KNJIŽNA OPREMA 
— SLOVENSKA IN NA SLOVENSKEM —
MED LETOMA 1678 IN 1800*
Branko Gradišnik, Ljubljana
UVOD
Pri obravnavanju snovi, kakor jo skuša zajeti naslov, se je treba že 
na začetku ustaviti pri dveh vprašanjih v zvezi z njim . Na prvo — za­
kaj je čas, s katerim se ukvarjam o, om ejen z letom a 1678 in 1800 — 
se da odgovoriti brez posebnih zadržkov: prva letnica zaznam uje začetek 
novega knjižnega snovanja po dolgoletnem zastoju, Ljubljana je tedaj 
dobila tiskarno, povrhu pa je začela delovati tudi Valvasorjeva bakro- 
reznica; leto 1800 ima poleg prelom nega položaja m ed stoletjem a in 
m ed evropskim a literarnim a obdobjem a za Slovence še drug pomen, 
zakaj v tem času je postala knjižna produkcija p ri nas množična, 
knjiga je začela poleg nabožnega nam ena služiti še drugim nalogam, 
Japelj s sodelavci se je spet naslonil na dolenjščino 16. stoletja, pisava 
je postala zgodovinska in etim ološka, v skladu s tem pa je tudi zu­
nanja podoba knjige postajala vse m anj naključna. Gre torej za skle­
njen čas protireform acije in razsvetljenstva, ki m u je skupno, da ob­
sega razvoj knjige od šibkih protireform acijskih začetkov do 
preporodovskih časov, ko je dobila posvetno in — v bistvu — današnjo 
podobo.
Bolj težavno pa je vprašanje, kaj spada pod znam ovanje »slovensko« 
ali »na Slovenskem«. Seveda se ne zastavlja prvič, m arveč se potihom a 
ali glasno kaže v vrsti del, ki obravnavajo um etnost ali slovstvo na 
Slovenskem. Kaj je m eja, onkraj katere je kak izdelek »slovenski«? 
Jo določata zavest ali nam en oblikovalca, je dovoljšen atrib u t zanjo 
že m otivika, ki bodisi črpa iz slovenskih tal ali pa se tod pojavlja, 
upodabljana ali uprizarjana v oblikovnem obm očju, ki ne sega zunaj 
naših m eja? Em ilijan Cevc je dal svojem u pregledu razvoja um etnosti 
na Slovenskem sicer naslov »Slovenska um etnost«1 , vendar se do 
m oderne boji »govoriti o slovenski likovni um etnosti«2 in uporablja
* Prispevek je nastal leta 1975 kot diplomska naloga na Oddelku za umet­
nostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (opomba uredništva). 
' Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966.
raje zvezo »,um etnost na Slovenskem'«3 . Tudi Nace Šumi v knjigah
o stavbarstvu ne govori o slovenski um etnosti, am pak o stavbarstvu na 
Slovenskem4. Podobno je tudi pri literarni zgodovini, navzlic temu, 
da bi tu zaradi odločujočega dejavnika, kakršen je jezik, po pravici 
pričakovali, da se bo lažje opredeliti. Tako na prim er Mirko Rupel 
šteje Valvasorjevo delo za slovensko, ko uvaja kot obdobje protirefor­
m acije čas »oživljanja slovstvenega dela«, k jer gre še »posebna pažnja 
tistim , ki so se u b a d a li. . . z d o m o zn a n stvo m .. .«5 . Francu Simoniču 
se je zdelo drugače, češ da je knjiga slovenska, če je pisana v sloven­
ščini, tako v svoji bibliografiji ne om enja Valvasorjevih izdaj6 . V praša­
nje knjižne oprem e je seveda še bolj zapleteno, zakaj obravnavajoč 
oprem o »na Slovenskem«, bi si neznansko zožili delovišče. Med letom a 
1678 in 1800 je v tujini izšlo skoraj prav toliko v slovenščini pisanih 
knjig kot na Slovenskem, ne le v etnično m ešanih Gradcu in Celovcu, 
m arveč tudi daleč na Nemškem in Ogrskem. Če se zavedamo še, da je 
bilo tipografsko gradivo že v tistih časih splošno razširjeno po Evropi7 , 
da so črke in drugi m aterial v tiskarnah naročali in ne sami rezali, da 
pa so bili poleg tega tiskarji na slovenskem ozemlju nem škega rodu 
in so z Nemškega in Avstrijskega tudi prihajali k nam, potem pač ne 
bomo trdili, da je bila knjižna oprem a porojena iz naših želja ali celo, 
da je bila zavestno slovenska. Tudi knjižni jezik je bil vse do znameni­
tega 1848. leta samo kranjski in šele pozneje se je z ilirskim gibanjem 
poenotil, da so ga sprejeli tudi štajerski in koroški pisatelji. Vsesloven­
sko vodilo je torej zmagalo dokaj pozno, zatorej ni nič čudnega, če je 
bil prvi poskus, da bi oprem ili slovensko knjigo s poudarkom sloven­
ske individualnosti, šele prvi snopič K lasja z domačega polja iz leta 
1866 (Pesmi Franceta Prešerna), k jer je neznani slikar za okvir bese­
dila na ovitku narisal slovensko trobojnico, kako se vije po ograji8 . 
Zato ne preseneča, da je prav najim enitnejši dosežek knjižne oprem e 
tako v grafičnem kot v likovnem pogledu9 Slava vojvodine K ranjske, 
knjiga, ki je kljub njenem u narodoznanstvenem u pom enu ne m orem o
1 [bid.
4 Nace Šumi: Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966. Med 
pisanjem razprave še niso izšli Pogledi na slovensko umetnost istega av­
torja, v katerih je postalo izrecno razvidno avtorjevo mnenje, da je treba 
slovensko umetnost pojmovati širše in da sodi v njen okvir vse tisto, kar 
je v preteklosti nastalo na slovenskih tleh, saj slednja z vsemi svojimi 
socialnimi dejavniki niso ostala brez vpliva na umetnostne pojave.
s Mirko Rupel, Prispevek k proti reformacijski dobi, Slavistična revija, IV, 
3—4, 1951.
8 Franc Simonič: Slovenska bibliografija, 1: Knjige (1550—1900), Ljubljana 
1903—1905. Kljub vsemu je to nenavadno, zakaj v bibliografijo je uvrstil 
tudi par »takih neslovenskih knjig, ki imajo vsaj nekaj slovenskega be­
sedila«, in to bi nedvomno veljalo tudi za Slavo.
7 V Parizu je že sredi 15. stoletja delovala črkoreznica, ki je z dekorativnim 
materialom zalagala evropske tiskarne.
! Drugi snopič je ovitek že moral opustiti, »ker prve platnice niso bile vsem 
očem po godi«, kot se je opravičil založnik. Cf. Bogomir Gerlanc, Oprema 
slovenske knjige ob nastopu Moderne, Slavistična revija, V—VII, 1954, 
p. 339.
5 Čeprav je še vedno le »izključno tehnično grafično podjetje«, cf. France 
Stele: Slovenski slikarji, Ljubljana 1949, p. 72.
šteti za slovensko, saj im a m orda vsega p ar ducatov slovenskih besed, 
natisnjena je bila v N ürnbergu in povrhu tudi ni spodbudila podobnih 
podjetij pri nas. Spomnim o se še, kako je France K idrič1 0 odklonil 
Steletov term in »barok« za čas od 1600 do 1768, češ »da je term in iz 
likovne um etnosti za oznako književnosti, ki ne goji literature, am pak 
se ozira zgolj na potrebe cerkve, sploh neprim eren«; naša knjižna 
oprem a potem takem ni bila obče slovenska, am pak kvečjem u obče- 
stveno ekleziastična. Značilen prim er za to je Kanizijev slovenski kateki­
zem iz leta 1615, ena prvih katoliških knjig1 1 . Ne le, da je bila izdana v 
Augsburgu, m arveč je tudi spadala v serijo raznojezičnih izdaj Georga 
Mayra, bavarskega jezuita in filologa1 2 . Razen slovenske so znane še 
grška (1613), dve nemški (1614 in 1618), češka (1615), latinska, italijanska 
in francoska. Slovenska različica je prevod nem ške ali latinske. Likovni 
m aterial je povsod isti (104 podobe neznanega lesorezca). Očitno gre za 
m ednarodno knjižno oprem o, v kateri je slovensko sam o besedilo. 
Sredi vseh dvomov, kaj im eti za slovensko poleg knjig, tiskanih na slo­
venskem ozem lju in pisanih v našem jeziku za nas, kam na prim er 
šteti prekm urski tisk, ki je izhajal na Saškem in Ogrskem (v Hallu, 
Šopronju, Szom bathelyju), kam daljne augsburške in niirnberške iz­
daje, pa se kar sam a ponuja pot, kako odkriti v izdajateljskem delu 
m ed letom a 1678 in 1800 splošne razvojne zakonitosti in enovito po­
dobo, ki se utegne izkazati kot značilno slovenska. N ajsi so bili nam reč 
razlogi, da velikansko Valvasorjevo založniško podjetje — odmev ta­
kratnih podobnih podjetij po Evropi — ni pustilo korenin pri nas in 
ni postalo začetnik novega izročila, v katerem bi se utegnila združevati 
evropski in slovenski značaj, takšni ali drugačni, je nedvomno res, da 
se prav m ed velikopoteznim, evropskim in predvsem posvetnim izdaja- 
teljstvom V alvasorja in ostalo knjižno produkcijo na Slovenskem, ki 
je bila vpeta v skrom nejše ekleziastične mere, izkazuje razlika, ki 
nam kaže, do kam so bila slovenska tla pripravljena sprejem ati evrop­
sko tiskarsko izročilo, do kam so ga bila pripravljena drugačiti, koliko 
pa so ga zavračala; z drugim i besedam i: v nasprotstvu s Slavo1 3 in dru­
gimi Valvasorjevimi tiski se pri drugih knjigah na Slovenskem prika­
zuje tisto, kar je odvisno od slovenskih družbenih tal in čem ur bi lahko 
rekli značaj. Potrebno bi bilo torej preučiti Valvasorjevo delo ne glede 
na to, koliko je slovensko, potem pa postaviti ostalo knjižno produk­
cijo pri nas v razm erje do njega in do drugih tačasnih evropskih izdaj, 
n ajti v tem jedru sm iseln vzorec in ga dopolnjevati, segaje na nem ­
ško in ogrsko obrobje, če so tam kajšnje knjige v grafičnem , tipograf­
skem, tiskarskem ali kakem drugem pogledu z njim povezane ali v
1 0 France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1932, p. 115.
" Catechi/mus Petri Cani/ij Soc. IESV. Th. Skusi malane Figure naprej 
postavlen. S' Ce/Jarfkim o.flobodovanjem. 1615.
1 2 Cf. Mirko Rupel, Slovenski katekizem iz leta 1615, Slavistična revija, XII, 
1 —4, 1959—1960.
1 5 Slava vojvodine K ranjske... izdal Janez Vajkarad Valvasor... v čisto 
nemščino spravil... Erasmus Francisci..., Ljubljana ANNO MDCLXXXIX. 
Najde se pri Wolfgangu Moritzu Endterju, knjigarju v Nürnbergu. Cum 
Privilegio Sacrae Caesareae Majestatis (izvirni naslov je nemški; od tod 
citirano Slava).
sorodu. Mimo V alvasorja tako ali tako ni mogoče, zakaj zgolj prevzet­
nosti bi bilo moč, da se ne bi m enila zanj, ko im a v svojih izdajah pet­
desetkrat več podob, kot jih je v drugi knjižni produkciji obravnava­
nih let na Slovenskem, povrhu pa ni moč zanikati pom ena, ki ga je 
imel v narodopisnem pogledu za slovensko družbeno življenje sploh, 
in pozneje, v času rom antike, tudi za slovensko slikarstvo, saj so nje­
gove topografije nedvom ne spodbujevalke in prenašalke prve res slo­
venske motivike, rom antične domače krajine.
V drugem jed ru so izmed kakih 140 knjig, ki se zde slovenske Francu 
Simoniču, obdelane nekako štiri petine, povrhu pa še kak ducat takih, 
ki jih slednji ne om enja, pa so se odkrile po njegovem času. K er ni 
nobene sistem atične bibliografije, ki bi dopolnjevala Simoničevo delo, 
raziskava ni ne popolna ne dokončna. Knjige so večidel na voljo v 
N arodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
O m etodi zapisovanja: zaradi obsežnosti snovi in naslovov so knjige 
v besedilu navajane v skrajšavi, v opom bah pa so naslovi ponavadi po­
polni in so jim po Simoničevem zgledu dodani še splošni podatki o 
letu in m estu izida, številu strani in form atu. Ker se skrajšani naslovi 
v besedilu često ponavljajo, jim je v oklepaju pridana številka opombe, 
pod katero je najti popolni naslov.
Za konec uvoda še historiografija, ta je dokaj skrom na: m ed deli, ki 
obravnavajo knjižno oprem o, je nekaj priročnikov1 4 , p ar člankov ob­
deluje m oderno1 5 , bolj številna so dela o Valvasorju, čeravno le o vse­
binski in likovni plati. Tako so zelo podrobne in popolne študije M irka 
Rupla in Franceta Steleta o Valvasorju in njegovem grafičnem delu 
v drugi izdaji Valvasorjevega berila1 6 , Em ilijana Cevca v Pasijonski 
knjižici1 7 in ob Prizorišču človeške sm rti1 8 in nedvom no jih m ora po­
znati vsakdo, ki ga zanim a tem a tega pregleda; njihova opažanja so 
prenesena le na kratko in v najbolj bistvenih pogledih (tako Steletove 
m isli o M erianu in V ischerju, o Kochu in Trostu). Med bolj ljubiteljske 
se lahko šteje pristop Jožeta Rusa1 9 . Deloma z oblikovalskega gledišča 
je o slovenskih časnikih pisal Fran Vatovec2 0 . V resnično pomoč pa sta 
mi bila že tolikokrat om enjeni Franc Simonič, po čigar bibliografiji 
sem se ravnal, in Dejan Medakovič2 1 , pri katerem sem dobil pogled v 
m etodiko obravnavanja tovrstne snovi.
1 4 Branko Berčič: Tiskarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1966; Maks Ble­
jec: Priročnik za ročne stavce, Ljubljana 1957.
1 5 Bogomir Gerlanc, Zunanja podoba slovenske knjige in Moderna, Socia­
listična misel, 4, Ljubljana, 1955, p. 187; id., Oprema slovenske knjige ob 
nastopu Moderne, Slavistična revija, V—VII, 1954, p. 338.
1 6 Mirko Rupel: Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1969.
1 7 Janez Vajkard Valvasor: Pasijonska knjižica, Ljubljana 1970.
Janez Vajkard Valvasor: Prizorišče človeške smrti, Maribor — Novo me­
sto 1969.
1 9 Jože Rus, Podeželsko življenje pred dvesto petdesetimi leti: Drobni pri­
zori iz Valvazorjevih ilustracij, Jutro, 8. 4. 1939.
2 0 Franc Vatovec: Slovenski časnik 1557—1843, Maribor 1961.
2 1 Dejan Medakovič: Grafika srpskih štampanih knjiga XV—X V II veka, 
Beograd 1958.
Zaradi pom anjkljive sistem atike2 2 pri vedi o knjižni oprem i je bilo 
treba na novo izpeljati kategorizacijo elementov; ali je ustrezna ali ne, 
bo pokazala raba. Tako m ed elem ente knjižne oprem e štejem o: 
zunanjo oprem o, h kateri sodijo form at, vezava, platnice, obreza, papir; 
notranjo oprem o, kam or bi spadala uporaba črk in njihovega reza, 
margine, paginacije, naslovne strani, m arginalij, opomb, kazala, se­
znam a napak, oznake zgibanja in repetitivnega zloga konec strani; 
tipografsko gradivo: inicialke, zaglavni okras, m ašilni (polnilni) okras, 
okrasne črte in okviri te r drobnejši okrasni m aterial; 
likovno gradivo: ilustracije in podobe.
ORIS SLOVSTVENEGA IN IZDAJATELJSKEGA DELA
Čas 17. in 18. stoletja v Sloveniji lahko delimo na dve obdobji: na proti- 
reform acijsko obdobje, ki zajem a leta med 1600 in 1768, ko je Pohli- 
nova K ranjska gram atika v uvodu prvič razglasila prerodne ideje, ki 
so slovenskem u slovstvu dale novo podobo, in čas po izidu om enjenega 
dela, ki ga zaznam ujem o z besedo razsvetljenstvo. Form alno je p roti­
reform acija dosegla svoj cilj, svojo izpolnitev in konec že leta 1628 z 
izgonom protestantovskega plem stva, vendar je nadaljnje delo še lep 
čas izviralo iz protireform acijskih ciljev, saj se naše slovstvo prav do 
zadnjih desetletij 18. stoletja ni moglo otresti ekleziastičnega značaja. 
M edtem ko je bilo drugod po Evropi sedem najsto stoletje in polovica 
osem najstega čas absolutizm a, razvoja državne trgovine in industrije, 
m erkantilističnega kapitalizm a, ki je spodkopaval tako fevdalne kot 
absolutistične tem elje, je v Sloveniji to dogajanje potekalo z zamudo 
in počasneje. Razlog za to je predvsem dejstvo, da je bila vrhnja plast 
prebivalstva tuja, tako da je novo v družbenih odnosih legalo le po 
vrhu, ne da bi vplivalo na celotni sestav slovenske družbe. Slovensko 
ljudstvo je bilo večidel kmečko prebivalstvo, plem iški in m eščanski 
sloj pa so sestavljali Nemci, v zadnjem času tudi vse bolj razširjeni 
Italijani. Zato se v tistem delu omike, ki nas zanim a v pričujoči razi­
skavi, v slovstvu, in to v dom ačem slovstvu, ni moglo poroditi kakšno 
prebujenje. Krivo je poleg narodnostne sestave družbe na Slovenskem 
še gledanje katoliške cerkve na rabo ljudskega jezika pri bogoslužju. 
Prav značilno je, da so po H renu na škofovskem m estu v Ljubljani po­
sedali sam i tujci, ki gotovo niso imeli nobenega razm erja do knjige v 
zanje nerazum ljivi dom ači besedi. Dejansko je prvih sedem desetletij 
17. stoletja z redkim i izjem am i v pogledu slovstvene dejavnosti po­
vsem m rtvih. Res je sicer, da je bila leta 1607 v Vidmu natisnjena prva
2 2 Ne le, da pri nas še ni sistematike, marveč je nedodelana tudi termino­
logija. Tako pri enem kot pri drugem sem se naslanjal na Blejčev Pri­
ročnik, vendar je bilo včasih treba kaj reči po svoje. Še vedno se na pri­
mer uporablja »okras na začetku poglavja« in »okras na koncu poglavja«. 
To je rečeno okorno, pa tudi precej neopredeljeno je. Ponekod sem na­
mesto prvega izraza našel »zaglavje«, v Slovenskem pravopisu 1961 po­
meni to geslo »rubriko, naslov«, in ne okrasa. Šlo pa bi zaglavni okras. 
Za okras na koncu poglavij bi nemara lahko rekli mašilni ali polnilni 
okras, saj je njegov namen, da izpolni prostor v zrcalu. Praksa naj po­
kaže, ali so spremembe upravičene.
katoliška ohranjena knjiga s slovenskim besedilom, Vocabolario ita- 
liano e schiavo Alasia Da Som m aripa, vendar je bilo to slovensko ob­
robje, knjižica z razlago v italijanščini pa tudi ni im ela vpliva; tako bi 
bila danes pozabljena, ko ne bi bil K opitar odkril danes edinega izvoda. 
Drugi slovstveni poskus izvira od škofa H rena, ta je dal leta 1613 kot 
uradno škofijsko izdajo natisniti Čandkov lekcionar Evangelija inu 
listuvi, dve leti pozneje pa Kanizijev katekizem. Prva knjiga je izšla v 
Gradcu, druga celo v Augsburgu. V sekakor se je potrebe po domači 
tiskarni zavedal tudi Hren, saj je leta 1613 že naročil nekaj stotov črk2 3 , 
leta 1625 pa se je dogovoril o nakupu črk iz Benetk2 4 , vendar iz raznih 
vzrokov do ustanovitve tiskarne v L jubljani ni prišlo. N astopil je čas 
zastoja, ko več kot pol stoletja ni izšla nobena slovenska knjiga. Šele 
leta 1672 je Janez Ludvik Schönleben priredil in natisnil novo izdajo 
Hrenovega lekcionarja. Pravi pobudnik nove slovenske slovstvene de­
javnosti pa je M atija Kastelec (1620—1688), ki je leta 1678 izdal B ra­
tovske bukvice v Gradcu, štiri leta pozneje, ko je Ljubljana po zaslugi 
Schönlebna že imela tiskarno, pa ponovno izdajo, in za to še p ar drugih 
del. Leto 1678, ko se je v Ljubljano priselil solnograški tiskar Janez 
K rstnik Mayer, je nasploh zelo uspešno za slovensko slovstveno delo­
vanje; tak rat si je na gradu Bogenšperk uredil lastno bakroreznico m 
tiskarnico za bakroreze Janez V ajkard Valvasor, da bi lahko oprem ljal 
svoje topografije in druga dela. Mayrova tiskarna je prehajala iz rok 
v roke in v času razsvetljenstva doživela svoj veliki vzpon pod Janezom 
Friderikom Egerjem , Valvasor pa je m oral svojo posest zaradi zadol­
ženosti žal prodati. Tako so njegovi poskusi ostali edinstveni na K ranj­
skem in našel se ni nihče, ki bi ga posnem al. Z letnico Valvasorjeve 
sm rti (1693) se tudi sklepa doba severne um etnostne orientacije2 5 , obe­
nem pa se ustanovi Academia operosorum , ki odpira italijansko usm e­
ritev in vrata baroku. Časi, ki so bili vse dotlej stilno neenotni, m ešani, 
zdaj dobivajo um etnostno bolj celovito podobo.
Pa vendar se razm ere še niso bistveno sprem enile. Po kratkem inter- 
ludijü dom oznanstva in filološkega dela (oče Hipolit) je slovstvo spet 
podvrženo cerkvenim potrebam . Čas v prvi polovici 18. stoletja bi lahko 
znamovali kot obdobje širjenja m aterialnih tem eljev slovenskega 
knjižnega izdajateljstva: v Celovcu so leta 1692 ustanovili tiskarno 
K leinm ayrji, tu je leta 1731 izšel Palm arium em pyreum očeta Rogerija, 
zbirka pridig, ki pa je zaostajala za Svetim priročnikom Janeza Sveto- 
kriškega. Razen knjig, nam enjenih duhovnikom , so se začeli v 18. sto­
letju ponavljati tiski, nam enjeni laičnem u verniku, bodisi nešteti lek- 
cionarji, bodisi zborniki nabožnih pesm i (Stržinarjev, Repežev), med 
drugim i pa je treba om eniti Paglovčevo izdajo Zvestega tovarša iz leta
1742, ki je vsebovala tudi »Tablo teh puhštabov inu vižo se naučiti 
kranjsku ali slovensku brati«, prvi katoliški pripom oček za branje. 
Knjige so bile tiskane v bolj ali m anj dosledni bohoričici, izjem a pa so 
prekm urski tiski z m adžarskim črkopisom (Temlinov Mali katechis-
2 1 Cf. Zgodovina slovenskega slovstva, I, ur. Lino Legiša, Ljubljana 1956, p. 279.
2 4 Cf. B. Berčič, Tiskarstvo na Slovenskem, p. 52.
2 5 Cf. E. Cevc, Slovenska umetnost, pp. Ill—112.
mus). To nam dokazuje, kako je vse bolj usihala misel o slovenski 
skupnosti in kako se je krepila pokrajinska zavest.
Na splošno lahko rečemo, da je čas dal veliko m anj kot kratko, pa silo­
vito obdobje reform acije, izjem a je le znanost. V celoti je bilo treba 
še čakati, da bi nastopile razm ere, ki bi omogočile nastop posvetnega 
slovstva; te so nastale z absolutističnim reform izm om Terezije in nje­
nega sina Jožefa II., m ed letom a 1760 in 1790. Čas so imenovali raz­
svetljenstvo2 6 , stilno pa je zelo neenoten in razgiban. Slovstveno se tu 
m ešajo prvine rokokoja, sentim entalizm a, baroka in m anirizm a, vse 
tem elječe na klasicistični literarni teoriji. V um etnosti je za prve tri 
četrtine stoletja najprim ernejša baročna označitev in le za zadnjo če­
trtino stoletja lahko velja, da so se bolj enakopravno vključevale tudi 
druge prvine, kot rokoko, klasicizem in akademizem.
Razsvetljenstvo je k nam prihajalo z idejam i tujih priseljencev (Sco- 
poli, Wulfen, Gruber). Pravi začetnik slovenske prerodne m isli pa p ri­
haja, kot je tudi razum ljivo, iz vrst nižje duhovščine, kjer so delovali 
edini šolani Slovenci, vzdržujoč slovensko literarno izročilo. To je bil 
M arko Pohlin, ki je izdal čez 40 knjig, in že njegova prva je vredna 
omembe, to je nam reč Abecedika (1765), po Trubarjevem abecedariju 
prva sam ostojna knjižica te vrste, in uporabljali so jo v šolah. K ranj­
sko gram atiko (1768) je napisal nemško, da bi se iz nje učili sloven­
ščine nem ško šolani Slovenci. N jen uvod je m ejnik v razvoju narodne 
zavesti pri nas. Kako razsežen je bil Pohlinov posvetni repertoar, naj 
pokažejo še navedbe takih njegovih del, kot so Malo besedišče treh 
jezikov (1781), Bukuvce za rajtengo (1781), K ratkočasne uganke (1788), 
Km etom za potrebo inu pomoč (1789). Zdaj je bila knjižna bera na 
slovenskem ozemlju že precejšnja: istočasno so delovali Celovčan Guts- 
man, K um erdej, Japelj, pojavilo se je Zoisovo omizje, med njim i Anton 
Tomaž Linhart in Valentin Vodnik. Začel se je slovenski prerod.
Nekaj podobnega se je dogajalo s knjigotrštvom in založništvom. Že 
konec 60. let so v Ljubljani delovale Raabova, B ernbacher jeva in Prom- 
bergejeva knjigarna. V osem desetih letih so se jim pridružili še I. A. 
Kleinmayr, Ignac Merk (slednja sta dobila dovoljenji tudi za ustano­
vitev tiskarn, prvi leta 1782, drugi štiri leta pozneje), Viljem Korn, Vin­
cenc Ruzicka. Tudi drugod po Sloveniji so napočili boljši časi: v Celju 
so dobili tiskarno leta 1788, v Ptuju 1791 ali 1792, v M ariboru 1795. 
Še starejša je tiskarska dejavnost na Prim orskem , leta 1775 so v Vidmu 
natisnili k ar dve nabožni pesm arici Filipa Jakoba Repeža. Med Sloven­
ce je naposled začela prodirati knjiga, v resnici nam enjena njim.
VALVASORJEVO DELO
Med obsežnim izdajateljskim program om Janeza V ajkarda Valvasorja2 7 ,
prvim tovrstnim na Slovenskem, je najobsežnejše delo prav Slava voj­
2 6 Zgodovina slovenskega slovstva, I, p. 329.
;7 Janez Vajkard Valvasor (1641—1693), baron, polihistor, od 1687 član an­
gleške Kraljeve družbe. Med njegovimi knjižnimi izdajami, katerih v raz­
pravi ne obravnavam, so vse vsaj omenjene na str. 51. Zaradi pregled­
nosti sem skušal vse podatke, ki niso v najbolj neposredni zvezi s temo,
vodine K ranjske2 8 , v kateri je zbrano bistvo in značaj Valvasorjevega 
topografskega dela, tako njegovo dom oznanstvo kot »neslovenska« ob­
lika, izvir in duh, zatorej podobe o njegovem izdajateljskem delovanju 
pozneje ne bo težko dopolniti z nekaj podatki in opažanji o drugih 
knjigah. Druge izdaje pač ne zaslužijo prav enake pozornosti in jih 
lahko za čas pustim o ob strani.
Pri topografskem , torej grafičnem delu oprem e se je treba najprej za­
vedati, da je imel Valvasor vzornika, in sicer slavnega nem škega topo­
grafskega publicista Matevža M eriana2 9 . Če na kratko obnovimo Stele­
tovo prim erjavo m ed njunim delom, je treba najprej reči, da Valva­
sorjevo po kakovosti prav nič ne zaostaja. Pri Valvasorju gradivo po 
kvaliteti bolj niha, tem u je vzrok precejšnje število različno zmožnih 
sodelavcev. M erian se, kot opaža Stele, zanim a za nadrobnosti, Valva­
sor pa se jih ogiba. Pri njem so takšne le podobe T urjaka (Auersberga), 
XI/263 0 , Socerba (S’Serffa), XI/525, Bogenšperka (Wagensperga) XI 620- 
l3 1 , in Cerkniškega jezera (Cerkizer See), IV/632-3.
Manj je razlik v prim erjavi s V ischerjem 3 2 , saj sta tako za tega kot za 
onega delala ista sodelavca, Andrej Trost in M atija Greyscher3 3 . Vischer 
pokrajine sploh ne opaža, m edtem ko se Valvasor zanjo sicer ne za­
nima, pa vendar im a na nekaterih podobah precejšnjo vlogo.
Preden si pogledam o delo Valvasorjevih sodelavcev, m oram o predvsem 
om eniti, s kakšno tehniko so prenašali predlogo na papir, zakaj tako 
se bom o lahko prepričali, da so boljše podobe prej zasluga bakrorezca 
kot risarja. S tem v zvezi je posebno zanimiv list številka 293 iz ski- 
cirne knjige za Topographio Ducatus Carnioliae M odernae, ohranjene 
v zagrebški vseučiliščni biblioteki, kjer Valvasorjevo pism o na hrbtni 
strani dokazuje, da je bil na začetku dela še povsem negotov, ali naj 
bodo predloge zrisane kot bakrorez ali zgolj približno in površno.3 4 
Izvršeno delo kaže, da so bakrorezci delali po različnih predlogah, na 
katerih je bila skrbno izrisana le arhitektura, posam eznosti pa so doda­
jali sami, po stereotipnih shemah, naučenih v šoli. Glavni risar je poleg 
Valvasorja (čigar delež je velik bolj zaradi tega, ker je sam potoval in 
zarisoval znam enitosti in zanimivosti) Ivan Koch3 5 , ki je sodeloval pri
zbrati v opombah. Od tod tudi kratke biografije, vzete bodisi iz Leksi­
kona Cankarjeve založbe, Ljubljana 1973, bodisi iz Slovenskega biograf­
skega leksikona, Ljubljana 1925—1932, 1933—1952, 1960—1971, ali sestav­
ljene po drugih virih.
“ Kako univerzalen poskus je bila Slava, kaže že njen celotni naslov (cf. 
Valvasorjevo berilo, pp. 502—503).
2 9 Matevž Merian ml. (Basel 1621 — Frankfurt 1687), srednji izmed treh 
Merianov, ki so od 1 . 1642 izdajali serijo topografij (16 zvezkov).
3 0 Rimska številka stoji za knjigo, arabska za stran.
3 1 Kadar je list vstavljen, je navedena stran pred njim in stran za njim.
3 2 Jurij Matija Vischer (1628 Wenns — 1696 Linz) je 1 . 1681 izdal Topogra­
phio Ducatus Stiriae.
3 3 Greyscher je pri Slavi naredil le Valvasorjev portret.
3 4 Cf. Valvasorjevo berilo, p. 525.
3 3 Ivan Koch (Novo mesto, ok. 1650—1715); podatki o njem so redki. L. 1689 
je postal novomeški sodnik. Od Valvasorja je skoraj gotovo dobival na­
ročila na dom v Novo mesto. Prvič je sodeloval 1 . 1681 v Topographiji 
Archiducatus Carinthiae modernae, v Topographiji Archiducatus Carin- 
thiae modernae et antique pa ga ni več. V Slavi ima signiranih 70 podob.
risanju vseh zgodovinskih tem. Kot vidimo iz njegovih slik, posebnega 
oblikovalskega razpona ni imel. Figure se ponavljajo, tudi gibi in sku­
pine so konvencionalne, pokrajina je ogoljena, v ozadju jo dopolnjujejo 
zunajčasne m estne vedute. O nstran ilustrativne opisnosti ne sega in 
je po vsem videzu predstavnik m anirizm a še iz 16. stoletja. V kom po­
ziciji se drži sim etrije, ravnotežje vzdržuje na obeh koncih z množico 
štafažnih, vselej tipiziranih figur, izza katerih se po sredi odpira po­
gled v globino na opustelo arhitekturo ali m estne vedute, spredaj pa 
je zajetih nekaj figur v glavnem prizoru. Dogodki so večinoma ne­
razpoznavni, kot da bi se pred istim obzidjem dogajala vedno ista zgo­
dovina, iste osebe se ciklično pojavljajo in ponavljajo svoje gibe in 
dejanja. Vendar m oram o biti Kochu toliko pravični, da ne pozabimo, 
kako Andrej Trost,3 6 Kochov izključni bakrorezni sodelavec, s svojim 
šibkim tehničnim asortim anom debelih in tenkih črt ni mogel posneti 
Kochovega senčenja, spretno izpeljanega po italijanskih vzorih, v ka­
terem so slike vseeno živahnejše in prepričljivejše kot bakrorezne po­
dobe. Na m anirizem kažejo tudi nekatere pretiranosti, ki se jim Koch 
ni znal ogniti; tako je prenapeta podoba v X/195, kjer Turek na ražnju 
obrača otročiča, druga dva pa si nazdravljata, sedeč na otrplih telesih 
kristjanov. Sicer pa so te podobe obenem tudi zanimiv odmev iz krvave 
dobe turških vdorov. Koch stilsko niha nekje m ed zgodnjim barokom 
in poznim m anirizm om , vendar kot soliden ilustrator vseeno presega 
druge izdelovalce predlog. Nekaj ilustracij vendarle ni tako zunaj časa, 
tudi ne zunaj našega sveta; tako lokalizirane so denimo v X III. knjigi 
na strani 9, k jer podoba kaže Jazona, ki zida Emono (sicer z gotskim i 
oporniki), vhod M aksimilijanove vojske na strani 132 nam kaže pogled 
na Ljubljano z juga, očitno povsem sodobno, in prav tak razgled se 
nam odpira na strani 226 (pozidanje po opustošenju Atila), m edtem 
ko na strani 340 (boj m ed H absburžani in Celjani) vidmo z zahoda 
sodobni K ranj. Te nazorne podobe so resda prej obrtne kot um etniške, 
vendar pa podajajo na splošno zanesljivo podobo stavb. Pokrajina je 
tudi tu kot skoraj pri vsem Valvasorju povsem zanem arjena. Izmed 
boljših Kochovih kompozicij bi lahko omenili podobo konj v b urji iz 
11/263 v tridelni kompoziciji, kateri ne m anjka tudi nekaj psihološke 
vsebine. Obvezna prazna pokrajina je tu bolj upravičena, ko gre za 
kraško goličevje. Koch je sploh precej rad in dokaj spretno risal konje, 
kot na prim er v VI/280. K jer se je ognil eksterieru, se njegovo senčenje 
bolj obnese, takšna je pojedina v VI1/392.
O sam em V alvasorju ni mogoče reči, da bi bil posebno spreten risar.
V Slavi je nekaj njegovih podob, ki s svojo diletantsko izvedbo kazijo 
splošno podobo knjige. Večidel je tega najbrž krivo, da se je Valvasor 
poskusil tudi z vrezovanjem v baker. Tiste podobe nam reč, ki levo 
spodaj nosijo njegovo signaturo, IWD, pri kateri se črke m ed sabo 
prelivajo, bi kazale, da je risar risal kar spretno, ker pa poznamo pot, 
kako so podobe nastajale, lahko m irno rečemo, da je končna izvedba 
daleč od tega, k ar je začrtoval Valvasor. Ena izmed najbolj diletant­
skih podob je tloris Emone (V/236), levo v reki je W ozirom a IW, po
“ Andrej Trost, rojen v Deggendorlu (Sp. Bavarska), se je 1 . 1677 naselil v 
Gradcu, delal je za Vischerja in je v Gradcu umrl 1 . 1708.
vsem videzu Valvasorjev podpis. Da avtor ni bil vešč vrezovanja, kaže 
že to, da so vse črke izpisane postrani in se nagibajo na levo, k ar se 
zgodi s črkam i, nagnjenim i pravilno v desno, če jih zrcalno odtisneš. 
Skoraj za zanesljivo lahko velja, da se je Valvasorju kot znanstveniku 
zdela pom em bnejša ideja kot njena utelesitev, zato si je upal sam iz­
delati podobe, ki so kaj prikazovale shem atično. Ista roka je izdelala 
podobo sistem a »sifonov« v VI/626. Navzlic tem u pa je vseeno malce 
presenetljivo, kako so lahko v knjigo, za katero je Valvasor žrtvoval 
prem oženje, prišle tako diletantske podobe. Res dokaz, da topograf­
ske podobe že tak rat niso hotele veljati za um etnost.
Drugi risarji so nepodpisani, kakšnih stilskih razlik ni spoznati, saj 
so sprem em be pri vrezovanju zabrisale predloge. Podoba Kostanjevice 
(Landstrass) v XI/334 im a sicer na levi AT (signaturo Andreja Trosta) 
in na desni WD, kar bi v skladu s prakso pomenilo, da sta pri tej po­
dobi vlogi zam enjala, vendar D pom eni vsekakor »delineavit«, zarisal 
predlogo.
Med bakrorezci je po vsem videzu najbolj pogosten in izveden Andrej 
Trost. Očitno z veliko rutino oblikuje tako arhitekturo kot njeno 
okolje. Žal pa njegova izkušenost rad a zdrsne v šablono. Tako sploh 
ne upodablja drevja, m arveč le topografsko znam enje za gozd ali go­
ščavo. Tudi vinograde nakazuje tako, da pokončne črtice ovije z viti­
cami v obliki črke S, vedno isti vzorec pa uporablja tudi pri označbi 
grajskih, negovanih parkov. To je očitno konvencija iz šole, saj jo 
uporabljajo tudi nekateri drugi. Mogoče najlepši prim er take podobe 
je Soteska (Ainodt), XI/12—3. Ozadje je kot s kakega zemljevida, na 
podobi so vsa tri gori om enjena znam enja, večidel pa je pokrajino 
m ojster pustil raje pusto in golo, bržčas se m u ni ljubilo delati grm i­
čevje in je raje malo izčrtkal golo skalovje. Ta podoba je zanimiva 
tudi po tem , ker kaže, kako se skozi rutino prikrade neskrbnost ali 
vsaj razm išljenost: kočijaž levo spodaj drži bič z levico — očitno je 
T rost pozabil, da bo odtis zrcalen, ali pa mu je bilo to vseeno. Še ena 
podoba je v XI/361, ki kaže M anspurg (Mengeš) in k jer vidimo kar 
dva levičarja, enega s palico, drugega z golido v roki. Sicer pa je ti'eba 
biti pravičen tudi Trostu, ne smemo nam reč pozabiti, da je bilo treba 
večino podob (kar dobrih 200 topografskih odtisov) rezati od prvotne 
velikosti, saj so bile narejene za Topographio D ucatus Carnioliae Mo- 
dernae in je bilo treba zaradi m anjšega form ata Slave odrezati tudi 
po 4—5 cm na vsaki strani, torej na levem in desnem robu. Za zgled 
je podoba lam m e (Jame) iz XI/291, ki je bila v Topographiji Decatus 
Carnioliae M odernae im enitna, nem ara najboljše Trostovo delo. Spre­
daj levo je bila razpoloženjska skupina popotnikov ali izletnikov s 
psom, ležeča v senci, zadaj na dvorišču dobro izrisana kočija z vprego, 
ta vrivka sta podobi dajala življenje. Na novi ju ni več najti. Zakaj 
ne? Težko je trditi, da bi bilo to zgolj posledica redukcije pri obrezo­
vanju listov. Prva je m erila 21,8 cm x 11,4 cm, druga 14,7 x 10,7 cm, raz­
lika je takšna, da bi na drugi podobi m irno ostali obe štafaži. Bliže 
pravi razlagi nas pripelje prim erjava pokrajine, na kateri so nekdaj 
norm alna drevesa postala šablonska znam enja. Andrej Trost je v času 
m ed obem a izdajam a očitno sprem enil svoj bakroreški slog, ga skon- 
vencionaliziral in šabloniziral. Navsezadnje lega ne omogoča le m no­
žičnost tovrstnega dela, m arveč tudi idejno gledišče topografij, k jer 
tisto, kar je okrog arhitekture, gledalca in bralca prej odvrača od na­
m ena, kot pa bi ga usm erjalo. In v tem pogledu gre T rostu vsa čast; 
njegova arh itek tu ra je vselej dosledno natančna in skrbno izrisana. 
Sploh je treb a reči, da p ri redukciji odpada večidel prav štefaža, tako 
p ri Lovranu (XI/346, v Topographiji s številko 135) in Kostanjevici 
(XI/333, v T. 136) izgine parček na levi, v Lanšprežu (XI/328, v T. 124) 
krava, in tako naprej. Sploh pa jim redukcija ni delala sivih las, kli­
šeje so včasih presekali neskrbno, da je operacija pustila vidne sledi: 
tako so pri Turnu v Radečah (Thurn) v XI/582 prerezali na pol tudi 
kom pasno znam enje.
Kot bakrorezec je nastopal tudi P. M., Peter M ungerstorff, ki pa je 
dokaj diletanski, posebno v prim eri z uglajenim Trostom . Na njegovih 
podobah Sm lednika (XI/137), Galliniane (XI/171), Gradine (XI/354), 
Sostra (X I/434), Radelce ( X I461), Č rnom lja (XI/602), vidimo, da je 
nanj očitno deloval Trostov način, te vplive lahko opazim o pri podobi
S. Helene, žal le v slabem sm islu, ko prevzem a Trostova topografska 
znam enja za favno.
Ne dosti bolj zastopan je PR, Pavel R itter (Vitezovič)3 7 , ki tudi ni 
dosti m anj naiven. N em ara je njegova najbolj značilna lastnost, da si 
je prizadeval, da bi njegove podobe ne bile brez štafaž, postavljal pa 
je figurne skupine v prvi plan, črno osenčene kot silhuete na odrski 
ram pi. P rim eri so Nem ršelj (XI/274), Perenstein (XI/438), Zalog 
(XI/452), Lepi dob (XI/503), k jer kozel povsem naturalistično naska­
kuje kozo3 8 , in Turn pri Črnom lju (XI/582). Lahko rečem o, da je Pavel 
R itter pom anjkanje obrtne veščine vseeno nekako prem agal s svojim 
neposrednejšim razm erjem do narave, bil je znanstven duh in se m u 
je tako posrečilo, da je svojim diletantskim bakrorezom vtisnil m ero 
neposrednosti, ki danes deluje celo prijetneje od Trostove uglajenosti. 
Drugi bakrorezni odtisi so nesignirani. V nekaterih izmed njih je spo­
znati že om enjene bakrorezce, nekateri pa so le prišli izpod drugih 
rok. Stele našteva m ed bakrorezci Atzelta,3 9 podpisan ni, mogoče je 
tudi z njim podobno kot z Wierexom, katerega Stele om enja na 
istem m estu, Cevc pa v Pasijonski knjižici ugotavlja drugače.4 0 Med 
nesigniranim i podobam i gre pi'ednost skupini prav redkih, ki po ob­
likah daleč presega druge v Slavi. D rugačna je že tehnika sama. 
Očitno je um etnik zarezal v ploščo le glavne konture arhitekture, ostalo 
pa je izjedkal. Tako je lahko dobil boljše senčne učinke. Podobe so 
delane neskrbno, z veliko m ero brezbrižne elegance. Dano jim je no­
tran je ravnotežje, pokrajina v njih živi in največ je vredno nem ara 
to, da pri nekaterih sploh ne gre več za topografske podobe. Njihova 
edina šibkost je prav, da se ne m enijo kaj dosti za arh itek tu ro (neka­
tere poslednje so delane kar s prosto roko, kar je vsej knjigi brez 
prim ere!). Zanje je značilna še precejšnja zračnost, k ar sploh ni topo­
3 1 Pavel Ritter-Vitezovič (Senj 1652 — Dunaj 1713), zgodovinar, pisatelj, 
grafik, upravnik deželne tiskarne v Zagrebu od 1694 do 1709.
3 8 Po F. Steletu je »v Lepem dolu skupina krav in bik, ki naskakuje« (Val­
vasorjevo berilo, p. 519).
3 9 Valvasorjevo berilo, p. 505.
4 0 Cf. Pasijonska knjižica, p. 52.
grafska m anira; gledišče ni pom aknjeno prav nič navzgor. Spoznaven 
je tudi dosleden kom pozicijski princip, k jer ravnotežje lovi igra svet­
lobe in sence, navadno po diagonali.
Vse podobe so v XI. knjigi. Na str. 120 je lahkotna zračna podoba 
Draškovca (Draskoviza), kjer se oblaki zbirajo k nevihti. Im enitna 
je podoba Čateža (Dvorizhoffa) na strani 123, ki je sploh delana brez 
ravnila. Razlog pri tej in pri drugih je bržkone ta, da stavbe tu po­
navadi niso plemiške, m arveč prej km ečke graščine. Postava na polju 
blaži osam ljenost, ki jo spet psihološko občuteno pričara zračnost 
slike z žalobnim i vrani. Bledo ozadje je videti kot zamegljeno od mrča. 
Prav tako ne zaostaja podoba Podpeči (Gallensteina) na sliki 169, ki 
nam kaže megleno, presojno ju tro v hribih, k jer se sonce že upira 
v tla, da se iz njih izkaja rosa. A rhitektura je tu spet nepom em bna. 
Manj razpoloženjska je podoba Mačerol (M atscherolhoff) na strani 
364, zato pa tu dajejo ton kravi, kozi in pastir, vsi brezskrbno skicirani 
v pleneru. N ajbolj zanimiva izmed vseh je bržčas podoba Sela 
(Scharpfensteina) na strani 505, na njej figure niso več štafaža, am pak 
nosilke sporočila in razpoloženja. Pod nebom, tokrat izjem om a ne vi­
harnim , se kriva m ed drevjem km ečka vas. Ženska na bregu desno 
spredaj negibno stoji, desnico vzdiguje v zrak, mogoče m aha skriti 
postavi popotnika, ki je sprva ne opaziš, kako se odpravlja po poti 
na sredi slike. On se ne ozira, njena roka je obstala v zraku. Hiša je 
grobo zarisana, le streha je potegnjena z ravnilom. Za konec bi omenil 
še Žebnik (Sibenegg) na strani 527, spet podobo brez ljudi, k jer se 
sonce po diagonali upira na to, že kar zaresno zemljo. Pristavim naj, 
da je vse te podobe najti v Topographiji Dacatus Carnioliae M odernae, 
in še, da niso edine, m arveč so le izbir, ki se mi je zdel najbolj prim e­
ren, da opozorim nanj.
Na koncu naj om enim še eno podobo, edino svoje vrste, gre za po­
dobo iz 11/105, ki je prva v Slavi in tudi nosi signaturo 1, prikazuje 
pa um irjen žanrski prizor, kako nakladajo seno na kozolec, ki spo­
m inja na holandske vzorce, vendar nam kozolec dokazuje, da je po­
doba nastala p ri nas. Presekana voliča na levi kažeta, da je bilo treba 
kliše prelom iti ali vsaj obrezati predlogo. Grafične zbirke v zagrebški 
JAZU nisem videl, nem ara bi se splačalo za obem a nepodpisanim a 
um etnikom a pobrskati tam . Mogoče lahko za zdaj domnevamo, da gre 
za delo katerega izmed Holandcev, ki jih je bilo okrog Valvasorja kar 
veliko. V sekakor podoba zasluži pozornost.
Za konec likovnega pregleda naj om enim še Greyscherjev po rtret Val­
vasorja, stereotipno delo časa.
Če si zdaj ogledamo še, s kakšno skrbnostjo so podobe izdelane in po­
stavljene, lahko ob že om enjenih spodrsljajčkih Andreja T rosta 
najdem o še nekaj napak, v resnici pa ne prav veliko glede na neznan­
sko število (3532) strani in (533) bakroreških podob v vseh štirih 
zvezkih. V XI/297 je nem ško ime za Kacenberg postavljeno z narobe 
obrnjenim z-jem (Kazenberg), to je podoba »zračnega« nesigniranega 
m ojstra, in nem ara lahko prav pri njej prim erjam o eleganco, s katero 
je izpisal ime Bistrice (Feistriz) za rečno gladino, z m alom arno ne- 
skrbnostjo, da se m u je Z zapisal obrnjen kot S. In da je stvar še bolj 
zanimiva: podoba je im ela prav to napako že v Topographiji. Podobna
napaka je p ri XI/620, k jer v im enu piše nam esto W agensperg Wagen- 
spepg (Bogenšperk). H uda pom ota je v VI/632—3, k jer je rezbar na 
podobi Cerkniškega jezera zamešal goro Slivnico in Veliki ter Mali 
obrh, kot je sam opazil in zapisal Valvasor prav na koncu te knjige. 
Nerodno je bilo tudi, da je bilo besedilo tiskano v N ürnbergu, bakro­
rezi pa na Bogenšperku, vendar je za čudo le trik rat prišlo do stiske 
s prostorom , in sicer pri III/386 (Cropp), XI 286 (Hmelnik) in 
XI/472 (Roseck). Za grafično podobo je nerodna tudi razdelitev snovi 
po knjigah, tako je v XI. knjigi kar 337 bakroreznih podob (dobri dve 
tretjin i od vseh).
Zdaj si poglejm o še drugo oprem o Slave. Knjiga je razdeljena v štiri 
zvezke. Je folio skoraj največjega form ata, kar jih je izšlo v obravna­
vanem obdobju (32x22 cm). Im enitna je tudi barva usnjenega ovitka, 
slovesno črna (pri nekaterih izvodih rjava), in redko zelena obreza 
(ponekod pa m arm orirana). Tiskana je v gotici; k jer gre za latinske 
besede ali citate iz slovenščine, pa v latinici in bohoričici. Naslovna 
stran je stavljena v dveh barvah, rdeče in črno.
Pagina je živa, v njej je imenovana knjiga in snov, ki jo obravnava; 
pagina je podčrtana. V začetku pagino krasi okrasna črta, njen rast­
linski, po značaju renesančni ornam ent spom inja na zavoje kovanega 
železa. Drugače kot pri drugih knjigah je tu oklepaj, ki tako često služi 
sim etriji na sredini, obrnjen navznoter: )(. Pagina se pozneje um iri, 
krasijo jo znani rastlinski okrasi. Take okraske najdem o tudi pri dru­
gih E ndterjevih izdajah (npr.: J. A. Comenius: Orbis sensualium 
pictus, N ürnberg 16584 1 ), nasploh v N ürnbergu (leta 1659 rabi želodlce 
tam kajšnji tisk arn ar Erberm ann), v Pragi (Leipoldt: Quaestiones theo- 
logicae, 1718, tiskal Wolfgang Wdckhart), v Salzburgu (Lendlmayr: 
Quaetiones4 2 philosophicae, 1695, tiskal Janez K rstnik Mayr), na Du­
naju (Andachts Übungen, 1731, tiskal Andreas Heninger); želodki in 
drugi tovrstni okrasi so razširjeni po vsej severni Evropi. Gre za se- 
vernorenesančni m aterial, silhuete, črno senčene želode, lipove liste, 
liste vinskega trsa ipd. Pojavljajo se tudi gotski motivi: posrečen je 
okras, ki je združitev zoom orfne in rastlinske oblike, steblo s cvetom, 
ki m a po dva lista nam esto nog, cvet nam esto glave, da je videti kot 
kuščar. Pa tudi ta okras je znan drugod, recimo v Kölnu (Gefärliche 
Crisis, 1701), v Pragi (Lemmichen: Tractus de Chria. 1721. univ. tisk 
na kolegiju Jez. družbe v Sv. Klemnu), pa tudi v daljni Salamanci 
(Pedro de Quiros: Parentacion Real, 1666, tiskale Escuelas Mayores). 
Še en okras so cveti brez stebel, izmed teh je eden oblikovan kot sonč­
nica ali kot sonce z žarki, tega najdem o recim o v om enjeni Endterjevi 
izdaji Comeniusa, v om enjeni praški izdaji Lemmichena, v niirnberški 
izdaji Besschreibung tiskarja Chrisstoffa Riegelsa iz leta 1690, p ri salz­
burškem J. K. M ayru leta 1675, v M ünchnu pri tisku M. M. Riedlinove, 
ki je leta 1727 izdala Le Jayevo Bibliothecae R hetorum liber drama- 
ticus. R azširjena je tudi štirilistna cvetlica, kjer so listki ločeni s črta­
mi, ki sestavljajo križ brez sečišča. Ta okras najdem o poleg v Slavi še,
4 1 Gre za pomembno izdajo, za prvo ilustrirano otroško knjigo. Cf. David 
Bland: A Histroy of Book Illustration, Berkeley and Los Angeles 1969, 
p. 155.
4 2 V naslovu je res tiskarska napaka.
4 Zbornik
49
na prim er, v om enjeni Wdckhartovi praški izdaji Leipoldta in v Rabe- 
nerjevih Satiren, izdanih leta 1764 v F rankfurtu na Mainu in v Leipzigu. 
Ti okraski so delom a uporabljani za pagine, več pa za okrasne črte, 
k jer so postavljeni drug ob drugem , in v Slavi ločujejo posam ična 
poglavja. V začetku knjige vidimo celo okrasne črte, ki jih sestavlja 
pet vzporednih dekorativnih nizov. Silhuetni okraski pa služijo izključ­
no pagini.
M argina je sicer glede na form at nekoliko tesna, vendar še pregledna4 3 , 
pozneje jo žal bolj skrčijo m arginalije, brez katerih se v tako obsež­
nem delu ne bi zlahka znašli.
Papir im a vodno znam enje (resda sam o ponekod), heraldično, za oporo 
im a dve na glavo obrnjeni, sim etrično postavljeni štirici, ki tako spo­
m injata na sidro, zgoraj pa se zaključujeta v obliki cvetnega popka. 
Papirnica je m orala biti nem ška, m ojim raziskovanjem preveč odda­
ljena. Vsekakor ne gre za papir iz papirnice H ansa Zengerja, doma v 
Sv. Vidu nad Celovcem (ob reki Glini), ki je postal znan že leta 1679, ko 
je zalagal Ljubljano s papirjem za Valvasorjeva dela4 4 , in ki je imel za 
znam enje bodisi Sv. Vida v vreli kopeli bodisi plešočega medveda. 
Inicialke so raznih vrst, im ajo pa jih začetki poglavij. Bolj ali manj je 
v rabi isti tip inicialk, včasih pa le pride do zamenjave. Glavne so vok- 
virjene ilustrirane inicialke oktogonalne oblike, ki predstavljajo pred­
m ete iz narave ali kak simbol: tako palm o, grozd, meč, prerasel z vi­
tico, meč, obvisel na pajčevini. Vzor jim lahko poiščemo v sočasnih 
niirnberških izdajah, tako v om enjeni Riegelsovi izdaji Besschreibung 
iz leta 1690 in v prevodu Moree, avtorja Francesca M orosinija, iz leta 
1687. Kje drugje na tovrstno inicialko nisem naletel, posebno nenavad­
na je njena osm erokotna prirezana oblika. Inicialke so dveh velikosti, 
in prizori na n jih se z velikostjo sprem ene. Pa tudi pri inicialkah iste 
velikosti se včasih pojavljajo novi prizori. Za prim er vzemimo črko D: 
glavna ilustracija je palm a onstran bele črke, in taka se pojavlja na 
straneh 25, 40, 99, 114, 145, 161, 185, 199, 217, 253, 266, 269, 289, 293, 324, 
348, 371, 396, 429, itn., pri izvedbi m anjšega form ata pa najdem o na str.
63 dve speti srci, na straneh 145 in 371 kači, ki se ovijata okrog droga, 
v VI. knjigi na strani 299 pa fanta, ki objem a m ladiko. Pravega ključa 
za m enjavanje prizorov nem ara ni.
Na tretji strani najdem o okrašeno neokvirjeno inicialko, stiliziran več- 
delen rastlinski preplet po severnih gotskih vzorcih. Dolgo ga kas­
neje niso imeli za potrebnega, šele na strani 164 se spet prikaže takšna 
inicialka. Ta inicialka je veliko bolj razširjena kot prva: leta 1700 upo­
rab lja tak tip Schrift Katolisches Alle-Tag z Dunaja, od tam je tudi 
Heningerjev tisk iz leta 1731, Andachts Übungen. 1730 jo vidimo v Loch- 
nerjevem u Titus Livius in nuce, leta 1656 pa v frankfurtski izdaji Orbis 
lum en et Atlanta. Videti je, da je E ndter ni hotel uporabljati, ker je 
preveč navadna, ko pa je naletel na določene težave pri prvih inicialkah 
(pojavljali sta se po dve enaki na isti strani), je segel tudi po slednjih. 
Pojavljati se začno na straneh 174, 192, 208, 212, 223, 226, 240, 256, 257,
4 3 Notranji, gornji, zunanji in spodnji rob: 14 mm, 10 mm, 28 mm, 18 mm.
4 4 Cf. Georg Aineder: The Paper-mills of the Austro-Hungarian Empire, Hil­
versum 1960, p. 81.
259, 262, 268, 290, in od tod naprej že povsem enakovredno s prvimi: 291, 
294, 295, 299, 303 itn. Kot prve tudi te nastopajo v dveh velikostih. 
Občasno, vendar zelo redko, se pokaže še tretja vrsta inicialk. Tu gre 
za inicialke po beneškem vzoru, neokvirjene okrašene, k jer stoji bela 
črka na črnem rastlinskem prepletu; in sicer se pojavijo, k jer se po­
glavje začenja z latinskim besedilom ali navedkom. Prim er je inicialka 
A v X. knjigi na straneh 160 in 188.
Pri drugem dekorativnem rep erto arju lahko opazimo m ešanje vplivov, 
značilno za ta čas. Tako lahko vidimo, da so zaglavni okrasi na začetku
V., VII. in V III. knjige groteske po gotskem vzorcu, k jer se v rastlin­
skem prepletu kažeta som erno postavljena zajčka, opici, postavljeni 
diam etralno, sredi njih pa je lev. IX. knjiga im a podobno grotesko, tu 
so nam esto zajčkov puti s trom bam i, nam esto opic papige, nam esto 
leva pa obraz; tako v tem , po svojem značaju severnjaškem okrasu 
vidimo tipičino renesančni, južnjaški elem ent, puta, pogansko rene­
sančno zaznavanega angela, ki se je, držeč v rokah gib, prvič pokazal v 
B enetkah leta 1470 (leto dni zatem, ko so tu začeli tiskati knjige)4 5 . Pri 
zaključkih posam eznih knjig prevladujejo renesančni mogočni rastlin­
ski prepleti srčaste oblike, so enodelni, včasih stoji floralna ornam en­
tika sam a, včasih le nosi figurno. Na koncu IV. knjige držita pu ta orna­
m ent z napisom : Dulcis ex labore fructus (Sladak je dela sad), prav 
tako na koncu VI. in X II. knjige. Konec IX. knjige plava sredi akanta 
raca, konec X. okvirja z lovorjem ovenčano glavo, in ta se ponovi 
še konec XIV. knjijge. Konec V. in konec XI. knjige je v ornam ent 
vstavljen angel s fanfaram a. Očitno so imeli v Endterjevi tiskarni ome­
jen okrasni rep erto ar zahtevanega form ata. Nesmiselni red, kako se 
pojavljajo in ponavljajo razni m ašilni okraski, sploh ni tako nerazum ­
ljiv, kakor je videti. Namen teh okrasov je, da zapolnijo stran, zato je 
odvisno od velikosti praznine, kateri izmed njih bo stal konec besedila, 
ne pa od kakih estetskih ali logičnh m eril. Zato nekatere knjige mašila 
sploh nim ajo, m edtem ko je okras vstavljen v X. knjigi na strani 327 
kar m ed dve poglavji. K jer se le da, segajo poglavja do dna zrcala ali 
pa se končujejo tako visoko, da še na isto stran prideta naslov in pod­
naslov novega poglavja. Taka skrb je vidna tudi pri koncu kazala prav 
na koncu knjige, k jer so, da bi zrcalo kje ne ostalo prazno, dali zaključ­
ni okras k ar na obe zadnji strani. Skrb za obliko, ki je sam a na sebi 
vse pohvale vredna, pa kaže obenem, kako nerodno so tiskarji tega časa 
(E ndter ni izjema) doživljali svoj delovni prostor, knjigo.
Izmed Valvasorjevih drugih knjig si m oram o ogledati še tri. Zakaj 
druge so bodisi sestavljene iz m ateriala, ki ga najdem o že v Slavi, (To- 
pographia Ducatus Carnioliae M odernae, Bogenšperk 1679, Topographia 
arcium Lam bergianarum , Bogenšperk 1679) ali v Topographiji Archi- 
ducatus C arinthiae antiquae et m odernae com pleta, ki jo bomo ob­
ravnavali (Topographia Archiducatus C arinthiae m odernae, Bogenšperk 
1681, Topographia C arinthiae Salisburgensis, Bogenšperk 1681), bodisi 
nim ajo ne dom oznanske vrednosti ne kakega drugega pom ena v okviru 
obravnave (Ovidove m etam orfoze, 1680).
4 5 Res pa je, da podobne groteske najdemo tudi na jugu, npr. v beneški iz­
daji Le Jayeve Ars Rhetorica iz 1 . 1730.
N ajbolj zanimiva je druga Valvasorjeva literarna topografija, leta 1688 
izšla (prav tako pri E ndterju) Topographia A rchiducatus C arinthiae 
antiquae et m odernae, z 230 podobam i, razvrščenim i po abecednem 
redu. Teksta je tu m anj, le opisno sprem lja posam ezne slike, ki so večje 
kot v Slavi in odtisnjene na vlepljenih listih. Sodelavci so večidel isti 
kot v Slavi, češče naletim o na podpis P etra M ungerstorfa in pa na Ma­
tijo Greyscherja. Friesach na str. 52 je upodobil F. Schnabell. Grei- 
scher po načinu vrezovanja spom inja na M ungerstorfa, po njem dela 
štafažne figure, presega pa ga po naturalističnem občutju. Takšni so 
jedci na travi na str. 191 (R otenthurn), na stran i 141 (Mosern) vidimo 
moža, kako pretepa ženo, na podobi Staina (str. 209) smo celo priča 
uboju, v S trassfrüdu (str. 211) pa lahko vidimo ljubim ca v objem u. Po 
igličavih gozdovih okoli arh itek tu r je moč soditi, da je G reischer enako 
kot M ungerstorff bolj spoštoval resnično podobo krajine, m edtem ko 
na podobah A ndreja T rosta vsevdilj vidimo njegovo topografsko list­
nato grm ičje. »Zračnega« m o jstra ni. Lahko rečem , da je knjiga na­
sploh bolj popustljiva do štafažne figuralike, razlog je seveda ta, da tu 
klišeji niso okrnjeni. Po njej sega celo Ti'ost, ki svojo bakroreško spret­
nost lepo izpričuje v oblikovanju realistično zadetih krav v Sonneggu 
(str. 202).
Form at knjige (platnic) je 33 X 23 cm. M argine so zaradi širnega pro­
stora in malo besedila razkošne. M arginalij ni. V okrasu se pojavlja 
železni E ndterjev repertoar, okrasne črte so kom ponirane enako kot 
v Slavi. Iste so tudi inicialke, seveda je pa knjiga v celoti dosti m anj 
okrašena.
Od drugih knjig om enim o še leta 1679 izšlo Pasijonsko knjižico, ki ob­
sega vsega 17 listov s podobam i K ristusovega trpljenja, ki si jih je 
zamislil in izrisal Johannes Werex4 6 , v baker pa vrezal Andrej Trost. 
To je prva Valvasorjeva izdaja. Besedila ni, če ne upoštevam o posve­
tila na naslovni strani. Podobe m erijo približno 8 X 6 cm, brez okvirja, 
ki jih obroblja, pa 5,5 X 3,5 cm. Podobe so zanimive, zarisane v holand­
ski m aniri, z zgodnjebaročnim in renesančnim realizmom. B akroreška 
izdelava je Trostovo najim enitnejše delo, obžalovanja vredno je opa­
zovati, kako se pozneje iz leta v leto pod vplivom neznanske produkcije 
šablonizira. Prav tako je pri Pasijonu vse pohvale vreden okvir, ki ga 
po Cevcu ni zarisal Werex, m arveč Trost sam 4 7 , in v katerem so nari­
sane živali in cvetlice, prevzete bržčas iz zakladnice živalskih podob 
Virgilija Solisa, ki je izšla leta 1577 v N iirnbergu in jo je imel v svoji 
grafični zbirki Valvasor4 8 . Sami prizori trp ljen ja od zadnje večerje do 
sm rti na križu (kar kaže, da ohranjena izvoda nista kom pletna4 9 ) so ori­
ginalni tako v kom poziciji kot po figuraliki, po žanrskih nadrobnostih 
pa iz njih diha flam ski značaj. K rajine so boljše kot interieri.
4 6 Johannes Werex, identiteta negotova, biografski podatki neznani; morda 
je Flamec.
4 7 Cf. Pasijonska knjižica, p. 51.
* Virgilij Soliš nam je drugače znan tudi iz lesorezov v Hišni postili, izdani 
1 . 1595. Cf. E. Cevc, Slovenska umetnost, p. 80.
4 9 Cf. Pasijonska knjižica, p. 45.
Knjižica je bila tiskana p ri nas, zato ji tudi gre pozornost na tem me­
stu. Form ata je 19 X 15 cm, pravi naslov je Slike Gospodovega trp lje­
nja, besedila ni, m argina pa je razkošna. Edini okras so že om enjeni 
okviri. O m enjam kot značilno še, da je bil prvi Valvasorjev izdajatelj­
ski poskus nabožne narave, kar nam kaže, s kakšno silo je Cerkev pre­
vevala vsa obm očja slovenske omike.
Zadnje delo, potrebno omembe, je Theatrum m ortis hum anae triparti- 
tum (Prizorišče človeške sm rti v treh delih), izšlo leta 1682, natisnjeno 
deloma na Bogenšperku, delom a pri Janezu K rstniku Mayru v Salz­
burgu, sedm a Valvasorjeva izdaja, ki ni vrhunsko, pa vendar dovolj 
bogato oprem ljena. Prvi del prikazuje m rtvaški ples, drugi del različne 
vrste sm rti, tre tji pa m uke pogubljenih. Vse tri je vrezal Andrej Trost, 
narisal pa Ivan Koch. Koch v prvem delu ni podpisan, zakaj tesno se 
je naslanjal na kako predlogo, delano po Holbeinovem M rtvaškem ple­
su. Tu spet prihajajo na plan Kochove m aniristične tendence, geo­
m etrična konstrukcija, m rtva kuliserija, m aniristična figuralika. Slike 
m erijo približno 5,5 X 7 cm, obdajajo jih okviri, spom injajoči na ok­
vire iz Pasijonske knjižice, le da jim je Trost, ker so večji, dodal še 
nove motive, predvsem iz sveta žuželk. Z njim i m erijo podobe 7,5 X 9 
centim etrov.
Besedilo je om ejeno na latinske in nem ške verze, ki tolm ačijo podobe. 
Na koncu pregleda Valvasorjevega delovanja je treb a še enkrat po­
udariti, k ar je bilo m ed obravnavo navzočno in vidno ves čas: da so 
njegove izdaje ne le po geografskem izviru, m arveč tudi po oblikova­
nju in duhu usm erjene na sever. Tako so si njegove topografije iskale 
zgled v srednji Evropi, črpaje iz tam kajšnjega topografskega izročila. 
O rnam entika je značilno severnjaška. Italijanski tisk je običajno brez 
okrašene pagine, pač pa so bili (predvsem Benečani) veliki m ojstri 
inicialk, brez katerih tako rekoč ni tiska. Valvasor ima pri pagini do­
sledno severnjaške okraske, pa tudi inicialke, kakršne je videti v Slavi 
in Topographiji, se najdejo na severu in ne na jugu. Tudi domoznan- 
stveni nam en Valvasorjevih topografskih izdaj ne velja Sloveniji kot 
taki, m arveč skrajnem u južnem u koncu habsburške m onarhije, in v 
njih ne smemo gledati buditeljskega prizadevanja, m arveč poljudno 
znanstveno iskanje, docela vpeto v enoviti duhovni prostor srednje 
Evrope. Med njim i ima seveda največji pom en Slava vojvodine K ranj­
ske, najbolj dovršena izdaja na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Žal 
tudi Valvasorjeva usoda, ko je m oral prodati vse svoje posesti in obu­
božan dočakati konec življenja, dokazuje, da so bila tovrstna podjetja 
na Slovenskem za eklezialistično usm erjen čas pač še prezgodnja, da 
bi postala trden tem elj zavestnim narodnim hotenjem Slovencev. Tre­
ba je bilo pričakati nove ekonom ske odnose, ki so pripeljali na površje 
novo plast izobražencev in premožnežev, pripravljenih širiti kulturno 
tržišče na Slovenskem. Naj za sklep obvelja povzetek, da je delo, ostalo 
po Valvasorjevem krogu, res le napol um etniško in po duhu nedomače, 
s širšega gledišča domače kulturne zgodovine pa je kar se da pom em b­
no. Nedvomno čakajo njegove knjige, posebno Slava, še koga, ki bo 
natančneje ovrednotil tako njihovo vsebinsko kot oblikovno plat.
SLOVENSKE KNJIGE
Če sta nam pom em bnost in obseg Slave vojvodine K ranjske nareko­
vala, da jo obravnavam o posebej in v njeni celotnosti, pa bi bilo spričo 
velike množine drobnega m ateriala povsem neprim erno in nepregled­
no, da bi se lotevali posam ičnih izdaj in izdajic »slovenskih« knjig in 
jih preučevali vsako posebej, kakor so se zapored pojavljale. Gre nam 
za skupne značilnosti, ki jih družijo v pojavno značilen sklad in jim 
dajejo značaj, ki se ne bo izm ikal opredelitvi, gre nam torej za tisto 
obče pri njih, k ar jih določa; preiskovati nam je torej razm erja in na­
čine, kako se v slovenski knjigi s konca 17. stoletja in v 18. stoletju p ri­
kazujejo posam ični elem enti knjižne oprem e, v kakšnem sosledju in 
skladju so si m ed seboj, ali so m ed sabo oblikovno odvisni in kakšne 
so stilske in tehnične značilnosti njihovega razvoja. Grafični repertoar 
je torej potrebno obravnavati razčlenjeno, in iz istega razloga — nam ­
reč, da bi bilo delo čim bolj pregledno — bodo osnovni podatki o ti­
skarjih, tiskarnah in knjigah dani v opom bah.
Splošna značilnost protireform acijskih izdaj na Slovenskem je drugače 
kot pri knjigah iz časa reform acije — in pri Valvasorjevih izdajah — 
njihova skrom na velikost. Skoraj vse brez izjeme m erijo od 13 X 8 do
17 X 11 cm, nekatere pa so še bolj drobne. Na p rste obeh rok lahko 
naštejem o večje m ed njim i: ljubljansko izdajo Svetega priročnika Ja­
neza Svetokriškega5 0 , ki se drži form ata prvih dveh knjig, tiskanih pri
< 0 Sacrum Promptuarium singulis per totum annum dominicis, et festis 
solemnioribus Christi Domini, et B. V. Mariae praedicabile; e sacrae 
Scripturae, sanctorumque Patrum scriptis erutum, nec non veterani, 
recentiorumque authorum historiis, non minus laboriose, quam copiose 
roboratum. Ab admodum V. P. F. Joanne Baptista ä Sanda Cruce Ordinis 
F. F. Minoram Capucinorum Concionatore, Slavo compositum idiomate, 
multorum votis expeditum, in duas partes divisum in lucem editur. Vene- 
tiis. Ex officina Zachariae Concatti 1691—1707. 4°. 5 delov. — I.: 14 1 . + 232 
+ 216 str. — II.: Venetiis (1965) 10 1 . + 590 str. III.: Labaci 1697 (izšla šele 
1698) 9 1. + 626 str. — IV.: Sacrum Promptuarium diversos pro diversis 
occurrentibus sacris ministeriis praedicabiles continens sermones, ab 
Adm. V. P. F. Joanne Baptista a S. Cruce Vippacensi, Slavo compositum 
idiomate in lucem editum. Labaci. Ex Typographeo Mayriano 1700.4. L + 490 
str. — V.: Sacrum Promptuarium. Singulis per totum annum Dominicis
I Adv. — XXIV. p. Pent, pi'aedicabile. Labaci. Typis Joannis Georgij 
Mayr 1707. 7 1 . + 640 str.
5 1 Conciones iuxta libellum exercitiorum S. P. Ignatii in /ingulas anni Do­
minicas dige/tae per P. Bartholomaeum Bajsar Societatis Jesu Sacer- 
dotem. Pridige is bukviz imenvanih Exercitia S. Ozheta Ignazia Sloshene 
Na u/ako Nedelo zhes lejtu. Labaci, Typis, Adami Friderici Reichhadrt. 
Anno 1734. m. 4°. (XVI) + 516 str.
5 2 Palmarium Empyreum seu Conciones CXXVI de sanctis totius anni. 
Signanter de nonnulis particularibus et extraordinariis, qui in quibusdam 
locis festive celebrantur, et usque modo Sermones de ipsis visi non sunt. 
Compositae ex vitis eorum: Scrip tura Sacra, a SS. Patribus: variis con- 
ceptibus, symbolis et historiis: praecipue aptis moralitatibus refertae, in
II partes divisae, ac copioso indice provisae datae publicae luci Carni- 
olico idiomate. Ad maiorem Dei Gloriam, eorundem Sanctorum Honorem 
et Dominorum Curatorum Commodum: A. P. Rogerio Labacensi 
Ord. Min. Capuc. Concionatore Carniolico. Cum Privilegio Caesareo. Cla- 
genfurti. Typ. et sumpt. Joan. Friderici Kleinmayr, Incl. Archi-Duc. Carin-
Concattiju v B enetkah (20 X 15 cm), Pridige o. B asarja5 1 (21 X 16,5cm), 
Rogerijev Palm arium 5 2 (21 x 17 cm), Pohlinovo Malo besedišče (21 X
15 cm)5 3 , Linhartov Poskus zgodovine K ranjske5 4 20 X 12,5 cm), Vodniko­
vo Pratiko5 2 (22 X 17 cm). K akšni so razlogi za to? Če pogledamo so­
časne izdaje v drugih deželah, se nam razgrne splošen vtis, da so bene­
ške izdaje velike, srednjeevropske pa m anjše. Nekaj je to gotovo za­
sluga tradicije v tiskarsko močni severni Italiji, ki je sam a ohranila 
širok diapazon hum anističnih izdaj, m edtem ko je m ed protireform a­
cijo v sosednje dežele širila le eklezialistčna besedila, ta pa niso bila 
tako obsežna, da bi potrebovala kaj večje form ate. Drugi razlog je, 
da so socialno-ekonomske razm ere province5 6 vplivale na skrom nost 
v m erah m ateriala. Ni naključje, da k ar 24 izdaj m eri 16 X 10 cm; to 
je bil form at dobe. Iz ekonom skih razlogov je bilo pam etnejše vztra­
jati pri istih form atih. Zdi se, da so se pri tem raje držali form ata 
ovitka in ne papirja, kot lahko sklepam o po Paglovčevih Tobijevih 
bukvah5 7 ; knjiga nam reč skoraj nim a m argine, vendar im a obrezo, torej 
so jo pri vezavi še pred obrezo prilagodili velikosti platnic.
Platnice so iz tankega telečjega usnja svetlo rjave barve, naslovi, vtis­
njeni z zlatim i črkam i na kos papirja, ki je bil prilepljen čez hrbet 
knjige, pa kažejo, da so platnice imeli vnaprej in so šele pozneje vstav­
ljali besedila. N ajm anjše izdaje im ajo platnice iz kartona. Včasih je 
barva ovitka drugačna, črna, pri tem gre navadno za lekcionarje. 
Obreza je skoraj vselej rdeča, imamo pa nekaj redkih izjem, kjer je 
m arm orirana (Prennerjevo Dobro opom njenje5 8 , Novi zakon Štefana
thiae Typographi, Anno 1731—1743. 4°. 2 Partes. — Pars I. A prima die 
Januarii usque ad mensem Julium exclusive. 1731. 4“ . XIV + 654 str. — 
Pars II. Labaci tvp. et sumpt. A. Fr. Reichhardt Incl. prov. Carn. Typogr.
1743. 4°. 662 str.
5 3 Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist: das kleine Wörterbuch in dre- 
yen Sprachen. Quod est: parvum dictionarium trilingue, quod conscripsit 
R. P. Marcus a S. Antonio Paduano Augustinianus Discalceatus inter 
Academicos Operosos Labacenses dictus: Novus. Permissu C. R. Comi- 
ssionis revisionis librorum. Laibach, gedruckt und zu haben bey Johann 
Friedrich Eger (1781). 4 °. VIII + 331 str.
5 ' Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven 
Österreichs von Anton Linhart, k. k. Kreisschulenkomissär in Laibach 
und Mitgliede der ökonomischen Gesellschaft in Krain. Laibach, mit 
Egerschen Schriften (im Verlage bei Wilhelm Heinrich Korn) 1788—91. 
8 ° T 2 Bände. I.: 1788. 444 str. II.: 1791. (XXVI) + 367 str.
5 5 Velika Pratika ali Kalender sa tu lejtu 1795. V Lublani. Joan. Fridr. Eger. 
Se najde per Wilh. Henriku Kornu. m. 4°. Zal. 1795—97 (3 letniki).
5 6 Cf. Ljubo Karaman: O djelovanju domače sredine u nmjetnosti hrvatskih 
krajeva, Zagreb 1963, p. 11.
5 7 Tobiove bukve, tu je Juetiga pi.fma /t a riga te/tam enta historia .fvetih 
navukou polna od tiga /tariga Tobia, inu negoviga synu, na crain.fki je- 
sik JueJtu prelo.fhena itd. H' timu /o Je perdiale ene lepe vijhe nu ma- 
njere bogu Jlushiti, nu /veti ray Ji JaguiJhat, Ja gmain ali kmetiske inu 
deloune ludy, ujete nu po/nete s’ enih nembjhkih bukviz Jkusi mujo eniga 
Mafhnika s’ gorenske Crainske Jtrani. U' Lublani Jkusi A. F. Reichardta 
1733. 12". 307 str. —
5 1 Dobru Opomineine na Bounike ... nemjhki od Jakoba Prennerja ... pre- 
Jtavlenu na Jlovenski govor od eniga JlovenJkiga Faimejhtra. V Zellu. 
Jenko 1787. 12°. 151 str.
Kuezmiča5 9 , Gutsm anov Veliki katekizm us6 0 in Rogerijev Palm arij 
/op. 52/), zlata (Kasteličev Nebeški cilj6 1 ) ali zelena (Sveti priročnik 
,op. 50/).
Papir je iz cunj, kakovost pa je različna. Na splošno je kvalitetnejši 
v zadnjih desetletjih 18. stoletja, ko so bila (okrog leta 1754) v Avstriji 
tudi izdana navodila za proizvodnjo papirja, nam enjena m ojstrom in 
njihovim pom očnikom .6 2 Izjem no kvaliteten je p apir v nekaterih delih 
Japljevega Svetega pism a, v Davidovih psalm ih in Malih prerokih.6 3 
432 strani Malih prerokov je debelih 19 mm, 372 strani dve leti sta­
rejših Bukev teh psalm ov pa 23,5 mm.
Še par besed o n otranjih elem entih oprem e: pole so zgibane večidel 
v oktav, nekaj jih je v kvartu (Svetokriški /op. 50/, Rogerijev Palm arij 
/op. 52/, nekaj v duodecu (Pohlinova Abecednika,6 4 Japljeve Zbrane 
molitve).6 5 Označbe za zgibanje je n ajti na dnu lihih, torej desnih 
strani. Za oznake služijo črke po abecednem redu. Pri kvartu so ozna­
čene strani A, A2, A3, četrta je neoznačena, naslednja pa začenja novo 
polo, noseč oznako B . . . itn. Pri oktavu je označenih na isti način prvih 
pet lihih strani, naslednje tri pa so prazne. Pri duodecu pa je po gor­
njih zgledih označenih prvih sedem neparnih strani, zadnjih pet 
je praznih. Če zm anjka zaradi obsežnosti knjige črk, označujejo na­
daljnje pole z dvojnim i črkam i: Aa, Aal itn. Označbe za zgibanje se 
torej ne razlikujejo od splošnega modela, dediščine rokopisnih knjig.6 6 
Repetitivni zlog na dnu strani, ki se ponavlja na začetku naslednje 
strani in je pri b ran ju na glas olajševal prehod na novo stran, je v 
splošni rabi. Edini, ki ga opusti, je Podučenje Antona Janše,6 7 tisk 
devetnajsto stoletje.
5 9 Nuovi Zakon ali Testamentom Goszpodna našega Jezusa Krisztusa zdaj 
oprvics z Grcskoga na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po Stevanu Kuez- 
micsi Surdänszkom farari. V Halli Saxonskoj 1771. 8°. XIV + 854 str.
6 0 Ta veliki Katekismus. V Zelouzu. Tisk. Kleinmayer 1790. Ponatis 1792.
6 1 Nebeshki zyl, tti je teh /vetih Ozhakov svei/tu premishlovanie. v’ katerim 
/e sapopade visha te zhednosti lubiti, inu pred hudim djaniam beshati, na 
tu vezhnu /pum niti inu boga prou lubiti. Vkupai sloshenu skusi Mattia 
Castelza Canonica inu Beneficiata S. Roshenkranza v’ Novim Me/tu. Sti­
skami v’ Lublani skusi Josepha Tadea Mayer j a deshelskiga buquih sti- 
skauza v’ tem leitii 1684. 8 °. 449 str.
6 2 Cf. Božidar Petkovič: Priručnik za poznavanje papira, Sarajevo 1963, p. 18.
6 3 Svetu pi/mu Jtariga (in noviga) te/tamenta. Id est: biblia sacra ve- 
teris (& novi) testam enti... in Slavo — Carniolicum idioma translata per 
Georgium Japel, parochum & decanaum ad. Cancianum in Jeshza prope 
Labacum, inter Arcades Romano-Sontiacos Silvanidem Driadium et Bla- 
sium Kumerdey, Reg. circuli Celejensis Commissarium. Labaci. Typis 
Joan. Frid. Eger 1784—1802. m. 8 °. Pars (dejl) I.—VIII. stari testament, 
Pars I.—II. novi testament = 10 delov.
6 4 Abecedika. V Lublani per Jannesu Heptnerju 1765. 8 °.
6 5 Sbrane molitve is Nem/hkiga na Krajnfku prelo/hene od Jurja Japelna, 
Directorja per /vetim Petru. V’ Lublani. Eger 1786. 12°. 140 str.
“ Cf. D. Medakovič, op. cit., p. 86.
6 7 Antona Janshaja Ze/sarskiga Zhebellarja. Popolnoma podvuzhenje sa vsse 
zhebellarje... Na mnogo Pro/njo is Nem/hkiga, na Kraynsku preu/tau- 
lenu, inu s’ nekaterim pomerkvajnam pogmiranu. Od Joannesa Golitschni- 
ka Fajm o/htra v’ Grishi na Stajer/kim. V’ Zelli, Uti/nenu, inu /e najde 
per Fr. Jo/. Jenko 1792. 8°. 200 str. in 7 tab.
M arginalije so redke, kar je glede na vsebino objavljenih del razum ­
ljivo. Prim era sta hom iletični knjigi Svetokriškega (op. 50) in Rogerija 
(op. 52).
Že Bratovske bukvice6 9 im ajo kazalo in spisek napak, nekatere poznejše 
knjige jih posnem ajo, druge ne. N eutrudni Pohlin je z množico svojih 
knjig dosegel, da so prvič objavili spisek vseh del kakega pisca, tako 
na prim er na koncu njegove K ranjske gram atike.7 0
V precejšnjem številu knjig najdem o tudi opombe, tako v Rom arskem 
blagu7 1 , izšlim okrog leta 1774, v Zbranih m olitvah (op. 65) in v Janše­
vem Podučenju (op. 67).
Za začetne izdaje je značilna precejšnja neskrbnost. V tisku je veliko 
rek in otokov, nastalih zaradi m alom arnega spacioniranja, klišeji so 
preveč obrabljeni, tako da je tisk neenakom eren, veliko je tudi tiskov­
nih napak. Pozneje, ko so knjige dobile tudi posveten značaj in je bilo 
treba pritegovati kupce, se je tisk zelo izboljšal, posebno v času Janeza 
Friderika E gerja7 2 .
Pri naslovnih straneh lahko tu pa tam opazimo rdeče-črni tisk. Rdeča 
barva je siena. Natiskovali so jo ločeno, in sicer potem , ko so odtisnili
6 8 Franc Jožef Jenko. Biografski podatki so neznani. 1788. leta je bil celjski 
župan, 1791 je od Schiitza kupil tamkajšnjo tiskarno.
6 9 Bratov/ke buquice S. Roshenkranza, u’ katerih je ukup sloshena visha 
ta P/alter ali Roshenkranz s’ temi petnai/timi skriunojtmi moliti, inu 
koku se more enimu bolniku k’ isvlizhaniu pomagati; sraven samerkanih 
odpu/tkou zhes ceilu lejtu. Tu je preloshenu s’ Nemj'hkiga, La/hkiga inu 
Latin/kiga na Crain/ko be/Jedo skusi Matthia Ca/telza, Chorarja inu Be- 
neficiata S. Roshenkranza u’ Novim Me/tu. Sti/kanu u Nem/hkim Gradzu 
skusi W idman/tetter/ke Erbe u’ tem lejtu 1678. U’ sakladi Joannesa Hel- 
ma v’ Lublani Buquiniga Vesnika. 8°. 459 str. (4 slike).
Bratovske buquice S. Roshenkranza. V’ kup sloshena Visha, tä P/alter, 
ali Roshenkranz s’ temi petnai/timi skriuno/tmi moliti: tudi kakü /e more 
enimu Bolniku k’ isvelizhaniu pomagati. Molitve pred /povidju, inu S. 
Obhajlam. Vkupaj sloshenu skusi Mathia Castelza, Chorarja, inu Bene- 
ficiata S. Roshenkranza u ’ Novim Me/tu. Stiskanu u ’ Lublani skusi Joann. 
Bapt. Mayerja Deshelskiga Buquih /tiskauza, ü’tem leiti 1682. m. 8 °. (VIII) 
+ 459 + (V) str. (3 slike).
7 0 Kraynska Grammatika, das ist: Die crainerishe Grammatik, oder Kunst 
die crainerishe Sprach regelrichtig zu reden und zu schreiben, welche aus 
Liebe zum Vaterlande, und zum Nutzen derjenigen, so selbe erlehrnen, 
oder in selber sich vollkommentlicher über wollen, bey ruhigen Stunden 
mit besonderem Fleisse verfasset zum behuffe der Reisenden mit etwel- 
chen nützlichen Gesprächen versehen und Mitvollkommener Genehmhal­
tung Hoher Obrigkeiten zum Druck beförderet hat P. Marcus a S. An­
tonio Pad. des uralten Eremiten Ordens der Augustiner Discallceaten Pro- 
fesser Priester bey St. Joseph auf den Landstrassen. Laybach, gedruckt bey 
Joh. Friedr. Eger, Landschaftl. Buchdr. In Verlag bey Lorenz Bernbacher, 
Burgel. Buchbinder. 1768. 8°. 253 str.
7 1 Romarsku Blagu, Tu je: pet inu dvai/et S. Pe/em ... narsadei is Litaniam 
inu Molitvo od KriJ'tu/oviga Terpleina pogmirane, inu na nocizh u’ druk 
dane. U’ Lublani. A. Raab b. 1 . 8°. 112 str.
7 2 Janez Friderik Eger (neznano kje ok. 1735 — Ljubljana 1799). Ne ve se,
od kod je prišel v Ljubljano, kjer je bil menda pomočnik v Heptnerjevi
tiskarni, dokler se ni leta 1765 poročil z Marijo Terezijo de Gerzoni, ti­
skarjevo vdovo.
črni del naslova. To sc lepo vidi v lekcionarju iz leta 17157 \ kjer so na­
slov slabo odtisnili, tako da rdeče črke ponekod prekrivajo črne. Dvo­
barvni naslov so uporabljali pri uradnih in reprezentančnih škofijskih 
izdajah, v poznejšem času tudi drugje, a poredkom a.
Tako im ajo dvobarvne naslove lekcionarji: Hrenovi Evangelia inu 
Ivstuvi7 4 iz leta 1612— 13, izdaja iz leta 1715 (op. 73) in iz leta 17307 -, 
Branie inu Evangelia iz leta 17687 6 in Lvsti inu Evangelia iz leta 1787'7, 
Gorjupovo Zirkouno leito7 8 . N aštejem naj še Paglovičevega Zvestega to­
variša7 9 , Japljeve Pridige8 0 , Hevenesijev Sveti post8 1 in oba dela Roge- 
rijevega Palm arija (op. 52). Edina, ki rdečega tiska nim a om ejenega le 
na naslovno stran, je Velika pratika (op. 55). Najbolj zanimiva pa je 
Pohlinova Abecedika (op. 64), ki naslovne strani žal nim a ohranjene, 
a je m enda tudi imela dvobarven tisk na njej; knjižica ni ne nabožna 
ne obsežna, a so ji po vsem videzu prisojali veljavo, ki ji kot prvi to­
vrstni slovenski knjigi po T rubarjevem Abecedariju tudi gre. Leto njene 
izdaje že sega v čas, ko se je prebujala razsvetljenska misel.
Pri zgodnejših izdajah so naslovne strani zelo natrpane, nanje je na­
tlačenih veliko raznovrstnih črkovnih garnitur in stopenj. Tako im ajo
7 5 Evangelia inu lystuvi. Na v’se nedele inu Imenitne Präsnike, ceilga Leita 
po Cathöli/ki vishi, inu po teh ponovlenii Majhnih Bukvah resdeleni. 
Usem Catoli.fkim Slovenskim Cerkvam, /tupräu u Kräinski Desheli, k’ 
’ dobrimu’ is Lati'/kiga na Sloven/ki Jesik svej/tu prelosheni, inu s’ novizh 
popräuleni. S’ Perpu/zheinom Gnädliviga inu Vi/hoku v’ Rejdniga Firsta 
inu Gospuda, Gospuda Franza Carina Petndistiga Lublanskiga Shkofa, 
&c. na Suitlöbo dani. Labaci, Formis Joan. Georgij Mayr, Inclytae Provin- 
ciae Carnioliae Tvpogr. & Bibliopolae. Anno 1715. 8°. (XVI) + 416 str.
7 4 Evangelia inu lystuvi. Na v/e Nedele inu jmenite Prašnike celiga lejta, 
po /tari Kar/zhan/ki navadi resdeleni. V/em Catolishkim Cerkvam, stu- 
prau v’ Krajn/ki Desheli, k’ dobrimu, s’ novizh is Bukov/kega na Slo­
ven/ki jesik sve/tu prelosheni. S Perpuszheniem Tiga V’Bogu vi/oku 
vrejdniga Vivuda inu Go/puda Thomasha, Devetiga Lublan/kiga Shkoffa, 
etc. na /vitlobo dani 1712. (Na koncu) I/tiskanu v'Nem/hkim Grädzu, 
/kusi Juria Widman/teterja, v’ sakladi Go/puda Thomasha, Lublan- 
/kiga Shkoffa, etc. Lejta Go/podniga 1613. m. 8°. 136 + 43 1 .
7 5 Evangelia inu lystuvi... S’ perpuszeinom Gnädliviga inu Vi/soko Vred- 
niga Sir/tha inu Go/puda, Go/puda Sigismunda Felixa, Sedemnai/tega 
Lublan/kiga Schoffa, na Suitlobo dani. Labaci. Imp. J. G. Mayr, Incl. Prov. 
Carnioliae Typ. & Bibi. Anno 1730. 8°. 416.
7 6 Branie, inu Evangelia, na nedele inu prašnike zhes zelu leitu, is latinskiga 
na krainski jesik svestu, inu skerbnu preloshene, popraulene inu pogme- 
rane, s’ perpusheniam gnadliviga inu visoku vredniga firshta inu gospoda 
gospuda Leopolda Josepha, devetnajstiga lublanskiga skoffa, etc. etc. na 
svetlobo dane. U' Lublani per Johann Fridrichu Egerju. 1768. 8“ . 414 str.
7 7 Ly/ti inu Evangelia na v/e Nedele inu Prašnike zhes lejtu, katere j e ... 
novizh na Krajn/ki jesik pre/tavil Juri Japel, fajm a/hter per /vetimu 
Kacjanu na Jeshzi blisu Sau/kiga mo/ta. V’ Lublani per J. F. Egerju 1787. 
8°. 382 str.
1 1 Zirkounu leitu ali Evangelski navuki sa u //e nedele inu prašnike zeliga 
leita, poprei na Sloven/ki jesik ukup Jpi//ani inu per allarju naprej ne- 
sseni od zhasti uredniga go/puda Francisca Xav. Goriuppa, Faimestra inu 
Comissaria per Novi Zirkvi nad Zellam, Gori/hkiga Fir/hta inu Shkoffa 
Promberger. Lit. Egerianis 1770. 8 * . (XX) + 448 + (IV) str.
7 9 Sve/ti tovar/h enga /ledniga Christiana, katiri skusi ta Catechismus ali
potrebni navuk niemu ka/he to pravo pot pruti Nebe//am, inu /kusi
Kastelčeve Bratovske bukvice (op. 69) kar devet različnih velikosti ali 
rezov, poznejše knjige pa se zgledujejo po njej, in šele Eger opusti v 
naslovih kurziv (Abecedika. /op. 64/, Pohlinovo K ratko popisovanje8 2 ) 
in nasploh um irja naslovno stran, ko se ogiba kontrastov v velikostih 
(Pohlin: Pet svetih petkov8 - * ). Da so se naslovne strani um irile, je tudi 
nasledek verbalne redukcije v naslovih, saj je v razsvetljenstvu po­
vsem uplahnila gostobesednost prejšnjih časov (tako so imele Paglovi- 
čeve Tobiove bukve op. 57 samo podnaslova za celih šestnajst vrstic). 
Za naše tiskarje8 4 je bil natis naslova z ilustracijo prevelik strošek ali 
napor. Razlog je ta, da so m orali klišeje za podobe izdelovati in odti- 
skovati posebej. Zato se raje niso ubadali s kom poniranjem ilustriranih 
naslovov, m arveč so podobi, kjer je sploh bila, nam enjali prostor na 
strani levo od naslovne. Tako je postavljena bakrotiskovna podoba Kri­
žanega, Amor meus crucifixus est, v Zvestem tovarišu iz leta 17428 5 , na 
kateri lahko vidimo, na kako nizki stopnji je bilo bakroreško znanje 
Reichardtove tiskarne8 6 . Motiv je bil priljubljen, na enak način in z nič 
večjo spretnostjo so ga upodobili v Repeževem Rom arskem drugem 
blagu8 7 Egerjeve tiskarne, to pa sta variirala še b rata M urero v videm­
ski izdaji iste knjige8 8 .
te Tobiove bukve, ali hi/torio od Tobia. Inu /kusi dvanai/t regelze ga 
vuzhy po tay/ti prou hoditi, inu /kusi cnc inu druge molitve sa Boshjo 
pomuzh pro/siti. K' nuzu mladim inu /tarim , ledig inu sakon/kim, gmein 
inu delounim ludem. Ukup shloshene inu pobul/hane, v’ druk dane /kusi 
eniga Ma/hnika is Gorenske Crainske /trani. Na pervolenie vik/hi Du- 
houne Gosposke. Labaci. Typ. J. F. Eger Incl. Prov. Carn. Typogr. 1767. 
8°. 198 str.
" " Pridige sa v/c nedele skusi lejtu, katere je is mnogih jesikov /pi/al inu 
naprej ne/sel Juri Japel, Fajm a/hter inu Dchant per S. Kanzjanu na 
Jeshzi blizu /av/kiga mo/ta. V’ Lublani, Per Ignaziu Kleinmajerju v’ lejti 
1794. 8 °. 2 Dej la — 1. Dejl. (XV) + 587 + (II) str. — II. Dejl. 323 + (IV) str.
1 1 Sveti Po/t, Chri/tu/ovimu terplenju po/vezhen, u’ v/akdanu /premi- 
/hluvanje resdejlen, Pervizh /kus zha/ty vredniga Paterja Gabriela He- 
venesia, is Tovar/htva Jesu/oviga po latin/ku popi/an; sdej pak od Jo- 
shepha Haslna zhasti vredniga ma/hnika is ravnu letiga Tovar/htva na 
krayn/ki jesik preloshen, inu na J'vitlobo dan. Cum Perm i//u Superiorum. 
Labaci. Pro/tat apud Aloysium Raab, Inclyt. Provinc. Carniolae Bibliopeg. 
Litteris Egerianis. 1770. m. 8°. (XVI) + 440 str.
“ Kratku popisuvanja tega /hivlenja, inu pridne pobo/hnoste S. Floriana 
Marterneka, koker tudi S. Donata Marterneka, inu ss. Janne/a in Pavla 
Mm. pomozhnikov v’ ognu, inu hudega uremena nevarnostah. S’ prele- 
peme Litaniame, inu Molituvzame previdenu, inu po nekdanemu pred- 
kladku v’ novezh pobulshanu, inu pogmiranu. — V’ Lublani, Se naide per 
Aloy/iu Raabu du/helnemu Bukveve/zu, 1769. 8°. 56 str.
* J Pet sveteh petkov mesza Sushza... V’ Lublani. J. F. Eger 1768. 1 2 °. 23 str.
’* Naziva »naši tiskarji« ni jemati dobesedno, zakaj med Mandelcem in 
Blasnikom res naših tiskarjev ni bilo.
K Suesti tovarsh enga sledniga Chri/tiana na ce/ti prati nebe/;;am, kateri 
niemu kashe to ce/to sposnati, inu po tai/ti prot.: hoditi... skus eniga 
Ma/henka is Gorenske Crainske /trani. Labaci Typis, A . F. Reichhardt, 
Incl. Prov. Carn. Typogr. 1742. 8 °. 222 str.
8 0 Adam Friderik Reich(h)ard(t) (neznano kje ok. 1701 ali 1709 — Ljubljana 
1757) je postal lastnik Mayrove tiskarne okoli 1 . 1731. Za skrbnico dediču, 
sinu, je določil ženo Ano Elizabeto.
Romarsku Dragu Blagu, Tu je 24 S. Pe/em, katere / t zhes zejlu Leitu 
tukei na Krishni gori pojo, kir /o od v/e Jorte materije Jesu/ove, inu tudi
Zanimiva je jedkanka iz Megiserjevega D ictionarja8 9 , k jer so težavo 
odpravili na drug, starejši način: podobo so odtiskali na poseben list, 
tega pa potem vstavili v knjigo. V starejših časih je bila to stalna p ra­
ksa po vsej Evropi. Zaradi velikosti je podoba, ki m eri 20 X 14 cm, pre- 
ganjena. Pogumen poskus, ki se je tudi obnesel, je naslovna stran Po- 
hlinovega Malega besedišča (op. 53), k jer stoji m ed tekstom podoba 
francoskega vrta, delo D unajčana Engelm ana, podpisana z Academicus 
operosus Labacensis, kot se je predstavljal Pohlin, član tega leta (1781) 
obnovljene Akademije operozov. V sredini je videti njegovo latinsko 
akadem sko ime: Novus. Podoba izpričuje navdušenje, s kakršnim so 
se delavni pristopili ustanovitvi Akademije, žal je njeno delo zamrlo. 
Naj povem še, da so bile podobe na naslovni strani, ki so prikazovale 
slavoloke ali pot skozi vrt, priljubljene v renesansi, ko so vabile bralca, 
naj stopi v v rt duha, knjigo.
Odtis zavetnice m ed besedilom naslova v Gutsm annovih K rščanskih 
resnicah9 0 , ki je soroden Kleinmayrov9 1 poskus, da bi združil besedilo 
in podobo, nam lepo kaže, kako so kliše posebej vtiskovali med naslov, 
zakaj odtisnjen je precej pošev.
V W ollsteinovih Bukvah od kug9 2 iste tiskarne je videti vsebinski pre­
mik, do katerega je prišlo proti koncu 18. stoletja. Uvodni dekorativni 
okras se je um aknil ilustraciji v natančnejšem pom enu besede. Knjiga 
je nam enjena km etu, zatorej ni čudno, da jo uvaja prizor, na katerem 
neki km etič orje, m edtem ko drugi ribari v grajskih vodah, končuje 
pa ga okras, sestavljen iz buče, hruške, grozdja in repe. Prav to zanim a­
v’ enih le od vezh gnad ukupei, katire Jo Romarji tu sadobili. De bi /e 
/he vezhi zna/t Boshja, inu Andaht gimirala, /o zdei lete Pe/me ... na 
/vitlobu inu drukat dan e... Letu v/e ukupei je sloshenu, inu /turjenu 
/kusi tai/tiga, kateri je popreid te perve inu te druge Bukvize popisov. 
Labaci. Typis J. Fr. Eger 1770. 8 °. 134 str.
8 ! Romarsku Drugu Blagu. Tu je: 25 S. Pesem, k atere... Narsadei je /he
ena perloshena pe/em, inu ena potrebna Molitu ene prave /erzhne gre- 
venge. Letu v/e ukupei je sloshenu, inu /turjenu /kusi tai/teg a... U’ 
Vuidmu. Po Brattih Murero 1775.
8 9 Dictionarium Quatuor Linguarum: Videlicet Germanicae, Latinae, 
Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et Italicae, sive Hetruscae. 
Auctore Hieronymo Megisero impressum anno 1592 Graecii Styriae ä 
Joanne Fabro, cum Sac. Caes. Majestatis Privilego octennali: Nunc vero 
Auspiciis Exc. D. D. Supremi Carinthiae Capitanei, Opera et Studio A. 
A. R. R. P. P. Societ. Jesu Colegii Clagenfurtensis correctum et auctum. 
Clagenfurti. Typ. J. Fr. Kleinmayr incl. Archiducatus Carinth, typogr.
1744. 8°. B. str.
9 0 Chri/tianJ'ke Re/nize, /kus Premi/hluvanje napreine/hene, inu sa pre­
dige tudi naraunane, od enega Me/hnika is Tovar/htva Jesu/ovega na 
/vetlobo dane. V’ Zelouzi. Se najdejo naprude per Joshefu Shotterju. 
Vti/njene per Kleinmayr/keh Deidizhah 1770. 8 °. (XVIH) + 236 str.
5 1 Kleinmayri: Salzburžani, ki so se sredi 16. stoletja preselili v Celovec,
tam odprli knjigarno, potem 1692 (Matija) še tiskarno. Janez Friderik
je ob Richardtu natisnil v tistem času vse pomembne slovenske knjige. 
Od 1771 je vodil tiskarno Ignac Alojz in 1 . 1782 je ustanovil še eno, tokrat 
v Ljubljani, tretjo za Mandelčevo in Mayrovo.
9 2 Bukve od Kug inu Bolesen Goveje shivine, tih Ovaz inu Svin, popi//ane
sa Kmete na povelje te narvik/hi Go/pod/ke od Joannesa Wol/taina, Dok- 
tarja, sa Arznijo, inu Ranozelno/t, Directorja inu vuzhenika shivin/ke 
arznije v’ ze//ar/kim krajlevim /hpitali sa shivino na Duneji. V’ Lublani. 
Per Ignaziu Kleinmajerju 1792. 8°. 208 str.
nje za realnejšo sfero življenja se kaže tudi v drugih izdajah iz tega časa, 
ki nim ajo nabožnega, temveč praktični značaj, tako vidimo na jedkan- 
ki levo od naslovne strani K uharskih bukev9 3 prizor iz kuhinje, u po­
dobljen sicer naivno, pa vendar z zvestejšim spoštovanjem žanrskih 
nadrobnosti iz vsakdanjega življenja. Perspektiva sicer ni našla kakih 
akadem skih rešitev (podnice se, da ni težav, stapljajo v konture kozice 
in lonca na spodnjem koncu), pa vendar je prostor realen. Snovno se 
začenja pred knjižno ilustracijo odpirati m ožnost naturalizm a. Novo 
oživljeno zanim anje za življenjske reči, kakor ga ni bilo v grafiki že od 
reform acije n aprej9 4 , dokazuje tudi napis pod sliko: N ajboljše jedi za 
lačne ljudi, ki m u ne m anjka niti naturalističnega hum orja, v katerem 
zaslutim o Vodnikovo šegavost.
Pri pregledu ilustriranih naslovnih strani se vidi, kako je v m ejah Grad­
ca, Celovca, Ljubljane in Vidma pro sto r živahne grafične menjave 
tako m aterialov kot m etod. V strokovnem pogledu je poleg Egerja še 
najm očnejši Kleinmayr, k ar kaže tudi Rogerijev Palm arij, katerega prvi 
del je izšel pri njem (op. 5p), pa tudi graški tiski niso šibki. Hrenovi 
Evangelia inu lysuvi so izšli tukaj, kot druga najzgodnejša izdaja v 
zajetem obdobju im ajo v ilustrirani naslovni strani bržčas odmev ne 
tako daljne reform acije, ki se ie trudila (za nasprotje od svojega ikono- 
klaštva) z lepo obliko obuditi v ljudeh zanim anje za pisno domačo 
besedo.
Na splošno lahko glede naslovnih strani rečemo, da gredo od prave 
baročne nabreklosti, natlačenosti in okitenosti k bolj um irjeni in pre­
gledni, uravnoteženi obliki, ki bi jo lahko po njenih lastnostih in po 
časovni opredeljenosti imenovali neoklasicistično.
Preden se lotim o črkovnih rezov, na kratko poglejm o še m argine. Več 
ali manj so povsod preozke, tako da je b ran je — posebno zaradi m argi­
ne, k jer je list vpet — zelo težavno. Lahko rečem , da se je čedna, pre­
gledna m argina posrečila bolj po naključju kot nam enom a. Enega iz­
m ed razlogov sem že omenil: form at so narekovale platnice. Drugi je 
gotovo tudi strah pred praznim prostorom , ki se drugače še bolj po­
udarjeno kaže v rabi polnih okrasov. Sicer pa naštevam m argine, ki 
vsaj približno ustrezajo današnjim predstavam o čedni m argini9 5 , pri 
tem navajam m ere v mm, in sicer najprej m ero za notranji rob, potem 
za gornji, zunanji in spodnji. V Kastelčevem Nebeškem cilju (op. 61) 10
— 13 — 10 — 13; v peti knjigi Svetega priročnika (op. 50) 6 — 7 — 10
— 17; v Zvestem tovarišu (op. 85) 10 — 7 — 12 — 18; v B asarjevih Con- 
ciones (op. 51) 10 — 12 — 26 — 20; v Kapšetovem Synopsisu9 6 4 — 7 —
12 — 15 (!); v Rogerijevem Palm ariju (op. 52) 6 — 10 — 20 — 14; v Po- 
hlinovi G ram atiki (op. 70) 8 — 7 — 17 — 16; v Gorjupovem Zirkounem 
leitu (op. 78) 8 — 8 — 16 — 13; v drugi izdaji Bukev Thom asha Kempe-
9 5 Kuhar/ke bukve. Is Nem/hkiga pre/lovenjene od V. V. Lublana. Na- 
ti/nene per Kleinmajerji /kusu saklado Andrea Ga/ler. 1799. m. 8 °. (XIV) 
+ 176 + III str.
4 9 Cf. Stane Mikuž: Realizem protestantske grafike, Ljudska pravica, 1. 9. 
1951.
9 5 Cf. M. Blejec, Priročnik za ročne stavce, p. 320.
* Synopsis Catechetica, Tu je: Sbrani Nauk kar/hanski... J'kusi Paula 
Franci/ca C lap/heta... Labaci. Typ. A. Fr. Rejchardt 1743. 8 °. 110 str.
n esarja9 7 10 — 11 — 15 - — 16; v prvi slovenski računici, Pohlinovih 
Bukevcah za rajtengo9 8 9 — 10 — 13 — 22 (!); v njegovem Malem bese­
dišču (op. 3) 14 — 15 — 30 — 20; v Japljevih Zbranih m olitvah (op. 65) 
5 — 11 — 11 — 20; v Linhartovi Zgodovini (op. 54) 18 — 20 — 21 — 23; 
v N auku od kose stavljenja K erna Vincenca9 9 7 — 8 — 15 — 21; v Guts- 
m annovi W indische Sprachlere1 0 0 6 — 8 — 11 — 15; v W ollsteinovih 
Bukvah od kug (op. 92) 14 — 17 — 18 — 22; v Rupnikovih Pesm ih1 0 1 5
— 10 — 20 — 20; v celovški G ram atiki1 0 2 (1759) 4 — 7 — 13 — 15; v 
Gutsm annovih Bukvicah m olitounih tisk arja S chotterja1 0 3 8 — 10 — 14
— 20 (!); v Breznikovi Večni p ratik i1 0 4 9 — 12 — 17 — 24.
Dokaj soliden bel rob im a tudi vseh osm ero knjig Japljevega Svetega 
pism a (op. 63), kolikor jih je izšlo do (vštevši) leta 1800, vendar pa prav 
to, da im a kljub skoraj enakem u form atu prav vsaka knjiga drugačna 
razm erja, dokazuje, da m argin niso odrejali nam ensko. Res je sicer 
tudi, da so knjige Svetega pism a izhajale z velikimi časovnimi pre­
sledki.
Glede belih robov lahko sklenemo, da so, naj jih je preglednih še 
tako malo, okrog leta 1780 postali znam enje načrtnega Egerjevega p ri­
9 7 Thomasha Kempensarja bukve... Sdej pak pobul/hane, inu k’ drugemu 
malu na /vitlu dane. V’ Lublani se najdejo per Aloysiu Raab. (Na koncu) 
Stiskane per Joh. Frideriku Egerju. 1778. 8 °. (XVI) + 349 str.
9 8 Bukuvze /a rajtengo, ali kratko poduzhenie v’ rajtengi sa fantizhe inu 
dekleta gmajn kranyskeh lu d i... skupspi/Jane od A. A. O. L. V’ Lublani. 
J. F. Eger 1781. 8 °. 56 str.
” Nauk od kose /tavlenja Vincenca Kern,’ Doktorja ranozelenja,’ uda 
sdravil/ke /hole na Duneji, ze/ar/kiga uzhenika ranozelni/htva v Lub­
lani. V' Lublani. Eger 1799. 8°. 16 str.
1 0 0 Windishe Sprachlere verfasset von Oswald Gutsmann, kais. Königl. 
Missionarien in Kaernten. Mit obrigkeitlicher Genehmhaltung. Klagen- 
furt, gedruckt bey Ignaz Aloys Kleinmayer, landschaftlichen Buch­
drucker 1777. 8 °. XII + 148 str.
1 0 1 Pei/ne od Kershanskiga vuka po versti tega Katechisma, kateri je na 
povelo Ze/arske Svetlusti na deshele vun poslan, sraunu eniga Perdauka 
teh Pei/em per /v. Ma/hi inu Shegnu. Od Gasparia Ruppnika Faima- 
/h tra v’ Oiniku. Se neide v Cellu per novem Bukvarju Fr. J. Jenko. V’ 
Lublani, skus Ign. Kleinmajerja. 1784. 8°. 58 str.
1 0 2 Grammatika oder Windisches Sprach-Buch, so ordentlich eingerichtet, 
da/s man darinnen an grammatikalischen Grund-Regeln alles gantz 
kürtzlich und klar beysammen findet. Und Mit einem mit Grossen 
Flei/s ausgearbeiteten sehr nutzbaren Windisch — Teutsch — und Wäl- 
schen Vocabulario versehen werden. Zum Behuff aller der Windischen 
Sprache zu erlernen beginnenden sowohl studiert — als unstudierten 
Liebhabern, auf viles Verlangen, und mit weit mehrerer Verbesserung 
abermahlen in den Druck beförderet worden. Cum Licentia Superiorum. 
Clagenfurt, gedruck und zu finden bey denen Joh. Frid. Kleinmayr seel. 
Erben, im Jahr 1758. 8 °. 1 4 + 146 + 42 str.
1 0 3 Bukvize molitoune. Zelouez. Schotter Schotter 1788.
1 M Vezhna Pratika od gospodarstva, v’ kateri je najti: koku v/aki hi/hni 
gospodar Svoje hi/hne rezhi s’ nuzam oberniti, te /labe leta previditi, 
tem naprej /tojezhim nadlugani nan/proti priti, inu ta perhodni zha/s 
po tih /edem Planetov bode soditi mogel. H' temu je per/tavlenu enu 
tenku podvuzhenje, kar od Me/za do Me/za skus zelu letu per enimu 
hishvanju je potrebnu /turiti. Vun danu od Antona Bresnika, Beneficiata 
v’ Shavzi... V’ Zellu, Se neide per Fr. Jos. Jenko, 1791. m. 8°. 92 str.
zadevanja, njem u pa se pridružujejo tudi drugi sočasni tiskarji, M erk1 0 5 , 
Jenko in še nekateri, vendar pa so bili še zm eraj sad improvizacije. 
Črkovni m aterial, kot ga videvamo v knjižnih izdajah 17. in 18. stoletja, 
lahko slogovno razvrstim o v dva razreda. Prvi rez je beneški, imenovan 
tudi renesančni. Zanj so značilne malo pošev, od leve proti desni ležeče 
odebeljene poteze (rez nam reč izvira iz pisnih črk, k jer nastajajo ode­
belitve zaradi pošeevne drže širokega srednjeveškega peresa), te so 
opazne predvsem pri črkah O in E. Mali E im a prečno potezo nad sredo, 
včasih je potegnjena poševno navzgor proti desni. Gornji nastavki pri 
črkah L, B, D, I, J, M, N, U so potegnjeni v kotu 45° (kot pri pisnih 
črkah), serifi pa na splošno prehajajo v glavno potezo zaobljeno, rahlo 
zaokroženo. Prvo tako pisavo je leta 1470 vrezal Jenson v Benetkah, 
odtod njeno ime. Poleg renesančnega lahko v tem rezu brez dvoma 
vidimo tudi baročni izraz, za kar govori bohotna razgibanost nekaterih 
družin tega reza. Tovrstne črke so tudi edino dosegljive za večino zaje­
tega obdobja, saj je šele John Baskerville leta 1757 vrezal nov vzor pi­
save, ki se bistveno razlikuje od beneške in ga im enujem o predldasici- 
stičnega. Kakšne so njegove značilnosti? Podebeljene pokončne in vo­
doravne poteze se bližajo pokončnosti klasicističnega sloga v rezih; na 
stari renesančni slog spom injajo še poševni nastavki in nekoliko zaob­
ljeni serifi m alih črk L, B, D, I, J, M, N, U, vendar se kot, pod katerim 
so potegnjeni, zm anjša. Okrogline delujejo že skoraj pokončno. Na­
stavki in serifi se stanjšajo.1 0 6
Kdaj najdem o predklasicistični rez prvič v naših knjigah? Časovni za­
ostanek je res kar se da m ajhen, že leta 1767, torej le deset let po Ba- 
skervillovem odkritju, je v predklasicističnem rezu odtisnjen Egerjev 
Zvesti tovariš (op. 79). Naj om enim še nekaj izdaj, ki pom enijo ločnico 
v rabi rezov: Pohlinova D ejanja lepih čednosti1 0 7 , Sveti postni Evange- 
lyumi iz leta 17731 0 8 . Seveda to ne pom eni, da bi tiskarji ne uporabljali 
še naprej tudi renesančnega reza: v tem je natisnjeno Repeževo Ro­
m arsko blago (op. 71), ki ga datirajo okrog leta 1774.
Drugi tiskarji so za Egerjem zaostajali: K leinm ayr je uporabljal bene­
ški rez še v leto 1780 (Evangelje1 0 9 ). Iz časa okrog 1780 je tudi K ratka 
sum a starega in novega testam enta1 1 0 Mikloša Kiizmiča, ki ni locirana, 
a je natisnjena gotovo na Ogrskem, v njej lahko že vidimo predklasici­
stični rez, kakor tudi v Evangeliarium u latinum u iz leta 1780, delu
1 0 5 Ignac Merk (okrog 1750—1797 v Ljubljani), je zaprosil za tiskarniško do­
voljenje 1781, vendar ga je (1782) dobil Mihael Promberger, ki ga je od­
stopil Kleinmayru. Moral se je vpisati med ljubljanske meščane, da so 
ga leta 1786 uslišali. Njegovi tiski so redkokdaj slovenski.
1 0 6 Cf. M. Blejec, Priročnik za ročne stavce, pp. 96—105.
1 0 7 Dyjanja lepeh zhednost. V' Lublani per J. F. Egerju 1771. 1 2 °.
1 0 8 Sveti po/tni Evangelyumi. V' Lublani per J. F. Egerju 1771. 8°. — 2. 1773.
1 0 9 Evangelie ino Branje ali Pijme na v/e Nedele inu jimenitne prašnike
zielega leta rasdelene. S’ perpushanjam teh Visheh. V’ Zelouzi vtisnjene 
Jkusi Aloisia Ignazija Kleinmayerja deshelstvenega shtamparja 1780. 8 °. 
327 str.
1 1 0 Kratka summa velikoga katekizmussa z szpitävanyem, i odgovarlyanyem 
mladoszti na nävuk vu czaszarzki, i kräleszki dr’ sänyaj. Natis V — Sta- 
rom Gradi.
istega avtorja, natisnjenem v Šopronju1 1 1 . Leta 1783 dobi predklasicistieni 
rez tudi Kleinmayr, v njem je natisnjena Scupolijeva Sveta vojska1 1 2 . 
Očitno je nove črke dobil, ko je razširil svojo dejavnost v Ljubljano. 
Tiskarji, ki so se pojavili pozneje, im ajo seveda vsi predklasicističen 
rez. Popolni klasicizem v oblikovanju črk do nas v zajetem času ni 
segel, dasi je bil vrezan že leta 1790. No, zam uda ni tako velika. 
Renesančni rez lahko lepo preučim o v Pohlinovi Abecediki (op. 64), 
k jer je H eptner1 1 3 že na prvi strani razpostavil na ogled svoj tiskarski 
repertoar, v katerem vidimo različico G aram onda in pisavo, ki zelo 
spom inja na Kumlienovo polkrepko.
Eger je bil prvi, ki je vpeljal akcidenčne naslovnice, in sicer po nje­
govih izdajah znane okrasne osenčene črke, ki — kot kažejo nastavki 
in serifi — brez dvom a izvirajo iz floralne ornam entike. Pri njem jih 
najdem o km alu zatem, ko postane lastnik bivše H eptnerjeve tiskarne; 
iz njih je naslov Pohlinove knjižice Pet svetih petkov (op. 83), izdane 
leta 1768. N aštejm o še nekaj knjig, oprem ljenih z njim i: Kristusovem u 
trp ljen ju posvečeni post1 1 4 iz leta 1773, K rščanski nauk iz leta 17771 1 5 , 
K ranjska gram atika iz leta 1783 (op. 70); Eger se tem naslovnicam dolgo 
ni odrekel. Da je p ri njihovi uporabi stopal v korak s časom, nam 
dokazuje njihova raba v svetovni prestolnici, v Parizu; v Doratovih 
Fables Nouvelles tisk arja H oudarta de la M otta1 1 6 , izdanih leta 1773, v 
izdaji La Rosiere de Salenci iz leta 1770. Prvič pa tako naslovnico n aj­
demo v Kölnu že štirideset let prej, tako jih im a tudi kölnska izdaja 
Duhoune branue (bram be) iz leta 1740. Ne vem, od kod je Eger naročal 
m aterial. Tudi se ne ve, od kod je prišel. Po tem, da so tovrstne naslov­
nice v p rejšn jih letih bile drugod po Evropi redkost, in ker v Kölnu 
najdem o tudi nekatere druge okraske, ki jih je prav tako vpeljal v 
L jubljani Eger, bi nem ara lahko domnevali, da je prej živel in (kot 
pomočnik?) delal kje v Kölnu ali v njegovi bližini.
1 1 1 Szveti Evangeliomi pouleg reda Rimszkoga na vsze Nedele i Szvätesnye 
dni z obesinskoga szvetoga Piszma na szlovenszki jezik obrnyeni po V. 
P. Goszpoudi Kiizmics Miklosi, plebänusi i Vice-Esperesti. Z dopüscenyom 
Poglavarstva 1780. 8 °. 160 str.
1 1 2 Sveta Voiska ... P. Lorenza Scupuli... Is La/hke v’ to Kranyn/ko /pracho 
Jkerbnu, inu /ve/tu pre/tavlenu Jkusu enga Ma/hneka Petrinarja is Go­
renjke krayn/ke /Lrani, inu k’ duhovnemu nuzu tem Krainzam na dan 
dane v’ leitu 1747. sdej pak pobul/hanae inu k drugemu malau vti/nene. 
V’ Lublani per A. Clemens, Bukvavesizu. Sti/kane per Ign. Al. Kleinma- 
verju 1783. 8 °. 246 str.
1 1 3 Janez Jurij Heptner, rojen neznano kje 1724., umrl že 1764. v Ljubljani, 
je najbrž že 1759. prevzel tiskarno od Reichardtove vdove Ane Elizabete. 
Poročen je bil z Marijo Terezijo de Gerzoni, pozneje Egerjevo ženo.
1 1 4 Ta Chri/tufovimu Terpleinu po/vezheni Po/t, sa /akdan/ku premi- 
/hluvaine Chri/tu/ovega terpleina, inu tudi sa naprei braine tem ludem 
s’ Latin/kiga na Sloven/ku prejtaulen na zha/t Chri/tu/oviga terpleina, 
inu /m erti h’ eni maiheni pomozhi sa tu naloshenu naprei braine 
duhou/kiga premi/hluvaina tem ludem inu h' dobrimu tem du/ham od 
vi/oku zha/titiga Casparja Rupping, Feime/htra is Commisarie Nove 
Zirkve svunei Cella, Labaci. Impensis Mich. Promberger 1773. 8 °. 550 str.
1 1 5 Kerjhan/ki navuk sa te majhine v' 62 pra/hajnah ukupi/taulen s’ krat­
kim ogovoram na otroke, kader ob velikonozhnimu zha/Ju vkupsbrani 
k’ obhaylu gredö ... na slovenski jesik vondan od eniga Dobriga Perjatla 
Gorijhke Shkofije. V' Lublani per J. F. Egerju 1777. 1 2 °. 32 str.
1 ,6 Cf. D. Bland: A History of Book Illustration, p. 205.
Kako dovzetno je bilo slovensko tiskarsko področje za m edsebojne 
vplive, lahko lepo vidimo v prej om enjenih Kleinmayrovih Evangelijih 
iz leta 1780, ki že uporabljajo iste naslovnice (op. 109), v Ljubljani pa 
jih Kleinm ayer uporabi v Sveti vojski (op. 112) tri leta pozneje.
Že sto let prej je prišlo do nenavadne menjave: prva izdaja Kastelčevih 
B ratovskih bukvic (op. 69), natisnjena leta 1678 v Gradcu pri Widman- 
stetterjevih dedičih, in druga, natisnjena štiri leta zatem pri J. K. May- 
ru 1 1 7 , sta povsem identični (z izjemo m alenkostnih sprem em b na naslov­
ni strani in m ateriala, ki je dodan). Očitno so klišeje pripeljali v Ljub­
ljano, zakaj besedili se ujem ata do črke.
Leta 1781 je Eger prvi akcidenčni pisavi pridružil še eno, prav tako 
osenčeno okrasno naslovno pisavo, in vidimo jo lahko v tačasnih Bu- 
kuvcah za rajtengo (op. 98).
Malce obširneje se bo treba ustaviti p ri rabi inicialk, enemu izmed 
najpom em bnejših elem entov v zgodovini knjižne opreme.
Že prim erjava m ed Hrenovim lekcionarjem (op. 74) iz let 1612—13 in 
B ratovskih bukvic (op. 69) iz leta 1682 nam kaže, kako so bile razšir­
jene enake inicialke in kako dolgo obdobje so jih uporabljali. V obeh 
knjigah najdem o — in sicer na začetku, zakaj ena izmed glavnih zna­
čilnosti inicialk je prav to, da se pojavljajo zgolj na začetku knjig — 
okrašene inicialke: bele črke na tem nejšem okrasnem ozadju iz stilizi­
ranega rastlinstva. Po izviru take črke niso rokopisne (slednje so črne), 
m arveč izvirajo od Ratdoltovega tipa belih črk na tem ni osnovi, ki spa­
dajo slogovno m ed gotiko in renesanso in jih je prvi zarisal E rhard 
leta 1476 v Benetkah. V Hrenovih Evangelia inu lystuvi sta tako okra­
šeni črki L in K, v Bukvicah pa črki S in Z. Mayr jih ni prevzel po Wid- 
m anstetterjevih dedičih, saj jih pri njem najdem o še za časa njegovega 
dela v Salzburgu, tako v neki izdaji iz 1675. V Salzburgu so bile splošno 
razširjene, uporabljal jih je tudi tiskar C hristopher K atzenberger že 
leta 1639 (Rauscherjeva Anima). Tu nekje lahko tudi iščemo njihov 
izvir.
Omenjene inicialke se pri nas vztrajno di'že. Najdem o jih v 4. knjigi 
pridig Janeza Svetokriškega (op. 50), in sicer črke I, A, C; v lekcionarju 
iz leta 1715 (op. 73) in iz leta 1730 (op. 75), v drugem delu Rogerijevega 
P alm arija (op. 52), v Tobiovih bukvah iz leta 1733 (op. 84) črki D in T;
1 ,7 Janez Krstnik Mayr okrog leta 1660 ustanovi v Salzburgu tiskarno. Leta 
1678 ga pokličejo na Schonlcbnovo priporočilo v Ljubljano. Od leta 1681 
tiska le v Salzburgu, kjer umre leta 1708, ljubljansko tiskarno pa pusti 
naslednikom, Jožefu Tadeju (od 1681 do smrti leta 1695), Jožefovi vdovi 
Ani Barbari (1695—1705 +) in njunemu sinu Janezu Juriju (1705—1730), 
ta pa jo proda A. F. Reichardtu.
1 1 8 Evangelia inu Branie. Na Nedele inu Prašnike zhes zelu leitu, is Latin- 
/kiga na Crain/ki jesik /ve/tu inu /kerbnu preloshene, popraulene inu 
pogmerane. Is perpu/heniam Gnadliviga, inu vi/soko uredniga Fir/hta, 
inu Go/puda, Go/puda Sigismunda Sedemnai/tiga Lublan/kiga Shkoffa 
etc. na Svetlobo dane. Labaci. Typis A. Fr. Reichardt. Sumpt. J. B. Volusij 
et J. B. Blanck. 1741. 8 °. 456 + 78 str.
Thomasa Kempensarja bukve. V’ katerih je sapopadenu to podvuzhenie, 
koku en /ledni, bodi kaker/hniga /tanu ozhe, ima inu samore po Chri- 
/tu/ovim navuku inu shiuleniu /voje shiulenie pelati, vishat inu rounati, 
sa Chri/tu/ani v' pravi brumno/ti hoditi. V’ to Cran/ko okuli Lublane 
navadno Spraho /kerbno inu /ue/to prestaulene. Skusi dua Ma/hnika
i lekcionarju iz leta 17411 1 8 črki Q in B; v Bukvicah Tomaža Kempčana 
iz leta 17451 1 9 ; v Sveti vojski iz leta 17471 2 0 ; potem pa celo še v Braniu \n 
leta 1768 (op. 76) in v Pohlinovi Sveti misli (op. 82) leto pozneje, kar je 
spet očitno znam enje, da se je Eger trudil uporabiti ves okrasni m ate­
rial, ki ga je nasledil.
Druge inicialke, renesančne floralne ilustrirane črke, k jer je belim čr­
kam za ozadje cvetje v vazah in košarah in so vokvirjene, se prvič po­
kažejo v graški izdaji Bratovskih bukvic, in sicer uvajajo poglavja od 
strani 177 naprej. So sorazm erno preproste, zakaj črke same se ne ovi­
jajo v stilizirane vinjete, vendar s tem le pridobi njihova cvetlična 
sprem ljava. Ponekod se sredi vaz kažejo deški obrazi (črke P, C, D, L), 
to spom inja na inicialke, katere je konec 15. stoletja v Benetkah vre­
zoval Buota de Gregorič. Sodeč po tem, da se v enaindvajseterih poglav­
jih pojavi kar 19 različnih inicialk (ni le J, K, R, U in F), bi lahko skle­
pali, da so začetki poglavij nam enom a skom ponirani tako, da bralcu 
pokažejo bogastvo tega reza inicialk.
Mayr jih je uporabljal tudi v Salzburgu: prim er naj bo tisk iz leta 1695 
(Lendlmayr: Quaetiones Philosophicae) redke pa niso bile tudi pri dru­
gih tiskarjih pri nas: v 3. knjigi pridig Janeza Svetokriškega (op. 50) 
najdem o dve (I in N); tista v prvem (celovškem) delu Rogerijevega Pal- 
m arija (op. 52) dopolnjuje trikotnik Gradec—Ljubljana—Celovec, med 
katerim je tekla m enjava m ateriala in idej. Za sklep še en graški pri­
m er poleg Bratovskih bukvic: Katoliško krščanskega nauka pesm i iz 
leta 17291 2 1 .
Prav posebno m esto m ed inicialkam i im a lahko inicialka Ratdoltovega 
tipa, ki uvaja prvi del Rogerijevega Palm arija (op. 52). Gre za bel Q 
sredi belega rastlinskega večdelnega prepleta na črnem ozadju. Inici­
alka je uporabljena le enkrat, kot se reprezentančni črki spodobi. Ni 
nujno, da bi inicialke te vrste prihajale k nam z juga, od koder izvirajo.
V B enetkah so sicer res v tej dobi še na veliko uporabljali inicialke, 
m edtem ko so bili na severu pri njihovi rabi bolj zadržani, pa še več so 
uporabljali gotske inicialke, vendar so imele veliko inicialk tudi bolj 
severne izdaje v 16. stoletju.
Petrinarja inu Faim a/htra is Gorenske Crainske /trani k duhovnimu 
nuzu tim Slovencam v’ druk dane. Na pervolenie vik/hi Duhoune Go/po- 
/ke. Labaci. Typ. A. F. Reichardt 1745. 12°. (XII) + 496 str. + Index 
»Tabla teh pu/tabou, is katerih J"e /amore kdu lehka navuzhiti brali« 
(XX) str.
1 2 0 Sveta Voiska, to je: Svetu podvuzhenie, koku ima ta zhlovik zhes /oura- 
shnike te du/he Je /h tritat inu u //e hude shelle premoi/triti, /kusi to 
/e h’ pravi Brumno/ti pousignit pc Navuku P. Lorenza Scupuli, Ordna /. 
Cajetana. Is La/hke /prahe v' Cranin/ko fprahao pre/taulena, /kusi enga 
Ma/hnika is Gorenske Crainske strani, sdei na pervu v' druk danu. Na 
pervolenie vik/hi Duhoune Go/po/ke. Labaci. Typ. A. F. Reichhardt 1747. 
8°. 250 str.
1 2 1 Catoli/h Kershanskiga Vuka Pei//me, katere /e per Kershänskimo vuko, 
Boshyh potyh, per /vetimu Mi//ionu; inu sla/ti per /vetimo Francisco 
Xaverio Na Strashe Görniga Gradu Fare nuzno pojo. Kir je v/aki dan 
/a v/akiga Romäria Popolnoma Odpu/tik enkrat v' letu. Pogmeranae inu 
na /vitlobu dane V’ Nemshkim Gradzu. Per Widman/tadianskih Erbizhali. 
Anno 1729. 8 °. 226. str.
Drugih ilustriranih inicialk skoraj ni. N jim še najbližje so podobice 
iz lekcionarjev, ki uprizarjajo Kristusovo legendo, vendar te sam o­
stojno stojijo samo poleg krepkih navadnih inicialk na začetkih po­
sam eznih evangelijskih pripovedi. So volcvirjene in prikazujejo v pre­
prostih lesorezih z m alo šrafaže dogodke na način, ki spom inja na 
Kristusovo legendo iz ilustracij dunajskega m ojstra iz začetka 16. sto­
letja Friedricha N ausea1 2 2 , le da za njo zaostajajo tako po izdelavi kot 
po občutju svetlobe. Tovrstne podobice je n ajti v lekcionarju iz leta 
1715 (op. 73) in 1730 (op. 75). Spet lahko občudujem o Egerjevo podjet­
nost: podobne je uporabil v svojem lekcionarju iz leta 1768 (op. 76) in 
celo še v tistem iz leta 1787 (op. 77). V knjižni oprem i so Egerjeve iz­
daje po videzu sicer eklektične, a zato lepše okrašene od drugih.
Na splošno kaže raba inicialk z leti upadanje, pogostnejše postanejo 
šele z Egerjevimi izdajam i, in sicer še posebno, ko vpelje inicialko v 
»rokokojskem« slogu. To so okrašene inicialke brez okvirjev, postav­
ljene iz neštetih okrasnih znam enje v nepravilne, nesom erne, lahkotne 
kompozicije, včasih tako, da spom injajo na arhitekturo ali dekorativne 
predm ete, včasih brez tega nam ena. Na začetku Gorjupovega Zirkou- 
nega leita (op. 78) iz leta 1770 obdaja vrsta tipografskih okraskov (med 
katerim i so tudi insignije avstrijske oblasti — krone) naslovnico C v 
obliki vaze. Pri Tauffrerjevem K ratkem zapopadniku krščanskega nau­
ka1 2 3 iz leta 1773 je v podobno sestavljeno cerkev vkom poniran Q, iz 
istega leta so tudi Debevčevi K ratki nauki1 2 4 . Podobno im a v inicialko 
vključeno črko K v Pisanicah1 2 5 , po letu 1779 pa teh inicialk ni več najti. 
Vsekakor lahko rečemo, da Eger pri rabi »rokokojskih« inicialk ni nič 
zaostajal za splošno evropsko rabo.
Zunaj slovenskih centrov je treba om eniti še Šopronj, tu je leta 1780 
izšel Kiizmičev Szveti Evangelyomi (op. 111), s podobicam i iz K ristu­
sove legende, le da jih je tu skoraj dvakrat več kot v slovenskih lekcio- 
n arjih (68 različnih prizorov).
K jer inicialke niso okrašene ali ilustrirane, so v rabi polkrepke črke ali 
verzalke, ki služijo kot navadne inicialke.
Naj naposled še ponovim, da so inicialke bolj ali m anj skupna last glav­
nih tiskarskih središč na Slovenskem, da se pojavljajo v redkih knji­
gah1 2 6 in so tudi tam redke in da po E gerju zdrknejo v pozabo. Neo- 
klasicizem, ki je konec 18. stoletja nezadržno preniknil v evropsko 
knjigo, pač ni mogel biti naklonjen okrasu, ki je le razbijal enotnost in 
um irjenost tiska.
1 2 2 Cf. Hedwig Gollob: Studien zur Deutschen Buch-Kunst der Frühdruckzeit, 
Leipzig 1954, p. 107.
1 2 5 Kratki Sapopadik Ker/han/kiga Navuka sa otroke inu kmeti/ke ludy.
Labaci. Typis I. F. Eger 1773. 12“ . 108 str.
'2 4 Kratki Navuki, Regelze inu Molitve sa Sakrament te pokore. Od Joannesa 
Debevza, v’ Lublan/ki duhovni hi/hi Ma/hnika. V’ Lublani per J. F. Egerju 
1773. 1 2 ° str.
1 2 5 Pi/anize od lepeh umetno/t. V’ Lublani /tiskane per Joan. Frid. Egerju 
dushelnem /tiskavzu 1779—1781. (Trije letniki) — 1779—1780. Skupsprav- 
lanje kraynskeh pi/aniz od lepeh u m etn o /t...
1781: Pi/anize od lepeh u m etn o /t... Izdajatelj: Anton Feliks Dev.
1 2 6 Komajda dva ducata takih izdaj lahko naštejemo, pa še med temi jih 
je nekaj ponatisov.
Pagine so v zajetem obdobju še dosledno žive, često so tudi okrašene. 
Navadno se izm enjuje živa naslovna pagina z okrasno. Običajen je 
ritem , v katerem se okrasna znam enja v pagini pojavljajo vsak četrti 
list v poli, drugi pa im ajo živo pagino, pogostom a podčrtano na ta ali 
oni način. To pa ne drži p ri začetnih listih, ti so m nogokrat posebej 
okrašeni, pagin pa nim ajo, dokler se ne začne glavno besedilo. Napisi 
v pagini so vselej kurzivni. Za okras so uporabljana tipografska deko­
rativna znam enjca, splošna pri oprem i severne knjige, ki smo jih mi­
m ogrede obravnavali nekoliko že pri Valvasorju, izmed drugega m ate­
riala pa je treba om eniti predvsem črto, ki je v tej ali oni obliki naj­
bolj pogostna. M ateriala, ki sodeluje pri paginaciji, tudi ni mogoče 
obravnavati sam o v tem okviru, zakaj v rabi je tudi na druge načine, 
predvsem za okrasne črte. Četudi pa je tako, je okrasni poudarek posa­
m ičnih strani vendar na pagini, zatorej bomo obravnavali om enjeno 
gradivo predvsem v tej zvezi.
Črta se je najprej začela kot tanka ali topa, po sili razm er perforirana 
(bržčas sestavljena iz m ateriala, kot so pom išljaji itn.), takšno najdem o 
že v Kastelčevih Bukvicah (op. 69), v 3. delu Svetokriškega (op. 50), v 
lekcionarju iz leta 1741 (op. 118) in v Zvestem tovarišu iz leta 1742 
(op. 85). Če je bila iz tehničnih ozirov spočetka bolj priporočljiva, pa to 
še ne pomeni, da se je preživela; tako jo im ajo Schotterjev tisk iz leta 
1788 (op. 103), Japljeve Pridige ljubljanskega K leinm ayrja iz 1794. leta, 
(op. 80), Jenkova P ratika (op. 104) iz leta 1791, tudi Štefana Kiizmiča 
K rščanski nauk, natisnjen v m estu Halle1 2 7 . Zgodaj so uporabljali tudi 
kliše z nepretrgano črto: za prim er naj bodo 5. knjiga Svetokriškega 
(op. 50), om enjeni Zvesti tovariš iz leta 1742 (op. 85) in Rogerijev Pal- 
m arij (op. 52), druga izdaja H itre in gladke p o ti1 2 8 iz leta 1767. Pozneje 
zasledimo kom binirane črte, vendar so se, k jer niso bile izpopolnjene 
v valovite (K uharske bukve /op. 93/), razvile v bolj prim erne kom bini­
rane okvire; takšne najdem o v Japljevih Zbranih m olitvah (op. 65), v 
Veliki pratiki (op. 55) in v N ajboljših m olitvah papeža Pija V I1 2 9 . Po 
debelini m erijo od štirih do osm ih enot.
Kako so se končevali bolj zgodnji poskusi, da bi črte kom binirali, se 
lepo vidi v Pohlinovi Abecediki (op. 64), k jer so se H eptnerju črte de­
sno zgoraj staknile na napačnih m estih, tako da je nam esto kom bini­
ranega okvirja nastal labirintski vzorec. Tiskarne so bile slabo založene, 
saj niso imele vogalnic, ki olajšujejo stavljenje okvirjev in črt. Iz časa,
1 2 7 Voere krsztiänske kratki nävuk cziste rejcsi bo’ ze voezbräni i na nycu 
Vszejm vernim vu vszäkom szkuesävanyi na podperanye, vu nevouli na 
pomaganye, vu szmrti na troust, ino potemtoga na vekivecsno zvelicsanje, 
Pouleg nisteri szem szpodobni Molitev ino Pejsem, Nazaj gori poszim- 
prani. V Halli 1754. 1 2 ". XX + 275 str.
m Hitra inu glatka pot proti nebe/Jam, tu je kratki inu lahki navuki, tudi 
v/e potrebne andohti ja eno du/h o ... sdei snovizh na velike shelje brum- 
nih du/h k’ drugimu u’ druk dana is /lushbo praezhi/tiga spozhetja Ma­
rie Devize inu drugih molitu pogmirana. V’ Lublani /e najde per Al. Raabe 
1767. 12 °. 297 str.
Te narbol/ne molitve, katire je na/h /veti ozhe Papesh Pius VI. re- 
/vetlil inu pe/loshil... is La/hke v’ to Nem/hko, sdej pak ... v’ to Krayn- 
/ko /hpaho ... pre/tavlene ... V Lublani skus Ign. Al. Kleinmajerja uti- 
/nene 1783. 8C . 63 str.
ko se je Eger predal rokokojski m aniri, je Novi plateltaf1 3 0 s trojnim 
okvirom in okrašenim i oglišči, v izdaji iz leta 1794 im a strog kom bini­
ran okvir, reakcijo na prejšnjo neum erjenost. Kleinm ayr je prinesel v 
Ljubljano nekaj novih klišejev — v Cerkvenih pesm ih1 3 1 kom binira v 
okviru na naslovni strani valovite, privihane črte s floralnim i dekora­
cijam i, pa tudi Eger m u je stal ob strani (Pet svetih petkov, op. 83). 
Za Egerjeve izdaje je značilen tudi preplet dveh m eanderskih črt. Kot 
pagino, sestavljeno iz neparnega števila členov, treh, petih ali sedmih, 
ga vidimo p ri Repeževem Rom arskem blagu (op. 71), v Pohlinovih De­
jan jih (op. 107), Debevčevih K ratkih naukih (op. 124), v Pomoči živim1 3 2 
Jakoba Škerla, Velikem katekizm u1 3 3 iz leta 1787 in 1793. Črti se cikca­
kasto prepletata, tako da delata člene, zapolnjene s črnilom . Po Egerju 
sta ta okras uporabljala tudi M erk (K ratka viža1 3 4 Bona Joannesa) in 
Jenko (Janševo Podučevanje /op. 67/). Postavljen je vedno som erno, na 
sredo strani, številka pa je potisnjena na zunanji rob. Tako je tudi z 
drugim i okrasi, če ravno ne oklepajo številke na sredi. Poleg številke 
je najbolj pogosten som erni okras, okrog katerega se kot okrog sre­
diščne osi dajo postavljati paginske dekoracije, ničla. Tako ničlo kot 
pravo številko obdaja oklepaj, levo in desno od tega pa sta sim etrično 
postavljena glavni okras in njegova zrcalna podoba. Prva skupina med 
tem i okrasi, ki je bila splošno razširjena v prvih desetletjih 17. stoletja, 
je dediščina severnega renesančnega izročila; to so že om enjene tiho- 
žitne silhuete floralnih predm etov, odtisnjene s polno barvo, torej kot 
tipografska znam enja. Dokaj podrobno sem omenil, kje vse po srednji 
Evropi jih lahko najdem o, že pri obravnavanju Slave, tukaj naj to do­
polnim le z nekaj naslovi, kjer lahko najdem o odtis priljubljenega srča­
stega (lipovega) lista; kölnski Gefaerliche Crisis (1701), v prejšnjem 
obdobju ga rabijo tudi za okras pri naslovu: tako v dunajski izdaji Ero- 
tem ate, ki jo je oprem il Hans Rebell (1631). Ta ali oni izmed teh želo­
1 3 0 Nov poprauleni plateltaf. V Lj. 1784. 8 °.
1 3 1 Zerkvene Pejmi, Litanie, inu Molitve per Boshji /lushbi. Is Nem/hkiga 
na Sloven/ku pre/tavlene. V Lublani /kus Ign. Kleinmaierja, Sti/kavza 
1784. 8 °. 44. str.
1 3 2 Pomuzh svihem, umirajozhem inu mertvem ali bukveze bratovshne brit- 
kega smertnega terplenja Christusovega na s. krishu. V' Lublani v’ 
Zirkvi S. Jakoba goripostavlene, od Alexandra tega imena sedmega 
Rimskega Pape/ha v’ Lejtu 1655. poterjene, inu od Benedikta tega imena 
trynaj/tega, ti veliki Rimski od Dobre Smerte imenuvani Bratovshni 
podver/hene v’ Lejtu 1729. V’ Lublani, Se dobe per Lovrenzu Bernbacherju 
gmajnmej/tnemu Bukvaveszu 1780. 12 °. 120 str.
1 3 3 Ta veliki Catekismus s’ pra/hanjami, odgovormi sa ozhitnu, inu po//ebnu 
podvuzhenje te mlado/ti v’ ze//arskih krajlevih dushelah. Kateriga je is 
Nem/hkiga na Slaven/ki Jesik pre/tavil Juri Japel, Direktor per /vetimu 
Petru v’ Lublani. S’ tim pregnadlivim perpu/henjam te Rimske Ze/Jar- 
/ke, tudi Ze/Jar ke Krajleve Apo/tolske Ze/Jarize. V’ Lublani, Vti/nene, 
inu /e najdejo per Joan. Frideriku Egerju, Dushl/kimu Sti/kavzu 1779. 
8 ". 2. nat. 1787., 1793.
1 3 4 Kratka visha k’ Bogu /kus snotrejne, inu svunanje Mulituvze /e povsdig- 
niti. Pervizh v latin/ki /prahi popi/sane od Joanesa Bona, sdej v’ krajn- 
J'ko /praho pre/tavlene od Maximiliana Redeskina, eniga Ma/hneka Pe- 
trinarja v’ Lublani na pervolenje vik/he duhovne inu dushel/ke Go/po- 
/ke pervezh vtisnene. V Lublani /e najdejo per And. C/emens Bukva- 
vesizu. Lit. Ig. Merk 1789. 12 °. 269 str.
dov, lipovih ali trsnih listov, sončnic in podobnega je v vsaki izdaji do 
srede stoletja, ko Reichardtovka, nasploh skopa pri dekoraciji, v Podu- 
čenju1 3 5 opusti izročilo. Vzorec, ki je bolj ustrezal tako baročnem u kot 
klasicističnem u občutju, je bila stilizirana vejica dežna, tu spom inja­
jočega že bolj na peteršilj, z m ajhnim i razlikam i v obliki jo najdem o v 
Egrovih izdajah H itre in gladke poti (op. 128), Kastelčevega Meseca 
božje ljubezni1 3 6 , Pohlinovega K ratkega popisovanja (op. 82) in Svete 
m isli1 3 7 , njegovih Molitvenih bukvic1 3 8 , tretje izdaje Prem išljevanj1 3 9 ; po­
dobno v ogrski (ali nem ški) K ratki sum m i (op. 110). Tovrstni okraski 
so v Nem čiji razširjeni, tako v Leipzigu in F rankfurtu na M ainu kot v 
Kölnu (res pa je, da se v Kölnu pojavijo že trideset let prej; tako se še 
enkrat vsiljuje misel, da Eger prihaja od tam). Pri tovrstnem m aterialu 
se lepo vidi, da so tiskarji naročali m aterial pri različnih delavnicah; o 
štirilistnem cvetličnem okrasu z vmesnimi črtam i, postavljenim i v križ, 
ki smo ga videli že pri Valvasorju, pri ljubljanskih tiskarnah ni sledu, 
pač pa ga uporabljajo v Gradcu (Katoliške pesm i /op. 122/) Widman- 
stetterji, v Celovcu (Rogerij /op. 52/, M isijonske pesm i1 4 0 Prim oža Lav­
renčiča, G ram atika /op. 102/) Kleinmayerji.
Eger je z rokokojskim duhom prevel tudi pagino: v D ijanjih (op. 107) 
je leta 1771 vpeljal rokokojsko različico akanta. Kako sodoben je bil, 
nam kaže londonski The D rum m er, izdan istega leta, ki im a akant obli­
kovan v enakem duhu. Vejici je uporabil še v K rščanskem nauku (op. 
115) iz leta 1777 in v Osem in šestdesetih pesm ih1 4 1 . Iz rokokojskega 
rep erto arja so tudi em blem i oblasti, krona, ki stoji nam esto središčne 
ničle, in dva orla nam esto vejic; takšne so pagine Izvlečka iz velikega 
katekizm a1 4 2 in Pisanic (op. 126).
Drugi okraski so redkejši. M erk je pagino poenostavljal z okrasi, kjer 
so bili središčni in stranska dela enaka, tako tudi ljubljanski Kleinn- 
mayer. Prvi je uporabljal ničle (Debevec: K ratki nauki1 4 3 ), drugi pa tri­
kotno postavljene zvezdice (Rupnikove Pesmi /op. 101/, N ajboljše mo­
litve /op. 129/).
O pagini lahko rečemo, da skuša z leti postati m anj obetežena, res­
nejša, nem ara tudi m rtva (zakaj ponavljajoči se okraski so sčasoma
1 3 5 Poduzhenie te molitve teh trvnai/t Ozena/hu, inu trynai/t Ave Mary, ka­
tere ty Japi/Jani Bratje inu Sestre lete imenitne Rrz-Bratvuszhine Marie 
od T ro /h ta... mölio. Labaci, formis A . F. Reichardt (ok. 1750) 1 pola.
1 ) 6 Me/ez boshje lubesni, v’ katerium /e sapopade visha boga prou lubiti, 
vkupei sloshen /kusi Mathia Castelza Canonica inu beneficiata v novim 
mestu, sdei drugezh na /vetloba dan /kusi pro/hnio veliku od nyh is 
Goreinske strani s’ enai/t fruhtou od S. Ma/he pogmiranu. U Lublani /e 
naide per Aloysio Raab 1768.
1 3 7 Sveta misl sa mertve moliti. V’ Lublani per J. F. Egerju 1769. 1 2 °.
1 3 8 Molituvne bukuvze ... V’ Lublani per Jan. Fr. Egerju 1767. 32°. — ... kakor 
tudi use sorte Officiumi k zhetertimu malu mecT ludy dane. V’ Lublani per 
Bernbaherju bukuove/zu pod tranzho 1777.
1 3 9 Premi/hluvaina na v/aki dan tega tedna od teh nar poglavitishnih na- 
vukov nashiga m oi/tra Jesu/a Chri/tu/a, is nemshkiga na crain/ki je- 
/ik pre/taulena. Labaci typ. A. F. Reichhardt 1753. 8 °. — ... na krain/ki 
jesik pre/tavlena. V’ Lublani /tiskane per Joan. Friedr. Egerju 1796. 8 ".
1 4 0 Mi//ionske Caloli/h Kar/hanske Pej//m e. V’ lejtu 1748 vkopsloshene, Po-
gmerane, inu na /vitlobo dane /kusi eniga paterja M i//ionariu/a Segne-
dolgočasni), da pa gre z Egerjevo pom očjo skozi iste stopnje kot drugo 
tipografsko gradivo.
Ostaja nam še, da si ogledamo, kakšni so zaglavni in polnilni okrasi. 
N ajprej se m oram o zavedati dveh reči; prvič, da m eja med njim i ni 
ostra, zakaj ime nosijo glede na svojo rabo, in veliko je klišejev, ki prav 
tako dobro služijo na začetku kot na koncu poglavja, in drugič, da je 
zaradi m ajhnega form ata tiska tudi malo prostora, ki bi ga bilo treba 
zapolnjevati z okraski, zato je to, kjer ne gre za izdaje v foliu, bolj ali 
m anj drobno gradivo, ki m eri podolgem in počez kakih pet centim etrov, 
še rajši m anj.
Ena izmed bistvenih razlik m ed zaglavnimi in polnilnim i (ali mašilnimi) 
okraski je okvir, ki ga pri slednjih ni, kar je glede na njihovo nalogo ra­
zumljivo, saj bi bil s tem njihov pro sto r om ejen, praznina na strani 
pa bi ostala.
Med polnilne okrase m oram o šteti tudi m anjše okrase, vstavljene med 
besedilo naslovne strani.
V začetnih izdajah so tako pri zaglavnih kot pri m ašilnih okrasih naj­
bolj priljubljeni in pogostni večdelni kom plicirani črni prepleti na be­
lem polju, som erni, delani s široko potezo in iz rastlinskega repertoarja. 
Kot zaglavni okrasi so vselej vokvirjeni in podolžni, ležeči nad celotno 
dolžino vrstice. Najdem o jih v veliko zgodnejših izdajah, tako na p ri­
m er v Bratovskih bukvicah (op. 69), v Bellarminovem K ratkem zapo- 
padku1 4 4 iz leta 1728, v Podučenju (op. 135), v prvi izdaji Prem išljevanj 
(op. 139). Njihov izvir je treba iskati m ed pozno gotiko in renesanso. 
Kot polnilni okras so taki prepleti posebno priljubljeni na koncu knjige 
in med besedilom naslova, dopolnjeni tako, da tu preplet obkroža oval 
s stiliziranim žarkovjem , v katerem je napis IHS.
V drugi polovici osem najstega stoletja se gola ornam entika vse bolj 
um ika ilustraciji. Ponekod se stari klišeji še obdrže, vendar preurejeni; 
tako prepleti okrog napisa IHS izginejo in ostane le še oval (Premi­
šljevanja iz 1797 'op. 139 ). Kako splošni so ti klišeji, vidimo skoraj v 
vsaki izdaji, isti kliše iz pravkar om enjenih Prem išljevanj im a graška 
izdaja Katoliških pesm i (op. 122) iz leta 1729. Ponekod so se prepleti
rianskiga is Tovarfhtva Jesu/oviga. Sti/kane v’ Celouci. Erbizhih Joan. 
Frid. Kleinmayr 1752. 8 °. 114 str.
1 4 1 Osem inu shestdeset sveteh pesm, katire so na proshnje, inu poshelenje 
vezh brumneh dush skerbnu skup sbrane, pobulshane inu pogmirane, k’ 
vezhe zhaste boshje, temu blishnemu pak k’ duhovnemu troshtu, inu 
podvuzhenju na svitlobo dane. Is perpushenjem vikshe Gosposke. V’ Lu- 
blani se najdejo per Aloysio Raab, landschaftnimo bukveveszo. Litteris 
Egerianis 1775. 8 ". 225 + (VI) str.
1 4 2 Isvlezhik tega velikiga Catehi/ma f upra/hajnami inu odgovorami, d.i. 
Auszug des grossen Catechismus ... K poduzhenju te deshel/ke mladoste 
v’ zesarfkeh krayleveh deshelah. S tem pregnadlovem pervolenjam te 
rim /ke ze/arfke, tudi ze/ar/ke krayleve apo/tolske ze/Jarize; koker tudi 
s pervolenjam te duhovnske go/po/ke V’ Lublani. Sti/kane per I. Fr. Eger- 
ju, dushel/kimu /ti/kavzu. 1779. 8 °. 161 str.
1 4 5 Kratki Navuki... Napravlenu, potler pak na koncu prenarejenu, inu sdej 
k' tretjemu vun dane. V’ Lublani. Od Ignazija Merka na prodaj uti/nenu 
1792. 1 2 °. 103 str.
1 4 4 Kratki sapopadek chri/tianskiga navuka od Roberta Bellarmina... is 
Latinskiga nu La/hkiga na Slovinski ali Krainski jesik pre/tavlen inu po- 
gmerkan. Labaci formis J. G. M. Incl. Prov. Carn. 8 °. 111 str.
ohranili do konca, zaglavni preplet te vrste je n ajti v celovškem Veli­
kem katekizm u (op. 60) iz leta 1790.
Bolj ali m anj pa vsekakor drži, da je ilustrativno gradivo spodrinilo de­
korativno. Spočetka je to gradivo izključno nabožnega značaja. Neznan­
sko razširjena je, denimo, vokvirjena podoba četverih evangelistov z 
atributi, zbranih okrog božjega očesa, ki se pojavlja v lekcionarju iz 
leta 1768 (op. 76), v Zirkovnem letu (op. 78), v Svetem postnem evange- 
hum u (op. 108), v lekcionarju iz leta 17771 4 5 , v videm skem Rom arskem 
drugem blagu (op. 88) in v celovškem lekcionariju iz leta 1780, torej v 
šestdesetih in sedem desetih letih 18. stoletja.
Tovrstnih je še nekaj okrasov. Tako podoba, ki kaže angela v oblakih 
z insignijam i nebeške oblasti, s tablo zapovedi, s križem ..., ki jo tudi 
poznajo vsi gori om enjeni tiskarji: Eger jo uporabi v Svetem pismu 
novega testam enta iz leta 1782 (op. 63), ljubljanski Kleinm ayr v Japlje­
vih Pridigah (op. 80), Videm čana M urero v R om arskem drugem blagu 
(op. 88) — kliše sta po vsem videzu prevzela od Egerjeve izdaje Rom ar­
skega blaga, izdanega kako leto prej (op. 71). Potem podoba objoko- 
valca pred razpelom, ki jo im a Egerjeva izdaja (op. 17), Kleinmayrjeve 
Cerkvene pesmi (op. 106), pa tudi že Reichardt (Klapšetov Synopsis 
Catechetica /op. 96).
Počasi pa nabožno okrasno ilustracijo spodriva poljudna, nekdanjo 
dekoracijo pa tihožitje. Izdaja Prem išljevanj (op. 139) iz leta 1797 
im a na m estu silovitih prepletov zdaj vokvirjeno ilustrirano pokrajino 
z razpelom. Isti zaglavni okras uporablja Eger dosledno tudi v Nauku 
od kose stavljenja (op. 99) iz leta 1799. Omenil sem že Wolsteinove 
Bukve od kug, k jer je pokrajinski kliše še bolj nazoren, ko upodablja 
opravila na deželi.
K lasicistična um irjenost in duh naturalizm a, ki je vel iz preroda, sta se 
lepo ujela v tihožitnih motivih, večidel postavljenih k naslovu. Seveda 
je treba pripom niti, da gre pri tem dosledno za poljudne izdaje: spet 
za Kernov Nauk od kose stavljenja (op. 99) in W olsteinove Bukve od 
kug (op. 92). Pa vendar so tako oprem ljene tudi Japljeve Sbrane mo­
litve (op. 65).
Še bolj zanimiva je tihožitna podoba v Veliki pratiki (op. 55) kjer na 
p rtu leže znanstvene naprave (globus, sekstant) in knjige. K uharske 
bukve (op. 93), im ajo v naslovu puta, ki m elje zrnje v m ožnarju, pridih 
zanim anja za naravo pa lahko vidimo tudi v končnem polnilnem okrasu
— dveh čapljah.
Kot nikjer tudi pri teh okrasih Eger ni zapustil rokokojske dobe, ki, kot 
vidimo, poteka sočasno: že leta 1769 im a v Pohlinovi Sveti misli (op. 
137) prvo kopico nesom erno nam etanih okraskov okrog središčnega 
napisa IHS. Take in podobne »kompozicije« vidimo v izdajah tja do 
90. let; v K rščanskem nauku (op. 115), v Bukvah Tomaža Kempčana
Branja inu Evangeliumi, na Nedele in Prasneke zhes zelu lejtu, is latin- 
skiga na kraynski jesik svestu, inu skerbnu prestavlene, popravlene, inu 
pogmirane s’ perpushenjam gnadliviga, inu visoku vredniga Firsta inu Go- 
spuda, Gospuda Karlna, dvajsetiga Lublanskiga Shkofa, itd. inu te satu 
postavlene zessarske Gosposhine v’ Kraynski Duschelli na svitlobo dane. 
V’ Lublani, skus loan. Fridrika Egerja, stiskavza kraynske dushele. 
1777. 8 °.
(op. 97), v Velikem katekizm u1 4 6 , v Bukuvcah za rajtengo (op. 98), v Pi­
sanicah (op. 126), zgledoval pa se je po njih celovški K leinm ayr v svo­
jem Velikem katekizm u (op. 60).
Najbolj je čutiti neoklasicistične tokove v oprem i prav pri tovrstnih 
okraskih, ki jih sestavljajo vaze s cvetnim i girlandam i, ki se spuščajo 
som erno levo in desno. Teh klišejev je veliko in so skupni raznih ti­
skarjem . Omenimo naj le Repeževo R om arsko blago iz Egerjeve tiskar­
ne (op. 71), Hevenesijev K ristusovem u trp ljen ju posvečeni post (op. 
114), Pohlinove Molitvene bukvice (op. 138), Debevčeve K ratke nauke 
(op. 125), celo v Svetem pism u (op. 63) jih je n ajti (M odrostne bukve 
iz leta 1798).
Na koncu om enim o še, da proti koncu 18. stoletja tudi na to področje 
vdira cesarska oblast. Tako im ajo Ljubljanske novice1 4 6 m ed besedilom 
naslova avstrijskega dvoglavega kronanega orla z žezlom in mečem, ki 
ga je za nekaj časa nadom eščal drug kliše (od 25/26. številke do 35/36. 
številke). Mimogrede povedano — tudi Ljubljanske novice so istega 
skrom nega form ata kot druge tačasne izdaje.
Na splošno je treba reči, da razvoj zaglavnih in polnilnih okrasov teži 
od floralne dekoracije (ki ni gola ornam entika, m arveč tudi bolj opis­
na; take so za polnilo košare s cvetjem iz večjih /k v a rt/ izdaj zgodnej­
šega obdobja: Nebeški cilj /op. 61/, Svetokriški /op. 50/, Rogerij /op. 
52/) k ilustrativni, um irjeni, tihožitni podobi, prežeti z novim občutjem 
narave. V oprem o vdira posvetni svet, bodisi kot oblast, bodisi kot 
ljudstvo.
Če si naposled ogledamo še podobe, lahko m irno rečemo, da z redkim i 
izjem am i ne dosegajo ravni ilustracije. Nasploh so zelo redke in najti 
jih je večidel ob naslovnih straneh, so preprosti bakroreški tiski (spo­
znavni po tem, da so na papir vtisnjeni) ali lesorezi, večinoma diletant­
ski, z neukim črtkanjem . Take so podobe Križanega, podpisane z 
Amor m eus Cricifixus est (Zvesti tovariš /op. 85/, razne izdaje Repeža 
/op. 71, op. 87, op. 88.0, ali brez podpisov (Zbrane m olitve /op. 65/). Ve­
čidel so tako vse podobe nabožne. Med njim i je treba om eniti dve ime- 
nitnejši iz Bratovskih bukvic (op. 69), prevzeti iz kake zgodnejše iz­
daje svetega pism a na severu. Šele proti koncu 18. stoletja se pojavi 
nekaj žanrskih (K uharske bukve /op. 93/) in poljudnih (zemljevidi v 
Linhartovi Zgodovivni /op. 54/, skice čebelarskih naprav v Janši /op. 
67/), na vsak način pa m oram o reči, da se po izdelavi, pa tudi po ilu­
strativni vrednosti ali um etniškem značaju nobena ne m ore m eriti s 
kakovostnim i dosežki Valvasorjevih izdaj.
SKLEP
Na koncu strnim o pregled slovenske knjižne oprem e m ed letom a 1678 
in 1800 v nekaj kratkih ugotovitvah, ki bodo lajšale splošno orientacijo 
tako p ri zasledovanju sm ernic pričujoče razprave kot pri nadaljnjem 
raziskovanju v začrtani smeri.
w Lublanske novice od vsili krajov celiga svejta v lejti 1797. V' Lublani. Ven- 
dajati začete inu natisnene per Joannezu Fridrihu Eger, na Polanah. 
Nro. 3. Pričeoče Novice se dejle vsako sredo inu sabboto. Velajo skus celo 
lejto 3 fl, po ces. kr. pošti prejete 6 fl.
Z izjemo Valvasorjevih del, o katerih je nekaj končnih m isli že izre­
čenih v poglavju o njem , knjige po svoji oprem i nim ajo kake zares 
individualne podobe. Tiskarji z vsega ozemlja vsevprek uporabljajo 
iste klišeje, iste m etode in motive, grafično gradivo bodisi m enjujejo 
m ed sabo ali ga dobivajo od istih dobaviteljev. Cela vrsta tiskov raz­
ličnih tiskarjev iz različnih časov je m ed sabo prim erljiva zaradi skup­
nega dekorativnega m ateriala. Prav to pa jim daje občo podobo in 
skupni značaj.
Likovno so zgodnje izdaje bogatejše, kar je bržkone dediščina še ne 
tako oddaljene protestantovske dobe. Ni naključje, da im a prva sloven­
ska izdaja po obdobju zastoja (1615—1678), Kastelčeve B ratovske buk- 
vice (op. 69), največ podob v obravnavanem času sploh (pa še to zgolj 
štiri). Prem ik je potem zaznati šele v prerodovskem oživljanju narodo­
slovnega zanim anja, ko se pojavi nekaj tovrstnih del. Opremo navse­
zadnje narekujeta vsebina in nam en knjige in od nabožnih izdaj ne 
m orem o pričakovati žanrskih podob.
Samosvoja, izvirna podoba pa se je knjigam izm ikala še zaradi drugega 
vzroka: tiskarji niso le slepo segali po gradivu, m arveč so ga na slepo 
tudi sestavljali. Tako se je v posam ični knjigi nabralo veliko slogovno 
povsem različnih in nasprotnih okraskov. Še za Egerja, ki je bil daleč 
najuspešnejši p ri iskanju sam ostojnih grafičnih rešitev, ni mogoče 
trditi, da bi bile njegove izdaje slogovno enovite. Res je sicer, da pri 
njem prevladuje ta ali oni slogovni izraz, tako denim o »rokokojski« 
(najčistejši izraz tega so Pisanice op. 126/), ali neoklasicistični (Zbra­
ne m olitve /op. 65/, vendar se m u okrasi v tipično provincijski skrom ­
nosti m aterialov vseeno vse prepogosto mešajo.
Težko bi torej oznamovali posam ične knjige po slogu njihovega obli­
kovanja, ni pa mogoče zanikati, da se da razvoj knjižne oprem e slo­
govno razvrstiti glede na to, kakšna vrsta tipografskega ali dekorativ­
nega gradiva na splošno prevladuje v določenem trenutku, upoštevaje 
razvoj črkovnih rezov, pagine, naslovne strani, okraskov, akcidenčnih 
pisav in ilustracij. Po taki raziskavi im am o lahko obdobje do leta 1768 
za neurejeni čas m ešanih vplivov gotike (z dekorativnim i prepleti in 
groteskam i) in renesanse (njeni znanilci so cvetje, obrazi, puti, vinjete, 
venci, maske), m edtem ko smo barok tako rekoč preskočili; čas med 
letom a 1768 in 1790 za rokoko (v katerem dajejo tipografskem u gra­
divu akcent nesom erni, stilizirani okraščki), nadaljnja leta pa za neo- 
klasicizem (z girlandam i, vazami, knjigam i, tihožitji). Če vzamemo, da 
je čas evropskega baroka m ed letom a 1600 in 1750, rokokoja od 1730 
do 1780, neoklasicizma pa odtlej do rom antike, potem postane jasno, 
kako m ajhna je zam uda pri knjižni oprem i (seveda v skrom nem obsegu) 
na Slovenskem. Spom nim o se, da so tiskarji, ki že tako niso bili slo­
venskega rodu, gradivo za svoje tiske uvažali. To vsekakor pojasnjuje, 
zakaj je časovni zaostanek tako m ajhen.
Snovno se v oprem i zajetega časa kaže prehod od eklezialistične sfere 
v naturalizem prerodovskega tipa.
S tem je v bolj ali m anj logični zvezi tudi težnja knjig, da bi se rešile 
svoje nepreglednosti. Kot izginja gola dekoracija, tako začno proti 
koncu 18. stoletja izginjati tudi repetitivni zlog, okrašena pagina, ini­
cialka. K njiga začenja dobivati podobo, ki jo prilagojeno ohranja še 
dandanes.
Ob koncu si poglejmo še, ali sta bila v naslovu razprave um estna oba 
term ina: »slovenska« oprem a in oprem a »na Slovenskem«. Kot vidimo, 
se na družbenih tleh ne glede na hotenje in voljo posameznikov u st­
varja neki vzorec, ki um erja po sebi vsak nov vpliv, najsi prihaja iz tu­
jine ali ne, zavračajoč ali sprejem ajoč ga, pač z ozirom na to, ali ga 
je zmožen in voljan presaditi nase. V kulturni provinci se to zavra­
čanje izkazuje seveda večidel kot prevlada nezmožnosti nad voljo, zakaj 
družbeno-gospodarski tem elji ne dopuščajo prevzem anja ali samosvo­
jega prilikovanja večjih in zahtevnejših kulturnih sklopov in izrazov. 
Zato je tudi toliko bolj razum ljivo, da Valvasorjevo delo vse do rom an­
tike tako rekoč ni puščalo sledov pri nas in da se pravzaprav šele da­
nes, ko so navzoči vsi potrebni dejavniki — založništvo, akviziterstvo 
in bralstvo — ponavljajo odmevi Valvasorjevih topografij v razkošnih 
večdelnih M uzejih ali Ljudstvih sveta. Po drugi strani pa je provinci 
veliko bolj ustrezal tisk skrom nejših m er, in iz značilne podobe, ki jo 
je imel, se je razvila tudi slovenska tradicija knjižne opreme, osvobo- 
divši se ekleziastičnega okvira in organsko nadaljujoč izročilo Mayrov. 
To izročilo se je razvijalo in sprem injalo v skladu z zgodovinskimi 
zakonitostm i in uglašeno z evropskim razvojem knjižne opreme. Ali bi 
bilo potem takem še mogoče govoriti o opremi, kakor da ne bi imela 
svoje tem eljne podobe, kot da bi bila le naključen spreplet m igracij 
evropskih tiskarjev ali poti, po kateri je potovalo tiskarsko gradivo? 
Zakaj prav možnost, da v slovenski knjigi najdem o obče razvojne za­
konitosti, jo povzdiguje na raven smiselnega in ne naključnega orga­
nizma. Ob tem , ko ne smemo pozabiti na vse zunanje dejavnike, katerih 
odsvit je slovenska knjiga in o katerih je bil že nekajkrat govor, se 
nam prav tako ne sme zm uzniti spred oči dejstvo, da je snov in vsebi­
na, najsi je takšna ali drugačna, vselej odvisna od oblike ali prostora, 
v katerega je postavljena, da je torej od družbenih razm er odvisno, 
katere vplive bomo sprejeli in kako jih bomo oblikovali, jih razpore­
jali in jih smiselno urejali v skladu z notranjo potrebo. Razlika med 
usodo Valvasorjevih knjig in skladnim razvojem m anj velikopoteznega 
založništva, ki je v obravnavanem času povezalo slovenske ali deloma 
slovenske kraje, čeprav so si bili tako narazen kot na prim er Ljubljana, 
Celovec, Gradec in Videm, nam lepo kaže, kako varljivo je lahko m ne­
nje, da je term in »na Slovenskem« pred rom antiko ali celo im presio­
nisti edino veljaven in potreben, in razlikovanje m ed term inom a nas 
sicer p rik rajša za m arsikateri uvoženi zaklad, zato pa nam zagotavlja 
vsaj kotiček v prostoru evropske kulturne zgodovine.
Kako prav bi torej bilo, ko bi pri oprem ljanju slovenske knjige izha­
jali kdaj pa kdaj naravnost iz tedanjega izročila. N ajboljše takratne 
izdaje prav nič ne zaostajajo za današnjim i elegantnim i, pa suhimi 
oprem am i. Kako bi se tu pa tam prilegla kaka lepa inicialka, spretno 
speljana paginal
Z željo, da bi obdelano gradivo poleg prispevka k vprašanjem o »sloven­
skem« dajalo tudi tem elj, na katerem bi bilo lažje m etodično razisko­
vati še druga obdobja slovenskega tiska, ki so neraziskana, pa ne za­
služijo nič m anjše pozornosti, naj se razprava tudi sklene.
KRONOLOŠKI SPISEK KNJIG,
KI JIH RAZPRAVA IZRECNO OBRAVNAVA, 
UREJEN PO POSAMEZNIH TISKARJIH
LJUBLJANA
J. K. M A Y R (1678— 1681)
1. Kastelec M atija, B ratovske bukvice . . . 1682. Op. 69.
J. T. M AYR (1681— 1705)
2. K astelec M atija. N ebeški cilj . . . 1684. Op. 61.
3. Svetokriški. Sacrum . . . III. del: 1698. IV. del: 1700. Op. 50.
J. J. M A Y R (1705— 1731)
4. Svetokriški. Sacrum . . . V. del: 1707. Op. 50.
5. Evangelia inu lystuvi. 1715. Op. 73.
6. Bellarm ino. K ratki zapopadek . . . 1728. Op. 144.
7. Evangelia inu lystuvi. 1730. Op. 75.
REICH ARD T (1731— 1759)
8. Tobiove bukve. 1733. Op. 84.
9. Basar. Conciones . . . 1734. Op. 51.
10. Evangelja inu branje. 1741. Op. 118.
11. Zvesti tovariš. 1742. Op. 85.
12. Klapše. Synopsis . . . 1743. Op. 96.
13. Rogerij. Palm arium . . . 1743. Op. 52.
14. Thom asha K em penesarja . . . 1745. Op. 119.
15. Scupuli: Sveta vojska. 1747. Op. 120.
16. Podučenje . . . ok. 1750. Op. 135.
17. Prem išljevanja . . . 1753. Op. 139.
H EP TN E R (1759— 1764)
18. Pohlin. Abecedika. 1765. Op. 64.
EG ER (1765— 1799)
19. Zvesti tovariš. 1767. Op. 79.
20. H itra in gladka pot. 1767. Op. 128.
2.1 B ranje . . . 1768. Op. 76.
22. Mesec božje ljubezni. 1768. Op. 136.
23. Pohlin. Pet svetih petkov . . . 1768. Op. 83.
24. Pohlin. K ratko popisovanje. 1769. Op. 82.
25. Pohlin. Sveta m ise l. . . 1769. Op. 137.
26. G orjup. Zirkovno leto. 1770. Op. 78.
27. Hevenesi. Sveti post. 1770. Op. 81.
28. Repež. R om arsko drugo blago. 1770. Op. 87.
29. Pohlin. D ejanja lepih čednosti. 1771. Op. 107.
30. Sveti posti evangeliumi. 1773. Op. 108.
31. Hevenesi. K ristu so v em u ... 1773. Op. 114.
32. Tauffrer. K ratki zapopadnik. 1773. Op. 123.
33. Repež. R om arsko blago. 1774. Op. 71.
34. Osem in šestdeset pesmi. 1775. Op. 141.
35. B ranja . . . 1777. Op. 145.
36. Krščanski nauk. 1777. Op. 115.
37. Pohlin. Molitvene bukvice. 1777. Op. 138.
38. Thom asha K em penesarja . . . 1778. Op. 97.
39. Izvleček . . . 1779. Op. 142.
40. Pisanice. 1779/81. Op. 125.
41. Škerl. Pomoč živim . . . 1780. Op. 132.
42. Pohlin. Bukuvce za rajtengo. 1781. Op. 98.
43. Pohlin. To malo besedišče . . . 1781. Op. 53.
44. Pohlin. K ranjska gram atika. 1783. Op. 70.
45. Debevc. K ratki nauki. 1783. Op. 124.
46. Sveto pismo. 1784— 1802. Op. 63.
47. Zbrane molitve. 1786. Op. 65.
48. Veliki katekizm us. 1787. Op. 133.
49. Lysti inu Evangelia. 1787. Op. 77.
50. Nov plateltaf. 1794. Op. 130.
51. Velika pratika. 1795/7. Op. 55.
52. Prem išljevanja. 1756. Op. 139.
53. Lubljanaske novice. 1797. Op. 146.
54. Kern. Nauk od kose stavljenja. 1799. Op. 99.
K LEIN M AYR O VI
55. Scupoli. Sveta vojska. 1783. Op. 112.
56. N ajboljše m olitve . . . 1783. Op. 129.
57. Rupnik. Pesmi. 1784. Op. 101.
58. Cerkvene pesmi. 1784. Op. 131.
59. W ollstein. Bukve od kug. 1792. Op. 92.
60. Japelj. Pridige. 1794. Op. 80.
61. K uharske bukve. 1799. Op. 93.
M ERK
62. Bonna. K ratka viža. 1789. Op. 134.
63. Debevec. K ratki nauki. 1792. Op. 143.
CELOVEC
K LE IN M A YR O V I
64. Rogerij. Palm arium . 1731. Op. 52.
65. Megiser. Dictionarium . 1744. Op. 89.
66. Lavrenčič. M isijonske pesmi. 1752. Op. 140.
67. G ram atika. 1759. Op. 102.
68. K rščanske resnice. 1770. Op. 90.
69. G utsm ann. W indische . . . 1777. Op. 100.
70. Evangelie . . . 1780. Op. 109.
71. Ta veliki katekizm us. 1790. Op. 60.
SCHOTTER
72. G utsm ann. Bukvice . . . 1788. Op. 103.
GRADEC
W ID M A N STE TTE R JE V I
73. Evangelia inn lystuvi. 1612 13. Op. 74.
74. Kastelec. Bratovske bukvice . . . 1678. Op. 69.
75. Katoliške pesmi. 1729. Op. 121.
PREKMURJE
76. Ktizmič. Voere . . . 1754. Op. 127.
77. Novi zakon . . . 1771. Op. 59.
78. Kiizmič Mikloš. Szveti E vangeliom i. . . 1780. Op. 111.
79. Kiizmič Mikloš. Starega in nuovoga . . . ok. 1780. Op. 110.
CELJE
JENKO
80. Prenner. Dobro opom nenje. 1787. Op. 58.
81. Breznik. Večna pratika. 1791. Op. 104.
82. Janša. Antona Janšaja . . . 1792. Op. 67.
VIDEM
MURERO
83. Repež. R om arsko drugo blago. 1775. Op. 88.
LITERATURA
Domača:
Rudolf ANDREJKA, Najstarejše ljubljanske industrije, Kronika slovenskih 
mest, 1934, pp. 187—88.
Branko BERČIČ: Tiskarstvo na Slovenskem; Zgodovinski oris, Ljubljana 
1966.
Maks BLEJEC: Priročnik za ročne stavce, Ljubljana 1957.
Emilijan CEVC, Ob Vlavasorjevem Prizorišču človeške smrti, Janez Vajkard 
Valvasor: Prizorišče človeške smrti, Maribor — Novo mesto 1969.
Emilijan CEVC: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966.
Emilijan CEVC: Valvasorjeva Pasijonska knjižnica, Janez Vajkard Valvasor: 
Pasijonska knjižica, Ljubljana, 1970.
Bogomil GERLANC, Oprema slovenske knjige ob nastopu Moderne (Dve pismi 
arh. Ivana Jagra). Slavistična revija, C—VII, 1954, p. 338.
Bogomir GERLANC, Slovenski tiskarji in naša knjiga, Zbornik sindikata 
grafičarjev Slovenije, Ljubljana, 1958, p. 63.
Bogomil GERLANC, Zunanja podoba slovenske knjige in Moderna, Socialistič­
na misel, 4, Ljubljana 1955, p. 167.
Stane MIKUŽ, Realizem protestantske grafike, Ljudska pravica, 1. 9. 1951.
Mirko RUPEL, Slovenski katekizem iz leta 1615, Slavistična revija, XII, 1 —4, 
1959,60.
Mirko RUPEL, Prispevek k protireformacijski dobi, Slavistična revija, IV, 
3—4, 1951.
Mirko RUPEL, Protireformacija in barok, Zgodovina slovenskega slovstva, 
ur. Lino Legiša, I, Ljubljana 1956.
Jože RUS, Podeželsko življenje pred dvesto petdesetimi leti: Drobni prizori 
iz Valvasorjevih ilustracij. Jutro, 8. 4. 1939.
France STELE, Slikarstvo XVII. stoletja, Monumenta artis Slovenicae II, 
Ljubljana 1938.
France STELE, Valvasorjevo grafično delo, Valvasorjevo berilo, Ljubljana 
1969.
Nace ŠUMI: Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966.
Fran VATOVEC: Slovenski časniki, Maribor 1961.
Tuja:
David BLAND: A History of Book Illustration: The Illuminated Manuscript 
and the Printed Book, University of California Press, Berkeley & Los An­
geles 1969.
Felix BRUNNER: A Handbook of Graphic Reproduction Processes, Arthur 
Niggli, Teufen (CH) 1962.
Fitzroy CARRINGTON: Prints and their Makers: Essays on Engravers and 
Etchers Old and Modern, Ed. The Century Co., New York 1912.
Glen U. CLEETON, Charles W. PITKIN: General Printing, McKnight & Mc- 
Knight Publishing Company, Bloomington, Illinois 1953.
Georg EINEDER: The Paper-mills of the Austro-Hungarian Empire, Hil­
versum 1960.
E. Ph. GOLDSCHMIDT: Gothic & Renaissance Bookbindings; Exemplified 
and Illustrated from the Author’ s Collection, B. De Graaf, N. Israel, Nieuw- 
koop — Amsterdam 1967.
Hedwig GOLLOB: Studien zur Deutschen Buchkunst der Frühdruckzeit, 
Otto Harrassowitz, Leipzig 1954.
Zvonimir KULUNDŽIČ: Zgodovina knjige, Ljubljana 1967.
Russel LAKER: Anatomy of Lettering, The Studio Ltd, London — New York 
1959.
Iain MACNAB: Wood-Engraving, Pitman, London, 1947.
Douglas MCMURTRIE: The Book: The Story of Printing & Bookmaking, 
Oxford University Press, New York 1943.
Dejan MEDAKOVIČ: Grafika srpskih štampanih knjiga XV—X V III veka, 
SAN, pos. izd. 309, Beograd 1958.
Božidar PETKOVIČ: Priručnik za poznavanje papira, 2. izd., Glas, Sara­
jevo 1963.
Hugh WILLIAMSON: Methods of Book Design: The Practice of an Indu­
strial Craft, 2. izd., Oxford University Press, London 1966.
SUMMARY
As the title indicates, the treatise on »Book design — Slovene and in 
Slovenia — between 1678 and 1800« is an attempt at a comprehensive review 
of the book design of the period, with special reference to the question of 
how far can it be considered »Slovenian«. The reason for this is to some 
extent of a practical nature — since book design in Slovenia was the fruit 
of the import of both technology and material as well as of printers. On the 
other hand, there is also a theoretical side to the question: there are two 
streams of opinion in Slovenian art history, according to one we cannot 
speak of Slovenian art at all before the beginning of the modern period,
while the other maintains that everything produced on Slovenian soil is 
Slovenian, on the principle that Slovenian soil and the prevailing social con­
ditions undoubtedly affected all influences or ideas, no m atter where they 
came from. In the introduction the author establishes the character of a 
work of art as being in how far it is linked to the cultural heritage, thus 
setting up a standard for the development of »Slovenity« throughout history. 
Thus in the second chapter the author draws a picture of literary and pu­
blishing activity at the time of the Counter-Reformation and in the age of 
enlightenment, in which the year 1678 sees the beginning of renewed activity 
after over half a century of stagnation. It was in that year that Janez Vaj- 
kard Valvasor set up a copper etching workshop and a printing press for 
cooper etching at Bogenšperk Castle and the Salzburg printer Janez Krstnik 
Mayer moved to Ljubljana. The following chapter is devoted to research on 
the work done by Valvasor, which was an echo of the topographical activity 
of the German Matthäus Merian. These publications — which at that time 
represented the most extensive publishing programme in the whole of Slo­
venia — are luxurious, mature and elaborate in form, but they had no in­
fluence on the development of Slovenian printing. Valvasor’ s financial 
collapse also shows that his activity was an abortive attem pt to transplant 
to Slovenian soil central European topographical activity which was unsu­
ited both in scope and the purpose to the modest social and economic con­
ditions in the province. The attem pt was also doomed to failure because the 
books were German both in language and in design, they were for the most 
p art also printed in Germany and did not serve the goals of the Counter- 
Reformation. It was from the modest ecclesiastical publications of J. K. 
Mayr and his successors that a tradition with common traits and characte­
ristics arose which is historically comparable to the European streams. 
The individual publications which the author discusses in the following 
chapter do not in themselves have a unity of style, but a detailed examina­
tion of the typographical material and other features of design reveals 
chronologically clearly defined and unified stylistic connections; the period 
up to 1768 was the era of mixed Gothic anad Renaissance influences, the 
rococo period lasted up to 1790 when it was superceded by neoclassicism. 
We can therefore see how the tradition grew, took shape and gained in 
strength, so that towards the end of the 18lh century the initial lag behind 
the general stream of European styles had been almost completely elimina­
ted. With regard to subject matter, the period under discussion saw the 
transition from the ecclesiastical sphere to naturalism of »the new 
renaissance« type; with tihs books became more specifically Slovenian while 
printing unified the whole of the Slovenian area with ari exchange of typo­
graphical material between such distant areas as Ljubljana, Klagenfurt, 
Graz and Udine. Thus the chapter which discusses Slovenian books is broa­
der and more detailed also because the design of these books has not been 
as closely studied as that of Valvasor’ s publications.
In the last chapter the author summarizes the conclusions reached on the 
preceding pages, stressing the difference between the large-scale but barren 
imports and the more modest programme of book production which the 
province was able to assimilate and organically develop in harmony with the 
laws of history and European developments in book design. The author also 
points out that, while depriving us of many an imported treasure, 
the distinction between the terms »Slovene« and »in Slovenia« does assure us 
of a small corner in European art history, a corner supported by the inner 
logic of tradition.
®ugnii)<^^ulbigfr®^rni&g;
O u f f e * ''
fg e n n fia lv a fo rč / ( T it)
2)orcreffltc6c Z Scj^rcibim fl 
i\6
šgerfjogtfnim s ŽJrain.
/žn Č3\£> (wt nacfc tongem SBunfcp! fi< t> tnNfcfc einso 
fimben
* X^> I C in f io W t ttr ß o m e r? terNeff$©>(e ?anb/ 
v feSg^g u ž b e £ S trg e f lm ^ S lu t/ u n t> C r t^ x n * ^ m g e /
twinbcn/
lin t' aBrtSBdf DMfbÖt &efl©dmen 3Bunberr@ fanb! 
3 « ii6ffifčt)6ii(T0d)rift i © o n © eitfnfcttm f$rti6cn
© forbert ©elttrifceit hi b in n e n tmb ©cmuOt.
2>rnn / fein gemeine JSanb foicfr (£M a SBercf fann trei6en/ 
€ 5 Vianet emcm © c ifi coin -Oimmel fclfcfi entgfiftt! 
OBcm fineJPx(&eji^!nift Dieftet’cr f>at g e n ä s e t /
2BerSButfr/tmb2)egen efft t>em:6aut>f.-$iif} tmterfegt 
9?ad>SJie?tuit>er89Jrt/nvt erft trn tftlrijj ftfciuiper/
1 ŠeinSJIufim bft& enftil t>or<3:t>nint> © lori trägt!
Cm’ C ifni<& affM to* aöem m 0 t ö $ fairn e§tn 
J D e n tX u l jm D e ^ S a t t e r f a n W J benfiej^^^j e r /
tftur ber/bfr @e!6|1 pertient 3f>m (Efytm&dul ju fefcen/ 
J®a528ilrtMflö k $ tt auf/bam it es€5iege> prangt.
2 * 8 Fün fer/© ct)5 pfn :ö S r afft au* te» ®cfc^pffcn 
fdj<5p|fm
3Rit unerf(i}i5pftem l^lei# / ijt G t 6 T h co fo ph ia! 
ltnbjjityet einigJu t>enbaubt gcfcbicftenJöpfen/
;£>ie (öantm tö gejpeift mit ÄIugf)eit/ A m brofu. 
V k m afit ein ©defcer ficf>/ mit SBeifung felmer Sachen/ 
5>er CicÄunfl&uinnem all K t 2öunCxr fpenct ouf
X X # 3 m
28 Endter: Slava vojvodine 
Kranjske, 1689
S a j I. S a fittd . 
i « ( l O iW « / u n b e a n b e S r d m .
S«Wt
J b £ S \V .n U $ a U m -'iia w ^ / w it) m l * « t« f * W o w n w 
L K ' j ' . £ i ! . l ( r u r ? n - i i b ( i n p « n * u t / m i n i l * « i f * «
|< y ^ « t h o o B axillijutft'fflt* ^ <Sonfctll4l*
r»'o 6 aC'm 4 H0 4 tn(i c w»5 aiObd) auf&lc ctgciK lu m e n . 
3D« «II« allrtmtm* Clam < ut.m. 3tJtbnm «.nigcr a lt « unO 
ftimiutt t^ktiboir« in au*t>«atiWfl «ist» Applidcong M<f<* t i * 
nK » China 1. XOa m.KtO«jiKH/ w tt « tfla i*
tx n ! w® «varntn. U«ufd>«jb $a’ifd>«n Ctejm nubChutmn. 
Kcnxta I bag C i i « m u/ unter btn Xttffftm CTiltlm, b*sriff«n 
f<T- n>«b «T ljlW i C iin ili 5a ÖenHypciborci»,0 (t<ch( 
tut nvrN n ont> /i« i» r bn»tw tti4olfnB «lfam cn& *0«l> *btt/ 
W t 3 ln r * / begcstfcn.
ixe fM turn: Wit bilw boi / n«!> m K t0S&4
a i t m>. . ...............................
" i e n u 9 1 t i m S « x f c i S Ä - C W i m m # I M S W a L .„ — „ 
Bm*tprt4rfffl enJit:« J u r * « Sli ^ «tiJtofe’ iiawianIuah«nu>dKR/
« e r i # < T « f e i « t t W n w W x ^ C r iu im i. k c S U u m , u m »
«w eh üidx (lamd s« t a l an® <*k-! ftaolM n ,
W4wiiiihiS<r>5itb<n; W fl 1 5>r#fi< H«9d « / nonluž c««*«*«
b < h i t* v m f c 2 V ikJ;orfi«n' -)Bjrra*l' j la g tn to tK / |» c ^ tiittw r r ' o t « e u v « tw nitti» 
tM W rW iAc-Biti«'/ t h > unirc*t«'nr^(hic. V j J f
ton:X*fco!tat*c»mšra/ a u J ilš mi j Card)h<Älk>niiaaelhB!<r ?««. txütim 
*aw M iwitx«. IjW x k* tW« 1 fein gtimrr/ mil 4» M
. - 2 ,- .ho!(»KnsJit>it.-ii*6o 1}*ni h m - |«nu! txabminitfilRim tvrilfv 
k s fyitrs^thffl« £ t i« UtaiU m i ' tM txn «elcfcti» 1 itatm 
■ » « y w i: fmtntvillw <rtk Iti-rua^ *w Nn OrKuJaiiKfcm llan»wn / 
rrta-m' imiIk in r.-« £ B i =«', wötjb- !iu*t<n(ni'at«Kta/ trotw«Dt«t<» 
■ 2*rSKw!ft»««imNn. Zsak&mmltcrH. 
« « r iir tttr f i «MCU-MCT!, 56« h o t r a : m . u n > N t m o t j ü 
IW fW W ififJ • K r L i u m j v # * >W C e lo t m u .
^ " 3 “ * » « f *>fc« t-ryiUw.i ,3 , ; I w * ht »itt «t.
S Ä m uanimiVWbji. <m*
v,-., b * R K in fa « . I ^ c iJ k r anKtfci« « t« TJanoti.^mn; / f;nS W m #
• M * . « f a a ^ f e M m K p b ; :m tm , K tU K ttn C n W ■ a n A n » 
« » » « i f 'k it i i lx i t / b i * n w i i « n » « « ^ f l c f c n t Ž n n M i U B H / a « t t 
« * “ ■ !-'k ' f c t a n « t .k u i
w$rt/ hKtl)iljBMKbrt<airt ‘SuKbtw^ufr *ia/ tn (umcunr
29 Endter: Slava vojvodine 
Kranjske, 1689
l l p £ 3 | s S Š & i
S E E r ^ r '® »SISSS
■ r 'Oartoigi»,. btt felijD,, rfa^.,.
30 Endter: Slava vojvodine 
Kranjske, 1689
31 Endter: Slava vojvodine 
K ranjske, 1689
8 S » ® s « i
bn*«mbm/ u i* iw tJ w utrnu*
^fiStSi£Ä X
Ž SS)trfoi|lfm .
S g n W t.
t. n > ö b f r « b t n n » m * n b r f o t a « 
^ « Ö K f te C ’ v m J C x r ^ o f a M j o f t m b b c p
. l ü KtfiM Ctteffrafloit/ ®enI(Brt(6ffl7Umoi/ 
la 1 < t * i * & . « č r i j 4S < i o , A c w 'k t t < i 't c < 4 < i i '> « U < 
I»nS Im UBttT.enai t o Uni 6 4 M ie 4 ä ta » (n 
J»C T «ft«K tys * 6 ifl »iNOSti StloaUrWtlu>«fcK»|fi 
» « « ( »toKi9m> c J c r tJ ia iiM r ta /f '
s ä *
Butjvicc
S. S ts h e n lr tu z t.
P
Pcrporoz}>enie u S. T\anc
chrißußve.
Z
Hcfhzhenc hodite od moiga 
ferza te globoke Rane Chri- 
ft jiovc, u’ tjjfte jeft skrijem uie mo­
je
Pcrva andobtlha molicou , nu-
7>itt pred bolnikom m olili.
O
Premiloftivi, dobrutlivi, »(nii- 
leni Jf.svs, |eft h' tebi pridem, 
kakor busliiz h’ bogatimu, k.;kor 
G 4 sheyn
32 Widmanstetter: 
bukvice, 1678
Bratovske 33 Mayr: Bratovske bukvice, 1682
P E T 
S V E T E H P E T K O V 
M E S Z A S U S H Z A .
TU JK :
j A N D O H T S K U S P E T
P E T K O V V ’ P O S T U K ’T E M U 
S’ P E T IR E M E RA N A M E R A N E -
j N K M U , IN U S A N A S N A K R I S H U M B R T - 
VEMU IS V B U Z H A R J"
j JE S U S U K R IS T U S U , 
I N U S H A L L O S T N I
M A T E R I M A R I I D .
N A P R O S H N O , I N U S H E L ­
L S E N E K A T E R E H B R U M N E H
Dl’S H , IN U BOG A BO jU ZlIEH SLUSH A d* 
NEKOV XTUSüV BG A TERPLBN JA * OD 
e n e o a d u h o v n . o z h e t a m a s h n ,
•’TEGA OJ STR KJ3HEC A ORDNA 6.0. AU* 
GUŠTINA M EJD KRA Y N SK E LUDY 
V’L E JT U I768. VONDANA,
Cum permijfu Superiorum. 
V ’ L U B h A N I ’
»KUS ] KUN. F1UDKIKA SO E R JA
34 Eger: Pet svetih petkov, 1768 35 Kleinmayr: 
1770
Krščanske resnice,
S’ P t rpvfhttujtm ttb Vifhtb,
V ' ZEL0UZ1 
.S c r u idejo n ap ru riep e r Jo sh efu ,S lio ttcrju .
Vlifiijen* per Kleinm*yr(‘ kc!i Deidiiluh,
« 7 7 C k
CHRISTI ANt SKE
RE.SNIZE,
,S K U S
p r e m i 4 s h l u v a n j e
n a p r e i n e r i l e n e ,
in u
S a P r e d i g e t u d i n a r a u n a o e 9
o d
€neg*Mefhnika isTovarfhcva JEsufo-
vegi tu fvetioLo dane.
PREMISHLUVAINA
Na
Vfaki dan tega Tedna od
teh nar Poglavitishnih Navu- 
kov nashiga Moiftra
JESUSA
CHRISTUSA
Is Ncmskiga na Crainski Jefik 
preftauiena.
V C K . M i . 
w JM JO TM EU y
'V - iiis tf ''/
L ABACI,
T y p i j , Adam i Friderici R e ic h h a rd t, In» 
c ly t.P ro v . C a rn .T y p o g r. 175 {•
NA PANDELEK.
Od te velike Hudoie, im Sbtrafi
fingt Jmermiga Greha,
1. C K u f i vfaki fm e rtn i g re h fe ta s h la h t.
i3 na fuknia te n e d o v sh n a fti, ali p o . 
fv etezh e G nade B oshje, k atiro fm o m y v’ 
fv etim u k a rilu fa d o b ili, p re terg a in u 
fgobi.
1 V laki fm e rtn i g re h obrupa d u fh o 
oh to p re s h la h tn o pofvetezho g n a d o Bo» 
j h j o , inu vfih d o h rih del, k a tire je o n a 
flu rila ikufi zelu fvoje ih iu le jn e : »en« 
der dobre dela »’(lanu gnade B oshje f lu r - 
je n a , inu ik u fi (m ertni g re h v m o rje n a , 
po pravi p o k u ri fu p e t puftanejo v re d n a 
N ebcflikiga K rajleftv a.
I V faki fm e rtn i g reh (lu ry , de je nad 
lh lo v ek a m fgublenu T e rp le jn e C h riftu - 
shovu , ak u p o k u ro ne ftury ikufi p ra v o 
fpovid, alt popolnom a g re v e o g o , p re d 
fm ertjo .
A > ztilo -
36 Reichardt: P rem išljevanja, 1753 37 Reicliardt: P rem išljevanja, 1753
j^REMISHLU VANJA
Na x
v’fak i d a n teg a Tedna, od te h 
n a r P o g la v itu ifh ih N a v u k o v 
nafhiga Mojftra
JESUSA
CHRISTUSA.
Is N e in fh k ig a ua K rajnski Jesifc
preftavlcna.
m / M $ \
'•'V C > V
V ’ L U B L A N I ,
Stiskaue per Jo an . Friedr. Egerju. 
1796.
38 Eger: P rem išljevanja, 1796
« .»"«ara
------
NA PONEDELEK.
Od te velike Hudobe, inu jbtrafinge finert•
niga grebi.
1. Okusi v ’ laki fmertni greh f e ta f h la h t- 
^ na fuknja te nedovshnofti, ali pofve- 
tezh e Gnade Boshje, katiro fmo mi v’fve- 
timu karftu sadobili, preterga inu sgubL
2. V’ faki fm ertni pTeh obrupa dufho 
ob to preshlahtno pofvetezho gnado Bo» 
shjo , inu v ’fih dobrih d e l, katire je o n t 
fturila fkusi zelu fvoje shivlenje: vender 
dobre dela v’flann gnade Hosbje flurjena, 
inu fkusi fm ertni greh v’morjena, po pra­
vi pokuri sunst pollarejo vredna Nebefh* 
kiga K raileltva.
3 V laki fmertai grell rtu ri, de je nad 
zhlovekam sgvblenu T erplenje Kriftu- 
shovu : aku pokuro ne fturi fkusi pravo 
fpoved , ali popolnoma g re v e n g o , pred 
fm ertjo.
A a 4. VU-
39 Eger: Premišljevanja, 1796
40
rucitixuseft.
'ii
t
ROMARSKU H
D jR U G U B
T u j e :
24. S. PESE'I
Katere fe zlies zeilu Leitu tukei 
na krishni g o ri p o jo , kir f° ' ^ 
fbrte m aterije JEsufove, inu rudi^ v enih 
. le od vezh gnad ukupei, katire fo 
K om arji tu sadobili
De bi fe fhe vezhi z’iaft Boshja,
intt A ndaht gm irala, fo sd>a lere Pefm e 
od tigaV ikfliiga tam naprei iinenuvaniga 
D uhovnika Poglavarja na fvitlobo , 
inu drukat dane. '
N nrsadei je I he ena pedoshena F e fe m , 
inu ena potrebna M olitu ene prave 
ferzhne grcvenge.
L e tu vfe u k u p e i je slo ih e n i), in u ftu rje n u 
f k u ti tiiftig a , k a te ri je p o p reid tc p e rv e 
in u te d ru g e B u k v i« p o p ifo v .
Cum Permiffu Stiperiorum.
= LABAČI,
T y p ts JoannisFridgrici E g e r , A n. >77a-
Euer: Romarsko drugo blago, 1770
41 Murero: Romarsko drugo blago, 1775
■ T u je t ~
• S. P E S E M ,.
tere fff zhet zeilu Lejm .tukei na kri­
tni goii po jo , kir fo od ufe forte 
materije JEsufove, inu tv.di v enih 
le od veil: gnad vkupei,, katire 
fo P.oimrji tu saJoblli.
Jri Je Jle Vfttbi zhaff H sbja, iuu A iJ a l’1 
■Wala, fo idei lete Pefme od tiga Pik~ 
.t lam naprti imen: axiga D vbovtltt* 
ngta-.-arja it.ij\itk ip , iu i J ru U t Jane.
•sadei je flie ena psrlushe.ia 1 ‘efcm , 
inu ena potrebna Molitu ene 
prave lerzhne greve ;ge.
n vfe ukupei je sloihemt, inu fin rfenil 
n'p triftige , b u r i je fc p e j£ u f t n t 
inu le druge t
A m o r m evw C rttctfixu5 
eft.
hoc mim fatientes, 0° vos filvos fa ­
cie tis, f c f cos, qut vos auiiunt: ut d 1 
vobis obtingat merces illa magna ni~ 
m s , promißi per Prophetam dicentem: 
qui ad jußitwn eruäunt multos, Jul- 
gebunt quaft ßcttte in pnpetuas Ster­
ni tat es. Grulid Dommi noßri J E -
S ( J Chrijii , ( f charitas Dei , & 
ecmmnicatio Spiritus Šantli fit 
cum omnibus vobis 
m inien.
r * 1 ■/'*
- - fV .: • * x s/. y. ?
r
latern
U’tem imenu Boga t O zheta, inu 
Synu, t inu 5. Duha, f Amen.
7. ha nafh, k ir fi v’nebelih, po- 
fuezhenu bodi tvoje im e, 
pridi k’nam tvoje krajleftvu, isy- 
diifetvoja vola, kokerna nebu, ta- 
ku na senlli, dai nam dones nafh 
Vsakdani kruh, inu nam odpufti na- 
fhed ou ge, koker mi odpufhamo na- 
fhim doufhnikam, inu nafs ueupeli 
v ’ fkufhnavo, temuzh nafs refhi od 
budiga, Amen.
'V hefhena fi Maria, gnade pouna, 
Gofpud je s’ tabo, shegnana fi 
med shenami, inu shegnan je ta 
fad tvojga telefa JF.SUS. Sveta 
A 4 - Maria
Eger: Kratki zapopadek, 1773
S B R A N E
MOLITVE
is
N E M t S H K I G A
RA
KRAJNIKU
F&sioinins
OD
'JURJA JAPELNA, 
Dircttorja pčr fvjtim Petru,
V ’ LUBLANI,
Vtifneno, inu fe najdejo pčr JoAlf. 
F k id . E o b r ju , 1/86.
JUTRAJNA
MOLITU.
V
figamogöztmi Ozlic te nature ! 
V'Ietej jutrami uri , ker 
ftvary bres fhtivila tö zhaft tvoj- 
ga fvftiga inifna osnanujejo, fe 
hnzhem je it tudi k’ njih hvalfsh- 
nira pt’ jfsm am perdrushiti, inu 
tebe v'prahi moje nezlumornofti 
moliti,,
A a Po-
44 Eger: Zbrane molitve, 1786
J u l nz H n e /udi
46 Kleinmayr: Kuharske bukve,
L u b i K m e t j e !
O d dershdnja tg shivine: od 
kug inu b olfsen , katere vaflio 
shivino te r ö . bom jeti s’ vami 
v’ tih bukvah govoril. Tih fa- 
lerjov, katere vy kmetje vezhi 
dgjl per tej sdravi, inu boJni 
shivini dopem efsete, je grosnu 
velikiv, inu vfaki - tudi ta nar 
majnfhi tih falerjov fhkoduje 
vailiimu pohiihtvu, inu vafhi 
shivinzi.
V ’ obenimu dfilu vafhiga 
Gofpodarftva vy taku dalezh 
nasaj ne oftilnete, kakor pes 
a a rgji
45 Kleinmayr: Bukve od kug, 1792
Kuharfke Bukve,
Is
IVfinfkiga preflov?nj( 
od V . V .
 —« r a »
L u b 1 a n a.
Natifnene per Kleinmajerji fltnsl siklado 
Andrea Gaffitr na terfi N ro, 190.
1799*
1799