj. Zapomnite si za
vedno: Za ogovorom stoji vselej klicaj! Stavite ga!

S katerimi besedami smo izročili Lovretu knjigo? —
Tu sem ti prinesel knjigo, katero so mi dali gospod učitelj.
(Izberemo si najboljši odgovor. Nepovoljne odgovore izku¬
šajmo z umestnimi vprašanji popraviti! Vsekdar naj obvelja
učenčev, če tudi slabši odgovor!) Kako bodemo povedali to
v pismu? — „Prinesli“ mu knjige nismo. — Tu Ti po¬
šiljam knjigo, ki so mi jo dali gospod učitelj.
Dobro, ta stavek mi je všeč! Ponovi ga prav razločno! Še
ti! Izgovori vsako besedo zase! Ti! — Vsi! Napišite ga!
Beri, ti! Pazite, morda stoji v tem stavku kakšna vejica! (Pri
vejicah naj odločuje vselej uho! Učencem, ki so vajeni pra¬
vilnega branja, ne delajo vejice nikakih težkoč.)

Knjigo smo mu izročili. Zdaj imamo najlepšo priložnost,
da se mu opravičimo, zakaj nismo prišli sami k njemu.

42

Pomislite nekoliko, kako? —Rad bi Ti prinesel knjigo sam,
pa me starši ne puste, ker je preslabo vreme. — Stavek je
sicer dober, a če ga postavite poleg prvega, zapazite nekaj,
kar se Lovretu ne bo dopadlo. Poglejmo! Učitelj bere:
Tu Ti pošiljam knjigo,  ki so mi jo dali gospod učitelj.
Rad bi ti prinesel knjigo  sam, pa me starši ne puste, ker
je preslabo vreme. Kaj ste opazili? — Beseda „knjiga“ se
ponavlja. Vidite, to pa ni lepo. Morda se da drugi stavek
nekoliko izpremeniti. Rabite namesto „knjigo“ drugo besedo!
Rad bi Ti jo prinesel sam, pa me starši ne
puste, ker je preslabo vreme.  Ponovi! — — Vsi!
Pišite! Narekuj, N! (Daljše stavke n^j narekujejo posamezni
učenci.) Preberi stavek prav razločno, pazite na vejice!

Ko nam je Lovro povedal, kako.&e mu je godilo za
njegove bolezni, smo končno vstali, da^ge poslovimo od
njega. Še prej smo mu želeli česa? — Zdravja. Kako pa?
— Bog daj, da kmalu zopet okrevaš! — Pozor! Lovro je
pričel svoje pismo tako-le: »Gotovo me že pogrešaš v šoli.“
Kaj lahko pripomnimo svoji želji? — Da ga že zelo po¬
grešamo v šoli. Stori to! — Bog daj, da kmalu zopet okrevaš,
ker Te že zelo pogrešam v šoli! Primerjajmo ta s : tavek s
prejšnjim! (Učitelj prebere oba stavka ter poudarja .besedi
„ker“.) Kaj vam ne ugaja? — Beseda „ker“ se ponavlja.
Stavite namesto nje kaj drugega! — Bog daj, da bi
kmalu zopet okreval, zakaj zelo te že pogre¬
šamo v šoli.  — —• Kaj pa izražamo s tem stavkom? —
Željo. Kakšen stavek je to ? Kaj stoji na koncu želevnega
stavka ?

Želeli smo mu zdravja. Toda bolezen se mu utegne
le zavleči. Knjigo je prečital. Kaj se lahko zgodi? — Rad
bi dobil še drugo. Lovro je naš prijatelj. Ponudimo se mu
še za prihodnjič, če bi slučajno še česa potreboval! Kako?
če boš še česa potreboval, kar piši mi, rad
Ti bom ustregel.

43

Pri odhodu smo se od Lovreta poslavljali. Tudi v
pismu se moramo posloviti od njega. On nas v svojem
pismu pozdravlja, pozdravimo ga še mi! S katerimi bese¬
dami bi ga pozdravil Ti? — Presrčno Te po¬
zdravlja . . . Kdo ?

(Ta stavek napišemo na tablo zaradi prave oblike.)
Pismu manjka zdaj še datuma. Napišite ga!

3. Presodi, kar si napisal!

Preberimo pismo! N, beri glasno, drugi berite tiho!
Ce dobite kakšno napako, popravite jo! Beri dalje! Dalje!

Medtem prebira učitelj dela poedinih učencev; splošne
pomote si zapomni.

Otroci, v pismu pišemo nekatere besede z veliko za¬
četnico, kar pri drugih nalogah ni dovoljeno. Vse one be¬
sede, s katerimi smo Lovreta ogovarjali; bomo pisali z ve¬
liko začetnico. Preglejmo pismo še enkrat! Beri 1. stavek!
Je-li v tem stavku kakšna taka beseda? — Da, beseda „Ti“.
Popravite jo! . . .

Zamenjajte zvezke!

Zdaj sledi medsebojna poprava.

Bere se stavek za stavkom. Učitelj opozarja učence na
napake, ki jih je zapazil pri njih; težje besede pusti napisati
na tablo; nekatere besede je treba razlogovati, druge glasko-
vati; samostalnika „gospod, učitelj “ je treba postaviti v dvo¬
jino in množino, da spoznajo učenci končne glasove . . .

Učitelj hodi med popravkom od učenca do učenca, jih
opozarja na razne napake ter voljno odgovarja na njihova
vprašanja.

Popravljena vaja se nato večkrat prebere, ker s tem
se čut za lepoglasje še najbolj razvija.

44

4. Prepiši svoje delo v čedno!

V uri, ki je določena za šolske naloge, prepišejo učenci
pismo v čedne zvezke. Zdaj še-le jih seznani učitelj z obliko
pisma.

Pismo v celoti:

Predragi Lovro!

Tu Ti pošiljam knjigo, ki so mi jo dali gospod učitelj.
Rad bi ti jo prinesel sam, pa me starši ne puste, ker je preslabo
vreme. Bog daj, da kmalu zopet okrevaš, zakaj zelo Te že
pogrešam v šoli! Če boš še česa potreboval, kar piši mi,
rad Ti bom ustregel. Presrčno Te pozdravlja

Tvoj

Lojze.

IV.

Ptice pozimi.

Stavki:

Nekatere ptice nas jeseni zapuste.

Drugim pticam zraste gorkejše perje.

Približajo se našim hišam.

Tu si poiščejo ugodnih krajev.

Žalostno čivkajo okrog hiš in prosijo hrane.

Ob slabem vremenu ostanejo v svojih zavetjih.

Tam si iščejo med mrvo živeža.

Mnogo jih pogine od mraza in gladu.

Ne lovite ptic, ker v sobi poginejo.

Potresajmo jim hrane.

Spomladi bodo ptice hvaležno pevale in pokončavale
škodljivi mrčes.

O kateri ptici smo se že učili? O vrani. Kaj mi veš
povedati o vrani? — Ali poznaš še druge ptice? Vrabce,
sinice-. Katere ptice smo videli jeseni, ko so se

45

zbirale na cerkvenem stolpu? Lastovice. Zakaj so se neki
zbirale? Pomnite! V jeseni lastovice čutijo, da bo kmalu
pritisnil mraz. Ker jih pa rado zebe in jim ni moči pozimi
dobiti pri nas hrane, nas zapuste in odlete v gorke kraje.
Katere ptice nas jeseni še zapuste? Kukavica, grlica. — Kaj
store torej nekatere ptice jeseni?

Nekatere ptice nas jeseni zapuste.

Kaj so ti kupili oče za zimo? Črevlje, gorkejšo obleko.
Zakaj pa dobite za zimo gorkejšo obleko? Da nas ne zebe.
Kaj pa dobe one ptičice, ki ostanejo črez zimo pri nas?
Glejte, ljubi Bog skrbi tudi za svoje ptičke, da jim gorkejše
perje. Kaj zraste torej pticam pozimi?

Pticam zraste gorkejše perje.

Kje so bile ptice poleti? V gozdu. Kaj so pa delale
tam? Skakale so po vejicah, glasno prepevale in pokonča-
vale škodljivi mrčes. Ali tudi zdaj slišiš ptičke peti v gozdu?
Ne. Kje pa vidiš ptičke pozimi? Blizu hiš. Čemu se' pribli¬
žujejo ptice pozimi?

Približajo se našim hišam.

Oni dan sem šla mimo kozolca? Vse je jbilo tiho.
Kar nekaj zašumi v kozolcu, in mnogo ptičev sfrči v zrak.
Zakaj neki so bili ptički v kozolcu? Ker jim je gorkeje.
Kje pa so še ptički pozimi? V skednjih, drvarnicah, hlevih.
Kakšni kraji šoto? Gorki. Ti kraji so gorki, torej za ptičke
ugodni. Kakšnih krajev si torej poiščejo ptički?

Poiščejo si ugodnih krajev.

Kaj vidite sedaj zunaj? Sneg. Kaj je sedaj, ker je
zemlja pokrita s snegom? Zima. S čim se ptički poleti hra¬
nijo ali živijo? Z raznimi gosenicami in mrčesi. Kje pa dobe
ptički gosenice? Na drevesih. Ali dobe ptice tudi pozimi
gosenice na drevesih? Ne. Kakšni so ptički, ker ne dobe
dosti hrane? Lačni. Kakšen si ti, kadar si lačen? Žalosten.
Kakšni so tudi lačni ptički? Žalostni. Koga pa prosijo hrane?
Nas. Rekli bomo:

46

Žalostni čivkajo okrog naših hiš in pro¬
sijo hrane.

Kakšno pesmico sem vas naučila o siničicah? Povej
1. kitico!

Spet trkate, siničice,
na okno moje celice . . .

Ko pade sneg, pritisne mraz —
se spomnite pa spet na nas . . .

Kje si ti, kadar prav hudo sneži? V hiši pri gorki peči.
Ali letajo ptičke okrog, kadar sneži ? Ne. Kam se poskrijejo.
V kozelce, skednje .'V. Kozelci, skednji so ptičkom zavetje.
Kje so ptički ob slabent vremenu?

Ob slabem vremenu ostanejo v svojih za¬
vetjih..  ;0SC

Včasih sneži cele dneve. Ubogi ptički ne morejo letati
okrog, ne morejo, sbpoiskati hrane. Žalostni iščejo v svojih
zavetjih med mrvo ^fnja, semenja in drugega živeža. Kaj si
iščejo v svojih zavetjih?

Tam si iščejo med mrvo živeža.

Ni dolgo, kar sem šla po vrtu. Visok sneg je ležal.
Veje od dreves so se upogibale vsled teže snega proti tlom.
Kar zagledam v snegu pod drevesom mrtvega ptička. Grem
dalje in vidim še več mrtvih ptičev v snegu. .Zakaj so ubogi
ptički poginili? — Glejte, sneg je vse pokril, nikjer niso
dobili potrebnega živeža. Huda burja je brila, uboge ptičice
je pa zeblo. Sedle so na vejice; od mrazu in lakote so na¬
posled popolnoma obnemogle in popadale v sneg. V snegu
so zmrznile. Kaj se zgodi z mnogimi ptički pozimi?

Mnogo.ptičev pogine od mraza in gladu.

Poznala sem dečka, ki so se mu ptički zelo smilili.
Kadar je videl uboge ptičice zmrzovati, je vedno premišljeval,
kako bi jim pomagal. Kaj si izmisli? Napravi si žbico in ves
popoldan lovi uboge ptičke. Nalovi več ptičkov ter jih nese
v gorko sobo. Pustil jim je letati po sobi, dal jim je mnogo

47

drobtinic, bučnih peček, še celo orehovih jedrc in vode.
Sestradani ptički niso nič kaj radi zobali. A deček si misli,
se bodo že udomačili in še hvaležni mi bodo, ker sem tako
skrben zanje.

A glej drugo jutro! Pogleda in vidi več ujetih ptičev
mrtvih. Bal se je, da bi mu še drugi ptički ne poginili. Hitro
odpre okno, in ostali ptički zlete na bližnje drevo. Kaj pa
jim ni ugajalo v sobi? Bilo je prevroče. Deček si je tudi to
mislil, potresal jim je hrano na okno. Pridno so piički zo¬
bali in veseli letali od vejice do vejice. Kje torej ptičkom
bolj ugaja? Na prostem. Ali smemo ptičke loviti? Ne. Zakaj
ne? Ker v sobi poginejo.

Ne lovimo ptičev, ker v sobi poginejo.

Kaj je dajal deček ptičkom, ko jih je izpustil? Hrano.
Ali so bili ptički tega veseli? Kaj mi prinašate vi v šolo.
Bučnih peček, koruze, prosa i. t. d. Čemu imamo vse to ?
Dajemo ptičkom. Kam pa potresamo ptičkom hrano? Na
okno. Kaj sem naročila, da morate tudi doma storiti? Ptič¬
kom potresati hrane. Kaj naj torej storimo ?

Potresajmo ptičkom hrane.

Je-li bilo ptičkom všeč, ko jih je deček nalovil? Ne.
To je tudi deček vedel. Kaj je storil? Izpustil jih je. Ali
jih je zapustil zunaj? Ne. Kaj jim je dajal? Hrane. To so
si ptički tudi dobro zapomnili! Kadarkoli je prišel na vrt,
so ga veseli pozdravljali. Še celo zrnje so mu jemali
iz rok in zobali. Sneg je skopnel, ptički so dobivali dovolj
hrane na prostem. A zdaj pa ptičice niso zapustile dečka.
Ostale so na njegovem vrtu in v bližnjem gozdu. Lepo so
prepevale in gnezdile ter pokončavale škodljivi mrčes. Tako
so izkazovale ptičice dečku svojo-hvaležnost. Kaj bodo ptice
spomladi delale? Pazite!

Spomladi bodo ptice hvaležno pevale in
pokončavale škodljivi mrčes.

48

Kako pravi 2. kitica o „Siničicah“?

Vso zimo ste tu trkale
in s pečkami odletale —

Pa komaj zacvetel je maj,

Sfrčale ste v zeleni gaj...

Avgusta Lunder — Raka.

V.

Vrabec in konj.

Vrabec:

Konjiček, v jaslih zob imaš
in izlahka tudi meni daš.

Trepečem v slami od zime
držim se lačen v tri gube.

Konj:

Zobi je tukaj dosti res;
ne boj se mi, le kljuni vmes.

Zobala sta lepo ta dva,
nasitila se vkup oba.

Rodi se leto pregorko;
mušic in muh je vse živo.

Zdaj vrabec hitro jih lovi,
da konj ubadov ne trpi.

Opazovanje:  Otroci opazujejo par dni prej vrabce na cesti.
Učila:  Nagačen vrabec, Leutemannova podoba — konj.
Namen  te pesmice je, vzbujati pri otrocih sočutje in hvalež¬
nost. (Pesem naj se obravnava po zimi.)

49

Priprava.

Kaj vidiš na tej podobi? Konja. Ponovi, kar smo se
pretekli teden učili o konju. Koga ste opazovali te dni na
cesti? Vrabca. Kaj mi boste o njem povedali? Vrabci so
prileteli pred hišo, ko so mati posipali kokošim zrna. Videl
sem vrabca, ki je sedel na jaslih in zobal poleg konja. Kako
je pozimi na prostem? Mrzlo. Kje se grejemo? Pri gorki
peči. Ali imajo ptički tudi gorak dom? Zebe jih. Zimo trpe.
Česa jim pozimi še primanjkuje? Hrane. Zakaj? Ker je vse
s snegom pokrito. Imenujte mi kakega ptička, ki zdaj tudi
mnogo zime in lakote trpi. Vrabec. Tu vam pokažem vrabca.
Kje ga vidiš največkrat? — Po cestah. Zakaj? Da dobi kaj
hrane.

Napoved novega učiva.

Danes hočemo čitati lepo povest o vrabcu in konju.

Novo  uči  v o. (Učitelj pripoveduje):

Nekega mrzlega zimskega dne prileti vrabec na cesto,
da si tam poišče živeža. Že ves dan ni dobil ničesar za
lačni želodček in bilo mu je tako hudo, da bi skoro poginil
lakote in zime. Kar zagleda pred krčmo na cesti konja, ki
veselo zoblje oves iz nastavljenih mu jasli in prav milo
Prosi:

„Konjiček, v jaslih zob imaš
in izlahka tudi meni daš.

Trepečem v slami od zime
držim se lačen v tri gube."

Konjiček je bil usmiljenega srca, zato reče ubogemu
vrabcu:

„Zobi je tukaj dosti res;
ne boj se me, le kljuni vmes!"

Mislite si lahko, s kakim veseljem je začel sestradani
vrabec pobirati zrna, in

„Zobala sta lepo ta dva,
nasitila se vkup oba."

4

50

Mrzla zima mine, in

„Rodi se leto pregorko;
mušic in muh je vse živo.“

Muhe pa so zlasti nadležne našemu konjiču, ne more
se jih ubraniti, toliko jih je. Ko vidi vrabec svojega dobrot¬
nika v tej nadlogi, si misli: Sedaj mu lehko nekoliko po¬
vrnem, kar je meni pozimi dobrega storil, in

„Prileti zdaj vrabec, hitro jih lovi,
da konj ubadov ne trpi."

To povest imate tudi v svojih knjigah! Čitajino jo!
Učitelj čita.

Učenci čitajo enkrat tiho.

Boljši učenec prečita povest glasno.

Besedna in stvarna razlaga.

Čitaj še enkrat prvi dve vrstici! Kdo govori to? Vrabec.
Kje se je to godilo? Kdaj? Katero besedo bi lahko posta¬
vili namesto „zob?“ Zrnje. Kako rečemo namesto izlahka?
Lahko, samo če hočeš.

Beri dalje! Kdo še to govori? Vrabec. Kaj se ti godi,
kadar te zebe? Tresem se. Kako pa je rekel vrabec? Tre¬
pečem. Kam se skriva pred mrazom? V slamnate strehe.
Kako se stisneš, kadar te zebe? Pokaži! Kdo se je tudi
tako tiščal? Vrabec. Kako je rekel, da se drži? V tri gube.
Pokaži gubo na svoji obleki? Nagubanči čelo? Zakaj je
bilo videti pri vrabcu tri gube, ko se je stisnil skupaj ? Dve
od perutnic, ena od glave.

Kaj posnamemo lahko iz teh vrstic o vrabcu?

Vrabec je pozimi trpel lakoto.  (Napiše se na
tablo.)

Čitaj, kako je vrabcu konj odgovoril!

Kake zobi je imel konj? Oves. Kake zobi nasuje mati
kokošim? Prosa, koruze. Kdo je konju nasul ovsa? Hlapec.
— Zakaj? Ker je bil po dolgi, naporni vožnji lačen. S ka-

51

kim glasom je prosil vrabec? Z boječim. Kaj mu je zato
konj rekel? Ne boj se. Kako bi lahko rekli namesto „kljuni
vnres“? Zoblji, pobiraj zrnje. S čim pobira zrnje? S klju¬
nom. Kako je zato konj rekel? Kljuni vmes.

Beri naslednji vrsti!

Česa sta imela oba dosti? Ovsa. Kakšna sta postala?
Sita. Ali se je vrabcu hrana prilegla? Kakšen je bil prej?
Lačen. Kdo mu je pomagal? Zakaj je pač konj pomagal
vrabcu? Ker se mu je ta smilil. Kdo se tebi smili? Komu
moraš tudi ti pomagati? — Do revežev imej vedno sočutje!
Kar tebe boli, boli tudi drugega! Kaj je imel torej tudi konj
do vrabca? Sočutje. Zakaj je konj pomagal vrabcu? Iz
sočutja.

Konj je pomagal vrabcu iz sočutja.  (Na tablo.)

Kaj nas uči prvi del pesmice? Bodimo usmiljeni do
revežev!

Berimo drugi del naše povesti!

Kaj sledi zimi? Pomlad. Kaj pride za pomladjo? Po¬
letje. Kako je poleti? Gorko, vroče. Ali je velika vročina
prijetna? Kako si bral v knjigi o poletju? Je gorko. Katera
beseda stoji namesto poletje? Leto. Namesto „rodi se leto bi
lahko kako rekli? Pride poletje, nastane leto. Ponovi zadnji
del stavka. Mušic in muh je vse živo. Ali so zdaj tudi muhe?
Kje se drže poleti? Tudi okoli hlevov in sploh, kjer je ži¬
vina, je vse polno muh. Kakšne so živini? Nadležne. — S
čim se jih brani? Z repom, s premikanjem kože. Ali se more
vseh ubraniti? To spoznate iz zadnjih dveh vrsti. Beri ju j

Koga izmed vas je že pičila konjska muha? Kakšna
je? Večja od navadne. Kako jo imenujemo v pesmi. Ubad.
Zakaj? Ker ubode. Ali boli to konja? Da. Kdo je trpinčil
Poleti konja?

Poleti so trpinčile konja muhe.  (Na tablo).

Kdo ga je branil muh ?

Vrabec. Kako? Lovil je ubade. Ali bi se mogel konj
v seh ubraniti? Ne. Kdo mu je pomagal?

4*

52

Česa se je pač vrabec spomnil? Ali je lepo ravnal?
Kakšen je bil? Hvaležen. Zakaj je torej konju pomagal?

Vrabec mu je pomagal iz hvaležnosti.  (Na
tablo).

Kaj je bil konj vrabcu, ker mu je pozimi dobroto
skazoval ? Dobrotnik. Kateri so vaši največji dobrotniki?
Bog, stariši, učitelj . . . Kaj vas uči vrabec?

Bodimo dobrotnikom hvaležni.

Kako skazujete vi lahko hvaležnost svojim dobrotnikom?
S pridnostjo, ubogljivostjo, lepim vedenjem, učenjem . . .
Vaja.

Večkratno čitanje.

Memoriranje.

Uporaba slike na tabli kot spisna naloga.

Na tabli.

I.

Vrabec je po zimi trpel lakoto.

Konj mu je pomagal iz sočutja.

II.

Po leti so trpinčile konja muhe.

Vrabec mu je pomagal iz hvaležnosti.

Minka Gašperin. — Kostanjevica.

VI.

Veverici.

Učna slika za 3. šolsko leto.
Josin-Gangl: Drugo berilo in slovnica.

Dispozicija.

I. Priprava.

II. Čitanje.

a)  Učiteljica čita.

b)  Čitajo učenci.

53

III. Razjasnjevanje in povzetek.

a)  po kiticah.

b)  povzetek vsega.

IV. Nauk.

V. Uporaba.

I.

Katero pesmico o veverici že znate?

„Veverka, ej, ti lepa gospa,
kje pa si ti vendar doma?

Kjer te že koli vidi oko,
ti si povsod domača tako."

„Dom so smreke visoke mi,
sence gozdne globoke mi,
veverka tam se udomači,
kjer svoboda zlata živi.“

E. Gangl.

Kaj nam pove ta pesmica? Veverica živi v gozdu. Kaj
še? Ona ljubi svobodo. Danes pa hočemo čitati neko novo
Pesmico o veverici. Odprite berila na str. 17, 26. ber.

II.

a)  Učiteljica čita.

b)  Čitajo boljši učenci.

III.

Čitaj 1. kitico! Kje živijo veverice? V gozdu. Kako je
Povedano to v tej kitici? „Prišli blizu sta iz lesa.“ Zakaj
Pravimo lahko „iz lesa" ? Ker dobivamo iz gozda les. Ob kraju
te ga gozda je rasel oreh. Kaj se je zgodilo, ko je zapihljal
v etrič? Veter strese oreh z drevesa.  Povej ti!

Čitaj 2. kitico! Kakšni sta bili veverici? Lačni. Kako
J e  to povedano v pesmici? „Menda sta imeli glad." Zakaj
'hislimo, da sta bili lačni? Ker sta ga obe hoteli imeti.

54

Povej torej kratko vsebino 2. kitice! Obe ga hočeta
imeti.  Ti, ti! Ponovi vsebino 1. in 2. kitice.

Čitaj dalje! Kaj storita veverici? Zgrabita oreh. Kakšen
sad pa strese veter z drevesa? Slab — piškav. Kakšen je
bil tudi ta oreh? Piškav. Ali lahko razkolješ piškav oreh?
Lahko. Kaj je v njem? Prah. Kaj storita veverici? Jezno
ga zgrabita.  Kaj se zgodi? Oreh se sam razkolje.
Kaj je bilo v orehu? Rjav prah. Kaj se zgodi? Prah se
jima pokadi v noska.  Povej torej vsebino 3. kitice!
Povej vse, kar vemo do sedaj o teh vevericah!

Čitaj 4. kitico! Kaj storita zdaj veverici? Zbežita. Kam?
V gozd. Ali jima je bilo všeč, da nista dobili jedrca? Ne.
Kakšni sta torej odšli? Osramočeni. Povej, kaj torej storita!
Osramočeni odideta.

Ponovilo celega povzetka. Glej v berilo in povej, kaj
smo slišali o vevericah.

IV.

Ali se vam dopade ta pesmica? — Pesmica je lepa, a
vsebina nam ne ugaja, zakaj ne? Ker sta se veverici pre¬
pirali. Kdo se pa tudi prepira? Ljudje. Beri torej 4. kitico!
Kaj nam pove ta kitica? Da se ljudje mnogokrat za nič¬
vredne stvari prepirajo.

Zakaj sta se prepirali veverici? Vsaka je hotela imeti
korist od oreha. Ali jima je ta prepir prinesel kaj koristi? Ne.
Pomnite: Prepir ne prinese koristi.

Povej ti! Pridi in napiši na tablo!

Rekli ste poprej, da se tudi ljudje prepirajo. Kdo ve,
za kakšne stvari se prepirajo? Popašnje — pota — raz-
žaljive besede. Mnogokrat je stvar, za katero se prepirajo,
prav malovredna. Kako imenujemo lahko tak prepir? Piškav
oreh. Kaj pa nas uči to berilo? Neprepiraj se za malo¬
vredne stvari!

Povej ti! Pridi in napiši na tablo!

Čitaj, kar je na tabli! Kaj nas uči ta pesmica?

55

V.

Povej še enkrat vsebino te pesmice! Zapomnite si jo
dobro, ker jo boste jutri pisali. — Kaj nas uči ta pesmica?
Kdo mi zna povedati kak pregovor, ki bi bil na mestu pri
tej pesmici!

„Sloga jači, nesloga tlači“ itd. Učenci citirajo znane
primerne pregovore.

Franja Lunder — Raka.

XII.

Napisovanje: Dobra večerja.

2. šolsko leto.

Priprava.

Katero berilo smo zadnjič brali? — Dobra večerja. —
Ponoviti hočemo glavne misli. Se ponovi po sledečih vpra¬
šanjih. Kdo noče jesti ječmenčka? Kaj obljubijo mati? Kam
gre Metka popoldne? Kako poje ječmenček za večerjo? —
Ali znate še pregovor, ki pove, kaj delo stori, da nam jed
bolje diši? — Delo beli jelo. — Kdo mi bo sedaj vse
stavke v zvezi s pregovorom povedal. (Učenci samostojno
večkrat ponove razporedbo berila.) Metka noče jesti ječ¬
menčka. Mati ji obljubijo za večerjo boljšega. Popoldne
Metka pridno dela na njivi. Slastno poje tisti ječmenček za
večerjo. — Delo beli jelo.

Napoved smotra. Razporedbo, ki ste mi jo sedaj po¬
vedali, boste napisali v spisovnice.

Podavanje.

Kaj pa moramo najprvo napisati? — Naslov. — Kaj
pa nam pove naslov? — O kom ali čem beremo ali pišemo.
— Kako se glasi naslov berila, čigar kratko vsebino,
hočemo napisati. — Dobra večerja. — Iz koliko besed
sestoji naslov? — Iz dveh. — Katera je prva, druga? —

56

Razzloguj prvo besedo! Dob-ra. Vsi! Koliko zlogov ima
beseda „Dobra“ ? — Dva — Kateri je prvi, drugi? Raz¬
zloguj drugo besedo! ve-čer-ja. Vsi! Koliko zlogov ima ta
beseda? — Tri — Kateri je prvi, drugi, tretji? Glaskuj prvo
besedo in dvigni pri vsakem glasu prst! D-o-b-r-a. Vsi!
Koliko glasov ima ta beseda? — Pet? — Glaskuj drugo
besedo in dvigni kakor poprej pri vsakem glasu prst! —
v-e-č-e-r-j-a. Vsi! Koliko črk boste za to besedo napisali?

— Sedem. — S kakšno začetnico bomo pisali besedo
„Dobra“? Z veliko začetnico. — Zakaj? — V začetku spisa
pišemo veliko začetnico. Naslov napišite tako, da bo stal
v sredi vrstice, enako naslovom v berilih. — Pripavite se
k pisanju! Zastavite in pišite! — Kaj morate koncem na¬
slova staviti? — Piko. — Storite to!

Povej mi prvi stavek! Metka noče jesti ječmenčka.
Ponovi stavek še enkrat počasi in udari pri vsaki besedi
ob klop! Koliko besed ima ta stavek? — Štiri. — Katera
je prva, druga, tretja, četrta? Razzloguj prvo besedo! Met-ka.
Koliko zlogov ima ta beseda? Dva. Kateri je prvi, drugi?

— Istotako so razzlogujejo daljnje tri besede stavka. —
Glaskuj mi sedaj prvo besedo z dviganjem prstov! M-e-t-k-a.
Vsi! Koliko glasnikovima ta beseda? — Pet. — Glaskujejo
se tudi naslednje besede. S kakšno začetnico se piše v za¬
četku vsakega stavka? Z veliko začetnico. S kakšno začet¬
nico bomo torej pisali besedo „Metka“. — Z veliko za¬
četnico. Da, toda besedo Metka moramo pa še iz drugega
razloga pisati z veliko začetnico; zakaj pa? — Ker je
krstno ime. — Kaj so krstna imena? Lastna imena. S
kakšno začetnico pišemo vselej lastna imena? — Z veliko
začetnico. Kako pišemo vsako besedo v stavku? — Zase.

— Sedaj pa napišite stavek! — V stavku „Metka noče jesti
ječmenka" smo nekaj povedali; kakšen stavek je to? Po¬
veden stavek. Kaj stavimo na konec povednega stavka?
Piko. Stavite jo! — Enako se obravnava in postopa pri
ostalih stavkih.

57

Posnetek.

Kaj smo danes pisali? Pisali smo skrajšano vsebino
berila »Dobra večerja 11 .

Poprava.

Pod vodstvom učiteljevim popravljajo potem učenci
napake sami in medsebojno. Primerja se stavek za stavkom
z onimi na šolski tabli. (Pred uro namreč napiše učitelj
vso vajo na šolsko tablo, a da jo učencem na spregled, ko
so vsi vajo že spisali.) Za tem sledi pisanje poprave.

Ivana Dolinar — Višnja Gora.

Vlil.

Obravnava uporabnih nalog v smislu
množitve.

Smoter: Napravili bomo nekoliko nalog, v katerih
bomo uporabili, kar smo se učili.

Ponovilo sklepa: 1 jabolko velja 2 h; koliko velja 6
jabolk? Sklep: 1 jabolko velja 2 h; 6 jabolk je 6 krat
1 jabolko; torej bo veljalo 6 jabolk 6 krat 2 h, t. j. 12 h.
Ravnotako za 10 žemelj po 2 h, 8 m po 5 K, 5 1 po 5
desetic.

Učilo. Janškega slika: Gozd in žaga. Kaj nam pred¬
stavlja ta slika? — Gozd. Kakšna drevesa rastejo v tem
gozdu? — Smreke, jelke . . . Kaj delamo iz smrek? —
Hlode, deske. Ali so vse deske enake? — Različne. Iz
katere smreke naredi žagar več desek? — Iz velike in debele.

Ustmeno računanje:

1. Iz enega hloda naredi žagar 6 desek, koliko iz 12
hlodov? Ponovi, A! Sklepaj, B! Izračuni, C!

Ako naredi iz enega hloda 6 desek, naredi iz 12 hlodov
12X6  desek, t. j. 72 desek.

58

2. 1 deska stane 46 h; koliko dobi žagar za 5 desek?
Ponovite, sklepajte in računajte po tihem vsi; kdor je izvršil,
vzdigne roko! (Črez nekoliko časa.) Izračunaj kratko, D!
Žagar dobi 5 X 46 h, t. j. 230 h.

(Da se skrbi za sodelavnost vseh učencev, vprašamo
najpoprej slabejšega učenca, od katerega ne pričakujemo
pravega odgovora, potem šele vprašamo boljšega).

3. Kratko ponovilo dolgostnih mer.

Deska je dolga 4 m. Ako žagar od te deske odreže
1 m 2 dm 3 cm dolgo desko, kako dolga je še stara deska?
Ponovi, A! Sklepaj, B! Ako odreže žagar od 4 m ali 400 cm
dolge deske 1 m 2 dm 3 cm ali 123 cm, ostane še 400 cm
manj  123 cm, t. j. 277 cm ali 2 m 7 dm 7 cm dolga
deska.

Pismeno računanje.

Zvezke na klop!

(Vsak učenec, ki pride k tabli, prinese s seboj zvezek
za vaje in ga položi v pregled učitelju na mizo.)

4. Iz večjega hloda se naredi 12 desek, koliko iz 145
hlodov?

Ponovi nalogo, A! Sklepaj, B! Ako se naredi iz 1 hloda
12 desek, se naredi iz 145 hlodov 145 krat 12 desek. Kako
to izračunimo? Računaj! (Učenec izračuni prvi del, namreč
množitev = ednico.) Dalje, C! (Ta učenec v klopi izračuni
drugi del.) Dalje, D! Povej odgovor, E! Zapišimo ga!

5. Koliko stane 243 desek po 52 h?

Ponovi, A! Napravi zaključek, B! Izračunaj! Učenec
zapiše 243X52 ter reče: Da prihranimo nekaj prostora,
zamenjamo činitelja.

(Tudi pri tej nalogi kakor sploh pri vseh nalogah se
pazi skrbno na sodelavnost vsega razreda.)

6. Trgovec kupi 1216 desek po 54 h, koliko mora pla¬
čati, ako je že dal na račun 185 K? Ponovi, A! Še enkrat,
B! Ali moremo ta račun takoj izračunih? Koliko veljajo
deske? Ali veš koliko desek je? Kaj moramo najprej izvedeti?

59

— Koliko desek je bilo? Zaključi torej, koliko desek je bilo!

— Ako se naredi iz enega hloda 9 desek, se dobi iz 142
hlodov 142 krat 9 desek, t. j. 1278 desek. Zaključi drugi del
naloge! — Ako velja ena deska 64 h, velja 1278 desek
1278 krat 64 h.

Izračunaj!

7. Peresa odložite! Učitelj zapiše na tablo nalogo:
„Trgovec kupi 1216 desek po 54 h, koliko mora plačati?"
Hočem se prepričati, kdo od vas zna to izračunati. Nobeden
ne sme prepisati. Kdor je izvršil, pokrije svoj izdelek s piv¬
nikom in vstane! Začnite!

Ko sedi le malo učencev: Kdor sedaj stoji, sme dalje
stati, drugi obsede! Učitelj izračuni potem nalogo na tabli,
učenci pa primerjajo svojo nalogo z računom na tabli. Kdor
ima drugačen račun kakor je ta na tabli, naj sede in popravi.
Stati sme le ta, kdor je izgotovil nalogo prav tako kakor jaz!

Ko se učitelj prepriča, da so učenci naredili res račun
prav, jih pohvali in pravi: Prvi račun prav . . . učencev. Kdo
pa ima skoro prav?

8. Hočemo narediti še eno nalogo na enak način.
1216 desek po 54 h velja torej 656 K 64 h, koliko mora
trgovec plačati, ako je dal na račun 185 K?

Po izdelku, oziroma ko pregleda učitelj naloge, se po¬
novi: Oba računa je naredilo prav . . . učencev, enega
. . . učencev. Josip Zajec — Veliki Gaber.

IX.

Obrestni računi

na manjrazrednih ljudskih šolah.

I. a) Izračunajo se obresti od 700 K po 5% za 1 leto.
Učenec računa na pamet: 100 K po 5% da na leto
5 K obresti; 700 K je 7krat po 100 K; da torej 7krat 5 K,
to je 35 K obresti.

60

Zapiši to! Učenec napiše na tablo:

100 K. 5 K

700 „ ... 5 X 7 K ... . 35 „

b) Sosed si je izposodil 85 K; koliko znašajo vsako¬
letne obresti po 4%?

Ponovi nalogo!

Kako se to izračuni, se hočemo sedaj učiti!

II. Koliko obresti po 4% da na leto 100 K — 100 gl. —
100 kr. — 100 h?

Vsakokratni odgovor napiše učitelj na tablo:

100 K.4 K

100 gl.4 gl.

100 kr.4 kr.

100 h.4 h

Preberi, kar je na tabli! Učenec: 100 K da 4 K,
100 gl. da 4 gl., 100 kr. da 4 kr. Dovolj! 100 kr., koliko
gld. je to? Zato smemo 100 kr. izbrisati in zapišemo —?
(1 gl.) Beri dalje! (100 h da 4 h.) Kaj moremo zapisati
namesto 100 h? (1 K.) Beri sedaj! (1 K da po 4% na leto
4 h obresti.) Ponovi to, A, R!

Pazite sedaj!

Koliko obresti da na leto 1 K po 2°/o, 3° o . . . ?

Koliko obresti po 4% dasta na leto 2 K, 3 K ... 85 K ?
(Učenec: 2 K sta 2krat po 1 K, 2 K dasta torej na leto
2krat po 4 h obresti.)

Pismeno bomo to računali tako-le:

1K.4 h

85 „ . . 85 X 4 h . 3 K 40 h

Izdela se nekaj takih računov, da si učenci zapomnijo
zaključek za določeno število K.

*

* *

Kako pa bi izračunali, koliko obresti po 4°/o dobimo
na leto od 785 K?

61

Učenec: Najprej izračunamo obresti od 700 K in potem
še od 85 K.

Izračunajmo to! Učenec piše na tablo:

78

. . 78 X 5 h

3 „ 90 „

978 K vil. 45 K + 3 K 90 h

978 „ v 3 I. 3 X 48 „ 90 „

978 „ v 6 m. 1 /s od 48 „ 90 „

48 K 90 Ir
146 „ 70 „
24 „ 45 „

978 K v 3 1. 6 m. 146 K 70 h + 24 K 45 h 171 K 15

1. Magerle — Svibno.

X.

Potovanje do Karavank

(do Hrušice.)

Učna slika za 5., oziroma 6. šolsko leto.

Učni pripomočki: Stenski zemljevid Kranjske, ročni zemljevidi
Kranjske, mera, vozni red južne in državne železnice, pokrajinske
slike in razglednice.

U v 0  d.

Znano vam je, da se deli naša ožja domovina po na¬
ravnih mejah v tri dele. V katerem delu bivamo mi? Kakšen

62

je dolenjski svet? — Gričevat. Kateri je najvišji vrh? —
Kum. Katero gorovje se razprostira po Notranjskem ? —■ Kras.
Kaj je posebno zanimivega na kraškem svetu? — Podze¬
meljske jame. Katera je najznamenitejša? — Postojnska.
Zemljevid ti pove, kakšen je gorenjski svet? — Ob Savi so
precej prostrane ravnine in doline, sicer visoka pogorja.
Katera pogorja na Gorenjskem poznaš? — Julijske planine,
Karavanke, Kamniške planine. Kateri so najvišji vrhovi v
vsakem teh pogorij? Kje so Julijske planine, kje Karavanke,
kje Kamniške planine?

Smoter.

Otroci, danes hočemo potovati v duhu na Gorenjsko
tja do Karavank, skozi katere kopljejo predor za novo že¬
leznico, namreč do vasi Hrušice pri Jesenicah.

P o d a v a n j e.

Preden začne človek potovati, je treba, da pozna smer
in oddaljenost svojega cilja. Pokaži na stenskem zemljevidu,
vi pa na ročnih z desno roko Radeče, z levo Jesenice! V
kateri smeri leže J. od R.? — V severozahodni. Ako bi bila
pot, koder se bomo vozili, tako ravna, kot si mislimo črto
potegnjeno po zraku vrh vseh gora od R. do J., kako dolga
bi bila? Premeri na stenskem zemljevidu, vi pa na ročnih!
Koliko si nameril? 64 cm. — Kakšno je merilo? —
1:150.000 — Kaj pomeni to merilo? 1 cm na zemljevidu
je v resnici 150.000 cm, t. j. 1500 m ali lVa km. —■
64 X lVa km = 96 km. Koliko si nameril na ročnem
zemljevidu? 9 cm 5 mm = 95 mm. Merilo? 1:1,000.000. —-
Kaj pove tvoje merilo? — 1 cm na zemljevidu je v resnici
1,000.000 cm = 10.000 m = 10 km. Ako pomeni 1 cm
10 km, koliko pomeni 1 mm? —• 1 km; 95 mm — 95 km.
Dobili smo le malo razliko; držimo se stenskega, ker je go¬
tovo natančneji, in recimo: Zračna razdalja od R. do J. je 96 km.

Primerjajmo to zračno razdaljo z razdaljo R. — do
Krškega! Tako kot zgoraj. Zaključek: Zračna razdalja do
Jesenic je trikrat tolika kot cesta od Radeč do Krškega?

63

Ali bo naša pot do Jesenic ravno 96 km dolga?
Mnogo več, ker železniška proga ni ravna. Prav, prevozili
bomo okrog 130 km. Kaj smo določili sedaj? Kje leže
Jesenice, in kolika je razdalja od Radeč do Jesenic. (Na
tablo: 1. Lega in zračna razdalja.)

Potovali bomo z železnico. S katero? Z južno. Do-
kod ? S katero dalje? Z državno. Poglej na voznem redu,
kdaj odhajajo vlaki z Zidanega mosta proti Ljubljani? —
Za nas bo najprimernejši poštni vlak, ki odhaja ob 8'08 uri
zjutraj. Kdaj pricfemo v Ljubljano? Ob 9'35 uri. — Na poto¬
vanju je tudi potrebno, da človek ve, koliko bo zavozil.
Ali veš, koliko stane vožnja s poštnim vlakom do Ljubljane?
2 K 70 h. —■ V Ljubljani izstopimo ter poglejmo, kdaj od¬
haja prvi vlak na Gorenjsko? Poglej na vozni red! — Ob
11'54 uri. -— Vozili se bomo do Javornika pred Jeseni¬
cami. Kdaj bomo na Javorniku? — Ob 1'56 uri popoldne.
Vozni listek velja 2 K. — Kaj smo določili sedaj? Kdaj
odhajajo vlaki in koliko je treba plačati za vožnjo. (Na
tablo: 2. Odhod vlakov in vozne  cene.)

Pot do Ljubljane in mesto poznate, zato se tukaj ne
bomo mudili. Odrinimo na Gorenjsko! V kateri smeri
smo se vozili do Ljubljane? — Proti zahodu. — V kateri
smeri bo vozil vlak proti Javorniku? Skoro proti severu.
Oglejmo si svet, po katerem se vozimo, ko zapustimo Lj.
Kakšen je? — Raven. — To je ljubljanska ravnina. Prva
postaja je Vižmarje ob veliki vasi Št. Vid. Na kateri strani
železnice vidiš Št. Vid ? — Na levi. Poglej skozi desno
vlakovo okno! Proti severu vidiš precej visok hrib s
cerkvico na vrhu, to je Šmarna gora. Pokaži jo na zemlje¬
vidu! Prihodnja postaja so Medvode. Zakaj se vas tako
imenuje? — Ker leži med vodama. Med katerima? Sora se
izliva tukaj v Savo. — V Medvodah je tudi papirnica.
Kakšna je dolina okrog Medvod? — Ozka. — Komaj se
odpeljemo iz postaje, se peljemo čez reko. Čez katero? ■ — •
Čez Savo. — Dolina se vedno bolj širi in kmalu se nam

64

odpre velika ravnina, ki sega proti severu in severozahodu
do visokih gor, ki jo obdajajo kot stena. Vlak obstoji; na
postaji Škofja Loka smo. Ali vozi železnica tik ob mestu!

— Precej strani. — Ako je na ročnem zemljevidu vsak mm
1 km v resnici, koliko km je od postaje do mesta? Skoro
3 km. Vendarle se mesto lepo vidi. Posebno krasno se
dviga nad njim velik grad. Dokod smo se peljali in kaj
smo videli? (Na tablo: 3. Ljubljanska ravnina s
Šmarno goro, Škofja  Loka.)

Odpeljimo se proti Kranju! Po kakšftem svetu se vo¬
zimo? — Po ravnini. — Ta ravnina od Medvod do Kranja
ob desnem bregu Save se imenuje sorško polje. Kaj praviš,
odkod ima to ime? Od reke Sore. Med vožnjo gledamo
na levi strani vas ob vasi, iznad katerih se dviga mnogo
cerkva in cerkvic. V severozahodnjem ozadju stoji hrib Sv.
Jošta z romarsko cerkvijo, kamor tudi izletniki zaradi lepega
razgleda radi zahajajo. Skoro na to dospemo v Kranj. Po¬
glej na zemljevid in povej, kaj je med mestom in postajo?

— Sava. Na katerem bregu leži Kranj? Na levem. Ako ho¬
čemo v mesto, gremo čez lesen most, ki je do malega še
enkrat tako dolg kot radeški. Mesto stoji na skalnatem
griču. Sredi glavnega trga vidimo lepo cerkev, ki je izmed
najstarejših na Kranjskem. Stara je blizu 600 let in delana
iz samega rezanega kamena. V mestu je c. kr. viš. gimna¬
zija, ki se. tudi s postaje dobro vidi. Prebivalcev ima
trikrat toliko kot radeški trg. Ozrimo se po okolici! Pod
Sv. Joštom leži velika vas Stražišče. Pokaži jo na zemlje¬
vidu! Tukaj je jako razvita domača obrt, ki donaša lep za¬
služek, namreč sitarija. Iz barvane konjske žime pleto sita,
ki se razpošiljajo daleč po svetu. Poglejmo proti severo¬
vzhodu! Onim skalnatim velikanom, ki smo jih zazrli že
pri Ljubljani, smo se zdatno približali. Zemljevid ti pove,
kdo so? — Grintavec s Kamniškimi planinami. Primerjaj
Grintavec s Triglavom! 300 m nižji. Katera reka se izliva
pri Kranju v Savo? — Kokra. — Kaj smo si ogledali sedaj?

65

(Na tablo: Kranj z okolico, Sorško polje, Kam¬
niške planine.)

Vlak je zažvižgal in nas pelje proti Podnartu. Kakšen
je svet na levi, kakšen na desni strani? Na levi hribovje,
na desni ravnina, v ozadju visoke gore. Na ročnem zemlje¬
vidu nimate Podnarta, stoji pa ondi, kjer.je Kropa najbliže
železnici. Kaj veš o Kropi? — Trg, žeblji in drugi železni
izdelki. Pri Podnartu se izliva v Savo neka reka; katera?
Tržiška Bistrica. Kakšen je svet ob reki? — Dolina. To je
bistriška dolina, po kateri vodi cesta iz Podnarta v Tržič.
Tržič je velik obrten trg. Pečajo se največ z usnjarstvom in
izdelovanjem čevljev. Od Tržiča vodi cesta na Koroško;
čez katero sedlo? — Ljubelj. Pokaži! Na vzhodni strani
Tržiča kipi proti nebu visoka gora Storžič, ki že pripada Ka¬
ravankam. — Drdramo malo naprej, kar zakliče izprevodnik
„Otoče“! Mnogo ljudi izstopi. To so večinoma romarji, ki
gredo na Brezje. Kaj veš o Brezju? — Božja pot, posve¬
čena M. B. — Pokaži! Ali je ob železnici? Koliko od¬
daljeno? — 2 km. Na katerem bregu Save? — Na levem.
Naslednja postaja je Radovljica. Katero pot smo si ogledali
sedaj in kaj smo videli? (Storžič, Brezje, Kropa  —
na tablo.)

Obstali smo v Radovljici. Pokaži! Kaj veš o njej? —
Mesto, okr. glavarstvo. Po katerih okr. glavarstvih smo se
vozili doslej? -

Radovljica je malo mesto, ki ima približno toliko pre¬
bivalcev kot Radeče, a lepo lego in prekrasno okolico. Pri
Radovljici se izliva v Savo reka; katera? Bohinjska Sava.
Odkod priteče? Iz bohinjske doline. Kako se imenuje njen
izvirek? — Savica. — Savica je 60 m visok, mogočen slap.
—■ Oglejmo si radovljiško okolico! Kakšen je svet na se¬
veru, vzhodu in zahodu? — Ravnina. — Ta ravnina se
imenuje radovljiška ravnina ali kotlina. Ker je iz radovljiške
postaje slab razgled, peljimo se do Lesec! Pokaži! Tukaj
se nam odpre vsa radovljiška ravnina. Po njej je raztresenih

5

66

več vasi; imenuj nekaj večjih na levem bregu Save! —
Mošnje, Begunje, Breznica. V ozadju teh vasi vidimo zopet
strmo in visoko gorovje. Katero ? — Karavanke. Na vzhodu
se vzdiguje Zelenica in Begunjščica, na severu pa mogočni
Stol (2233 m) z Belščico. Poglejmo proti zahodu! Tam vi¬
dimo na strmi skali star, mogočen grad — blejski grad.
Pod njim je Bled. Kaj veš o Bledu? - Letovišče, jezero z
otokom in s cerkvico. Ali ti je še znana narodna pravljica
o začetku Blejskega jezera? Povej jo! — Bled ne leži ob
železnici. Koliko je oddaljen? Na ročnem zemljevidu 5 mm
— tedaj 5 km — 1 uro hoda. Proti zahodu za Bledom
kipi proti nebu visoko gorovje. Poglej na zemljevid in povej,
katero gorovje je to! — Triglavsko pogorje. —

Bled z okolico je tako lep kraj, da mu ni kmalu ena¬
kega na svetu. Naš največji pesnik France Prešeren poje o
njem: Dežela kranjska nima ... Ni čuda, da se mu je
tako omilil ta krasni svet, saj ga je gledal že kot otrok dan
na dan, ker je bil v blejski okolici doma. Ko se bomo pe¬
ljali iz Lesec proti Javorniku, ne pozabimo pogledati na
desni strani skozi okno. Videli bomo malo vas s cerkvico.
To je vas Vrba, rojstni kraj našega pesnika -- velikana.
Izmed njegovih pesmi vam je doslej znana le ena; katera?
»Spominjaj se smrti!" — Ko boste dorastli, jih brali boste
še več. Kaj smo si ogledali sedaj? (Na tablo: Bled z
okolico, Radovljica, Stol, Triglav, Vrba  —
P r e š e r e n.)

Peljemo se proti Javorniku. Kakšna postaja dolina?
Ozka. Ta dolina gori do Rateč se imenuje gorenja savska
dolina. V Javorniku izstopimo. Javornik je vas, ki se drži
Koroške Bele. Pokaži! Tik postaje vidimo tovarno kranjske
obrtne družbe, v kateri se izdelujejo železni izdelki. Na ka¬
terem bregu Save smo? Na levem. Nekoliko pod Javornikom
se izliva v Savo mala Reka Radovina. Pokaži! Napravimo
kratek izlet k tej reki. Pot nas vodi skozi Blejsko Dobravo.
Komaj smo zunaj vasi — da ne zaidemo, pazimo na rdeča

67

znamenja ob poti — zaslišimo mogočen šum, podoben daljnemu
gromu. To je slap „Šum“; Radovina pada namreč čez visoke
skale. Nad slapom je most. Pojdimo čezenj in ko smo si
ogledali slap, idimo ob Radovini! Steza je ozka, da komaj
stopata dva vštric, in vodi po soteski, ob kateri štrle na
obeh straneh navpične, do 80 m visoke skalne stene. Tuin-
tam je soteska tako ozka, da so morali pot vsekati v skalo
ali napraviti ob njej lesen hodnik. Most se vrsti za mostom,
tu slap, tam vrtinec, tam brezdanji tolmun. Ta soteska se
imenuje Vintgar. Opazujoči ta naravna čuda, smo srečevali
trope tujcev, ki so prišli od daleč, celo iz Angleškega in
Amerike občudovat našo lepo domovino. Čez pol ure pri¬
demo v ozko dolino. Tu se pokrepčamo v „Žumrovi restav¬
raciji" in krenemo nazaj proti Javorniku. Hodili pa ne bomo
po isti poti, ampak čez Poljane, koder vodi okr. cesta iz
Bleda proti Javorniku. Med potjo zagledamo na levi strani,
na strmem griču, skalo, ki je podobna sedeči ženi. To je
„Žena na Poljanah". O njej ste že slišali narodno pravljico.
Povej jo!

Kaj smo videli sedaj? Javornik-tovarna, Vintgar,
žena na Poljanah (na tablo.)

Iz Javornika pojdemo peš po drž. cesti. Dolgčas nam
ne bo, saj stoje ob straneh ceste delavske hiše. Oddaleč
zagledamo kot stolp visoke dimnike. Ali si jih že kje videl?
Tam je velika tovarna kranj. obrt. družbe na Savi. Le-ta je
mnogo večja kot ona na Javorniku, v njej dela 1600 de¬
lavcev. Vse stroje goni vodna sila. Ali si že slišal, kaj se
izdeluje v tej tovarni? Železni izdelki. Sava je velika vas.
Ne hodimo dolgo, že smo na Jesenicah, pravzaprav še
opazili nismo, kdaj smo prišli tja, ker se Jesenice in Sava
skupaj držita (stikata). Kaj so Jesenice? — Trg. — Da,
primeroma tak kot Radeče. V kakšnem kraju leže? — V
ozki dolini. Na katerem bregu Save? — Na levem. Na levi
strani se dviga precej visoka Možaklja, kjer so bili nekdaj
medvedi doma, na desnem pa Mirca, kjer lomijo lep, pisan

5 *

68

marmor. Ako boš kdaj na Brezju, poglej dva velika mra-
mornata stebra pri glavnem vhodu, ona sta bila v Mirci pri
Jesenicah doma. Po trgu in zunaj na polju vse mrgoli de¬
lavcev. Kaj misliš, da delajo? — Novo železnico. Ako bi
razumel njih govorico, bi slišal govoriti Lahe, Ogre, Nemce,
Hrvate, Srbe, Macedonce, da celo Turke. Vsi so prišli za¬
služka iskat.

Včasih so Jeseničani nosili lesene čevlje — coklje.
Tudi otroci so še pred nekaj leti dohajali v šolo v cokljicah.
Da niso po stopnjicah preveč štorkljah, so jih morali puščati
v veži. Tam so stale v lepih vrstah. Nekdaj jim jih je pa
neki hudomušnež zmešal, in lahko si mislite, kak šunder je
bil, preden je dobil vsak svoj par. Tudi govorica se vam
bo zdela nekako čudna. Jeseničan seka s ščiro, pase po
občinščeh travnčeh, je čisvo zelje, na gvav ima pa vase.
Seveda jih bomo mi ravno tako razumeli kot Radečane,
ljudje pač v vsakem kraju malo drugače izgovarjajo; Slo¬
venci so pa ravno tako kot mi, ali pa še boljši. Kaj smo
si ogledali sedaj? (Na tablo: Sava — tovarna, Jese¬
nice — nova železnica.)

Naš cilj je Hrušica; koliko časa bomo hodili tja, nam
pove zemljevid. Kolika je razdalja na stenskem zemljevidu?
— Malo manj kot 2 cm — tedaj dobra 2 km. Koliko časa
rabimo peš? — V' 2 ure  — Komaj smo zunaj Jesenic, se
odcepi okrajna cesta na desno. Ob razpotju stoji napis:
„Na Golico — 3 Va ure“ — Kaj to pomeni, vam razložim
med potjo proti Hrušici. Tudi Golico bomo čez par sto ko¬
rakov zagledali. — Ali veš, kaj je Golica? — Gora v Ka¬
ravankah. — 600 m višja kot Kum. — Glej jo! — Kakšna
je? Gola, le s travo porastena. — Odtod njeno ime. Njena
soseda se imenuje Rožica. Pokaži! Golico obišče vsako leto
na Sotine hribolazcev. In ni čuda! Pot ni težavna, prav nič
nevarna, z vrha pa je prekrasen razgled po vsej Koroški in
Kranjski, skoro doli do Ljubljane. Z nje bi videli vso pot,
po kateri smo se vozili od Medvod naprej. Kaj praviš, kaj

69

bi videl na Koroškem? — Celovec, Vrbsko jezero, Beljak,
Beljaško jezero, Dravo. — Proti severozapadu bi videl tudi
Veliki Klek, ki je 1000 m višji kot Triglav. Tudi čez noč
lahko ostaneš gori, ker stoji na vrhu koča „Slov. plan. društva' 1 ,
kjer dobiš jedi in pijače, pa tudi posteljo. Ali bi upal priti
sam iz Jesenic vrh Golice? — Prav lahko, ravnal bi se po
r dečih znamenjih ob poti. Tu in tam bi tudi videl zna¬
menje S. P. D. — kar pomeni: Slovensko planinsko društvo.
Poleti se pasejo po Golici velike trume ovac, krav in konj.
O čem smo govorili med potjo proti Hrušici? — (Na
tablo: Golica, Rožica,  S. P. D.

Pol ure smo hodili, pa smo na Hrušici. Pokaži! Kaj
je Hrušica? — Vas. — Hrušica je bila pred 4 leti neznatna
v as, danes je skoro mesto. Hiša pri hiši, prodajalna pri
prodajalni, gostilna pri gostilni. Zakaj se je toliko izprenre-
nilo? — Da, tam kopljejo predor skozi Karavanke — pod
goro Rožico. To je silno težavno in nevarno delo. Ni čuda,
saj je predor čez 8000 m dolg. Kako daleč bi bilo to od
Radeč? — Do Kompolj. Kopljejo ga že 4. leto, pa bodo
še-le to leto gotovi. Začeli so pa kopati obenem na ko¬
roški in kranjski strani, in nekako na sredi bodo prišli
skupaj.

Tudi nevarnosti je dosti pod zemljo. Lahko se utrga
skala ali zemlja, najhuje pa je, če se vnamejo podze¬
meljski plini, ki delavca obžgo do smrti. Predor koplje nad
1500 delavcev. Pri delu jim vrlo pomaga neka moč, ona
namreč, ki razsvetljuje Radeče. Katera moč je to? Elektrika.
Elektrika vrta, vozi kamenje, ga naklada in razklada in dviga
zidarjem težke kamenje za obok. Mislim stroje, ki jih goni
la moč.

Malokdo, ki se bo vozil skozi ta predor, se bo
spomnil, koliko truda, težav in znoja je bilo treba, preden
so ga prevrtali.

Kaj smo si ogledali nazadnje? (Hrušica — predor,
na tablo.)

70

Posnetek.

Med podavanjem je nastala na tabli sledeča razčlenba,
po kateri se pot iz Hrušice do Radeč  ponovi:

1. Lega in zračna razdalja.

2. Odhod vlakov in vozne cene.

3. Ljubljanska ravnina s Šmarno goro, Škofja Loka.

4. Kranj z okolico, Sorško polje, Kamniške planine.

5. Storžič, Brezje, Kropa.

6. Bled z okolico, Radovljica, Triglav, Stol, Vrba
Prešeren.

7. Javornik — tovarna, Vintgar, Žena na Poljanah.

8. Sava — tovarna, Jesenice — nova železnica.

9. Golica, Rožica, S. P. D.

10. Hrušica — predor.

Utrjevanje in poraba.

Za spisne izdelke se porabijo popisi: Bled z okolico,
izlet v Vintgar, izlet na Golico itd.

Pripomnim, naj se med podavanjem pokaže kolikor
mogoče mnogo pokrajinskih slik in razglednic.

Frančišek Rant — Radeče.

XI.

Potovanje iz Ljubljane v Postojno.

(Kot priprava k berilu: Postojnska jama.)

Učna slika za 4. šolsko leto.

Učila:  Zemljevid Kranjske. Mali zemljevid Kranjske. Slika že'
leznice in viaduktov. Slika Postojnske jame. Kapniki.

Ponovilo in priprava.

Kako se imenuje dežela, v kateri prebivamo? Kranjsko-
Na koliko delov delimo Kranjsko po naravi? Na tri dele ;
Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Kateri del Kranjsk e

71

obsega Notranjsko? Jugozahodni del. Pokažite Notranjsko
na svojem zemljevidu! Oglejmo si Notranjsko glede tal! Ali je
pogorje, ki se razprostira po Notranjskem, tudi tako visoko
kakor na Gorenjskem? Ne. Po čem spoznaš to? Ker niso
tla tako temno načrtkana kakor na Gorenjskem. Kako se
imenuje svet po Notranjskem? Kras. Opiši Kras! Kras je
pusta, iz apnenca sestavljena 200 do 500 m visoka planota.
Ta je pretrgana po nizkih, valovitih gričih in gorah. Po¬
iščite občilo, ki vodi po Notranjskem? (Ceste, železnice).
Katera železnica vodi tod? Južna železnica. Odkod pride?
Z Dunaja. Kam pelje? V Trst. In kam še? Z Zidanega
mosta v Zagreb. Katera postaja južne železnice je nam naj¬
bližja? Videm. V kateri deželi je Videm? Na Štajerskem.
Kako pridemo do Vidma? Iz Kostanjevice nas vodi cesta
do Krškega. Tam gremo črez most do Vidma. Opiši nakratko
potovanje iz Vidma do Ljubljane! (Znano.) Iz Vidma nas
pelje vlak ob levem bregu Save do Zidanega mosta. Tu se
presedemo v drug vlak, ki nas popelje v Ljubljano. Kam
smo dospeli? V Ljubljano. — Danes si oglejmo natančneje
železniško progo od Ljubljane dalje. Kaj se razprostira
južno od Ljubljane? Ljubljansko barje. Kako se imenuje
reka, ki teče po Ljubljanskem barju? Ljubljanica. Znano
vam je, da Ljubljanica večkrat poplavi barje. Kakšna je
torej zemlja na barju? Močvirnata. Ker je zemlja močvirnata,
so progo, po kateri teče železnica, z nasipom utrdili. Nasip
je zgrajen iz kamna. Kod nas pelje torej najprej železnica?
Po Ljubljanskem barju. Črez katero reko potem? Ljubljanico.
Po kakšnem svetu dalje? Po Krasu. Kakšno smer ima?
Jugozahodno. Sledite ji in imenujte kraje ob njej! Logatec,
Postojna. Kaj je Postojna? Trg. Kako spoznaš to na zem¬
ljevidu? Ker je zaznamovana s krogom, ki ima piko v sredi.
Spravite zemljevide!

Napoved smotra.

Danes hočemo potovati v duhu iz Ljubljane v Postojno.

72

Podavanje I. dela.

Kaj je Ljubljana? Glavno mesto Kranjske. Kako jo
narišem na tablo? Z dvema, drug v drugem ležečima kro¬
goma. (Se nariše.) Kam potujemo? V Postojno. Kaj nas
vodi tja? Južna železnica. Katero smer ima? Jugozahodno.
Kod vozi? Po Notranjskem. Mimo katere večje postaje?
Logatec. Kako narišem železniško progo? Z debeločrtkasto
črto. Učitelj riše na tablo, govoreč: V Ljubljani sedemo na
železniški vlak, ki nas pelje naprej po Ljubljanskem barju,
potem črez velik most, pod katerim teče Ljubljanica. Ob¬
dajajo nas njive in travniki. Potem zapusti železnica barje
in dospe na Kras, po katerem se spenja vedno više. Sled¬
njič se vozimo črez velikanski borovniški viadukt. Viadukt
je iz kamenja zgrajen dolg most, ki drži črez globoke jarke.
Ta viadukt je 512 m dolg, 38 m visok in 10 m širok.
Zgrajen je v dveh nadstropjih. (Pokaže se slika.) Potujmo
dalje! Sedaj vozi železnica skozi globoke skalne zaseke
in šilovje do prve večje postaje, namreč do Logatca. Kako
znamenje naredimo za železniško postajo? Krog z zastavico.
Od Logatca dalje se odpira pred nami pust in skalnat svet,
Kras. Sedaj smo na cilju. Kam smo se pripeljali? V Po¬
stojno. Kako jo narišem? S krogom in piko v sredi.

Združitev I. dela.

Katera železnica vodi iz Ljubljane v Postojno? Kod
vozi železnica? Imenuj cilj! Kakšno smer ima?

Formulirani stavki.

Iz Ljubljane vodi južna železnica v Postojno. Pelje
po Ljubljanskem barju črez Ljubljanico in borovniški viadukt.
Prva večja postaja je Logatec. Od Logatca dalje se odpira
pusti Kras. Kmalu smo v Postojni. Železnica ima jugo¬
zahodno smer.

Podavanje II. dela.

Kam smo se pripeljali? V Postojno. Kaj je Postojna?
Trg. Pokaži z desno roko Ljubljano in z levo roko Po-

73

stojno! V kateri smeri leži Postojna od Ljubljane? V jugo¬
zahodni smeri. Kaj smo sedaj določili? Lego. Postojna je
od Ljubljane 55 km oddaljena. Koliko km prehodimo v eni
uri? Štiri. Koliko ur hoda je od Ljubljane do Postojne?
Izračunajte tiho! Povej, N! Približno 14 ur.

Združitev II. dela.

Kaj je Postojna? V kateri smeri leži od Ljubljane?
Koliko km je oddaljena od Ljubljane?

Formulirani stavki.

Postojna je trg. Leži jugozahodno od Ljubljane. Od
Ljubljane je oddaljena 55 km.

P o d a v a n j e III. dela.

Opiši mi še enkrat Kras! — Iz česa je sestavljen? Iz
apnenca. Ali znaš povedati, kak učinek ima voda na apnenec?
Voda raztopi apnenec. Kaj torej nastane, ako raztopi voda
večje celote apnenca? Nastanejo podzemeljske jame. Česa
ima torej Kras mnogo? Kras ima mnogo podzemeljskih jam.
Katera jama je najslavnejša na Notranjskem? Postojnska
jama. Pomnite torej! Blizu Postojne je Postojnska jama, ki
je najkrasnejša na Avstrijskem. Kakor druge kraške jame,
je tudi ona nastala na ta način, da je voda raztopila večje
celote apnenca. Z njenega stropa in njenih visečih sten
kaplja voda, v kateri je mnogo apnenca raztopljenega; kap-
ljaje ta voda izhlapeva, apnenec pa se strdi. Tako na¬
stanejo iz apnenca polagoma kapniki. Kapniki se svetijo,
kakor bi bili sestavljeni iz samih dragocenih kamnov in
imajo raznovrstne oblike. Tu vidimo stebre, cvetke, cerkev,
prižnico, altar, zvon, krstni kamen, izpovednico, tabernakelj,
orgle in drugo. Najlepša podoba cele jame je zagrinjalo.
Tudi taki kapniki, ki so precej podobni osebam in živalim,
se tu nahajajo. Postojnska jama je 2 km dolga in na raznih
mestih kaj različno široka. Vsako leto je o Binkoštih od¬
prta in električno razsvetljena. Takrat pride mnogo tujcev
od blizu in daleč, da si ogleda ta naravni čudež.

74

Združitev III.  dela.

Kje se nahaja Postojnska jama in kakšna je? Kako
je nastala? Iz.česa so nastali kapniki? Kakšni so in kakšno
obliko imajo? Kako velika je Postojnska jama?

Formulirani stavki.

Blizu Postojne je Postojnska jama, ki je najkrasnejša
podzemeljska jama v Avstriji. Kakor druge kraške jame, j e
tudi ona nastala tako, da je voda raztopila večje celote
apnenca. Iz apnenca so polagoma nastali kapniki. Kapniki
se svetijo in imajo raznovrstne oblike. Postojnska jama je
2 km dolga in na raznih mestih kaj različno široka.

Osnova na tabli.

I. Potovanje:

a)  barje, Ljubljana, viadukt,
Kras;

b)  cilj;

c)  smer železnice.

II. Postojna:

a)  trg;

b)  lega;

c)  oddaljenost.

III. Postojnska jama:

a)  nahajališče;

b)  nastanek, kapniki;

c) velikost.

Povzetek.

Ponavljanje po osnovi, načrtu in zemljevidu.

Vaja.

a)  Načrt prerišejo otroci v dnevnike im dostavijo osnovo.

b ) Opis potovanja iz Ljubljane v Postojno se porabi
za spisno nalogo.

Amalija Kobau — Kostanjevica.

75

XII.

V

Češka mesta z ozirom na njihovo lego.

Učila: Stenski zemljevid Avstro-Ogrske, ročni zemljevidi, skica
Češke na tabli, list z označenim merilom.

Smoter:

I. Lega mest na Češkem:

a)  v primeri z Ljubljano,

b ) v primeri s Prago.

II. Oddaljenost čeških mest:

a)  oddaljenost Prage od skrajnih točk,

b)  oddaljenost Prage od glavnih mest avstrijskih dežel.
Imenuj mi dežele o katerih smo se letos učili! Katera

dežela je narisana na tabli? Češka. Kaj pa je narisano?
Meje, gorovje in vodovje. Povej, kar veš o mejah, vodovju,
gorovju! Kaj še ni narisano? Mesta. Imenuj mesta na
Češkem!

I. a ) Kako se imenuje glavno mesto? Zlata Praga.
Zakaj pa ravno „zlata“ Praga? Mesto ima zelo krasno lego,
leži v sredini dežele ob reki Veltavi, črez katero drže lepi
mostovi. Mesto se ponaša s krasnimi stavbami in poslopji,
kakor kraljevi grad, cerkev sv. Vida in trdnjava Višegrad.
Praga je prvo trgovsko in obrtno mesto. Pridi in nariši,
kje leži Praga! Kaj moraš najprej poiskati? Sredino in reko
Veltavo.

Kako se imenuje naše glavno mesto? Ljubljana. V
kateri smeri leži Ljubljana od"Rake? Ljubljana leži proti
severozahodu. Pridi in pokaži na tem zemljevidu Ljubljano
in Prago! Poiščite tudi na svojih zemljevidih ti dve mesti
in povejte kako ležita!

Praga leži severno od Ljubljane.

V katerem mestu izdelujejo pivo? V Plznju. — Ob ka¬
teri reki leži to mesto? Ob Berovnki. V kateri smeri leži to
mesto od Ljubljane?

76

Plzenj leži severozahodno od Ljubljane.

Pridi in napravi znamenje za mesto Plzenj! — Kaj veš
o krajih, ki so med Prago in Plznjem? So bogati premoga!

Pridi in pokaži, kje leži mesto Liberec? Kaj veste o tem
mestu ? Liberec je znamenito obrtno mesto za platno in sukno.
Poiščite na svojih zemljevidih to mesto in povejte, v kateri
smeri leži, če primerjamo njega lego z Ljubljano?

Liberec leži severno od Ljubljane.

Kateri je najvišji vrh na Češkem? Snežka. Najvišji vrh
na Kranjskem? Triglav. V kateri smeri leži Snežka od Tri¬
glava ?

Snežka leži severovzhodno od Triglava.

b)  Pokaži mesto Rumburg! Kaj vemo o tem mestu?
Ima velike predilnice in tkalnice. Poglejte mesto Prago in
Rumburg in mi povejte v kateri smeri leži Rumburg od
Prage.

Rumburg leži severno od Prage.

Pridi in nariši znamenje za mesto Rumburg!

Poišči in določi, v kateri smeri leži mesto Pardubice!

Pardubice leži vzhodno od Prage.

Kaj ima to mesto? Tovarne za sladkor. Nariši to mesto!

Določi, v kateri smeri leži mesto Budjevice od Prage!

Budejevice leže južno od Prage.

Ob kateri reki leži to mesto? Ob Veltavi. Nariši!

Imenuj levi dotok Labe! Ogra. Katero mesto leži ob
tej reki? Heb. Kaj pridelujejo tu? Hmelj. V kateri smeri
leži to mesto od Prage?

Heb leži zahodno od Prage.  Nariši!

Katero mesto še leži ob reki Ogri? Žatec. (Hmelj.)
Katero smer ima pa to mesto?

Žatec leži severozahodno od Prage.  Nariši!

Katere rudnine kopljejo na Češkem? Katero mesto
ima sloveče srebrne rudnike? Pribram. V kateri smeri leži
to mesto od Prage.

Pribram leži južno od Prage.

77

II a)  Zmeriti hočemo oddaljenost zahodne točke od
Prage. Kaj moramo poznati, ako hočemo meriti? Merilo.
Kje je označeno merilo? Na zemljevidih. Povej mi merilo na
vaših zemljevidih! 1:5,000.000. Kaj pa nam pove to število?
Da obsega daljava 1 cm v resnici 50 km (1 mm = 5 km).
Kaj imate vi zaznamovano na vaših listkih? Merilo. Položite
listek in zmerite oddaljenost Prage do zahodne točke! Koliko
ste dobili? 3 cm. Koliko km je 1 cm v resnici! 50 km.
Koliko km je torej Praga oddaljena od zahodne točke?
Praga je 150 km oddaljena od zahodne točke.
Koliko ur bi potreboval, da prideš iz Prage do zahodne
češke točke, ako prehodiš v 1 uri 5 km? Povej približno,
kakšna daljava je to 5 km? Kakor iz Rake v Radoljico.
Koliko km je pa Praga oddaljena od zahodne točke?
150 km. Koliko ur bi hodil, če prehodiš v 1 uri 5 km?
30 ur. Kako daleč je torej Praga oddaljena od zahodne
točke, ako primerjamo Rako in Radoljico. Praga je 30-krat
tako daleč oddaljena od zahodne točke kakor Raka in
Radoljica.

Ravnotako se zmeri in določi daljava vzhodne, južne
in severne točke.

b ) Imenuj mi glavno mesto našega cesarstva! Dunaj.
Zmeri oddaljenost Dunaja od Prage! Katero merilo? Ko¬
liko cm ? 5 cm. Koliko km je torej Dunaj oddaljen od Prage?
Dunaj je 250 km oddaljen od Prage. To je pa zračna dal¬
java. V resnici je pa pot z Dunaja v Prago daljša.

Enako se postopa pri drugih glavnih mestih, kakor
Ljubljana, Trst itd.

Gusti Lundrova — Raka.

78

XIII.

Domača zgodovina.

Lokalna narodna pripovedka:

Kača in otrok.

(Učna slika za 3. šolsko leto.)

Učila:  Podoba „Kača in otrok“ (Viridin grb). Kača v špiritu
(glava se mora zlasti videti). Podoba, kako kača razširi žrelo, napa-
daje svoj plen. Osat.

1. Ponovilo  formuliranih stavkov prejšnjih dveh
zgodovinskih ur (domače zgodovine).

1. Zatiški samostan je bil ustanovljen pred 770 leti
(1. 1136.).

2. Tudi takrat so v njem prebivali cistercijanci ali
„beli menihi 1 '.

3. Bavili so se z dušnim pastirstvom, šolstvom, zdra¬
vilstvom, kmetijstvom, postrežbo revežev itd.

4. Naši pradedi so bili njih tlačani:

Tlaka je obstajala v temle: Gospodarji posestev so
bili graščaki in samostani. — Kmetje so bili samo uživalci
posestev. — Zato so morali gospodarjem brezplačno ob¬
delovati zemljo. — Brez njihovega dovoljenja niso smeli
zapustiti posestva, niso se smeli ženiti; otroci tlačanov
so se smeli poprijeti kakega rokodelstva le z dovoljenjem
graščakovim. — Tudi so morali gospodarjem plačevati raz¬
lične davke [žito, vino, piščeta, jajca, sir, platno itd.]. Cesar
Jožef II. je odpravil tlako.)

5. Ob turških časih so imeli naši pradedi v samostanu
varno zaslombo.

6. Turki so samostan večkrat napadli in požgali.

7. Leta 1784. je cesar Jožef II. samostan razpustil.
(650 let po ustanovitvi ali pred 120 leti.)

8. Pozneje je vlada naselila v samostanu različne urade.
Vendar je bila večina zidovja prazna.

79

9. Faro pa so opravljali svetni duhovniki.

10. Pred sedmimi leti (1. 1898.) so se menihi zopet na¬
selili (to je črez 114 let po razpustu ali 762 po ustanovitvi.

11. Priprava:  Naročil sem vam, da si ogledate dva
zgodovinska spomenika.  Katera? (Grobljo na našem
polju in podobo kače in otroka v cerkvi na evangeljski strani.)
Opis: Groblja  je bila nekdaj večja. Pokrita je z veliko
travo in skalami. Kača  drži otroka v žrelu. Otrok ima raz¬
prostrte roke.

Napoved smotra:  O tej groblji, o kači in otroku
vam hočem povedati danes pripovedko.

P o d a v a n j e. a)  Učitelj pripoveduje:

Žena zatiškemu samostanu podložnega kmeta gre nekoč
na samostansko njivo h groblji osat plet. S seboj vzame tudi
svoje, nekaj mesecev staro dete. Položi ga v razor. Dete
sladko zaspi. Mati gre po njivi osata nabirat.

Nabrala je že skoraj polno košaro, kar začuje za seboj
otročji krik. Hitro se obrne. — Kaj zapazil? — Oj groza! . . .
Njeno ljubljeno dete drži velikanska kača do pazduhe v
žrelu in ga hoče odnesti s seboj v grobljo.

V tej stiski pade mati na kolena in zaupljivo prosi
Marijo, patrono samostanske cerkve na pomoč. In glej čudo!
Kača izpusti dete nepoškodovano iz svojega strupenega žrela
>n se vali nazaj proti groblji. Mati pa se vsa srečna za¬
hvaljuje Materi božji za pomoč in objemlje svoje rešeno dete.

b)  Dva ali trije boljši učenci prosto pripovedujejo, ko¬
likor so si zapomnili.

c)  Obravnava posameznih odstavkov.

1. Pripoveduj še enkrat prvi'odstavek! — Kam je šla
kmetica? (H groblji osat plet). Osat gotovo vsi poznate. Tu
vam ga tudi pokažem. Koga je vzela s seboj ? (Svoje dete).
Zakaj neki? (Ni ga imel kdo varovati doma). Kam je polo¬
žila dete? (V razor). Zakaj? (Da kam ne pade). Kaj mu
je gotovo tudi naredila? (Posteljco pogrnila, senco in drugo).
Kaj je nato dete storilo? (Sladko zaspalo). Kaj je storila

80

mati? (Šla je plet osat). Kateri dve osebi zdaj že poznamo?
(Mater in dete). Prvi odstavek si hočemo zapomniti v dveh
kratkih stavkih. En stavek povemo o materi, drugega o detetu.

Povej, kaj stori mati? (Mati gre na njivo h groblji
osat plet). Dete? (Dete sladko zaspi). Ponovi ta stavek!
Ti! Vsi!

2. Pripoveduj še enkrat drugi odstavek!

Nato pripovedujejo otroci še enkrat, a na vprašanja
kakor v prvem odstavku. Tu se vmes pojasni: Podpazduha
(primi ti soseda za podpazduho.) Zakaj bi kača otroka lahko
požrla? (Velika je bila, kače pri napadu razširijo žrelo).
Podoba. Kača v špiritu. Opomniti jih je tudi, da požro kače
svoj plen v celoti, nerazkosanega; to jim pa uteši glad za
dalj časa. Končno se abstrahira formulirani stavek: Veli¬
kanska kača ga hoče odnesti.

3. Tretji odstavek se obravnava podobno. Formulirani
stavek: Marija ga reši.

Združitev  vseh formuliranih stavkov (ponovi več
učencev):

Mati gre h groblji osat plet.

Dete sladko zaspi.

Velikanska kača ga hoče odnesti.

Marija ga reši.

Povzetek ali jedro:  Kaj se učimo iz te povesti ?
(Da se moramo Mariji priporočati). Da, otroci! Bodite vedno
pobožni in se priporočajte Mariji. Ona vas bo v nadlogah
branila in vam izprosila pri Bogu pomoči, kajti Bog svojih
ne zapusti. Ponovi še ti ta nauk! Ti! Ti! Vsi! — Sedaj je
še opomniti učence, da je to pripovedka.

Uporaba:  1. Formulirani stavki se porabijo za kratko
spisno nalogo.

2. V računski  uri lahko računimo: Pred koliko leti
so menihi prvič, drugič prišli, bili pregnani.

81

Koliko let so bili prvič, sedaj v samostanu. Koliko let
je bil samostan prazen, fara itd.

3. Risanje  Viridinega grba.

V naslednji zgodovinski uri se jim razjasnijo resnično zgodo¬
vinski podatki o „kači in otroku" = Viridin grb. Pripomba: Virida je
bila soproga avstrijskega vojvode Leopolda III., ki je padel v bitki pri
Sempahu. Doma je bila iz Milana iz rodovine 'Visconti. (To je milanski
grb). Kot vdova je živela na gradu Pristavi pri Zatičini. Bila je velika
podpornica samostana. Tu jo je obiskal njen sin Ernest Železni, voj¬
voda avstrijski. Pokopana je v samostanski cerkvi.

Karol Gorišek — Zatičina.

XIV.

Ilija Gregorič.

Učna slika za 4. šolsko leto.

Učilo: Zemljevid Kranjske.

Priprava.

Katera je največja reka na Kranjskem ? Pokaži mi Savo
od njenega izvira pa do Brežic! Katera reka se izliva v
Savo pri Brežicah? — Krka. Pokaži mi Krko od njenega
izvira do njenega izliva! Katera mesta leže ob Krki? Novo
mesto in Kostanjevica. Pokaži ju! Pridi sem in povej, ali
je kako mesto med Savo in Krko! — Kako se imenuje to
mesto? Ali je Krško za nas važno? Zakaj? — Ker je v Krškem
okrajno glavarstvo, pod katero spada tudi naš kraj, Št.
Rupert, tudi okr. šol. nadzornik prebiva tam; od tam dobiva
naš župan razna navodila itd. Vse to smo se učili, ko smo
jemali okrajno glavarstvo. Otroci, ali se še kdo spominja, kako
se imenuje glavno mesto na Hrvaškem? Pridi sem in pokaži,
kje leži Zagreb! Ali veš pa tudi, kako se imenuje glavno mesto
na Avstrijskem? Kdo prebiva na Dunaju. Ali si si zapomnil,
kje sedi cesar, kadar je kaka velika slovesnost? — Na
prestolu. Kakšen je prestol? — Dragocen. Kaj se to pravi?

6

82

— Da je veliko dragega na njem, kakor zlata, dragih ka-
menov, žameta. Kaj ima cesar na glavi takrat, ko sedi na
prestolu? — Krono. Kakšna je ta krona? —- Tudi dragocena,
ker ima veliko dragocenih kamenov na sebi. Kaj ima cesar
takrat v desni roki? — Žezlo, znamenje cesarske oblasti. —
Kaj je žezlo pravzaprav? — Dragocena paličica, na kateri je
veliko dragega. — Pazite, hočem vas nekaj drugega vprašati.

— Sedaj živimo hvala Bogu v miru na Avstrijskem; ni pa
bilo tako pred 300 leti. Kakšnega sovražnika so takrat imeli
tudi Slovenci? Koliko let je trpel slovenski narod pred
divjimi Turki? — Več kakor 200 let. Kako je divji Turek
požigal prebivališča ljudi in njih pridelke, moril ljudi in jih
odvajal v sužnost, smo že slišali in ponovili.

Napoved učnega smotra.

Danes boste slišali še o nekem sovražniku, s katerim
so se morali bojevati slovenski kmetje. Poslušajte!

Podavanje.

A.  Pred 300 leti so bili kmetje na Kranjskem zelo
zatirani od svojih gospodarjev — graščakov. Ti so ravnali
s kmeti prav grdo. Graščakovi podložniki so morali delati
kakor žvina, pri tem še zastonj. V sosednih deželah, na
Hrvaškem in Štajerskem, se kmetom ni nič bolje godilo.
Graščaki so jih zatirali, kolikor so jih mogli. Na Hrvaškem
je bil takrat zelo bogat graščak. Ime mu je bilo Franc Tahy.
Ta je prav grdo ravnal s svojimi podložniki. Kaj mislite
otroci, ali so mogli njegovi podložniki dolgo časa trpeti te
vnebovpijoče krivice? — Niso. — Kaj misliš, kaj so storili
Tahijevi podložniki? — Ušli so, uprli so se. Res, eden
izmed vas je uganil: Podložni kmetje so se uprli Tahiju.
Kmetski upor se je začel širiti tudi po sosednih deželah.
Kaj mislite, kaj je nastalo, ko je bilo vedno večje in večje
število upornikov? — Nastala je cela kmetska uporna vojska.
Zakaj pa je nastala ta kmetska vojska? — Ker so bili kmetje
preveč zatirani od graščakov. O čem smo torej govorili do

83

sedaj, povej mi prav nakratko! — O vzroku kmetske uporne
vojne. Kaj bomo zapisali na tablo? 1. Vzrok kmetske
uporne vojne.  Zapiši!

Povej mi, kar veš o vzroku kmetske uporne vojne!

Pred kolikimi leti so bili kmetje zatirani od graščakov?
Kako so ti ravnali z njimi? Kako so morali delati graščakovi
podložniki? Kako je bilo v sosednih deželah Kranjske? Ka¬
teri graščak je posebno zatiral kmete na Hrvaškem? Kaj so
storili Tahijevi podložniki proti njemu? Kod se je širil ta
kmetski upor? Kaj je nastalo, ker je število upornikov vedno
naraščalo?

Pripoveduj mi o tem, kar smo danes slišali, ne da bi
te jaz kaj vprašal!

B.  Kmetje so se oborožili in poslali svoje poslance po
Hrvaškem, Štajerskem in Kranjskem, da bi se kmetje tudi
v teh deželah uprli proti graščakom. Kmetje so zahtevali
svojo staro pravdo, svoje stare pravice. Kaj mislite, ali so
ti poslanci lahko pregovorili kmete k uporu proti graščakom ?
— Lahko. Zakaj lahko? — Ker so bili kmetje na Kranjskem,
Štajerskem in Hrvaškem tudi zatirani od graščakov. Vsi
uporni kmetje so imeli okoli klobuka bršlin. Kaj misliš,
zakaj? — Da so se uporniki spoznali, ker posebne obleke
(uniforme) niso imeli. Število upornikov je vkratkem naraslo
na 20.000 mož. Tako se je ustanovila kmetska uporna vojska.
Kako bi to, kar smo sedaj slišali, povedali kratko, z enim
stavkom ? Kako se je ustanovila kmetska vojska. Povej še
krajše. Ustanovitev kmetske vojske.

Povej, kar si si zapomnil o ustanovitvi kmetske vojske.
Bolje je, ako rečemo: 2. Ustanovitev kmetske uporne
vojske.  Zakaj? — S tem mislimo samo na te kmetske
upornike.

Povej mi torej, kar smo slišali o drugem delu 1

Kaj so storili kmetje? Kaj so zahtevali kmetje? Ali so
poslanci lahko pregovorili kmete sosednih dežel k uporu
Proti graščakom? Zakaj lahko? — Kaj so imeli vsi uporni

o*

84

kmetje okoli klobuka? Zakaj so imeli bršlin okoli klobuka?
Na koliko je število upornikov kmalu narastlo ? Kaj se je
tako ustanovilo?

Povej mi, kar smo culi o ustanovitvi kmetske uporne
vojske, ne da bi te jaz kaj vprašal!

C.  Vojska je bila ustanovljena. Sedaj je bilo treba iz¬
brati tudi poveljnika, in sicer glavnega poveljnika. Kaj mislite,
kakšnega poveljnika so si kmetje izbrali? — Močnega, zvi¬
tega, neustrašenega. .. Za poveljnika upornih kmetov je bil
izbran Ilija Gregorič. Ta je bil rodom Kranjec, prebival pa
je na Hrvaškem. Ilija Gregorič je bil izurjen vojščak. Kaj
misliš, zakaj je bil Ilija izurjen vojščak? — Gotovo se je že
kje vojskoval. Res, on se je bojeval zoper Turke. Ilija je
napravil vojni načrt in razdelil vojsko na več oddelkov.

To hočemo sedaj ponoviti!

Kaj je bilo treba storiti, ko je bila vojska ustanovljena?
Kakšnega poveljnika so si kmetje izbrali? Kako se je ime¬
noval in odkod je bil njih glavni poveljnik? Zakaj je bil
Ilija izurjen vojščak? Kaj je napravil Ilija?

O čem smo sedaj govorili? — O glavnem poveljniku
uporne vojske. Kaj bomo zapisali na tablo?

3. Njen glavni poveljnik.

Vidite, otroci, ta poveljnik je bil glavni poveljnik uporne
kmetske vojske. Spoštovan in priljubljen je bil. Zato je tudi
bil izvoljen za nadpoveljnika cele vojske. On pa tudi zasluži,
da damo naslov temu, kar ste in še boste slišali o kmetski
vojni: „IIija Gregorič". Zapiši torej »Ilija Gregorič" na vrhu
table v sredo!

Sedaj mi povej, kar smo omenili o glavnem poveljniku
kmetske uporne vojske, brez mojih vprašanj!

D.  Na Kranjskem se je začela vojna pri Krškem. Tu
se je zbralo okoli 2000 upornikov, ki so šli proti Novemu
mestu, a prišli so le blizu do Kostanjevice. Baron Thurn je
namreč udaril s svojimi vojščaki na uporne kmete, da so
se morali umakniti v Krško. Tu jih je v mestu obkolil in

85

povzročil neusmiljeno klanje, pri katerem je bilo ubitih nad
300 kmetov. Mnogo upornikov je utonilo v Savi, ujetim
kmetom pa je dal Thurn odrezati ušesa, nosove in roke. —
To hočemo ponoviti!

Pri katerem mestu se je začela vojna na Kranjskem?
Koliko upornikov se je v Krškem zbralo? Kam so ti hoteli
iti? Ali so prišli do Novega mesta? Kdo jih je prisilil nazaj?
Kam so se umaknili? Kaj je storil v mestu baron Thurn?
Koliko kmetov je bilo ubitih? Kaj se je zgodilo z drugimi
uporniki?

O čem smo sedaj govorili? — O nesrečni bitki pri
Krškem. Zakaj se mora to imenovati bitka? — Ker bojevanje
ni trajalo dolgo časa, ampak le nekaj ur. Kaj bomo za¬
pisali na tablo? Zapiši!

4. Bitka pri Krškem.

E.  Med tem časom se je bojeval na Štajerskem Ilija
Gregorič, na Hrvaškem pa neki Matija Gubec, ki je bil po¬
veljnik tukajšnjemu oddelku uporne vojske. Kaj mislite,
otroci, ali sta se mogla ta dva poveljnika še nadalje bojevati
z graščaki, ko sta slišala o nesrečni bitki pri Krškem? —
Nista se mogla — začela sta dvomiti nad zmago in se
umikati, kolikor sta se mogla. Sovražnik je bil močnejši. Kaj
misliš, kaj se je zgodilo z upornimi kmeti? — Premagani
so bili. Res, uporni kmetje so bili premagani, in poveljnika
sta bila ujeta. Ilijo Gregoriča so prepeljali na Dunaj, kjer
so ga dejali ob glavo. Tudi Matija Gubec je bil ujet, kakor
sem omenil. Tega so pa prepeljali v Zagreb, kjer so ga
zaničljivo imenovali kmetskega kralja in mu izkazovali
kraljevsko čast. Kaj mislite, kam so ga peljali, da bi ga
mogli vsi ali vsaj mnogi zagrebški meščani videti? —
Na velik travnik — na največji prostor v mestu. Res,
Gubca so pripeljali na trg. Kaj pravite, kam so posadili
Gubca, ker se mu hoteli zaničljivo izkazovati kraljevsko
čast? — Na prestol. Res, na prestol so ga posadili. Kaj
misliš, kakšen je bil ta prestol? — Ni bil dragocen —

86

ampak ? Lesen — železen.. . . Res, na železen prestol so ga
posadili. Kaj misliš, kaj so mu dali na glavo? — Trnjevo
krono, kakor judje Kristusu.. . Ne, ti sovražniki so bili hujši
kakor judje. Dali so mu na glavo »razbeljeno" železno
krono. Mislite si, kake muke je trpel ubogi poveljnik Matija
Gubec. Nazadnje pa so njegovo telo raztrgali na štiri kose.
Ponovimo to sedaj skupno!

Kdo se je bojeval takrat na Štajerskem in Hrvaškem,
ko se je vršila bitka pri Krškem? Ali so bili uporniki sedaj še
tako vneti za boj, kakor so bili prej? Zakaj ne? Kaj se je
zgodilo s kmeti, ker je bil tudi sovražnik močnejši ? Kaj se
je zgodilo z Ilijo Gregoričem? Kaj so sovražniki storili z
Matijo Gubcem ?

Vidite, tako žalostno se je končala kmetska uporna
vojska.

O čem smo nazadnje govorili? O žalostnem koncu
kmetske uporne vojske. Kaj bomo zapisali na tablo? Zapiši!

5. Konec kmetske vojne.

Združitev.

Otroci, sedaj hočemo ponoviti vse, kar smo danes no¬
vega slišali. Združiti hočemo vse te dele v en velik del.
Pripovedovali bomo kakor navadno od prve točke do konca.

Prični! Nadaljuj! ....

llija Gregorič.

(Iz kmetskih vojn.)

1. Vzrok kmetske uporne vojne.

2. Ustanovitev kmetske uporne vojske.

3. Njen glavni poveljnik.

4. Bitka pri Krškem.

5. Konec kmetske vojne.

Tako smo sedaj vse ponovili, kar smo danes slišali.

Posnetek.

Otroci, sedaj hočemo povedati, kakšne so bile, osebe,
o katerih smo danes slišali.

87

Imenuj mi osebe, ki so v zvezi s kmetsko uporno
vojno!

Franc Tahy, Ilija Gregorič sam, baron Thurn, Matija
Gubec, uporni kmetje in sovražni graščaki s svojimi vojaki.
Popisati hočemo posamezne osebe natanko, da izvemo,
kakšne osebe so to bile, so li posnemanja vredni ali ne.

Pričnimo pri Frančišku Tahiju! Kakšen je bil; ker je
prav hudo zatiral svoje podložnike ? — Neusmiljen, krut... Ali
je ta mož posnemanja vreden? Gotovo ne! (Tako se postopa
pri vseh ostalih osebah, kjer se navedejo njih dobre in
slabe ter posnemanja vredne lastnosti.)

Uporaba.

4. Bitko pri Krškem bomo uporabili za spisno nalogo.

Matko Brezovar — Št. Rupert.

XV.

Zgodovina mesta Kostanjevice

in zgodba o »Bosenskih roparjih".

a) Zgodovina mesta Kostanjevice.

Razporedba:

1. Pove se učencem nekoliko o Turkih.

Napoved smotra.

2. Mesto Kostanjevica v onih časih. (Napovedne be¬
sede napiši na tablo.)

3. Formulirani stavki se ponove po vprašanjih in potem
po napovednih besedah.

1. Vem, učenci, da ste že slišali kaj o Turkih. Kdo je
že kaj čul o njih? No, kje si slišal? (Doma.) Kaj si pa
slišal? (Da so bili hudi.) No, ker vidim, da še malo veste
o Turkih, vam bom jaz nekaj povedal o njih. Le poslušajte!

Turki so bili jako divji ljudje. Stanovali so odtu
proti jugu, precej od Hrvaškega naprej. Bili so roparski

88

ljudje in so prihajali pred več sto leti pogosto skozi Hrvaško
in čez Gorjance in so požigali in ropali po naši deželi.
Mlade ljudi so vlačili s seboj, da so jim morali doma težko
delati, starejše pa so pomorili. Naši ljudje so se Turkov
bali, ker so bili močni in oboroženi. Zato so se skrivali po
gozdih ali pa med zidovi, da jim Turki niso prišli do
živega. Najrajši so bežali ljudje v mesta, katera so bila naj¬
bolj zavarovana pred sovražniki.

Kako je bilo tedaj z našo Kostanjevico, vam hočem
sedaj povedati.

2. Kdaj smo rekli, da so prihajali Turki v našo deželo?
(Pred več sto leti.) To je bilo že zdavnej, kaj ne? Kakšno
mesto je Kostanjevica, ker je stalo že v onih starih časih?
(Staro.) Mi pa bomo rekli: Kostanjevica je staro¬
davno mesto  (se ponavlja.)

Kaj menite, ali je bilo Turkom v mesto Kostanjevico
lahko priti? (Ne.) Zakaj ne? (Ker ga obdaja voda.) Tudi
tedaj je bila okrog Kostanjevice že voda, zato bomo rekli:
Že nekdaj je bila Kostanjevica s Krko obdana
(Se ponavlja.)

Vidite, že to je branilo mesto Kostanjevico pred Turki.

Ljudje pa so Kostanjevico še bolj utrdili. Okrog in
okrog mesta ob vodi so sezidali močen in visok zid, tako
da Turki niso mogli v mesto, čeprav so Krko preplavali.
Rekli bomo: Krka in obzidje sta branili mesto
pred sovražni ko m. (Se ponavlja).  Mostov Kostanjevica
ni imela takih kot sedaj. Imela je sicer 2 mosta, ki pa sta
se dala s pomočjo verig vzdigniti kvišku in zopet izpustiti.
(Pokaže se učencem slika takega mostu.) Kadar so prišli
Turki, so vzdignili meščani mostove kvišku, Turki so pa
zunaj debelo gledali. V okolici kostanjeviški pa so Turki
večkrat ropali. Rekli boste torej: Turki so v okolici
večkrat razsajali, a v mesto niso mogli. (Se
ponavlja.)

89

Pa ne samo Turki so nadlegovali Kostanjevico. Mesto
je zadela še druga nesreča. Leta  1663. je vse mesto
pogorelo. (Se ponavlja.)

Obzidja niso mestu pozneje več sezidali in ga še sedaj
nima, ker ga ni potreba.

3. Sedaj ponovimo nekoliko, kar smo se učili!

Kakšno je mesto Kostanjevica?

S čim je bilo že nekdaj obdano?

Kaj jo je branilo pred sovražnikom?

Kdo jo je nadlegoval?

Kaj jo je še zadelo?

4. Da si boste to laže zapomnili o Kostanjevici, vam
hočem napisati na tablo nekaj besed, ki vas bodo spo¬
minjale teh stavkov.

Starost Kostanjevice.

Utrdbe.

Sovražniki.

Nesreča.

Ponovi mi še enkrat, kar veš o mestu Kostanjevica! J!
b) „Bosenski roparji".

R a z p o re  d b a.

1. Izlet v samostan. Opazovanje gradu in podobe voj¬
vode Bernarda.

Napoved smotra.

2. a) Ponovi se, kar so opazovali na izletu, in se jim
obenem pove najvažneje o gradu.

b) Ponovi se, kar vedo o sliki nad grajskimi vrati,
nato se jim pove zgodba o ..Bosenskih roparjih".

3. Zgodba se ponavlja: a) po vprašanjih, b) brez
vprašanj.

4. Zgodba se vporabi za spisni sestavek.

1. Zadnjič smo napravili izlet do kostanjeviškega sa¬
mostana. Ogledovali ste to velikansko poslopje in si gotovo
mislili, kdo ga je neki sezidal.

90

Vem, da ste že videli v župni cerkvi na levi strani
vzidano podobo nekega moža, ki je jako čudno napravljen.
To je podoba vojvode Bernarda, ki je dal sezidati ta
samostan. Živel je ta mož pred kakimi 600 leti. Rekli bomo
o nastanku tega samostana: „K o st a n j e vi š ki samostan
je star kakih 600 let. Ustanovil ga je vojvoda
Bernard. Njegova podoba je vzidana v župni
cerkvi na levi strani. (Se ponavlja.)

Na izletu smo prišli do vhoda v samostan, v katerem
pa sedaj ni več menihov. Notri je sodnijski urad; v njem
stanujejo drugi ljudje. Kaj si opazil nad samostanskimi
vrati? (Sliko.) To sliko smo nekoliko opazovali, kaj ne?
Kaj sem rekel zadnjič, da je naslikano? (Zgoraj je Marija,
pod njo pa bosenski roparji.) Zakaj so naslikali to podobo
in kaj pomeni, vam hočem danes povedati.

Roparji so neko noč mislili napasti samostan. Eden
se splazi skrivaj še podnevi v samostan, da bi odprl tova¬
rišem ponoči vrata. Prej ko pa odpre vrata, umori nekega
meniha, se preobleče v njegovo obleko in gre odpirat vrata.
Ko planejo roparji skozi vrata, odseka eden preoblečenemu
glavo, misleč, da je vratar. Ko roparji glavo vzdignejo in
ogledajo, spoznajo, da je to glava onega Bošnjaka, ki se
je splazil v samostan. Roparji so se ustrašili; pobegnili so
in nikomur nič žalega storili.

Kdo mi zna ponoviti to zgodbo? Poskusi, D! (Če ne
gre, se mu pomaga z vprašanji.) Ponovi to še, N! . .

(Potem ponavljajo učenci brez vprašanj.)

(V prihodnji uri se uporabi za spis.)

Frančišek Grailand — Kostanjevica.

91

XVI.

Ilustracija k berilu „Solnce in veter"

(1. ura, 1. del povesli.)

Razporedba:

1. Kratka ponovitev berilnega sestavka.

Napoved smotra.

2. Risanje. Učenci sestavljajo s pomočjo učitelja celo
sliko. Učitelj jih opozarja na slučaje, ki so važni, da dobi
slika pravo lice in pomen.

Rišejo učenci zaeno z učiteljem.

3. Opazuje se še enkrat cela slika.

4. Gledaje na sliko, ponavljajo učenci povest.

1. Katero povest smo se zadnjič učili?

Povej mi še enkrat to povest prav kratko! Kako se je
zmotil veter in pripravil popotnika, da se je še bolj zavijal
v svoj plašč, hočemo danes narisati 1

2. Odprite zvezke! Novo stran! Položite zvezke pred
se pokoncu (tako), ne tako kot pri pisanju. Sedaj poiščite
sredino zgornjega roba in napravite v sredini točko. (Isto
stori učitelj.) Sedaj potegnimo navpično od te točke do
spodnjega roba. Roke za pestjo ne gibljite! Svinčnike držite
trdo, a ne pritiskajte na papir! Sedaj razdelite levi rob
zvezka nekako v 4 dele! Sedaj potegnemo od spodnje točke
na levem robu vodoravno do navpične, ki deli stran v dva
dela. Pričnemo pa nekoliko strani od levega roba in nehamo
malo pred desnim. Črta bodi, tanka! Storimo pa tako, da
to vodoravno črto v 2 točkah nekoliko pretrgamo. Tako,
nekako v tretjini dolžine in zopet v 2. tretjini.

Ali si že kdaj opazoval drevje, kadar je močno vlekel
veter? C! Kaj pa si opazil? (Da se je drevje nagibalo v
eno stran.) Tudi mi hočemo narisati drevje, katero nagiblje
veter. Pazite! Naredili bomo tako, da bo stalo na to stran
črte, ki smo jo naredili. Zato smo pustili na črti tudi te

92

presledke. Pazite! Sedaj narišemo drevo! Bode naj nekako
tako visoko kot širina štirih prstov. Naredili bomo najprvo
kaj? (Deblo.) Je-li deblo povsod enako debelo? (Ne, spodaj
je debelejše.) Napravimo tudi mi tako! Kaj smo rekli, da
stori veter z drevjem? (Nagiblje ga.) Mislite si, da vleče
veter od zahoda! Poglejte, celo deblo je nekoliko nagnil
veter! (Narišem.) Veje pa še bolj, zato naredimo pri drevesu
vrh še bolj zakrivljen! Veje napravite nekako tako! Nagne
se precej na desno cel vrh. (Obliko veje smejo delati otroci
bolj poljubno). Ravnotako naredimo drugo drevo!

Sedaj potegnite za pol cm više nad prvo vodoravno,
zopet tanko vodoravno! Biti morata vzporedni. Tako! Čez
debla dreves ne smete vleči. Nekako v sredini med obema
drevesoma pretrgajte črto za 1 cm. Tako! Kaj menite, učenci,
kaj pomenita te dve črti? (Cesto.) Dobro! Na cesto pa po¬
stavimo neko osebo, ki je v tej pravljici jako važna. Kaj
menite, učenci, koga? (Popotnika.) Dobro! Kaj je delal po¬
potnik, ko je pričel pihati veter in ko je pričelo deževati?
(Zavijal se je v plašč.) Kako se držiš ti, kadar te ujame dež
in nimaš dežnika? F! Pokaži nam! Tako, grbasto kaj ne?
Pa še ovratnik zavihaš gori, ali ni res? Ravno tako je storil
popotnik. Pazite, kako ga naredim! Najprej določimo, kako
visok bo mož. Šel bo tu po sesti, kjer smo pustili v zgornji
črti presledek. Vi napravite visokega kaka 2 cm. Napravite
tako visoko nad cesto točko! Sedaj pazite, kako naredim
jaz moža! S tankimi črtami! (Ga narišem.) Le poglejte ga,
kako se grbasto drži. Poskusite tudi vi narediti tako grbastega!
Klobuk ima potisnjen nizko na glavo. Ali stoji popotnik
mirno? (Ne, koraka.) Torej mora imeti noge iztegnjene.
Tako! Pazite, da ga kdo ne postavi pod cesto! Mož
je gotov!

Nekako prst visoko nad cesto napravimo še eno vo¬
doravno, vzporedno, a pri drevju in pri popotniku črto pre¬
trgajmo! Kaj pomeni ta vodoravna? D! (Ravnino.) Postavimo
na ravnino hišo. Napravimo tudi dimnik! Iz dimnika se bo

Solnce in veter.

94

pričelo kaditi. Kaj mislite, na katero stran bo šel dim? (Na
desno.) Kamor vleče veter, kaj ne? Mati že kuhajo, naredimo
tudi mi dim! Tako!

Zakaj se popotnik tako stisnjeno drži? (Ker dežuje.) Ali si
že kdaj opazoval natančneje, ko je deževalo? G! Ali se vidi
vsaka kaplja posebej? (Ne.) Kako pa? (Črte se vidijo.) Kako
bomo naredili tudi mi dež? (Tudi s črtami.) Kaj menite, bodo li
te črte navpične? (Ne.) Zakaj ne? (Ker vleče veter.) Te črte
bodo torej poševne od leve zgoraj proti desni spodaj, kamor
vleče veter, proti isti strani. Črte, ki pomenijo dež, naj bodo
vzporedne, tanke in pretrgane! Tako! Pazite! — Zadaj za¬
znamujemo tudi hribe s krivo črto.

Sedaj prevlecimo še enkrat bolj močno vse črte, razen
onih, ki pomenijo dež! Slika je gotova!

3. Poglejmo sliko še enkrat! Zakaj se drži drevje proti
desni? — ZaKaj se vali dim na ono stran? — Zakaj se
drži popotnik stisnjeno?

4. Sedaj glej na sliko in mi povej prvi del povesti!

(Nadaljevanje.)

(2. ura, 2. del povesti.)

1. Ponovi se cela povest.

Napoved smotra.

2. Podavanje, opiraje se na prvo sliko, skrajšano.

3. Opazuje se slika.

4. Ponovi se drugi del povesti in potem cela povest.

1. Ponovi mi še enkrat ono povest o „Solncu in
vetru!“ N!

Napoved smotra:

Zadnjič smo narisali, kako je veter prisilil popotnika,
da se je še bolj zavijal v svoj plašč, danes pa hočemo na¬
risati, kako je zmagalo solnce in prisililo popotnika, da je
slekel plašč in se vlegel v senco!

2. Kod gre popotnik na prvi sliki? (Po cesti.) Narišimo
tudi danes cesto, kakor smo jo narisali zadnjič. Potegnimo

95

najprej spodnjo črto v isti višini, kakor je na prvi sliki, in
jo pretrgajmo ravnotako! Zakaj smo pretrgali to črto v
dveh točkah? (Ker bodo ondi stala drevesa.) Torej, tu ho¬
čemo narisati drevesa. Kaj smo rekli zadnjič, da se je zgo¬
dilo z vetrom? (Popihal jo je.) Kaj menite, ali bo sedaj
veter še nagibal drevje v stran ? (Ne.) Torej bo stalo drevje
pokoncu. Narišimo drevje kakor zadnjič, samo da bo stalo
danes čisto ravno. Pričnimo spodaj pri koreninah. Kaj se
zgodi z deblom proti vrhu? (Stanjša se). Sedaj deblo zgoraj
ne bo več ukrivljeno. Zakaj ne? Tudi vrh naredimo pokoncu.
Ravnotako naredimo drugo drevo! Sedaj naredimo še drugi
rob ceste v isti višini, kot je na prvi sliki.

Naredimo tudi ravnino, na njo pa postavimo hišo kakor
v prvi sliki. Samo nekaj se bo izpremenilo pri hiši, ker
ne vleče več veter. Kaj menite, kaj ? (Dim ne bo šel več
postrani). Narišimo ga torej, da sevali kvišku! Tudi gorovje
v ozadju narišimo!

Kaj pa se bo videlo na nebu? I! (Solnce). Da, solnce
hočemo narisati. Kakšno je bilo solnce, ker je zmagalo?
(Veselo). Smejalo se je vetru, ker je bežal.

Vidite, tukaj zgoraj (nariše se oblak) se vidi zadnji oblak,
ki ga vleče veter za seboj, izza njega pa se je prikazalo
sladko se smehljajoče solnce (narišem). Narišite isto! Semhlja-
joče se solnce ste se že učili risati. Kaj je upiralo solnce
popotniku v hrbet? (Žarke). Narišimo tudi žarke. Tako, iz
sredine solnca naj peljejo ravne črte na vse strani.

Kaj pa sedaj? Nekaj smo pa-pozabili narisati! Kaj pa?
(Popotnika). Ali ga še lahko narišemo? Kaj je storil popotnik,
ko mu je postalo vroče? (Slekel je plašč in se vlegel v
senco). Kje pa je tukaj senca? (Pod drevesom). Na kateri
strani drevesa? (Na nasprotni strani, odkoder sije solnce)-
Dobro, tukaj sem položimo popotnika, da se nekoliko od¬
počije in ohladi. (Narišem popotnika ležečega). Poizkusite
tudi vi narisati popotnika, ko leži pod drevesom! Krog po-

96

potnika zaznamujmo z gostimi vodoravnimi črtami senco!
Tako, slika je gotova.

III. Oglejmo si nekoliko današnjo sliko! Zakaj se drži
na tej sliki drevje pokoncu in zakaj se vali dim kvišku?
Zakaj leži popotnik pod drevesom v senci? . . .

IV. Glej na to sliko in povej drugi del povesti! N!
Sedaj pa glej na obe sliki in ponovi celo povest! I!

Ivo Erbežnik — Kostanjevica.

Kazalo.

Stran.

I. J. B.: Imenik spisov za mladino.5

II. Janko Levstik  — Zagorje: Spisni pouk na višji stopinji

z ozirom na praktiške potrebe vsakdanjega življenja z
dispozicijo učne slike „Voščilni list“.25

III. Janko Levstik  — Zagorje: Pismo ........  38

IV. Avgusta Lunder  — Raka: Ptice pozimi.44

V. Marija Gašperin  — Kostanjevica: Vrabec in konj ... 48

VI. Franja Lunder  — Raka: Veverici.52

VII. Ivana Dolinar  — Višnja gora: Napisovanje: Dobra večerja 55
Vlil. Josip Zajec  — Veliki Gaber: Obravnava uporabnih nalog

v smislu množitve.57

IX. Ivan Magerl  — Svibno: Obrestni računi.59

X. Frančišek Rant  — Radeče: Potovanje do Karavank . . 61

XI. Amalija Kobau  — Kostanjevica: Potovanje iz Ljubljane

v Postojno.70

XII. Avgusta Lunder  — Raka: Češka mesta z ozirom na nji¬

hovo lego.75

XIII. Karol Gorišek  — Zatičina: Kača in otrok (Lokalno na¬

rodna pripovedka. .78

XIV. Matko Brezovar  — Št. Rupert: Ilija Gregorič ....  81

XV. Frančišek Grajland  — Kostanjevica: Zgodovina mesta

Kostanjevice.'87

XVI. Ivo Erbežnik  — Kostanjevica: Ilustracija k berilu „Solnce

in veter".91