PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 28. NOVEMBRA 1988
LETO XXX • ŠT. 277 • CENA 1.200 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD I MAJA 1050 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE KI JO JE S OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PAR I I-JA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA . KI GAJI I ETA 1041 UST ANOVII A OSVOBODILNA FRONT A SLOVENSKEGA N A RODA
GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK
Vsem bralcem voščimo za 29. november — dan republike!

S-bi (foto: Igor Modici
Raif Dizdarevič:
»Ne pozabimo, da nove generacije, ki so rasle in zdaj doraščajo, vse manj sprašujejo, kaj je bilo, vse bolj pa, kaj je in kaj bo jutri. Njihova vprašanja so upravičena. Ne pozabimo na dragocenost tega, kar je doseženo, v velikih skrbeh in težavah, ne pozabimo, da je to temelj naše prihodnosti. S skupnimi prizadevanji vseh si pripravimo veselejše dneve republike v prihodnosti.«
(Iz intervjuju ob dnevu republike; več nu 3. strani)
Evropa prihodnosti: brez sporov in meja
Skupnost Alpe—Jadran za odnose, v katerih ne bo prostora za ločevanje — Dušan Šinigoj: Bogatenje posebnosti v kulturi naroda
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
BENETKE, 27. novembra — Udeležba visokih diplomatskih predstavnikov osrednjih vlad in mednarodnih organizacij EGS, SEV in EFTA s predsednikom italijanske republike Francescom Cossigo na čelu na včerajšnjem plenarnem jubilejnem zasedanju članic skupnosti Alpe-Jadran potrjujejo pričakovanje, da bo skupnost velikega pomena za prihodnje evropske odnose, saj bodo prek nje potekali odločilni integracijski procesi na celini.
Koroška je prepustila predsedovanje skupnosti Lombardiji, dosedanje aktivne opazovalke: Bavarskat županija Gyor — So-prom in Železna županija, pa so postale polnopravne članice; novi aktivni opazovalki sta madžarski županiji Somogy in Zala. Slovenija je sprejela predsedovanje komisiji za kulturo, znanost, mladino in šport, rektor mariborske univerze pa bo vodil konferenco rektorjev 35 univerz v skupnosti. Hrvatska bo vodila komisijo za zdravstvo.
Gostitelj plenarnega zasedanja Carlo Bernini ter predsednika koroške in lombardske vlade Peter Ambrozy in Bruno Tabacci so ob tem poudarili zavzemanje, da bo skupnost Alpe—Jadran krepila prizadevanje za ustvarjanje Evrope .brez konfliktov in ideoloških pregrad.
Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj je ocenil, da »so dosedanja srečanja potekala v duhu zaupanja in prijateljstva, poglobljenega
• Predsedniki politično-izvršil-nih teles Slovenije Dušan Šinigoj, Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti in Koroške Peter Ambrozy so na tiskovni konferenci objavili ponoven predlog, da bi ob tromeji sosednjih dežel v Kranjski gori, Trbižu in Beljaku priredili 1998. leta zimske olimpijske igre. Predlog bo posredovan osrednjim vladam in olimpijskemu komiteju, da bi ustrezno prilagodili statut in pravilnik za organizacijo igre. Predlog je že podprl podpredsednik italijanske vlade de Michelis, ki je napovedal skorajšnje srečanje j s predstavniki treh obmejnih j skupnosti v Trbižu.
Ugotovitve in stališča 23. seje CK ZKS
IJUHI JANA, 27. novembra — Narediti moramo nove, dejanske korake za demokracijo v socializmu, ki bo omogočala nenehno svobodno vzpostavljanje prore-formne fronte — v Sloveniji in Jugoslaviji — to je nenehno iskanje soglasja v prenovljeni socialistični zvezi, oblikovanje večine ob posameznih vprašanjih in združevanje sil na tej podlagi, je med drugim zapisano v Ugotovitvah in stališčih 23. seje CK ZKS v zvezi z uresničevanjem stališč in usmeritev konference ZKS v aktualnih političnih razmerah.
V nalogah komunistov, razdeljenih v tri poglavja, so prenova ZKS — poudarek je zlasti na projektnih skupinah, novosti dela v ZKS — strategija inovativne družbe. uresničevanje gospodarske reforme, dopolnjevanje ustave, odpravljanje monopolne vloge ZK v oblasti itd. Ugotovitve objavljamo na 3. strani.	V. Š.
Nagrade Avnoja 1988 za vrhunske dosežke
Nagrajenih 10 posameznikov in 6 kolektivov, med njimi dr. A. Trstenjak, Smelt in Slovenska filharmonija
BEOGRAD, 27. novembra (Tanjug) — Tradicionalne avnojske nagrade je letos prejelo 10 posameznikov in šest kolektivov.
Odbor za podeljevanje avnojske nagrade je sporočil, da so letošnji dobitniki tega najvišjega državnega priznanja: akademik prof. dr. Drago Grdenič (naravoslovne znanosti — anorganska kemija in kemija kristalov), Danilo Kiš (književnost), akademik Milan Konjovič (likovna umetnost — slikarstvo), Petar Lalovič in Ljubiša Samardžič (filmska umetnost), dr. Mihajlo Miloje-vič (gospodarstvo), prof. dr. Nikola Peršič (medicinske vede — psihiatrija), Katko Kudič (telesna kultura), akademik prof. dr. Anton Trstenjak (družbene vede — psihologija), akademik prof. dr. Dančo Zografski (družbene vede — zgodovina).
Avnojsko nagrado za leto 1988 so dobili tudi Inštitut za plemenitenje in vzgajanje rastlin fakultete za kmetijske vede v Zagrebu (kmetijske vede), delovna organizacija Smelt — gradnja industrijskih objektov iz
Ljubljane (inženiring). Slovenska filharmonija iz Ljubljane (glasbena umetnost), sozd Elektronska industrija Niš (elektrotehnika), beograjska Univerza (znanost in izobraževanje), Deželni muzej Bosne in Hercegovine iz Sarajeva (kultura in znanost).
• Odbor za podeljevanje avnojske nagrade je v zakonsko predvidenem roku (do 31. maja) dobil 115 predlogov — 72 za posameznike in 43 za delovne organizacije in institucije. V času, ko je obravnaval prispele predloge, je en kandidat umrl, ker pa te nagrade ne podeljujejo posmrtno, je odbor obravnaval 114 predlogov. Po predvidenem roku je prispelo še 6 predlogov, ki pa jih niso upoštevali.
Podrobnosti o nagrajencih objavljamo na 4. strani.
A. Vllasi ali H. Azemi?
Odgovor o tem naj bi dala že večkrat preložena izredna seja PK ZK Kosova - Povsem v senci ostaja ključno vprašanje: revščina na vsakem koraku
OD NAŠEGA POROČEVALCA
PRIŠTINA. 27. novembra - Minilo je pet dni, odkar so na Kosovu prepovedali skupinska shajanja in pohode v Prištino. Odločbo pokrajinskega sekretarja za notranje zadeve strogo spoštujejo v vseh mestih v pokrajini. Na pogled je vse mirno, težko pa bi rekli, da se je položaj umiril. Besedna vojna med Albanci in Srbi o oceni pretekih ‘ zborovanj v Prištini se nadaljuje: za Srbe so bile to sovražne demonstracije, za Albance pa mirni protesti, ki so izražali privrženost Jugoslaviji in politiki ZKJ.
Ni uradnega stališča kosovskega vodstva o petdnevnih zborovanjih v Prištini Čakajo na izredno sejo PK ZK Kosova, ki so jo že nekajkrat odložili. Politični aktivisti so brez predaha na terenu in zanimivo je poslušati njihove vtise. Tako je Azem Vllasi v Peči rekel, da so njegovi neposredni vtisi taki. da mu nalagajo moralno obveznost, da se omeji od trditev in insinuacij, da je bil delavski razred zlorabljen in zmanipuliran in da so zborovanja organizirali sovražniki in nacionalisti.
Nasprotno od Vllasija je Hu-samedin Azemi, predsednik pri-štinske partijske organizacije, že po prvem zborovanju javno rekel, da gre za sovražna zborovanja in da so bili rudarji iz Trepče »delno zmanipulirani«. Zaradi te izjave dobiva pokrajinski komite
vsak dan desetine zahtev iz osnovnih partijskih organizacij, naj Azemija razrešijo dolžnosti. Zaradi podobnih ocen so komunisti iz Uroševca zahtevali, naj poleg Azemija odstopi tudi Tefik Lugi-gi, kajti zanju Albanci menijo, da sta miljenca srbskih politikov. Hkrati so enodušno podprli Ka-qusho Jashari in Azema Vllasija.
Z zbora delavcev v gradbenem podjetju Ramiz Sadiku so poslali brzojavko srbskemu partijskemu vodstvu, da Kaqusha Jashari in Azem Vllasi ostaneta na funkcijah. Pričakujejo, da bo to zahtevo podpisalo več kot tisoč delavcev.
Četudi ni množičnih zborovanj , nihče ne more z gotovostjo trditi, da jih, tudi če so prepovedana, ne bo. Med novinarji kroži vest, da bi bila lahko že jutri,
ko slavi Albanija narodni praznik. Če jih ne bo jutri, bi se »redno izredno stanje« lahko prekršilo v primeru nezadovoljstva z odločitvami izredne seje pokrajinskega komiteja.
V senci prevretih političnih preverjanj pa ostajajo nezapisane najpomembnejše vsakodnevne stvari. Prištinski sindikat je sporočil podatek, da tisoč pri-štinskih družin nima niti enega zaposlenega člana. Mesečno jim pomagajo s tridesetimi ali šestdesetimi tisočaki. Vsako drugo stanovanje v Prištini ni plačano, električnega toka ne plačuje vsako tretje gospodinjstvo. Pomanjkanje denarja in revščina sta na vsakem koraku. O tem ne bo niti besede na prihodnji izredni seji PK ZK Kosova, ker bodo reševali ključno kosovsko dilemo: Azem ali Azemi?
ŽARKO RAJKOVIČ
v trajnem, odprtem in neposrednem spoznavanju in povezovanju ljudi, ki žive v prostoru Alpe—Jadran«. Ob orisu deleža Slovenije pri akcijah za varstvo okolja je zagotovil, da bo republika delovala na »področju ustvarjalne in poustvarjalne kul-
• Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar je izkoristil priložnost za pogovore z zunanjima ministroma Avstrije Aloisom Muckom in Italije Gi-ulijem Andreottijem. S slednjim se je obširneje pogovarjal o urejanju aktualnih vprašanj med državama: o uresničevanju osimskih sporazumov in zlasti cestnih povezavah, o uresničevanju memoranduma Goria—Mikulič iz letošnjega januarja in o manjšinski problematiki. Andreotti je sprejel na krajši pogovor tudi predsednika Unije Italijanov za Istro in Reko Silvana Saua. Govorila sta o gospodarskih vprašanjih italijanske manjšine v Istri. Silvana Saua sta sprejela še predsednika vlad Furlanije-Julij-ske krajine Andriano Biasutti in Veneta Carlo Bernini.
ture, kulturne dediščine in izobraževanja«, vendar ne v smislu »poenotenja posebnih kultur vsakega naroda, temveč pri utrjevanju in bogatenju posebnosti«. Slovenija se bo zavzemala tudi za aktivno vlogo narodnih manjšin. Predsednik IS SR Hr-vatske Ante Milovič pa je v zvezi z urejanjem prometnic v republiki in sodelovanjem v transportu poudaril tudi prizadevanja »za svet brez omejitev iz preteklosti, v katerem bo vse manj prostora za tisto, kar nas ločuje«.
Italijanski zunanji minister Gi-ulio Andreotti je med drugim dejal, da je skupnost Alpe—Jadran poklicana za spodbujanje mednarodnega sodelovanja, ki dobiva nove prostore med enotnim evropskim tržiščem in perestrojko. Lokalni organi naj bi se zavzemali za pravšnjo delitev pristojnosti med regionalnimi pobudami in pobudami osrednjih vlad tako na notranjem kot na mednarodnem področju, zlasti ko gre za manjšine.
Ob beneškem zasedanju so predstavili bogato ilustrirano reprezentativno publikacijo o članicah skupnosti, ki prinaša nekatere pomembne dokumente.
LOJZE KANTE
Ukaz
predsedstva
SFRJ
BEOGRAD, 27. novembra	(Tanjug)
— Predsedstvo SFRJ je ob 29. novembru, dnevu republike, izdalo naslednji ukaz:
V počastitev 29. novembra, dneva republike, naj se 28. novembra v glavnem mestu Socialistične federativne republike Jugoslavije v Beogradu izstreli 15 salv iz 24 topov in v glavnih mestih socialističnih republik po 10 salv iz 12 topov.
Arafat ne sme v ZDA
Ameriška administracija trdi, da »PLO odobrava in krepi mednarodni terorizem«
NEW YORK, 27. novembra — Reaganova administracija je voditelju PLO Jaserju Arafatu zavrnila prošnjo za ameriški vizum, tako da se ne bo mogel udeležiti razprave o palestinskem vprašanju v generalni skupščini OZN. Zato so predstavniki Arabske lige predlagali generalnemu sekretarju OZN, naj razpravo o palestinskem vprašanju prestavi v Ženevo.
Ameriška vlada je utemeljila svoj sklep s trditvijo, da »PLO odobrava in podpira mednarodni terorizem«, kajti po zakonu lahko zavrnejo vizum vsakomur, ki bi utegnil ogrožati ameriško varnost. Tako se ZDA skušajo izogniti pravnemu sporu, kajti po sporazumu z OZN morajo dovoliti vstop predstavnikom vseh držav, ki uradno delujejo v okviru svetovne organizacije.	U. L.
TEMA DNEVA
Drugačen praznik
Kako različen bo letos praznik republike od tistih. ki smo jih bili vajeni dolga leta, ko smo slavili »velike delovne zmage« in bili ujetniki misli, da so razvoj samo industrijski giganti. Te dni so v ospredju - potem ko so bila sprejeta dopolnila k ustavi SFRJ in sc lahko lotimo gospodarske reforme - odprta vprašanja avnojske Jugoslavije.
Jasno je, da smo se od socializma — skupka in sistema vrednot, kot so enakopravnost, enakost, pravičnost, demokracija, solidarnost, lepo življenje — oddaljili, ali pa si pot do njega zamišljamo vsak po svoje. Vse več je besed in gesel, na katere do lani še pomisliti ne bi upali. Raif Dizdarevič je sinoči opozoril na tudi politično nasilništvo, na politični primitivizem, ki nas oddaljujeta od demokracije. Hkrati so se iz prijetne sence nedela ali neuspešnosti pojavili ljudje, ki mislijo, da je znova prišel njihov čas. Vse bolj so razvidne tudi različne koncepcije razvoja socializma — tudi njihova nasprotna pola, etatizem in samoupravljanje - zato je doseganje soglasja zelo težavno. Brez njega, vendar vsakokrat in ob vsakem odprtem vprašanju, pa ni mogoče uveljaviti prore-formne fronte, kot so jo imenovali na CK ZKS, niti uveljaviti tržnega, inovativnega, v svet odprtega gospodarstva in družbe.
Ob dnevu republike — in ob vseh drugih dneh — smo vsi za močno Jugoslavijo; ta pa je to lahko le, če je sleherni njen posamezni del močan. To bi verjetno vsi radi, seveda vsak na svoj način. V tako Jugoslavijo ne vodi pot medsebojnih očitkov in nerazumevanj, obtožb in osebnih napadov, saj izzovejo tudi takšne odzive, kot je Kučanov: Nihče nas ne bo podil iz te države, ki smo jo soustvarili, iz nje bomo, če bomo, odšli po svoji volji, tako kot smo prišli vanjo.
Kako različen bo letos praznik republike od dosedanjih . . .
VLADO ŠLAMBERGFR
Parlamentarci Evrope o prihodnosti celine
Predsedniki parlamentov iz evropskih držav, ZDA in Kanade so se za tri dni zbrali v Varšavi
VARŠAVA, 27. novembra (Tanjug) — Včeraj se je v Varšavi začela tridnevna konferenca predsednikov parlamentov evropskih držav, ZDA in Kanade. Največ pozornosti posvečajo široki izmenjavi mnenj o prihodnosti evropske celine, ne da bi sprejemali kak dokument.
Našo delegacijo vodi podpredsednik skupščine SFRJ Spasoje Medenica. Konferenco je začel predsednik parlamenta države gostiteljice Roman Malinowski, ki je opozoril na teme »parlamenti in demokracija« in »sodelovanje v imenu prihodnosti Evrope«. Po njegovih besedah je mogoče evropske probleme, ne samo politične, urejati le skupaj,, ob sodelovanju, kljub nekaterim razhajanjem. Takšnemu sodelovanju in političnemu odpiranju bi škodovala politika zapiranja in krepitve integracije posebej v Zahodni in posebej v Vzhodni Evropi.
Gostitelj konference je govoril
SNUBAČ
Le sem, le sem — pod mojo marelo je dovolj prostora za vse!
Karikatura : Milan Maver
• Varšavski konferenci sta poslala pozdravni brzojavki generalni sekretar OZN Perez de Cueilar in sovjetski voditelj Mi-hail Gorbačov. Cueilar je poudaril, da je varšavsko srečanje pomemben korak k medevrop-skim odnosom in vse večjemu deležu parlamentov pri urejanju mednarodnih problemov, Mihail Gorbačov pa je menil, da konferenca potrjuje zdajšnjo povezanost in soodvisnost usode držav in narodov.
tudi o nevarnostih, ki ne poznajo blokovskih in državnih meja, kot so grozeče ekološke katastrofe, terorizem in nove bolezni.
Iran
se naposled strinja
Sprejel je predlog OPEČ o večjem črpanju nafte in da drugi odstopijo svoje kvote Iraku
DUNAJ, 27. novembra (Tanjug) — Po skoraj sedmih dnevih razprav, pogajanj in prelaganj se je lahko končal ministrski sestanek Organizacije proizvajalk nafte, kajti Iran je naposled sprejel predlog organizacije o kvotah.
Zaradi obnove držav po osemletni vojni sta Iran in Irak za to, da bi povečala črpanje in izvoz nafte, pri čemer pa je Teheran zagovarjal tezo. da bi smel načrpati in izvoziti bistveno več nafte kot Bagdad. Naposled je Iran sprejel predlog OPEČ, da se njegova dnevna kvota poveča za 217.000 oziroma na 2,7 milijona sodov. Iran je nasprotoval predlogu, naj bi Irak imel isto raven proizvodnje, potem pa je I sprejel predlog, da lahko druge I države odstopijo Iraku del svoje kvote.
DANES
V DELU
•	»Moj odstop bi bil čista demagogija«
Janez Stanovnik o aktualnih dogaja-njih
•	S hrano bi lahko zaslužili milijarde dolarjev
Vseh možnosti v izvozu žal ne znamo izkoristiti
•	Železarna Ravne
v izgubah
Skrb zbujajoč podatek je, da pada ekonomičnost poslovanja
stran 2
•	»Krvavi tekoči trakovi« na cestah
V ZSSR vsako leto umre v prometnih nesrečah več kot 40 tisoč ljudi
•	V Zagrebu izteklo 32 ton žveplene kisline
Bojijo se, da ho kislina onesnažila zajetje pitne vode
stran 5
•	TV spored za praznične dni
stran 6
•	Dnevna obvestila objavljamo na 15. strani
Moskva ne popusti
Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je razveljavil vse tiste sklepe vrhovnega sovjeta Estonske SSR, ki so v nasprotju z zvezno ustavo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 27. novembra — Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je pod predsedstvom Mihaila Gorbačova razveljavil vse tiste sklepe vrhovnega sovjeta Estonske SSR, ki so v nasprotju z zvezno ustavo. Gre pa za omejitev uporabe zveznih zakonov, za razglasitev estonske suverenosti in lastništva nad naravnimi bogastvi ter proizvajalnimi sredstvi. Gorbačov je hkrati zagotovil, da bodo v drugi fazi ustavne reforme, ko bodo nasploh reševali vprašanje odnosov med federacijo in zveznimi republikami, upoštevali želje Estonije in drugih republik po večji samostojnosti. Sovjetski voditelj je prisegel, da prezidij vrhovnega sovjeta ne bo v nobenem trenutku pozabil na zakonite interese zveznih republik.
Gorbačov je ob tej priložnosti opozoril, da ni mogoče dopuščati, da bi v okviru perestrojke in demokratizacije dovoljevali »razpihovati sovraštvo med predstavniki različnih narodov in narodnosti«. Ni sprejemljivo, kadar nekateri gledajo na vso državo samo s svojega ozkega stališča. V mednacionalnih odnosih ne gre dopuščati, da bi se razbohotili razni elementi, ki so družbi škodljivi in proti perestrojki, saj delavski razred nastopa za njo. Sklepi estonskega vrhovnega sovjeta so zatorej »napačni in nimajo pravne veljave«, je dejal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR.
Ne da bi jih poimensko navedel,
je Gorbačov opozoril, da se določen nacionalizem pojavlja tudi v drugih republikah. Vse nove pojave, ki jih prinašata demokratizacija in »glasnost«, je treba sicer pozdraviti, toda »hkrati odločno zavračamo poskuse, da bi mešetarili, izvajali pritiske ali potvarjali hotenje delovnih ljudi in deputatov«, je posvaril Gorbačov, češ da to ni več demokracija in da je treba vse takšne poskuse zatreti, preprečiti.
O množici odmevov na osnutek ustavnih sprememb bo pred torkovim izrednim zasedanjem vrhovnega sovjeta razpravljal še plenum CK KPSZ. Gorbačov sicer pravi, da je velikanska večina od okoli 250 tisoč pisem, predlogov, dopolnil in
nasploh odmevov takšnih, ki pod pirajo te osnutke, ne zadržuje pa se pri tistih, ki so načelno podvomili o smiselnosti mnogih novosti v si-
• V množici ostrih kritik ljudskih front v Pribaltiku se danes oglaša »Krasnaja zvezda« z odločnim svarilom, da so popolnoma nesprejemljive zahteve latvijske LF o tem, da bi v sovjetski armadi ustanovili teri-toriatno-narodnostne enote, da bi odpravili predvojaško vzgojo iz srednjih in višjih šol, uvedli civilno služenje vojaškega roka za tiste, ki jim vest ne dopušča nositi orožja in sploh zahteve po odločnem krčenju oboroženih sil. Dnevnik obrambnega ministrstva označuje taksna stališča kot nacionalistična, skrajnostna in protisovjetska. S tem kaže tudi na najbolj bolečo plat dogajanja v Pribaltiku: protisovjetsko razpoloženje je tu množično.
stemu vrhovne oblasti, sploh pa pri dejstvu, da je cela vrsta zveznih republik uradno zavrnila poskuse, da bi jim z zveznimi predpisi priškrnili že tako skrajno omejene pri stojnosti.
ANTON RUPNIK
Janez Stanovnik vodi delegacijo v Beogradu
LJUBLJANA, 27. novembra — V delegaciji SR Slovenije, ki se bo v ponedeljek, 28. novembra, udeležila sprejema, ki ga pripravlja za praznik ob dnevu republike Predsedstvo SFRJ, bodo Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SR Slovenije, Aleksander Ravnikar, podpredsednik skupščine SR Slovenije, Dušan Semolič, sekretar RK SZDL Slovenije, Lojze Fortuna, predsednik odbora za mednarodno dejavnost v ZS Slovenije, Jože Artnak, član predsedstva RK ZSM Slovenije.
Raif Dizdarevič gre v NDR
BEOGRAD, 27. novembra (Tanjug) — Na povabilo predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike in generalnega sekretarja CK Enotne socialistične partije Nemčije Ericha Honeckerja bo predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič v prvi polovici decembra 1988 odpotoval na uradni in prijateljski obisk v NDR.
48. KOLO 3x3 26. 11. 1988
IZŽREBANE ŠTEVILKE:
scLe^TiicaaoLi
A
B
C
@0®
(53) (56) @)
(90) (92) (0
DANES V DELU ŠPORT - DANES V DELU
pBHHNNIi
mjf J *

Merle in Zurbriggen
Po zapletih zaradi pomanjkanja snega se je sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju začela v Schladmingu s tekmovanjem v superveleslalomu za ženske in moške. Prva zmagovalca sta Francozinja Carol Merle (na sliki) in Švicar Pirmin Zurbriggen. Izmed naših je za las ušla točka Sašu Robiču, ki se je uvrstil na 16. mesto, in Mateji Svet, ki je bila 17. (Foto: Joco Žnidaršič)
Stran 9
Košarkarji po načrtih
Jugoslovanska moška reprezentanca je z visoko zmago nad ZRN uspešno sklenila kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto morda celo v Zagrebu. V sredo in četrtek bo v Ljubljani finalni turnir pokala Al-
pe-Adria, na katerem bodo igrali mnogi zvezdniki sosednjih dežel. V ženski zvezni ligi so Ježičanke z zmago nad Partizanom še naprej na vrhu, pa tudi v 1. B ligi sta tokr- t obe slovenski vrsti dosegli zmagi.
Stran 10
Hajduk zmagal s 4:0
V derbiju v I. ligi je Hajduk doma kar s 4:0 premagal moštvo Veleža, presenetljivo pa sta izgubila tudi C. zvezda in Partizan. Vodilna Vojvodina je spet zmagala in je blizu jesenskemu naslovu, njena tekmeca pa sta le še Hajduk ih Dinamo. Zelo razburljivo pa je bilo v drugoli-gaški tekmi za Bežigradom, kjer je Olimpija po hudem boju premagala Sutjesko. Na sliki: Din-ko Vrabac (na tleh v ospredju) v enem izmed nevarnih napadov (Foto: Igor Modic).
Stran 11

Hokejski derbi Jeseničanom
V 15. kolu I. ZHL so Jesenice v Tivoliju premagale hokejiste Kompasa Olimpijo s 5:3, Medveščak Gortan v Novem Sadu Vojvodino s 5:2, Partizan pa v mestnem derbiju C. zvezdo z 10.3. V torek bo Kompas Olimpija v Tivoliju gostila C. zvezdo in skušala popraviti slab vtis. Na sliki: dvoboj med Ladiginom (5) in Williamsom. (Foto: Srdjen Živulovič).
Stran 10



S TELEPRINTERJA
Zgodovinska perspektiva avnojskih načel
BIHAC, 27 novembra (Tanjug) - Ob 46. obletnici prvega zasedanja Avnoja so v Bihaču pripravili veliko uro zgodovine, na kateri se je prvega zbora resničnih predstavnikov naših narodov iz osvobojenih in neosvobojenih krajev Jugoslavije spomnil podpredsednik Avnoja dr. Pavle Savič. Avnojska načela so največja in najpomembnejša pridobitev naše socialistične revolucije, ki je bila kos vsem napadom in preizkušnjam. V Bihaču je Tito v najtežjem letu druge svetovne vojne vizionarsko pokazal na zgodovinske perspektive polaganja temeljev ljudske oblasti za naše skupno življenje in in obstoj na Balkanu. To pridobitev smo dolžni braniti in negovati, ker pripada vsem narodom in narodnostim v naši Jugoslaviji. To je njena zgodovinska perspektiva.
Ne le kramp in lopata, ampak tudi znanje
ZENICA, 27. novembra (Tanjug) — Predstavniki mladinskih delovnih brigad iz vseh koncev Jugoslavije in predstavniki gradbenih podjetij, ki so leta 1978 v manj kot osmih mesecih z udarniškim delom in mladinskim poletom zgradili 87 kilometrov dolg odsek železniške proge med Dobojem in Zenico, so včeraj proslavili pomemben jubilej. Brigadirje in druge udeležence slovesne akademije je pozdravil predsednik ZSMJ Branko Greganovič. Dejal je, da ima vsak čas svojo mladost, ki hoče boljše in višje in poudaril, da to želi tudi današnja mladost. Hoče svoje sledi v svojem času. Ne zavzema se samo za delo, ki bi slonelo na krampu in lopati, ampak za delo, ki ga bodo oplemenitili s svojim razumevanjem in znanjem.
Nov trgovsko gostinski center
KRANJSKA GORA, 27. novembra — V Kranjski Gori so v soboto odprli nov trgovsko gostinski center, ki pomeni veliko pridobitev za domačine, turizem in maloobmejni promet. O njegovem pomenu je govoril tudi slavnostni govornik, podpredsednik republiškega IS Jane/. Bohorič. Gradnjo centra je vodila ABC Pomurka, DO Golica Jesenice, ki je pri tem povezala več delovnih organizacij in zasebnikov, pri financiranju pa so sodelovali tudi dobavitelji opreme, LB Temeljna banka Gorenjske Kranj, ter SGP Gradbinec Kranj, tozd gradbena operativa Jesenice, ki je stavbo po načrtih, dipl. ing. arh. Grege Velepca iz Ateljeja za prostorsko planiranje Jesenice, zgradili v 12 mesecih. Center, s katerim so dvakrat povečali dosedanje trgovske zmogljivosti Kranjske Gore (poslovni del meri 2316 kvadratnih metrov) obsega samopostrežno trgovino DO Golica, blagovnico Kokra Kranj, restavracijo HT DO Gorenjka, tozd hoteli Kranjska Gora, pekarno in prodajalno Žita Lesce, turistični poslovalnici Kompasa in Generalturista, Kompasovo brezcarinsko trgovino in več zasebnih lokalov (vsi še še niso odprti), pa tudi 29 stanovanj. Vrednost vseh del znaša 12,6 milijarde dinarjev, prihodnje leto pa bodo dogradili še drugi del centra, s čimer bodo pridobili še 1200 kvadratnih metrov površin za razne lokale in 13 stanovanj. (V. F.)
Prireditve ob dnevu republike
ILIRSKA BISTRICA, 27. novembra — Osrednja ilirskobistriška prireditev ob dnevu republike je bila konec tedna v Knežaku, praznik pa so Bistričani počastili tudi z razstavo likovnih del, nastalih na 2. pionirskem ex-temporu, ki sojo pripravili v domu JLA. Koprčani so se za praznik zbrali v mestnem gledališču na koncertu Ljubljanskega okteta, v Izoli pa so pred osrednjo prireditvijo, na kateri so podelili tudi občinsko priznanje Evelinu Grižonu in Jožetu Hrupu, v parku Pietra Coppe odkrili še spominsko obeležje. (J. O.)
Prva nagrada za zbirko Junij
LJUBLJANA. 27. novembra — Izbor fotografij iz mednarodne likovne zbirke Junij, ki ga je opravil dr. Lev Menaše, je dobil na letošnjem novembrskem bienalnem Mesecu fotografije v Parizu prvo nagrado v vrednosti 100.000 francoskih frankov.
Mednarodna likovna zbirka Junij je nastala pred tremi leti. Sestav--ljajo jo likovna dela umetnikov iz vsega sveta, ki sodelujeoj v mednarodni likovni skupini Junij; pred 18 leti jo je ustanovil akademski slikar Stane Jagodič. Na letošnjem Mesecu fotografije v Parizu je z izborom konkuriral jugoslovanski kulturni center v Parizu in si pridobil pravico razstavljanja izbora del iz omenjene zbirke. Med 27 avtorji, za katere se je odločil dr. Lev Menaše, je tudi deset jugoslovanskih. in sicer: Božidar Dolenc, Enver Kaljanac, Peter Kocjančič, Stane Jagodič, Peter Kosmač, Marko Lovrič, Goran Malič, Marijan Smerke, Predrag Šidjanin in Cveto Zlate. (D. M.)
Priznanja za prispevek k razvoju občine
METLIKA, 27. novembra — Metličani so danes proslavili svoj občinski praznik (praznujejo ga v spomin na 26. november 1942, ko so slovenski in hrvaški partizani uničili okupatorjevo postojanko na Suhorju) s slavnostno sejo občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki ji je prisostvoval tudi Ivan Maček-Matija. V slavnostnem govoru je predsednik občinske skupščine Metlika Stane Bajuk orisal doseženi razvoj. Plakete občine Metlika so podelili: mag. Juliju Nemaniču. Francu Kočevarju in sozdu Elektrotehna DO Jugotehnika za pomoč in prizadevanja pri razvoju in napredku občine.
Praznovali so tudi v predilnici novomeškega Novoteksa v Metliki, saj v tem kolektivu slavijo tri desetletja svojega obstoja. Metliška predilnica Novoteksa je tudi letos dosegla lepe uspehe, saj so dvignili produktivnost za sedem odstotkov, fizični obseg proizvodnje pa so povečali za 4 odstotke. Metličani so organizirali še več sprotnih tekmovanj. (M. D.)
Pomurka pocenila meso
MURSKA SOBOTA. 27. novembra — V vsesplošnem divjanju cen je kupce po vsej Sloveniji z znižanjem cen svežega junčjega mesa gotovo presenetila Pomurkina mesna industrija iz Murske Sobote. Zakaj so se odločili za petindvajsetodstotno znižanje cen vseh vrst svežega junčjega mesa, nam je povedal pomočnik direktorja Milan Koren: »V kolektivu se trudimo, da bi čimbolje poslovali. Zato smo se odločili, da določeno količino svežega junčjega mesa prodamo v Sloveniji kar za četrtino ceneje. To pa zato. ker je v tem trenutku na domačem trgu občutno več svežega mesa kot sicer. Poleg domačega mesa imamo tudi uvoženo junčje meso iz Madžarske. Kupcem smo v predprazničnih dneh ponudili samo domače sveže junčje meso. Do kdaj pa ga bomo prodajali po nižjih cenah, je odvisno od zanimanja kupcev, možnosti pa so, da ga bo dovolj za vse številne praznike, ki nas čakajo do novega leta « V Pomurki izrecno poudarjajo, da ne prodajajo v mesnicah mesa, ki ga po običaju uvažajo zgolj za potrebe njihove predelovalne industrije. Nižje cene mesa so včeraj povzročile kar precej gneče v soboških mesnicah. (I. G.)
Kar 85 odstotkov proizvodnje v izvoz
RAČA PRI KRAGUJEVCU, 27. novembra (Tanjug) — Predsednik predsedstva Srbije Petar Gračanin je v soboto v Zastavini organizaciji »25. maj« v Rači odprl novo proizvodno dvorano za elektropre-vodnike za vozila »florida«. Dvorano, ki ima 2000 kvadratnih metrov površine, so zgradili v devetih mesecih in v to vložili 6,8 milijarde dinarjev. V njej bo prostora za sto delavcev. Okoli 60 odstotkov proizvodnje v tej dvorani bodo takoj izvozili. Če pa upoštevamo še tisto, kar bodo izvozili »skozi« vozila, bo šlo na tuje kar 85 odstotkov proizvodnje nove proizvodne hale.
Odslej Portorož-Turist
PORTOROŽ, 27. novembra — Večina delavcev dosedanje temeljne organizacije Igralnica-Casino Portorož se je na včerajšnje reterendumu odločila, da se izloči iz Turistične organizacije Portorož in najprej ustanove kot enovit ozd z delovnim naslovom Portorož-Turist, kasneje pa naj bi postala podjetje, v katerem bi povezali večji del regijskih organizacij turistične infrastrukture (letališče, marina, Avditorij). Od 360 delavcev je za izločitev glasovalo 291 oziroma 84 odstotkov. To je prva poteza korenitega spreminjanja Turistične organizacije Portorož, v kateri so poleg Igralnice, lipiške kobilarne, sežanskega Gostinstva izločitev napovedali še v ankaranski Adiri in portoroškem hotelu Metropol. (B. Š.)
Knjiga o zločinu v Kraljevu
MARIBOR, 27. novembra — ČGP Večer v Mariboru in Grafično založniško podjetje Slovo iz Kraljeva sta v petek zvečer predstavila v Mariboru svojo skupno izdajo, literarizirano zgodovinsko delo kraljeviške novinarke Jelene Petrovič. Njena knjiga z naslovom Zgodba o lagerju — Slovo o lageru (delo je izšlo hkrati v slovenščini in srbohrvaščini) popisuje v literarizirani obliki, vendar na podlagi zgodovinske faktografije in pričevanj preživelih in svojcev hud zločin nemških okupatorjev, ki so med 15. in 20. oktobrom 1941 v Kraljevu postrelili več tisoč žrtev kot talce za padle nemške vojake v boju s partizani. Med ustreljenimi je bilo tudi 65 Slovencev, izgnancev v Srbijo. Delo je izšlo v 1500 izvodih in je od prejšnjega meseca, ko so ga predstavili v Kraljevu, že večina naklade razprodana. (F. F.)
Zanimiva kronika župnije Tržič
TRŽIČ, 27. novembra — Tržič je bogatejši za kroniko župnije Tržič, z vsemi zgodovinskimi podrobnostmi, na 141 straneh. Spisala sta jo Marija in Mihael Petek, izdal pa v dva tisoč izvodih župnijski urad Tržič. Na petkovi večerni predstavitvi, v polni dvorani ob župnišču, je eden od treh lektorjev te knjige Tržičan dr. Tone Pretnar dejal, da je ta prijazno spisana knjiga tudi nadaljevanje pred 50. leti natisnjene knjige Viktorja Kragla »Zgodovinski drobci župnije Tržič«. Župnik Franc Maček je povabil na predstavitev tudi tržiške družbenopolitične in kulturne delavce. (M. K.)
S hrano bi lahko zaslužili precej milijard dolarjev
Genex agrar je največji jugoslovanski kmetijski izvoznik - Nazadovanje pri izvozu gnjati - Uspavanje pri dosedanjih sortah semenske koruze
BEOGRAD, 27. novembru (Tanjug) — Cilj, ki smo si ga bili že davno postavili: izvoziti za 2,5 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov, se nam čedalje bolj oddaljuje.
Pravijo, da nimamo dovolj kakovostnih, raznovrstnih in konkurenčnih izdelkov za svetovni
trg, na katerem je ostra konkurenca in močna zaščita zoper tujino. Vendar pa naš uspešni in največji izvoznik kmetijskih pridelkov »Genex agrar« s svojimi poslovnimi rezultati zanika takšno mnenje. S svojim deležem: namreč več kot 47 odstotki jugoslovanskega kmetijskega izvoza
-	pri izvozu vina je ta delež še večji namreč čez 80-odstoten
—	bo imel Genex agrar letos za H) odstotkov večji izvoz, kot ga je imel lani, deviznega prihodka pa bo za okrog 700 milijonov dolarjev. Če vemo, da bomo letos z izvozom hrane komaj dosegli milijardo dolarjev, pove ta podatek veliko.
Razviti svet je že zdavnaj zajel val povpraševanja po zdravem živežu. Naša največja priložnost je v tem, da svetu takšno zdravo hrano lahko ponudimo. Po Ra-doševičevem mnenju bi mogli vsako leto zaslužiti po vsaj 50 milijonov dolarjev od sadja in zelenjave. Dovolili pa smo si, da nam Zahodna Evropa izrine češplje in višnje.
Ponude za preložitev izredne konference
NOVI SAD, 27. novembra (Tanjug) — V ZK Vojvodine je bilo šest območnih posvetov s predsedniki občinskih komitejev in s koordinatorji delovnih skupin v njih o načinu, oblikah in rokih za pripravo izredne konference ZK. Vojvodine. Izmenjali so tudi mišljenja o aktualnem družbenopolitičnem položaju v vojvodinskih občinah. Pojavil se je predlog, da bi izredno konferenco premaknili z 20. decembra na 27. december tega leta. Poudarili so tudi potrebo, da pokrajinski komite čimprej, najkasneje pa do izredne konference ZTK Vojvodine, določi idejnopolitično odgovornost članov prejšnjega predsedstva in nekaterih članov PK ZKV.
križanke, humor
Sporna prenova portoroškega hotela Palače
Odgovorni v Piranu in v TOP Portorož krivdo za zaporo hotela prenašajo drug na drugega
PORTOROŽ, 27. novembra — Televizijska bodeča neža Bogdanu Valentinu, bivšemu direktorju tozda Hoteli Palače in zdajšnjemu predsedniku Turistične organizacije Portorož, Turistični organizaciji Portorož in skupščini občine Piran zaradi neprimernega lotevanja prenove hotela Palače v Portorožu, je bila bolj ali manj pričakovana. Pred mesecem so morali hotel zaradi dotrajanosti dokončno zapreti, potem ko so si vsaj sedem let brez upeha prizadevali, da bi pripravili vsaj najnujnejše — dokumentacijo za prenovo. Tako je zdaj tukajšnji turizem ostal brez 300 hotelskih ležišč, namesto da bi dobil nova.
In kaj pravijo tisti, ki so »ne-žo« prejeli? Bogdan Valentin, predsednik poslovodnega organa TOP Portorož: »Na svoj način je neža zaslužena, ker vsekakor nisem naredil vsega, kar bi bil moral. Napako sem naredil, ko sem pred šestimi leti zaupal občinskim funkcionarjem in uradnikom, da bo sporazum o izdelavi zazidalnega načrta Portoroža razrešil vse težave v zvezi s pridobivanjem lokacijske dokumentacije. Za položaj, v katerem je danes hotel Palače, je poleg mene in delavcev hotela krivih še veliko prebivalcev naše občine.«
Tatjana Kosovel, predsednica skupščine občine Piran, v imenu zdajšnje, pa tudi prejšnje delegatske skupščine: »Ne vem, zakaj bi bili delegati krivi zavlačevanja pri sprejemanju dokumentacije. Skupščina bi s preglasovanjem verjetno lahko sprejela zazidalni načrt, vendar v to nismo šli. Mar zato, ker smo hoteli stvari reševati z dialogom, zaslužimo bodečo nežo? Dajem prav krajanom, da bi bilo preveč rušiti 15 portoroških hiš zaradi prenove hotela Palače. Zato je zdaj na potezi Palače, da prilagodi načrte realnim možnostim . . .«
Portorožani so sprožili ustavni spor in stvar zaustavili, s tem pa tudi jasno izrekli nezaupnico strokovnim organom skupščine občine Piran (ti so ves čas tesno sodelovali z odgovornimi organi hotela Palače). Nikakor pa ne bi smeli v piranski občini mimo tako izrečene nezaupnice, saj so nekateri posamezniki (»strokovnjaki«) prav gotovo krivi za družbeno škodo, ki je nastala ob zapori dotrajanega hotela.
BORIS ŠULIGOJ
Jugoslavija je dolgoletna izvoznica vina. To vino ima velik ugled v Zahodno Evropi, pri-
• Na vprašanje, po čem povprašujejo v svetu in kaj jim moramo ponuditi, direktor Genexa agrarja Slavko Radoševič odgovarja: Povprašujejo po žitu, živinorejskih izdelkih, po sadju, zelenjavi, alkoholnih pijačah. Tako bomo letos izvozili za 18 odstotkov več živinorejskih izdelkov, kot smo jih bili lani. Vendar teh možnosti nismo povsem izkoristili, zato ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Še nedavno tega smo bili sposobni z izvozom gnjati v ZDA doseči letno 80 milijonov dolarjev, dalo pa bi seje izvoziti celo za 100 milijonov. Vendar pa je bomo letos izvozili le za 40 milijonov dolarjev, je dejal Radoševič.
hodnje leto pa ima dobre možnosti, da »osvoji« del ameriškega trga. V kvaliteti ne zaostajamo za znamenitimi francoskimi vini. na izpitu pa padamo pri »malenkostih«, ki so potrebne za prodajo. Ne znamo izdelati steklenice, zamaška, še celo etikete ne znamo prilepiti. Zato je delež ustekleničenih vin v našem vinskem izvozu le 10-odstoten.
Zgodba zase je žito. Ker obstaja zanesljiv trg, ga je pravzaprav najlažje prodati. Kljub temu pa izvoz, ki bi lahko prinašal milijardo dolarjev, nazaduje. Najzgovornejši zgled je Sovjetska zveza, koder smo prevladovali s semensko koruzo. Ker pa smo se slepili z uspehom, nismo ponudili ničesar novega. Tako smo čez noč zgubili položaj. in imamo presežke. Sredozemlje, Vzhodna Afrika, Bližnji vzhod in Vzhodna Evropa še dolgo ne bodo pridelali zase dovolj. Kupci torej so, treba pa je zagotoviti pridelek, pravi Slavko Radoševič.
Radi bi dokaze, da bo trg res uspešen in brez hudih posledic
Predsedstvo CK ZK Črne gore o osnutkih stališč in nalog ZKJ pri izvajanju gospodarske reforme - Prepričati ljudi
TITOGRAD, 27. novembra (Tanjug) - Le če bomo dosledno in celostno spremenili političen in ekonomski sistem, bo moč premagati dolgoletno družbeno in gospodarsko krizo. Delne spremembe v vseh delih našega družbenega življenja namreč niso dale pričakovanih rezultatov.
danimi spremembami doseči pozitivne učinke.
To opozorilo so povedali na sobotni seji predsedstva CK ZK Črne gore, na kateri so v okviru priprav na 19. sejo CK ZKJ izmenjali mnenja o osnutku stališč in nalog ZKJ pri izvajanju gospodarske reforme.
• Savo Šekarič je menil, da je treba članstvu Z K in delovnim ljudem na najbolj ustrezen način pojasniti naravo in bistvo gospodarske reforme, ker je očitno, da številne rešitve niso dovolj jasne niti tistim, ki se poklicno ukvarjajo s temi rečmi.
Na seji so menili, da je ZK Črne gore odločno podprla napovedane spremembe v gospodarskem sistemu, hkrati pa so opozorili, da morajo ustvarjalci reforme s krepkimi dokazi prepričati članstvo, občane in delovne ljudi, da bo moč z napove-
Dr. Avdul Kurpejovič je govoril o narodu in njegovi duši. Spomnil je, da ljudstvo pravi: »Tistemu, ki te je prevaral dvakrat, ne verjemi, četudi govori resnico « Zato se ni treba čuditi, je dejal, da po toliko neizpolnjenih obljubah ljudje dvomijo v zdajšnja gesla o »tržnem gospodarstvu«, kot o edinem izhodu, saj ga ponujajo isti znanstveniki in ljudje, ki so bili to delali že prej, pa smo zabredli v takšno krizo.
Dr. Risto Kilibarda misli, da mora CK ZKJ od strokovnih teles zahtevati prepričljive dokaze in jamstvo, da bomo s prehodom na tržno gospodarstvo dosegli vse tisto, kar se želi ter da se bomo izognili nezaželenim posledicam. Sele po tem more ZK stopiti ob ta dokument, je dejal.
Srečanje
brigadirjev
veteranov
V Krškem so se zbrali graditelji ceste Ljubljana-Zagreb, med njimi M. Kučan in IM. Novkovič
KRŠKO, 27. novembra — Ob 30. obletnici dograditve ceste bratstva in enotnosti Ljubljana-
—	Zagreb je tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško skupaj s poslovnimi partnerji v soboto pripravila prisrčno srečanje vodilnih brigadirjev. Okrog 70 jih je prišlo iz vse Jugoslavije, med njimi pa sta znova bila tudi Mica Novkovič, komandant takratne akcije, in Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS in pred tremi desetletji prav tako eden od uspešnih brigadirskih komandantov. Gostom sta izrekla dobrodošlico Silvo Gorenc, predsednik poslovodnega odbora Djura Salaja, in predsednik SO Krško Zoran Šoln. Ob skupnem ogledu dokumentarnega filma so lahko vsi skupaj spoznali, kako je pred tremi desetletji zgrajena cesta spremenila podobo krajev in življenje v njih. Nekdanji vodilni brigadirji so ob tem izrazili željo po skorajšnji posodobitvi dolenj-ke v pravo avtomobilsko cesto.
V. P.
Trije slovenski hoteli med najboljšimi
BEOGRAD, 27. novembra (Tanjug) - Ena od vodilnih svetovnih turističnih organizacij Thomson Holiday iz Londona, ki organizira letovanje velikega števila tujih gostov pri nas, se je odločila letos na podlagi ankete med turisti podeliti več priznanj jugoslovanskim hotelom. Zlate plakete so izročili predstavnikom hotelov Parentino iz Poreča, Golf in Grand Toplice z Bleda, Ekscelsior iz Lovrana, Fortuna iz Poreča, Avala iz Budve, Grand Palače iz Portoroža, Tamaris iz Poreča, Polux iz Rabca, Opatija iz Opatije in Aurora z Malega Lošinja.
Eksperimentalna lokalna TV oddaja
MARIBOR, 27. novembra
—	V ponedeljek, 28. novembra bodo lahko prebivalci mariborskih občin Tabor, Rotovž in Ruše, če bodo ob 17. uri odprli televizijske sprejemnike in če so priključeni na kabelski sistem, spremljali 50 minutni eksperimentalni lokalni televizijski program. Od ideje za to oddajo (dali so jo prebivalci Tabora) je preteklo komaj pol meseca. Gonilna sila in oblikovalec prve poskusne oddaje je novinar Jože Jagodnik. Oddaja bo delno tekla v živo.
V. V.
S plinom iz stisk s kurjavo
V Starem Gradcu odprli novo plinsko polje na Hrvaškem zalog z Madžarsko — Presežki plina iz severnega Jadrana
Delitev
STARI GRADEC, 27. novembra — Plinska polja v Podravini — med občinama Koprivnica in Virovitica — niso le najpomembnejši izvir energije na Hrvaškem, temveč najbogatejše plačilo dosedanjih naftnih in plinskih raziskav pri nas. Z njimi so na tem območju začeli leta 1873, zdaj pa iz plinskih polj Molve in Kalino-vec na dan načrpajo 3 milijone 739.000 kubičnih metrov naravnega plina in 730 ton tako imenovanega kondenzata oziroma kakovostne lahke nafte. Včeraj opoldne pa je predsednik predsedstva SR Hrvaške, Ivo Latin odprl še tretje polje v Starem Gradcu. Iz njega bomo dnevno načrpali 800.000 kubičnih metrov plina in 150 ton lahke nafte.
Celotna naložba v Podravino bo stala okoli 100 milijard dinarjev. Uresničili jo bodo do konca leta 1990, ko bodo iz 20. vrtin plinskih polj Molve, Kalinovec in Stari Gradec začeli letno pridobivati 2 milijardi kubikov plina, 340.000 ton kondenzata m po predelavi 36.000 ton etilena za potrebe kemične industrije.
Polovico količin podravinskega plina bodo namenili tovarni umetnih gnojil v Kutini in organski kemiji Ina-oki v Zagrebu, drugo polovico pa za gretje in druge energetske potrebe prebivalcev in industrije na severu Hrvaške, od Osijeka do Karlovca. To območje je razen med Zagrebom in Karlovcem in med Virovitico in Kutino že prepredeno s plinovodom.
Na slovesnosti je govoril tudi predsednik poslovodnega odbora Ina-naftaplin inž. Mavro Po-pijač in poudaril pomen pridobivanja plina za premagovanje naših energetskih stisk. V devetdesetih letih se bo namreč zgodilo tudi to, da se bo pridobivanje plina po energetski vrednosti najprej izenačilo s črpanjen nafte, kasneje bo delež plina v proizvodnji čedalje občutnejši. Letos bodo na poljih Ine načrpali 3 milijone 36.000 ton nafte ali za podlrugi odstotek manj kot lani. Medtem pa so pridobivanje plina že letos povečali za 7,2 odstotka, načrpali bodo 2 milijardi 100.997 kubičnih metrov naravnega plina.
Včerajšnja slovesnost pomeni tudi uvod v 25-letnico sozda Ina in uvod v uresničevanje jugoslo-
• Po dosedanjih dolgoročnih energetskih bilancah bo Jugoslavija ob koncu stoletja letno po-trebovala 15 milijard kubičnih metrov naravnega plina. Če bi zagrebški Naftaplin in novosadski Naftagas do tedaj črpanje plina potrojila, bi nam še zmeraj primanjkovalo 6 milijard kubi-kov plina na leto. Kljub temu se že zdaj zastavlja vprašanje, kam s plinom iz severnega Jadrana. Po dosedanjih ugotovitvah bodo iz plinskega polja Ivana letno načrpali 400 milijonov kubikov plina, v Pulju in na Reki pa lahko letno porabijo le polovico navedene količine. Zato se dogovarjajo z elektrogospodarstvom, da bi nova elektrarna v Plominu namesto na premog delovala na plin. Vendar sporazuma, kot pravi inž. Mavro Popijač, še ni-so dosegli.
vansko-madžarske pogodbe o izkoriščanju enotnega plinskega polja Stari Gradec, ki z madžarskim Barcsem in Nyugatom sestavlja celoto. Plinske zaloge v tem polju se bodo delile 57:43 odstotka v korist Madžarske.
PETER POTOČNIK
Moj odstop bi bil čista demagogija
JANEZ STANOVNIK, predsednik predsed-sstva SRS, v intervjuju za nedeljski Vjesnik:
»Moj odstop bi bil čista demagogija. Predobro vem — in to ni neskromnost — da bi po mojem odstopu ljudstvo zahtevalo, da se vrnem. To bi pomenilo, da bi s svojim odstopom želel rdečo preprogo in da postanem heroj. Laže je odstopiti, kot pa nadaljevati pod takimi pogoji.
S kakšnimi občutki grem v Beograd? Z besedami se tega ne da izraziti. Ponoči ne spim. podnevi mi v ušesih zvoni »izdajalec«, »odpadnik«, »agent CIA«, »prodana duša«, »tat naših deviz«, »lažnivec«, »klevetnik srbskega naroda« . . Ne vem, ali je to resničnost ali so samo hude sanje?
Prav gotovo je pri Slovencih odpor proti poskusom hegemonizma, kot je tak odpor tudi pri vsakem drugem ponosnem in suverenem narodu. Drugo pa je enostransko razumevanje dogodkov v Srbiji. Predvsem ne bi mogel sprejeti tega, da pri nas enostransko razumemo dogajanja v Srbiji. Morda nekateri posamezniki ali nekateri krogi, ni pa tega v odgovornih političnih krogih. . . Geslo »Močna Srbija — močna Jugoslavija« ni nujno hegemonistična težnja, kdo od iskrenih Jugoslovanov pa želi slabo Srbijo? Ali slabo Slovenijo? Ali slabo Hrvaško? Mar ni jasno, da je Jugoslavija lahko močna samo, če smo vsi posamično močni? Kot ima Srbija pravico, da je močna, imata isto pravico Hrvaška, pa tudi Slovenija. Mislim, da vsi ležimo k temu, da bi to dosegli. Seveda vsak na svoj način.«
Če bomo kdaj odšli iz Jugoslavije, bomo odšli po svoji volji
MILAN KUČAN, predsednik predsedstva CK ZKS, na srečanju s komunisti jubilanti v Novi Gorici:
»Jugoslavijo, SFRJ smo ustvarili tudi Slovenci in smo se vanjo združili po svoji volji, po svoji svobodni odločitvi, ker smo to tako hoteli. Prvikrat v svoji zgodovini smo to naredili kot suveren narod, s suverenostjo, ki smo jo priborili med nacionalno in socialistično revolucijo. Zato nas iz te države ne bo nihče podil. Če bomo kdaj odšli, bomo odšli po svoji volji, kot smo tudi prišli, takrat ko bi razmere skupnega življenja postale nevzdržne. Zato pa je seveda na nas odgovornost in pravica kot sotvorcev te države, da naredimo vse, da razmere takšne ne bi postale. Imamo pa pravico in dolžnost, da povemo, kako si tudi mi predstavljamo vsebino in razmere tega skupnega življenja, enako kot drugi, zato da si zavarujemo svoj vsestranski svobodni razvoj. suverenost. Več kot bi si jo lahko zavarovali, če bi bili sami. In ne na škodo drugih. Zato tudi razprava o smislu in vsebini in razmerjih tega skupnega življenja ni nikakršen prepir o tem, v katerem nadstropju bo kdo v tej Jugoslaviji, ali celo v kleti, ampak je razgovor. Ne da bi sc kdo skliceval na svoje, kot on misli, zgodovinske zasluge, svojo velikost, številčnost, svojo ekonomsko razvitost, kulturno, demokratično tradicijo - preprosto pogovor o tem, kakšen naj bo skupen projekt hitrejšega družbenega razvoja, ki nas združuje v Jugoslaviji kot možni obliki skupnega življenja.« (S. C.)
Ne smemo se odpovedati slovenskemu kulturnemu prostoru
CIRIL ZLOBEC, podpredsednik RK SZDL, ob 3l)-ietnici soboškega radia:
»Slovenci smo prostorsko in številčno majhen narod in zato se od zdavnaj zavedamo, da lahko ustvarjamo in da smo plodni le, če smo enotni doma in zunaj državnih meja in da lahko na ta način uresničujemo geslo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Krizo, ki jo doživljamo Slovenci, lažje premagujemo prav zaradi policen-trizma, za katerega smo se odločili, ker pač kultura sega v sleherni konec, kjer živimo Slovenci. Niso redke sile. ki želijo razvejenost kulturnega, javnega in političnega življenja razbiti, tendence so, da bi vse skupaj strnili v osrednje središčne prostore. To bi bila velika škoda, kajti potrebujemo pomembno središče, od koder se bo napaja1 naš skupni prostor, pa hkrati tudi prej omenjeno razvejenost. V Sloveniji prav noben košček našega prostora ne bi smel biti neobvladljiv, kajti slovenski kulturni prostor je dragocenost, ki se ji ne smemo odpovedati tudi v krizi, kot je sedanja « (I. G.)
Alternativa poskuša podreti slovensko vodstvo
Dr. MATJAŽ KMECL, član predsedstva CK ZKS, na proslavi ob 125-letnici pedagoškega šolstva v Mariboru:
»Metode napadov na Slovenijo so bolj ali manj odkrita diverzija zoper resnično prenovo in demokratizacijo Jugoslavije — kakorkoli jih že obračamo. Toliko bolj je torej nerazumljiva posredna, včasih pa že tudi kar odkrita podpora, ki jo vsa ta gonja uživa iz tako imenovane alternativne oziroma demokratične Slovenije. Ta se danes druži na eni sami postavki: oblatiti, onemogočiti, podreti trenutno slovensko vodstvo, ki sicer drži hrbet vsem demokratizacijskim procesom in ki ga zato precejšen del publicističnega najemništva v Jugoslaviji razglaša za kontrarevolucionarno in liberalanarhistično. Žal prevladuje vtis, da slovenska politična alternativa že ne ve več, kaj bi počela, da bi ga definitivno odpravila kot dogmatično in šlevasto obenem (kar je že
samo po sebi težko združljivo). Volitve za republiško predsedstvo razglašajo za prevaro — ZK pa priznava, da je volilni sitem slab in da ga je treba čimprej spremeniti, obenem pa sc je zavzela za človeka, ki ni član ZK. ki je poštenjak in strokovnjak — skoraj bi bilo mogoče reči, da ima samo to napako, da ga podpira ZK. Na pohodu je ničkoliko demagogije in populizma.
Prav zdaj se v tem stilu začenja kravja kupčija za tako imenovano slovensko pomlad, kdo je zaslužen zanjo. Kot da je to važno, kot da niso pomembni rezultati in tisto najboljše, kar lahko iz te ustvarjalne in Široko razvalovljenc vznemirjenosti ustvarimo. Zgodovina, ki naj bi bila naša učiteljica, dovolj zgovorno uči, kar ve že vsak bruc na politologiji ali zgodovini, da bi klasična boljševistična partija takšen proces v trenutku zatolkla. Sleherna oblast ima tudi dovolj sredstev za to. Demokratizacija današnjega slovenskega javnega življenja zato toliko bolj zgovorno govori o prenavljanju in posodabljanju slovenske ZK, ki pa si te demokratizacije ne prilašča, jo pa ■ z vso močjo podpira, naj jo ob tem še tako zmerjajo z vseh strani. Ne gre za prestiž, gre za slovensko in jugoslovansko prihodnost, ki je stvar vseh in si je, prav kakor domovine, nihče ne more in ne sme prisvojiti. Preveč slabih izkušenj imamo s takšnim prilaščanjem.« (V. V.)
Kakovost je pomembnejša od fizične rasti
JANEZ BOHORIČ, podpredsednik republiškega IS, ob odprtju turistično gostinskega središča v Kranjski Gori:
»Področju turizma namenja Slovenija v zadnjih letih veliko skrb. tako z vidika njegovega nadaljnjega razvoja, kot tudi z vidika njegovega pomena za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, saj imamo na tem področju glede na zemljepisni položaj Slovenije in na mnoge porodne danosti velike komparativne prednosti in še velike neizkoriščene možnosti Turizem je prav gotovo ena od dejavnosti, ki nas bo ob razvoju informatike, drobnega gospodarstva, trgovine in storitvenih dejavnosti pripeljala v postindustrijsko družbo.
Tudi sicer smo v Sloveniji kljub vsem težavam in ob zelo kritičnem odnosu pri ocenjevanju razmer v gospodarstvu naredili korak naprej Povečali in kakovostno smo dvignili konvertibilni izvoz, številne proizvodnje se uspešno prilagajajo vse bolj zaostrenim tržnim razmeram, bolje izrabljamo proizvodne zmogljivosti, izboljšuje se organizacija dela in koriščenje kapitala, utrjuje se politična podpora znanju, izobraževanju ter ustvarjanju raziskovalnih in razvojnih potencialov, investira se preudarneje in učinkoviteje. Vendar so ti pozitivni premiki še šibki in jili bo potrebno konsolidirati in okrepiti. In prav to želimo doseči z ustavnimi spremembami in na njih temelječo gospodarsko reformo. Doseči že Urno take spremembe v gospodarskem sistemu in v naši gospodarski strukturi, da bomo spet hitreje stopili po poti gospodarskega razvoja in lovih razvojni korak s svetom. Vsekakor pa je gotovo eno: samo z dobro usklajeno, sinhronizirano aktivnostjo na vseh ravneh, z odločno in strokovno utemeljeno, tržno naravnano ekonomsko politiko ter z motiviranimi delavci lahko izpeljemo potrebne kakovostne premike. Pri vsem pa gre predvsem za kakovost, mnogo bolj kot za samo fizično rast. čeprav je tudi ta pomembna. Še zlasti pa jb kakovost pomembna na področju turizma, saj je v nenehnem stiku s tujim trgom.«
Slabi primeri
ALOJZ KLEMENČIČ, predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, na otvoritvi silosov za žitarice DO Intes v Mariboru:
»V zadnjem času so bili v dnevnem časopisju večkrat obravnavani nekateri pojavi, ki na jugoslovanskem trgu zbujajo skrb. Škoda, da nekateri v javnosti tako hitro objavljajo svoje ugotovitve in mnenja, ko gre za ključna vprašanja uveljavljanja trga v sedanjih razmerah. Svoje trditve o trgu pojasnjujejo in razlagajo z logiko negativne prakse, površnega poznavanja raznih oblik zapiranja tržišča ali pa posameznih primerov monopolnega obnašanja organizacij, poslovnih skupnosti, pa tudi državnih oziroma upravnih organov. Vsi ti negativni primeri nimajo nič skupnega s tržnim gospodarstvom. Le zavirajo hitrejši razvoj, ki lahko temelji samo na resnično uveljavljeni tržni logiki, ki omogoča, da se razvijajo pravi tržni odnosi v njeni celotni integriteti in na čim širšem tržnem prostoru, ki ne pozna niti občinskih, republiških ali pokrajinskih niti državnih meja.« (M. K.)
Država nadzira načrtovanje
FRANC JAMŠEK, direktor zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje, v Komunistu:
»Reforma gospodarskega sistema naj bi v jugoslovansko gospodarstvo pripeljala več tržno-sti. Glavna značilnost predlaganih sprememb je. da podjetja ne bodo imela več »državne« obveznosti, da morajo planirati. Res je. da država že zdavnaj ni vedela, kaj hi s temi dokumenti, zato ločitev samoupravnega od družbenega planiranja ne prinaša kakšne posebne novosti. Obvez-nost planiranju ostaja le v infrastrukturi (železni-ce, ceste, PTT). Podjetja naj bi torej planirala iz svoje notranje (tržne) potrebe. Druga značilnost je, da sc resolucija ukinja oziroma nadomešča s svežnjem ukrepov. Ta sprememba pomeni, da resolucij ne bomo več oblikovali kot dokument, na podlagi katerega naj poteka usklajevanje. Razprava o ukrepih ekonomske politike bo potekala ob sprejemanju izvedbenih aktov - odlokov. Ta sprememba pa tudi omogoča, da bomo »resolucijo« oblikovali takrat, ko je smiselno — ko bomo z Mednarodnim denarnim skladom dosegli letni sporazum.
Železarna Ravne letos posluje z izgubo
kljub težavam pri poslovanju načrtujejo nove naložbe v prestrukturiranje proizvodnje - Prihodnje leto naj bi začeli graditi jeklarno za posebne vrste jeki — Zmanjševali bodo tudi zaposlovanje novih delavcev
RAVNE NA KOROŠKEM, 27. novembra - V Železarni Ravne, ki je bila zadnjih dvajset let precej uspešno podjetje, se letos srečujejo z razmeroma velikimi težavami. Največje breme je vsekakor izguba 5,9 milijarde dinarjev ob devetmesečnem obračunu, skrb zbujajoč pa je tudi podatek, da še naprej pada ekonomičnost poslovanja. Čeprav so v tovarni povečali blagovno proizvodnjo za nekaj več kot tri odstotke in izvoz kar za tretjino, so linančni rezultati poslovanja slabši kot lani.
Jože Žunec, predsednik poslovodnega odbora v naj večji koroški delovni organizaciji pravi, da je glavni vzrok za slabše gospodarske rezultate v železarni neskladje med cenami reproduk-
• »V železarni smo se zavestno odločili za večji konvertibilni izvoz. To je naša trajna poslovna usmeritev, saj le tako lahko pričakujemo tudi hitrejši razvoj tovarne. Na zahtevnih tujih trgih pa je laže prodajati kakovostne končne izdelke. Navzlic izgubi smo povečevali prodajo na tuje, ker se tako tudi borimo za trg. Prihodnje leto bomo prodajo na tuje še povečali, v izvoz bo šlo še več končnih izdelkov,« je rekel Jože Žunec.
cijskih materialov in njihovih izdelkov. Edina meseca, ko se je račun izšel, sta bila menda marec in junij, v vseh drugih mesecih pa so izgubo le povečevali.
V železarni so pričakovali, da se bodo zmanjšala neskladja pri cenah v metalurgiji po majskih ukrepih zvezne vlade, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Ker so železarji letos tudi za tretjino povečali izvoz, je izguba še večja. Cene reprodukcijskega materiala so od januarja do konca septembra letos poskočile za več kot 160 odstotkov, cene lastnih valjanih izdelkov pa so lahko dvignili le za nekaj več kot 130 odstotkov. Nekaj izgube so ustvarili tudi zaradi prepočasnega prilagajanja tečaja trdnih valut.
Glavne težave, ki pestijo Železarno Ravne, so seveda v metalurgiji. Korošci so zadnja leta posodobili pridobivanje visokokakovostnih jekel, vendar proizvodnja kljub temu še vedno ni ekonomična. Tudi zdaj se je kot pravilna izkazala strateška odločitev pred nekaj leti, da na Ravnah prihodnosti ne gre iskati
v količini, temveč predvsem v kakovosti jekel in končnih izdelkov. Jugoslovanska črna metalurgija ima letos že več kot 600 milijard dinarjev izgube, od česar na ravensko železarno odpade nekaj manj kot odstotek. Kaže, da bodo tudi to izgubo znotraj tovarne do konca leta le pokrili, zadovoljni pa ne bodo, ker ustvarjajo premalo akumulacije in ker jim primanjkuje denarja za nove naložbe.
• Na Ravnah vedo, da večje ekonomičnosti poslovanja ne gre iskati le v prizadevanjih za višje cene (kot to počnejo v večjem delu jugoslovanskega železarstva), temveč tudi znotraj tovarne. Zmanjševanju stroškov na vsakem koraku dajejo velik poudarek že zdaj, ko so zmanjšali vse vrste zalog, p iveeali izplen v vseh fazah proizvodnje, omejili pa so tudi zaposlovanje. Konec leta bo v tovarni blizu sto delavcev manj kot lani, prihodnje leto pa bodo število zaposlenih zmanjšali še za sto delavcev.
Dušan Vodeb, član poslovodnega odbora v železarni, pravi, da bodo v naslednjih dveh letih začeli delati na dveh zelo po-
membnih naložbah. Prva je gradnja posebne jeklarne, druga pa nova posodobitev jeklarske proizvodnje, ki bo vključevala tudi ekološko sanacijo. Vrednost obeh naložb bo okrog 49 milijard dinarjev, večino tega denarja pa bodo dali za posodobitev proizvodne opreme. Novost je vsekakor posebna jeklarna, kjer bodo delali najkakovostnejše zlitine tudi za letalsko industrijo. Izdelke takšne kakovosti bo tudi lažje prodajati na konvertibilnih trgih, kamor se Ravenčani vse bolj usmerjajo.
Ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev v železarni na Ravnah še niso začeli ugotavljati, jasno pa je, da se temu v prihodnje ne bodo mogli izogniti. Kakor pravi Brane Žerdoner, član poslovodnega odbora, delavcev ne bodo odpuščali, temveč le prezaposlovali na novih proizvodnih programih. Pri tem se seveda ne bodo mogli izogniti številnim prekvalifikacijam delavcev. Železarji tudi pravijo, da so za reševanje težav pri zaposlovanju v občini in koroški regiji pripravljeni sovlagati v vse dobro pripravljene in perspektivne programe, kar ohrabruje predvsem mlade, ki kljub konča-
nim šolam ne dobijo zaposlitve. Letos je pred vrati tovarne namreč ostalo 35 njihvih štipendistov, prihodnje leto pa jih bo bržčas še okrog sto. Načelo, da mora dobiček prinašati vsaka faza proizvodnje, bo v tržnem gospodarstvu upoštevano tudi pri ljudeh.
IVAN PRAPROTNIK
Kje se vozijo rdeče tablice?
SARAJEVO, 27. novembra (Tanjug) — Predsedstvo univerzitetne konferfence ZSM BiH zahteva ponovno uvedbo rdečih tablic za družbene avtomobile. Študentje zahtevajo, da se skupščina BiH zavzame za tako zakonsko ureditev, po kateri bodo vsa potniška vozila v družbeni lasti označena s posebnimi tablicami. To naj bi bil prispevek k nadzoru nad uporabo tega dela družbenih sredstev. Bilo bi lepo, pišejo študentje v svojem poročilu, če bi ljudje lahko preverjali, ali so vozila s posebnimi tablicami pred hišami v Neumu, na lovu, na praznovanjih, ali pa so v resnici uporabljena za tiste dejavnosti, ki so jim namenjena.
r-\aiitei
DELO
Predsednica skupščine ČGP Delo: SILVA JEREB
Glavni urednik ČGP Delo:
BOŽO KOVAČ
Namestnik glavnega urednika ČGP Delo:
JANEZ KOROŠEC
Odgovorni urednik Dela:
TIT DOBERŠEK
Pomočniki glavnega urednika: VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR JOŽE VOLFAND
Uredniki:
MIŠO RENKO (centralna redakcija) JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo) STANE IVANC (zunanja politika) JOŽE HORVAT (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HE LENA KOS (slovensko dopisništvo) ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), TINE GUZEJ (publicistika), JOŽE VOLFAND (komentarji), MILE ŠETINC (sobotna priloga), SILVESTRA ROGELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Direktor TOZD Delo:
EMIL ŠUŠTAR
Socializem ni družba, v kateri se malo dela, a dobro živi
Predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič ob dnevu republike: Ni niti enega področja in kraja v naši državi, kjer ne bi bil dosežen velik napredek; to je čvrst temelj našega razvoja
BEOGRAD, 27. novembra (lanjug) - Sprejetje dopolnil v skupščinah vseh republik in pokrajin pomeni, da v Jugoslaviji obstaja soglasje o poteh, ki vodijo i/ kri/e. To je udarec proti vsem pojavom, ki so hoteli U tega vprašanja povzročiti ustavno krizo v državi. Spremembe omogočajo radikalnejši prelom z iluzijami, da je socializem družba, v kateri se malo dela, a dobro živi, v kateri pravice in svoboščine ne pomenijo tudi dolžnosti in odgovornosti, v kateri si v naši skupnosti lahko vsakdo gradi svoje majhno narodno gospodarstvo, vse, kar se pri tem pojavlja škodljivega, pa piše na račun federacije. To je med drugim izjavil predsednik predsedstva SKRJ Raif Dizdarevič v pogovoru z uredniki radia Beograd Djordjem Mujičem, televizije Sarajevo Nenadom Pejičem in Tanjuga Slavko Staničem. Iz obširnega pogovora objavljamo nekatere misli Kaifa Dizdareviča.
Raif Dizdarevič se je sogovornikom zahvalil za čestitke ob prazniku, nato pa je dejal:
'»Čeprav nas ob dnevu republike pestijo velike skrbi in vsakdanje težave, ne bi bili pravični ne do nas ne do prejšnjih in sedanjih generacij. Če ne bi v poti. ki jo je prehodila naša republika, videli, da smo dosegli zares veliko. Ni kraja v naši državi, ki se ne bi spremenil. Ni področja našega življenja, na katerem ne bi dosegli velik napredek. To je trden temelj bodočega razvoja. Ne pozabimo na dragocenost tega, kar je doseženo, v velikih skrbeh in težavah ne pozabimo, da je to temelj naše prihodnosti. Seveda pa ne pozabimo niti vsega . kar ni bilo dobro in kar se nam maščuje. Ne pozabimo, da nove generacije, ki so rasle in ki zdaj doraščajo, vse manj sprašujejo, kaj je bilo, vse bolj pa, kaj je in kaj bo jutri. Njihova vprašanja so upravičena.
O prihodnosti enotne Jugoslavije
V' Jugoslaviji m mogoče konzervirati stanja, kakršno je, ne moremo se ustaviti, kjer smo. Tudi če bi hoteli, ne moremo. Celoten razvoj, skupne razmere v državi in predvsem tisto, kar ljudje zahtevajo in potrebujejo, za kar se zavzemajo, namreč tistim, ki bi nas radi zaustavili, tega ne bodo dovolili. Po drugi strani pa ne bo uspelo niti tistemu, ki bi v Jugoslaviji rad vzpostavil takšne odnose, ki bi ogrožali prihodnost enotne Jugoslavije. Dovolj je, da se spomnimo, kaj vse je bilo v minulem letu prikazano kot razpoloženje ljudi, in videli bomo, da to ne more uspeti.
• V tistem, kar smo dosegli, je temelj, na katerem lahko gradimo prihodnost. V obračanju nazaj in ukvarjanju s preteklostjo pa ni mogoče iskati odgovorov na izzive sedanjosti in prihodnosti. Sedanji čas ni pretekli. V ničemer ni isti kot nekoč. Živimo v svetu, ki se zelo hitro spreminja. Jugoslavija je na popolnoma drugačni, novi ravni razvoja. Naša zavest je drugačna, drugi so izzivi, druge razvojne potrebe države, sistema in sodobnejše prakse. S pogledi nazaj in včerajšnjim obnašanjem ni mogoče iskati rešitev, ustvarjati demokratske prakse, odgovarjati na nove izzive in delati korake, za katere realno obstajajo vsi pogoji in potrebe. To vam govorim zato, ker se to dogaja, na kar ste opozorili tudi vi.
Na nove pojave in potrebe se moramo odzvati tako, kot zahtevata današnji in jutrišnji čas. Ob vprašanju, kako naprej, je treba bolj kot karkoli spodbujati ustvarjalno misel in prakso, podjetnost, se upirati dogmatskemu zavračanju novega in liberalistični praznobe-sednosti, ki ničesar ne spreminja. Vsem sposobnim, izobraženim, pogumnim in poštenim moramo omogočiti dovolj prostora. Ne smemo pa dovoliti rutinstva. povprečnosti, »zihe-raštva« in mišljenja, da je pomembno samo preživeti. Če bi to dopuščali, bi nas lahko potegnilo nazaj. Ti pojavi tvorijo silo, ki bi nas rada konzervirala in ki bi rada dosegla, česar ne more.
O ustavnih dopolnilih
Sprejetje dopolnil omogoča radikalnejši prelom z iluzijami, da je socializem družba, v kateri se malo dela, a dobro živi, v kateri pravice in svoboščine ne pomenijo tudi dolžnosti in odgovornosti, v kateri si v naši skupnosti lahko vsakdo gradi svoje majhno narodno gospodarstvo, vse, kar se pri tem pojavlja škodljivega, pa piše na račun federacije, ki ga plačujemo vsi, in tako vsi zaostajamo. Ustavne spremembe pomenijo obračanje k trgu in ekonomski logiki, s tem pa se povečuje samostojnost tako organizacij združenega dela kot samoupravnega odločanja. To je prelom z velikanski) državno regulativo, z dogovorno ekonomijo in iluzijo o družbeni lastnini kot vsakogarŠnji in nikogaršnji.
• Ustavne spremembe prinašajo veliko pobudo demokratskim procesom v sistemu družbenega odločanja, obenem pa nas bodo prisilile k racionalnejši družbeni organizaciji in racionalnejšemu načinu odločanja. V tistem delu, ki zagotavlja boljše delovanje enotnega jugoslovanskega trga in enotno jugoslovansko razvojno- stgrategijo, ponujajo priložnost za hitrejše dogovarjanje o skupnih interesih in doslednejše izvajanje dogovorjenega. To je torej prvi pomen tega zares velikega dosežka v minulem letu. Drugi pa je v tem, kako smo prišli do teh ustavnih dopolnil.
Mnenja o tem, kako daleč sežejo ustavne spremembe, so različna. Nekateri jih podcenjujejo, drugi prav nasprotno. Brez dvoma pa so velik korak na poti iz krize.
To je udarec proti vsem pojavom, ki so hoteli ob tem vprašanju povzročiti ustavno krizo v Jugoslaviji. Izkušnje o tem so dragocene. Tudi to jc dejavnik enotnosti, saj sprejem dopolnil v skupščinah vseh republik in pokrajin pomeni, da v Jugoslaviji obstaja soglasje o poteh, ki vodijo iz krize, o tem, da so te spremembe in radikalne reforme nujne in dosegljive. Seveda ob spoznanju, da je njihova uresničitev zdaj prva naloga.
O procesu demokratizacije
Noben korak v procesu demokratizacije ni prišel sam po sebi. Vsak je pomenil krč boja in velikih prizadevanj. Proces demokratizacije družbe si v zadnjih dveh letih počasi krči pot in dela dragocene korake naprej. Tega pogosto sploh ne vidimo. Zberite nekatere pojave in dosežke v letošnjem letu in videli boste, kako proces demokratizacije neustavljivo napreduje.
Naj naštejemo samo nekatere. Vzemite kritične zahteve delovnih ljudi in občanov, ki se oplajajo s svojo upravičenostjo, in temeljijo na dejstvu, da gre za zahteve vseh ljudi. Začenjajo se izpolnjevati. Javnost je postala pomemben dejavnik v nastajanju demokratskega družbenega ozračja. Danes je pomembnejši dejavnik kot kadarkoli v povojni Jugoslaviji. Družbena kritika je v letošnjem letu dobila velikanski pomen. Razvijajo se demokratični odnosi in počasi napredujejo med družbenopolitičnimi organizacijami in v njih. Vztrajnih zahtev je vse več in to ne praznih - na odgovornosti organov in nosilcev funkcij. Povedali smo, kaj prinašajo ustavne spremembe. Marsikaj je bilo storjenega v kandidacijskem in volilnem postopku, počasi napreduje proces globljih demokratičnih sprememb v kadrovski politiki in obnovi itd. Ti procesi v poplavi kritike pogosto niso vidni, zato so premalo cenjeni. Prekriva jih precej pojavov, ki spremljajo te prodore in proces, vendar niso sprejemljivi. Prizadevanja za demokratizacijo ozračja in odnosov v družbi v bistvu pogosto odrinjajo na obrobje.
• Nekateri pojavi izrazito zadržujejo proces demokratizacije ali pa ga potiskajo na stranski tir. Birokratski monopol enih pogosto nadomešča birokratski monopol drugih. To ni korak v demokracijo, ampak boj za oblast. Ob-
stajajo poskusi, da bi proces demokratizacije zaprli v nekatere ozke okvire meščanskega razumevanja demokracije in samo nekaterih meščanskih svoboščin. Tega seveda ne smemo podcenjevati. Vse, kar je dobro, bi morali vgraditi v naš demokratski sistem in prakso, vendar moramo ves prostor odpreti za popolno demokratizacijo odnosov na vseh družbenih področjih z resničnim sodelovanjem občanov in razvito samoupravno demokracijo.
Nekateri so prepričani, da jc dovolj, če občan v nekem določenem času na zboru, izrazi svoje razpoloženje. To je potrebno in dobro, vendar ne pomeni veliko, je samo trenutek, če ne zagotovimo sistema, v katerem bomo stalno slišali in poslušali mnenja, potrebe in zahteve občanov in če ne bomo dejansko, ne formalno, zagotovili vseh oblik njihovega neposrednega vpliva in sodelovanja v družbenem življenju in odločanju, od tovarne, delavskega sveta, krajevne skupnosti in občinskih organov do skupščinskega sistema, družbenopolitičnih organizacij itd.
O ljudeh, ki so se hladili v senci
Ne od zbora do zbora in ne od volitev do volitev. Javna kritika mora zajeti vse organe in nosilce odgovornosti, vendar se dogaja, da se ta spreminja v napadanje vsakogar, ki misli drugače. Pogosto se dogaja, da kritiko nadomeščajo javna žigosanja in neargumentirane obsodbe, pojavlja se tudi revanšizem, kar kompromitira proces demokratizacije in dobre korake, ki so že storjeni.
To omogoča politični primitivizem in občasno tudi politično nasilje nad posameznikom ali skupino. Vztrajati moramo pri dosledni in popolni odgovornosti, saj je ta pomemben pogoj za demokracijo. Kdor je kriv in odgovoren. mora tudi odgovarjati in prevzeti posledice. Pri tem moramo vztrajati, biti moramo brezkompromisni. Brezkompromisnost pa ni nečloveškost; odgovornost ni pregon, ampak jo moramo izvajati na način, ki povečuje demokratičnost sistema in ki krepi pridobitve humanih značilnosti našega socializma.
V kolo bi se radi pridružili tudi nekateri, ki so leta sedeli v senci in molčali. Za malo dela so dobivali lepe plače in niso govorili tistega, kar bi morali. Niso se bojevali, za kar bi se morali, ko je bil čas. Tako se niso mogli niti zmotiti, zdaj pa je prišel čas, v katerem bi radi sedli na kakšen stolček. Proces demokratizacije ne potrebuje takšnih zaveznikov in jih bo zavrnil sam po sebi.
O poslabšanih odnosih na Kosovu
Res je, da se je položaj na Kosovu znova poslabšal. To so povzročile neodgovorne in škodljive izjave posameznikov, ki so znova razvnele polemike in javne medsebojne obtožbe vodstva, kar seveda zastruplja mednacionalne odnose. Najresnejši dogodek so demonstracije na Kosovu, ki so močno poslabšale žc tako težavne razmere v pokrajini in v vsej državi. Vse to je seveda odvrnilo pozornost od skupnega delovanja, o katerem smo se dogovorili na 17. seji.
Ti dogodki so pokazali, da pri uresničevanju stališč, ki smo jih oblikovali, in politike, za katero smo se odločili, ni več mogoče prelagati diferenciacije. Zahteve po odgovornosti posameznikov in vodstva ne morejo postati vprašljive. Še več, na Kosovu je potrebna široka kadrovska obnova, izvedena po demokratični poti. To je nujno potrebno predvsem zato, ker sem prepričan, da je birokratska praksa izbiranja kadrov v preteklosti omogočila nekatere razmere, ki nas blokirajo in nam ne dovoljujejo, da bi se rešili iz kriznega stanja. Ni več mogoče dopuščati nezaupanja in neenotnosti med vodstvoma Srbije in Kosova in dovoljevati poskusov od drugod za širjenje nezaupanja in neenotnosti v SR Srbiji. Iz zadnjih demonstracij bi se morali naučiti, da odsotnost široke politične akcije na Kosovu in političnega delovanja predvsem med albanskim prebivalstvom ustvarja prostor iredenti in albanskemu nacionalizmu. Omogoča jima, da dezinformirata in zavajata ljudi in v albanskih množicah ustvarjata neprimerno prepričanje. To se je izkazalo tudi v zadnjih dogodkih.
• Samo s .široko politično akcijo pripadnikov vseh narodov in narodnosti na Kosovu ob zavzemanju ne samo vseh organov in organizacij v pokrajini, ampak vseh nas v Jugoslaviji, je po mojem mnenju mogoče ustvariti enotno fronto boja proti iredenti in albanskemu in drugim nacionalizmom, ki povzročajo takšno stanje, omogočiti preseganje ločevanja med narodi, ureditev razmer in obnovo bratstva in enotnosti, miru in varnosti.
To potrjuje, da smo predolgo zapirali oči. Nismo bili dovolj aktivni, da bi razmere spremenili z odprtimi očmi, jasnimi stališči in natančno določenimi akcijami.
Kaj dela, kaj more in kaj mora storiti predsedstvo SFRJ? Kosovsko vprašanje je dežurna tema, s katero se predsedstvo neprestano ukvarja tako na razpravah kot ob ukrepih, ki jih sprejema oziroma, ki jih v okviru svoje ustavne dolžnosti mora sprejemati.
• Vztrajamo: prvič, pri najširši enotni politični akciji, v kateri bodo sodelovali vsi prebivalci Kosova, torej pripadniki vseh narodov in narodnosti, ki živijo na Kosovu. Pri tem so posebej odgovorni vsi politični dejavniki v SR Srbiji in seveda vsi v Jugoslaviji, v vseh organih federacije. Brez te široke politične akcije se ne bomo premaknili naprej;
Drugič, predsedstvo vztraja pri popolnem vzpostavljanju vseh sistemskih institucij na Kosovu, da bi učinkovito in odgovorno izpolnjevali svojo dolžnost. Vsi veste, da je bilo v pravosodne in upravne organe v pokrajini poslanih precej ljudi, da smo sprejeli sklepe in poslali ljudi v organe državne varnosti. Tam je odred milice, Id pomaga skrbeti za javni red in mir in predvsem za občane črnogorske, srbske in drugih narodnosti na Kosovu.
Predsedstvo bo še naprej delovalo v tej smeri in izpolnjevalo svojo nalogo krepitve sistemskih institucij in učinkovitosti njihovega delovanja.
V razmerah, kot so zadnje, mora predsedstvo sprejemati (in jih je sprejemalo) posebne ukrepe, s katerimi mora preprečiti morebitne incidente in večje nerede, torej resnejšo destabilizacijo že tako nestabilnega položaja.
O »Kosovu« v odnosu
med republikami in pokrajinama
Vodstva v nekaterih republikah in pokrajinah niso imela vedno pravega občutka za skupni jugoslovanski interes niti za dejstvo, da vse, kar se dogaja v enem delu države, vpliva tudi na stanje v drugih delih in tako na razmere v državi v celoti. Predsedstvo seveda ne čaka na spore, da bi poseglo vmes šele tedaj, ampak se zavzema za skupno dogovarjanje pri uresničevanju tistega, kar v določenem tre-
nutku zahtevajo interesi in potrebe jugoslovanske skupnosti in enakopravnost vseh njenih delov. Za to se zavzemamo tudi na sejah predsedstva, ki se jih udeležujejo zvezni funkcionarji in predsedniki predsedstev republik in pokrajin. Letos smo se večkrat pogovarjali z vodstvi republik in pokrajin in najodgovornejšimi funkcionarji v njih. Zahtevali smo, naj vsakdo odgovorno izpolnjuje skupne in enotne naloge.
O nevarnosti nacionalizmov vseh vrst
Pojavi, ki ogrožajo mednacionalne odnose, so: nacionalizem vseh vrst, ki se kaže na razne načine; separatizem v nekaterih delih države; težnja k narodni homogenizaciji, ki se pojavlja pred očmi javnosti; narodna ozkosrčnost; zamenjava naše dolžnosti do uveljavitve in spoštovanja narodovih občutkov pripadnikov vseh narodov in narodnosti z razvnemanjem nacionalističnih občutkov, kar pa ni boj za narodovo uveljavitev in spoštovanje narodovih pravic; zamenjava boja proti nacionalizmu z nerazpoloženjem do nekaterih narodov in narodnosti; vztrajanje v svojem ozkem interesu in nerazumevanju za enake interese drugod in še posebej za skupne interese, katerih uresničitev koristiti vsem. Sem sodijo tudi konfrontacije, o katerih smo govorili in ki zastrupljajo mednacionalne odnose. To pomeni neobčutljivost in neenak vatel pri merjenju svojih nacionalnih občutkov oziroma spoštovanju narodnih občutkov drugih. Pogosto se zgodi, da isti pojavi, ki imajo nacionalistične primesi ali povzročajo nacionalistično razpoloženje, doma najdejo opravičilo, drugod pa jih napadajo in obsojajo.
• Vsi pojavi, ki spodkopavajo mednacionalne odnose, o katerih smo zdaj govorili, bi bili že zdavnaj premagani, če jih ne bi povzročali politika, stališča in posamezna dejanja ali ravnanje nekaterih vodstev in njihovih predstavnikov. Prav ti so odgovorni za vse pojave in njihovo premagovanje.
O prihodnosti drobnega gospodarstva
Že dolgo smo sužnji razumevanja, da je razvoj možen samo v velikih tovarnah, zdaj pa že več let stojimo brez naložb, ki bi zagotavljale razvoj. Obstajajo pa možnosti, da bi ga spodbudili. Reforma omogoča vlaganja, ki bodo najhitreje prinesla najvišje rezultate. To je mogoče doseči z množičnim ustanavljanjem majhnih sodobnih podjetij, ki jih je mogoče postaviti v enem letu. Velikih sredstev ni, skromnejša, kakršne zahteva takšna gradnja, pa je vedno mogoče najti. To so podjetja, ki se hitreje odzivajo in prilagajajo na zahteve trga, proces odločanja v njih je enostaven, od potrebe po odločitvi do sprejema sklepa in njegove uresničitve zadostuje le malo časa. Številne države so s takšno usmeritvijo dosegle hitrejši napredek in to je tudi naša priložnost.
Takšna podjetja so možna tako v družbenem kot v zadružnem in zasebnem sektorju, seveda če bi obstajala jasna usmeritev, kakšno usmeritev drobnega gospodarstva je z gospodarsko politiko, ki bi to spodbujala in seveda z organiziranim družbenim prizadevanjem za to, najbolj smotrno razvijati. Globoko sem prepričan, da bi zelo hitro dosegli uspehe, ki bi nas popeljali v hitrejši razvoj.
O vrhu neuvrščenih v Beogradu leta 1989
Deveto srečanje neuvrščenih držav pomeni veliko priznanje Jugoslaviji, obenem pa veliko priložnost in odgovornost. V vsem, kar delamo, moramo razmišljati o tem, da bomo gostitelj srečanja in predsedujoči v gibanju neuvrščenih naslednja tri leta. To pomeni, da moramo zagotoviti varnost v državi. Le tako bomo lahko opravili svojo dolžnost in državi prinesli koristi v mednarodnem položaju: mednarodni uveljavitvi in uresničevanje naših interesov v mednarodnem življenju. Obveznosti v pripravah na srečanje so zelo velike. Seveda ga bo Jugoslavija pripravljala skupaj z drugimi. Srečanje bo potekalo v spremenjenih mednarodnih razmerah, v katerih se odvija proces popuščanja, sporazumevanja in počasnega odpravljanja nekaterih kriznih žarišč.
Začel se je torej proces, ki obljublja obdobje trdnejšega miru in večjega sodelovanja v svetu. Tudi nji moramo natančno razčleniti, kaj in kako moramo ukrepati v politiki Jugoslavije. Razmisliti moramo o vlogi Jugoslavije in njenem zavzemanju za uresničevanje načel in ciljev gibanja neuvrščenih in vsega, za kar se gibanje zavzema v svetu, saj to koristi tako svetu kot vsakomur od nas. Konkretno moramo razčleniti našo evropsko politiko, sodelovanje z državami in skupnostmi v Evropi, saj ima Jugoslavija v tem prostoru velike interese in se mora neprestano zavzemati za njihovo uresničitev. Razmisliti moramo tudi o drugačnih ugodnejših razmerah in najboljši zunanji politiki države do Sredozemlja, na Balkanu in v naši soseščini.
In še nekaj, dosti bolj bi morali razmišljati o našem predstavljanju v svetu.
O črnem slikanju Jugoslavije v tujini
Svet nas vidi takšne, kot smo. Vidi tisto, kar smo mu dali in kar smo dosegli dobrega,/ vidi tudi našo krizo, naše probleme in tisto, kar v naših notranjih odnosih ni dobro.
• Sami o sebi govorimo zelo slabo, skoraj tekmujemo, kdo bo naše razmere prikazal bolj črno. Pri tem mislim predvsem na izjave. Kljub vsem izkušnjam ne poznam države, katere posamezni funkcionarji bi si tako prizadevali, da bi razmere v svoji državi prikazali slabe, težavne in brezizhodne, in uporabljali izraze kot libanonizacija, nevarnost državljanske vojne itd.
V tem letu je bilo pri nas več srečanj, na primer balkanski sestanek zunanjih ministrov, stiki s pomembnimi dejavniki v mednarodnih odnosih itd. To dokazuje, da svet, neuvrščeni, Evropa, Balkan in Sredozemlje potrebujejo stabilno Jugoslavijo s takšno zunanjepolitično usmeritvijo, saj nestabilna ne bi povzročala problemov samo sebi ampak tudi dregim. To dejstvo moramo spoznati in ga spoštovati. Mnogo bolj moramo biti odgovorni do vsega, kar moramo storiti v državi in razmisliti, kako sebe, razmere, želje in interese predstavljamo v svetu.
• Rad bi v imenu predsedstva SFRJ vsem občanom naše države čestital ob dnevu republike. Zaželel bi jim vse, o čemer smo govorili na začetku, in da bi si s skupnimi prizadevanji nas vseh pripravili veselejše dneve republike v prihodnosti.
Raif Dizdarevič je odgovarjal tudi na vprašanja o različnem tolmačenju avnojskih načel, o 70. obletnici Jugoslavije in o uresničevanju gospodarske reforme.
Ugotovitve in stališča 23. seje CK ZKS
LJUBLJANA, 27. novembra — Na 23. seji, ki je bila v petek v Ljubljani, je centralni komite Zveze komunistov Slovenije sprejel Ugotovitve in stališča v zvezi z uresničevanjem stališč in usmeritev konference Zveze komunistov Slovenije v aktualnih političnih razmerah.
17. seja CK ZK Jugoslavije je vrnila v središče družbene in politične pozornosti usmeritve konference ZK Jugoslavije, s poudarkom na izpeljavi temeljitih družbenih reform po samoupravni, demokratični in legalni poti. Sama po sebi ni odpravila nobenega od razlogov, ki povzročajo nerazpoloženje ljudi in zaostrene družbenopolitične in gospodarske razmere. Različne koncepcije razvoja socializma so vse bolj razvidne. Izrazitejši so tudi nesocialistični koncepti družbenega razvoja.
Z ustavnimi dopolnili se še ni v celoti začelo družbeno prenavljanje, ki zagotavlja uveljavljanje interesnega in političnega pluralizma. Narediti moramo nove, dejanske korake za demokracijo v socializmu, ki bo omogočala nenehno svobodno vzpostavljanje proreformne fronte — v Sloveniji in v Jugoslaviji — to je nenehno iskanje soglasja v prenovljeni SZDL, oblikovanje večine ob posameznih vprašanjih in združevanje sil na tej podlagi.
Politizacija pred sprejemom ustavnih dopolnil, razmere v zvezi z izvršitvijo obsodbe četverice, različne kritične, pa tudi nenačelne ocene o načinu vključevanja ZK v volitve člana predsedstva SR Slovenije, kritike in izstopi iz zveze komunistov — vse to dokazuje, da moramo opustiti obotavljanje in nedoslednost pri treh reformah. Vsaka napačna poteza pri nas in pri drugih političnih subjektih, katerih cilj je demokratična vsebina socializma, ustvarja razmere za pogrezanje v etatizem, za krepitev centralizma, represije, za obnovo državne partije. Vrata jim odpirajo tudi manipulacije s socialnimi zaostritvami, nacionalizem in protikomunizem.
Majski ukrepi v ekonomski politiki pomenijo začetek gospodarske reforme. Potrebne pa so bistvene dopolnitve. Težavno soglasje v Jugoslaviji in v Sloveniji bo treba dosegati ob vsaki stvari posebej, da bi uveljavili tržno, inovativno in v svet odprto gospodarstvo in družbo.
Nerazumevanje dogajanja v Sloveniji in z njim povezano protislovensko razpoloženje v Jugoslaviji se stopnjuje. Na to se bomo odzvali z argumenti, s pripravljenostjo na sporazumevanje in solidarnost ter z vztrajanjem, da vsakdo najde pot, ki bo v njegovem okolju dajala rezultate in tako vodila k skupno dogovorjenim ciljem.
V	organih ZKJ smo večkrat podprli novo razumevanje srbske državnosti, ki pa se ne bi smelo uveljaviti na škodo obeh avtonomij v Srbiji in v jugoslovanski federaciji. Zavzemamo se za vzpostavljanje pravne države, za demokratične politične poti in za samoupravno socialistično enotno fronto ljudi vseh narodov in narodnosti na Kosovu.
V	teh zapletenih družbenih razmerah toliko bolj vztrajamo pri strateških nalogah konference ZK Slovenije:
•	Prvič, prenova zveze komunistov je pogoj za uveljavljanje celotne družbene reforme. Narekujejo jo smeri in ključna vprašanja ekonomske reforme in reforme političnega sistema: odprtost v svet, svoboda, sproščanje inovativnosti in ustvarjalnosti, znanje, smisel za enakopravno sodelovanje in razvojno produktivno solidarnost posameznika in skupnosti;
•	drugič, zavzemamo se za nov program in statut ZKJ; v središče razprave bomo pripeljali vprašanja razumevanja družbene vloge (avantgardnosti) ZKJ v razmerah političnega pluralizma, njene socialne utemeljenosti, njene nacionalne legitimnosti, njene sposobnosti, da zaživi v vlogi vsejugoslovanskega,- socialnega in internacionalnega zdru-ževalca človeka samoosvobajajo-čih teženj.
Predlagali bomo nove odgovore na odprta vprašanja teoretskih izhodišč zveze komunistov, demokratičnega centralizma, federalizacije in legitimnosti razlik, manjšine in večine, organizacijskih načel, novih kriterijev politične kulture in članske pripadnosti ;
•	tretjič, člane zveze komunistov bomo povezali v projektne skupine, ki bodo delale javno in odprto. Poglobili bomo idejnote-oretično delo in modernizirali idejnopolitično usposabljanje v zvezi komunistov. Strateške in pomembne odločitve zveze komunistov bodo sprejemali organi in ne več izvršilna telesa, in to vedno ob navzočnosti zagovornikov alternativ. CK ZK Slovenije daje pobudo za demokratično kadrovsko obnovo organov ZK Slovenije.
II.
•	Prvič, ocenjujemo, da so ustavna dopolnila dovolj širok okvir za nujne reformske posege. Padle so normativne ovire integralnemu trgu, odpirajo se možnosti za njegovo uvajanje, s tem pa tudi za spreminjanje družbene zavesti o vrednotah nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. Zahtevajo odgovorno in temeljito reformo zakonodaje, samoupravnih aktov in prakse. Zato je pomembno, da se zveza komunistov aktivno vključi v uveljavljanje ustavnih dopolnil, ki bo skladno z njihovim bistvom, z mnenjem iz javne razprave in
stališči skupščine SR Slovenije ob njihovem sprejemanju. Poiskati je treba dobre strokovne rešitve in si zanje vzeti dovolj časa, da bodo res sprostile poslovno in samoupravno iniciativo ter okrepile materialni položaj združenega dela;
•	drugič, zmanjšanje inflacije z ekonomskimi ukrepi je osnovni pogoj za izhod iz gospodarske in družbene krize ter za stabilen in dinamičen gospodarski razvoj. Zato bo ZK Slovenije dala konkretne predloge za odpravljanje temeljnih žarišč inflacije v ekonomski politiki za leto 1989;
•	tretjič, na vseh ravneh moramo pospešiti ustanavljanje in delo projektnih skupin komunistov in nekomunistov v SZDL in v drugih institucijah. Tako bomo spodbujali preseganje ključnih razvojnih dilem. Od tega je odvisna življenjska povezanost prenove zveze komunistov s konkretnimi nalogami v družbenih reformah;
•	četrtič, strategijo inovativne družbe uveljavljamo na konceptu odprtega gospodarstva, intenzivno in trajno vključenega v mednarodno delitev dela in sodobne znanstveno-tehnološke tokove. Zato se bo zveza komunistov zavzela za spremembo družbenega odnosa do mednarodnih gospodarskih integracij, za vključevanje Jugoslavije v evropski gospodarski prostor in za sodelovanje v različnih mednarodnih gospodarskih, znanstvenih in tehnoloških projektih;
•	petič, pri delu na teh nalogah so velike razlike med organizacijami zveze komunistov v občinah in organizacijah združenega dela. Zato ponavljamo, da moramo vztrajati pri izdelavi razvojnih programov in da bomo komunisti sooblikovali možnosti za kadrovsko prenovo v vseh organizacijah in na vse ravneh. Eno osnovnih meril pri tem mora biti sposobnost sprožanja inovacijskih procesov v združenem delu in v vsej družbi za realizacijo treh reform. V organizacijah združenega dela se moramo zavzeti za programe prehoda na reformne pogoje gospodarjenja.
III.
•	Prvič, sprejeta ustavna dopolnila pomenijo tudi možnost za začetek demokratičnih reform v političnem sistemu. Od sposobnosti zveze komunistov in drugih demokratičnih socialističnih sil je odvisno, koliko bo ta možnost uresničena; zlasti zaradi nevarnosti unitarističnega tolmačenja sprememb odnosov v federaciji;
•	drugič, v dograjevanju ustave SR Slovenije, republiške volilne zakonodaje, kandidacijskih pravilnikov in v kadrovskih pri-
pravah se bomo komunisti zavzeli, da bo nova ureditev do konca izkoriščena za demokratizacijo kadrovske politike, jasno opredelitev odgovornosti in uveljavljanje neposrednih volitev. Komunisti bomo aktivno sodelovali pri izpopolnjevanju predpisov o kandidacijskih in volilnih opravilih ter pri oblikovanju kriterijev za predlaganje kandidatov tako, da bodo omogočali javnost, razvidnost, sistemsko neoporečnost in verodostojen izraz večinske volje. To bo onemogočilo nesistemske poti, ki poskušajo zaobiti demokratično izbiranje. Novi kandidacijski in volilni postopki naj preprečijo kakršnokoli vsiljevanje kadrovskih rešitev.
Zveza komunistov se zavzema za širjenje demokratičnih možnosti pri predlaganju in določanju kandidatov ter za neposredne volitve delegacij in delegatov;
•	tretjič, pogoj za uveljavitev samoupravnega, socialističnega in nestrankarskega tipa politične demokracije je odpravljanje monopolne vloge ZK v oblasti in tudi to, da na njeno mesto ne stopajo drugi pretendenti za monopolno oblastno odločanje v imenu ljudi in namesto njih. Zato se bomo komuniiti v SZDL zavzeli za avtonomno, demokratično, pluralno SZDL kot gibanje. Domisliti moramo pravila ravnanja, ki bodo omogočala organizirano izražanje samoupravnega in političnega pluralizma, argumentirano soočanje, tekmovanje idej in programov, boj za večino v SZDL in družbi ter na tej osnovi odločilen vpliv v skupščinskem sistemu;
•	četrtič, delo na novi Ustavi SR Slovenije in novi Ustavi SFRJ je treba začeti takoj. Izraziti mora doseženo in nova spoznanja pri uveljavljanju demokratičnih procesov. Zavzemamo se, da bi novo Ustavo SR Slovenije sprejeli z referendumom, in to pred sprejetjem nove Ustave SFRJ;
•	petič, razpravo o obrambi in varnosti je treba pripraviti temeljito in tako, da bi prišli do odgovorov na vprašanja, ki se v tem času zastavljajo pri nadaljnjih procesih podružbljanja teh funkcij, zlasti v pogojih izvajanja reform in družbene preobrazbe ter glede jasnejše opredelitve položaja in družbenega nadzora nad institucijami varnostno-obrambnega sistema.
S takšnimi usmeritvami želimo zvezo komunistov narediti bistveno bolj propustno za drugačno, novo, kreativno, inovativno, pogumno in pokončno. V naši organizaciji hočemo razširiti prostor za vse, ki imajo dovolj samozavesti, energije in znanja, da skupaj spremenimo zvezo komunistov in v družbi ustvarimo učinkovito demokratično gibanje za oblikovanje in uresničevanje projekta socializma po meri človeka.
S TELEPRINTERJA
Jugoslavija se zavzema za prepoved bojnih strupov
NEW YORK, 27. novembra (Tanjug) — Jugoslavija je z veliko pozornostjo in zanimanjem spremljala predlog predsednika Mitter-randa in ponudbo francoske vlade kot ene od podpisnic ženevskega protokola iz leta 1925. da bi prepovedali uporabo bojnih strupov in da bi v Parizu od 7. do 11. januarja potekala mednarodna konferenca držav podpisnic. Njen namen naj bi bil razširiti prepoved na vse vrste kemičnega orožja, ki je bilo medtem izdelano.
Madžarski poslanci proti proračunu
BUDIMPEŠTA, 27. novembra (Tanjug) Poslanci madžarskega parlamenta so sprejeli zakon o davku na dobiček podjetij, ki je bil enkrat že zavrnjen, niso pa sprejeli predlaganega odstotka denarja, namenjenega v državno blagajno. Vladno stališče je podprlo le 12 delegatov; česa podobnega ni bilo v tem najvišjem predstavniškem telesu države žc 40 let. Večina se je zavzela za to, da bi davek znašal 50 namesto 55 odstotkov, zaradi česar se bo primanjkljaj v proračunu za prihodnje leto še povečal.
Umik sovjetskih čet iz ČSSR odvisen od razmer v Evropi
PRAGA, 27. novembra (Tanjug) - Umik sovjetskih čet iz Češkoslovaške je odvisen od omejevanja klasičnega oboroževanja in stanja oboroženih sil v Evropi, je izjavil generalni sekretar CK KPČ Miloš Jakeš. V okviru tega procesa in ob ohranjanju vojaškega ravnotežja, vendar na veliko nižji ravni, bi bilo mogoče urediti tudi vprašanje navzočnosti sovjetskih čet v ČSSR, je izjavil v intervjuju z japonskimi novinarji, objavljenem včeraj v glasilu KPČ Rude Pravo. Omenil je tudi, da bi lahko prišlo do ureditve sovjetsko-kitajskih odnosov.
Predsednik ZDA bi rad zmanjšal vojaški proračun
VVASHINGTON, 27. novembra (Tanjug) - Novoizvoljeni ameriški predsednik Bush namerava v fiskalnem letu 1990 zmanjšati vojaški proračun države za 8 do 10 milijard dolarjev, piše VVashington Post. Skupina Bushevih najbližjih sodelavcev se bo že prihodnji teden lotila načrtov za zmanjšanje proračuna. V skupini bodo obrambni minister, svetovalec predsednika za državno varnost, direktor osrednje obveščevalne agencije in državni sekretar. Bush še ni imenoval obrambnega ministra, kot menijo v VVashingtonu, pa bo ta položaj prevzel nekdanji senator John Towcr.
V poplavah je umrlo več kot 360 ljudi
BANGKOK, 27. novembra (Tanjug) — V poplavah, ki so opustošile velika območja južne Tajske, Malezije in Indonezije, je bilo mrtvih več kot 360 ljudi. Vojska in reševalci iščejo preživele po zadnjem zemeljskem plazu, ki se je utrgal po šestdnevnem monsunskem deževju na jugu Tajske, kjer je bilo mrtvih tristo, pogrešajo pa tisoč ljudi. V sosednji Maleziji je bilo mrtvih že več kot 30 ljudi, v vzhodnih primorskih krajih pa je ostalo brez strehe okoli 20.000 prebivalcev.
Dogodek v Bukarešti je poslabšal odnose z Budimpešto
BUDIMPEŠTA, 27. novembra (Tanjug) — »Nedavni dogodek v Bukarešti je vreden obžalovanja in bo še povečal napetost v odnosih med Madžarsko in Romunijo, nihče pa ne bo imel koristi od tega,« je v petek po televiziji izjavil državni sekretar za zunanjo politiko Gyula Horn. Dejal je še, da je sledil temu dogodku »naš odgovor«, vendar bi raje iskali načine in možnosti za krepitev dvostranskega sodelovanja. Njegove besede so se nanašale na izgon trgovinskega svetovalca madžarskega diplomatskega predstavništva v romunskem glavnem mestu Karolyja Gyoerfija, čemur je sledil izgon političnega svetovalca romunskega veleposlaništva Pavla Platona iz Budimpešte.
IZ POSLOVNEGA SVETA
GLEDAMO, POSLUŠAMO
FILM
Maja in
vesoljček
V petek so v ljubljanskem kinu Mojca premierno predvajali nov slovenski film za otroke Maja in vesoljček, ki ga je režiral danes že kar mojster tega žanra pri nas — Jane Kavčič. Tako je vešča roka tega režiserja izrazita že v sami zgradbi filma. Upoštevaje temeljne zakonitosti klasične filmske naracije in sila preprostega dramaturškega koncepta, saj je ves zaplet filma utemeljen zgolj z izgubljeno igračko, tako imenovano Šnurko, režiser ustvari pregledno, toda trdno in pomensko zaokroženo zgodbo. Ta, na videz lahkotno pridobljen učinek, pa nikakor ni samoumeven in predvidljiv, če upoštevamo, da filmska pripoved predstavlja motiv, ki je že v zasnovi docela neverjeten. Gre namreč za to, da se vesoljčki, zunajzemeljska bitja, odpravijo na Zemljo, kjer naj bi v okviru nekakšne šole v naravi spoznali življenje na našem planetu. Hkrati se na Šolski izlet peljejo tudi običajne zemeljske deklice, med katerimi je tudi Maja (Ana Papež), ki je v vesoljčku Gubanguju (Dario Ajdovec), tako všeč, da ji podari svojo šnurko, s čimer izgubi nevidnost, kar pa tudi sproži konflikt in zaplete. Ta spopad med svetovoma, če ga pogojno tako imenujemo, pa se odvija na dveh ravneh. Prva je Čisto filmska in predmetna, ko tako pri kameri, predvsem pa pri montaži, ni treba več, kot slediti šnurki, kar proti koncu filma privede do Čudovitih akcijskih prizorov, ki so tudi zelo zabavni.
Druga raven, in ta je za cel film pomembnejša, pa je vsebinska oziroma miselna, saj je lov na šnurko pogojen s čustvi in otroškim razumom. Oboje pa se opira na staro resnico, ki jo Maja izreka svojemu Gubanguju, češ da tistega, kar enkrat daš, ne moreš več kar tako vzeti. Tako je ta resnica naših babic za vsebino filma prav tako pomenljiva kot je šnurka za filmsko zgradbo, njena splošna narava za vesoljčke. K temu temeljnemu spletu filmske elementarnosti in vsebinske izpovednosti pa so domiselno pripete tudi druge poante, kot del spoznav-nosti otroškega sveta. Včasih imajo čisto estetske in metaforične učinke, ki se kažejo predvsem v rabi jezika, (pri scenariju je sodeloval Emil Filipčič), denimo, jegulje so uporabljene za asociativno primerjavo debel kot jegulja, ljudje so člo-veki in podobno. Drugje spet je spoznanje, kako se frazerstvo v praktičnem življenju ne obnese, podano v likih obeh učiteljic (Vesna Jevnikar in Milena Zupančič), medtem ko zmešanost in raztresenost odraslih pooseblja profesor Sajovic (Črt Skodlar), ki se kot suveren vodilni motiv pojavlja skozi celo zgodbo.
V Maji in vesoljčku se torej zanimivo prepletajo spoznavno in filmsko, resnično in umišljeno, in ta splet je zastor, izza katerega skrivoma pronicajo dovolj težke resnice. Ker so tako skrite, sicer niso edu-kativne, a kljub temu dovolj učinkovite. Iz istega razloga tudi niso dokončne, marveč prepuščene otroški domišljiji. In povsod tam. kjer film dopušča popravke med resničnim in umišljenim, spoznavnim in filmskim, je prostor za izziv in humor, zaradi česar je ta film tudi tako zelo zabaven.
LILIJANA RESNIK
•	najveCji presežek
Z ZDA — Japonska je imela oktobra, kot smo že pisali, za 7,69 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega presežka. Največ presežka so ustvarili v trgovanju z ZDA in sicer kar 4,83 milijarde dolarjev v enem samem mesecu! Z Evropsko skupnostjo so imeli 2,03 milijarde presežka, z jugovzhodnimi azijskimi državami pa 1,81 milijarde presežka. S temi konvertibilnimi državami so imeli torej 8,67 milijarde presežka. z nekonvertibilnimi pa primanjkljaj.
•	NOVA VRSTA MCDO-NALDSA? — Ameriška družba Kentucky Fried Chicken, prehrambena družba, se je v zadnjih letih močno razširila. Povsod po svetu imajo restavracije, v katerih ponujajo pečene piščance. Med 7700 restavracijami gre najbolje tisti v Pekingu, saj ima na leto za 3 milijone dolarjev prometa. Mnogi menijo, da ta hrana bolj ustreza določenim narodom in da bi lahko Kentuc-ky kmalu izrinil McDonaldsove hamburgerje, ali pa jim vsaj uspešno konkuriral.
•	ZRN	POGLAVITNI
PARTNER - Italija največ blaga izvozi v ZRN. V prvem polletju letos (januar-junij) so v to
deželo izvozili 18,5 odstotka vsega blaga, v Francijo 17 odstotkov, v ZDA 8,5 odstotka vsega blaga ter v Veliko Britanijo 7,8 odstotka. Največ so kupovali ravno tako v ZRN (21,9 odstotka), v Franciji pa 15,4 odstotka vsega blaga, ki so ga v polletju letos uvozili v Italijo. Tretji največji uvozni partner Italije pa je Nizozmemska.	\
•	INVESTICIJE V TELEKOMUNIKACIJE V lanskem letu je v razvoj telekomunikacij Zvezna republika Namči ja vložila 8,28 milijarde dolarjev (!), Francija 6.1 1 milijarde, Italija 4,15 milijarde in Velika Britanija 3,46 milijarde dolarjev. Pri telekomunikacijah je tako kot pri vseh drugih naložbah: kolikor vanje vložiš, tako dobro telefonske sisteme (in ostalo) imaš.
•	ARABSKI SKUPNI TRG
— Na srečanju 100 arabskih bankirjev v Abu Dabiju so sklenili, da poskušajo arabske dežele narediti takšen skupen (enotni) trg, kot ga ima Evropska skup nošt. Menili so, da so dovolj močni za to, saj imajo arabski investitorji danes po vsem svetu 350 milijard dolarjev (90 odstotkov v nearabskih deželah), od tega 200 milijard dolarjev, ki so v lasti arabskih vlad.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE
Zabava s slovenščino
»Pošljem vam Politikin Zabavnik, ki ga prodaja Delo in naj bi bil v slovenščini. Že večkrat — v zadnjem Času skoraj redno — je v njem srbohrvaška priloga v cirilici — navadno strip.
V CGP Delo sem povprašal, kako je s to zadevo. Od sedmih sogovornikov sem dobil vljuden odgovor: ,Ne vem, za kaj gre!’. Torej se obračam na vas, da primerno rešite to neokusnost. Vprašujem se, ali je v Beogradu že kdaj izšel Zabavnik, ki bi imel polovico strani slovenskih. Kaj bi se zgodilo?«
Boštjan V., Ljubljana
Naš odgovor je preprost: tak Zabavnik bi ostal na prodajnih policah, dokler ga ne bi uporabili za izdelavo novega papirja. J udi »jezikovno bogastvo« slovenske izdaje Politikinega Zabavnika bi bilo tako najkoristneje izrabljeno.
Zabavnik, ki je izšel 11. novembra letos, ima enainpetdeset ctrani, prav tako tisti, ki je bil izdan en teden prej. Me dnjima je velika razlika: v prvem zavzema več kot tretjino prostora (točno: devetnajst strani) strip KAFIETAH TPHH (prav ste prebrali: strip je v cirilici). Na naslovnici pa je obvestilo, da bo nadaljevanje sledilo v prihodnji številki (kajpada v srbohrvaščini in cirilici). Tako so otroci, ki jim je revija namenjena grdo ogoljufani, saj bi si, Če bi želeli poglabljati svoje znanje cirilice, lahko kupili kar originalno izdajo revije — tudi to prodajajo pri nas. Uredništvo pa si je s tem prihranilo prevajanje in stavljenje devetnajstih strani slovenskega besedila, kar pa ima svojo dobro stran: prevajalci, stavci, lektorji, korektorji in Še kdo niso mogli napraviti toliko napak, kot bi jih sicer. Tega se odgovorni pri Zabavniku gotovo zavedajo, saj pogosto objavljajo kar neprevedena besedila, zlasti reklame. Najbrž so jih plačniki oglasov opozorili, da je njihova slovenščina šepava. Kolinski (iz Ljubljane) so objavili takle oglas: Petar PEZ vam za mjesec oktobar šalje nagrade. Za JAT ponujajo 50 inostranih aranžma-na, za Biblioteko Saznanja pa Knjige za vaš uspeh u životu. Cene garantujemo 30 dana od objavljiva-nja oglasa. Knjige šaljemo odmah — plačate postani priliko m prijema.
Besedila, ki smo jih izpisali skoraj iz ene same številke Zabavnika, s stališča slovenščine niso napačna, saj sploh niso slovenska. Posebnost Zabavni-kovega prevajanja pa so polprevodi, npr. Neobični običaji (na naslovnici 19. II. 1988); so člani društva za zaščito živali; ko se je stara Evropa že malo zaščitila s trditvami, da te gradnje niso starejše kot iz 14. stoletja naše dobe: izhaja iz grškega Nikolaos, sestavljenega od »nike« — zmaga; razgledovanje izložb itd. Ker je tako »prevajanje« stalno, se sprašujemo, ali uredniki sploh ločijo slovenščino od srbohrvaščine.
Ker vsebuje revija tudi nekatere poljudno-znan-stvene prispevke, se težave še povečajo, saj prevajalci strokovnemu izrazju niso kos. Takole poročajo o razstavi letal: leta 1965 so (namreč Sovjeti) v Pari zu pokazali prevozni antonov AN-22 (katere vrste letalo je to, lahko samo ugibamo), v članku Rešile nas bodo žabe »iznajdejo« mehiškega brezpljučnega deževnika. Žabo, ki jo knjiga Živalski svet, imenju-je gladka ostrogovka, preimenujejo v afriško krempljasto žabo. Nekater dvoživke pa označijo samo z latinskim imenom, čeprav bi se slovensko skoraj vedno našlo, če bi prelistali kako slovensko strokovno knjigo ali povprašali strokovnjaka.
Če pa se prevajalcem Še nekako posreči nabrati ustrezne slovenske besede, potem se znajdejo v dru gih pasteh:
—	pogosto prevajajo dobesedno, zato je besedilo nerazumljivo ali vsaj smešno;
—	ne poznajo osnovnih zakonitosti slovenščine, zlasti ne vezave, ujemanja in besednega reda: nc vedo, kdaj rabiti določno in kdaj nedoločno obliko pridevnika idr., npr.: to predstavo igrajo že tako dolgo, da že nihče več ne ve število predstav; Tak odnos je bila najboljša potna karta;
—	ne vedo, kaj pisati z veliko, kaj z malo začetnico: v kolofonu revije pišejo npr. Politikin Zabavnik in Politikin zabavnik;
—	ne znajo postavljati ločil; vejice manjkajo ali pa so odveč, napačne so oznake premega govora;
—	delijo, kjer pač zmanjka prostora, in pišejo skupaj samostojne besede, npr. našrojak ipd.;
—	izpuščajo, prestavljajo in spreminjajo črke, tako da so besedila marsikdaj tudi zaradi tega nerazumljiva: v časniku prebere stripe, postala sta dru-šinska prijatelja, leteče narpave, uprašati itd.
Prva številka Zabavnika (v srbohrvaščini seveda) je izšla, kot navaja kolofon, leta 1939. Alije slovenska izdaja samo njen privesek? Da gre zanjo, izvemo šele na koncu kolofona, kjer piše, da je treba pri naročilih iz tujine pripisati opombo: naročnina /a tednik »Politikin Zabavnik« - Slovenska izdaja. Na naslovni strani revije pa je odtisnjeno ime slovenskega podjetja Delo. Kjer so skriti ustvarjalci »slovenske« izdaje? Glavni in odgovorni urednik vseh izdaj revije je Darko Ribnikar, urednik slovenske izdaje, prevajalci, lektorji, korektorji itd. pa niso nikjer navedeni. Mislimo, da se nočejo predstaviti javnosti, ker vedo, da svojemu delu niso kos. Kaj pa podjetje Delo? Ali tudi tu ni nikogar, ki bi bil za revijo odgovoren, Čeprav so prevzeli nekakšno pokroviteljstvo - najbrž ne zastonj?
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošljite na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
4. stran ★ DELO
DRAGO
GRDENIČ
Eden naših najvidnejših sodobnih kemikov. Nagrado je prejel za svoje znanstveno, strokovno, pedagoško in družbeno delo.
Grdeničevo področje znanstvenega dela je kemija or-gansko-kovinskih spojev s stališča kristalne in molekulske strukture z uporabo metod rentgenske strukturne analize, ki jo je uvedel pred štirimi desetletji. Ustanovil je tudi laboratorije, zbral okrog sebe številne sodelavce in dosegel pomembne rezultate tudi pri sintezi novih spojin, v preparacijski kemiji in izločanju kovin iz raztopin.
Akademik prof. dr. Grde-nič je član večine jugoslovanskih akademij znanosti, za svoje znanstveno delo pa je prejel številna priznanja, med drugimi tudi nagrado za življenjsko delo.
DANILO KIŠ
Čeprav lahko ustvarjalnost Danila Kiša razdelimo v več faz, ki imajo svoje značilnosti, je njegova osnovna lastnost iskanje novih proznih postopkov in novosti v književni obliki. Kot odličen poznavalec svetovne književnosti, je Kiš v svoje delo vtkal avantgardne tendence v sodobni prozi, ki jim je dal lasten pečat.
Metafizična vprašanja obstoja, smrti in identitete so bistvo Kiševe proze. Poskus njegovega junaka, da bi plaval proti toku, se konča tragično, a ta padec kakor da skriva v sebi ikarovsko sporočilo. Delo Danila Kiša združuje usode posameznikov s kolektivno zgodovino, podano skozi prizmo dveh najbolj tragičnih dogodkov 20. stoletja (fašizem in stalinizem), in tako kar najgloblje pronica v ključne mitologene našega časa.

NAGRADA ZA MUZEJ — Na področju kulture in znanosti je med nagrajeci muzej BiH v Sarajevu. (Telefoto: Tanjug)
Državni muzej Bosne in Hercegovine v Sarajevu
Muzej, ki praznuje stoletnico obstoja, je najstarejša znanstvena in kulturna ustanova sodobnega tipa v Bosni in Hercegovini. V muzeološki in širši znanstveni javnosti pri nas in v tujini uživa velik ugled.
Že od začetka se je razvijal kot kompleksna kulturna in znanstvena ustanova na področjih, s katerimi se ukvarja - zgodovine, geografije, arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine in naravoslovja, delom pa tudi jezika, književnosti statistike in bibliografije. Hkrati posveča veliko pozornost vzgojno-izobraževalni in kulturološki funkciji.
V muzeju je od ustanovitve do danes delovalo več kot 400 strokovnjakov, med njimi številni nosilci najvišjih znanstvenih nazivov in priznanj. Objavili so več sto del z različnih področij, tako da se je na ta način domača in deloma tuja javnost seznanila z rezultati znanstvenih raziskav na tleh Bosne in Hercegovine.
Inštitut za plemenitenje in pridelavo rastlin pri fakulteti za agronomske vede zagrebškega vseučilišča
Že od ustanovitve leta 1920 je bil glavni cilj inštituta omogočiti organizirano znanstveno delo, praktičnega in razvojnega pomena na področju genetike in plemenitenja kulturnih rastlin.
Rezultat tega sistematičnega dela so hibridi koruze, nove sorte žita ter industrijskih in krmilnih rastlin. Še pomembnejše je dejstvo, da so nove sorte in hibridi, s skupno 186 priznanimi stvaritvami zagrebškega inštituta, hkrati prispevali k posebnemu razvoju pridelave kakovostne hrane, in to ne samo v naši državi.
DNEVNE NOVICE
Ponedeljek, 28. novembra 1988
Nagrajenci Avnoja 1988
MILAN	PETAR	I JURIŠA
KONJOVIČ	LALOVIČ	SAMARDŽIČ
Milan Konjovič je eden tistih naših umetnikov, ki so med obema vojnama oblikovali temelje naše sodobne umetnosti. Še danes aktivno ustvarja in sodeluje v naših aktualnih likovnih dogodkih. Prve kubistične slike je naslikal še zelo mlad, a se je kmalu preusmeril v ekspresionizem. Modra faza, v katero je vstopil z velikim korakom, je po spontanosti in iskrenosti bila in še vedno je ena najčistejših Konjovičevih slikarskih izpovedi. Njegovo slikar-
stvo prehaja iz ene faze v drugo, kar ni nič nenavadnega za ustvarjalca, kakršen je Konjovič, v katerem se nenehno prepletajo nemir, notranji boji, čustvenost in strast. S svojim delom je močno vplival na mlade slikarje prve povojne generacije, ki so iskali svoj izraz. Konjovičev opus je eden najimpozantnej-ših v naši sodobni umetnosti, predvsem po visoki izvirni umetniški vrednosti.
Petintridesetletni ustvarjalni opus Petra Laloviča, ki temelji na veliki nadarjenosti, raziskovalni vztrajnosti in en-tuziazmu, je podoben delom znanih zaljubljencev v svetovno kinematografijo in njenih magov. Kot le redkokdo pred njim se je ta ustvarjalec čudovitih filmov potapljal v čudežen svet narave in ga s svojimi teleobjektivi analiziral do najdrobnejših potankosti. Njegove alegorične povesti preraščajo v metaforo o svetu, v katerem živimo, in o nas, o človeku. Kot scenarist, snemalec in režiser se Lalovič čedalje bolj posveča enemu ključnih pogojev za obstoj naše civilizacije — varstvu človekovega okolja. V nenehnem iskanju profesionalne popolnosti je s kamero v roki v dežju, v močvirjih, globelih, pod vrelim soncem, v snegu in ledu prodiral v novi slogovni in avtorski smeri. Lalovičevi filmi so prejeli številna domača in mednarodna priznanja oziroma prispevali, da se je svet seznanil z našo , kinematografijo in kulturo.
Nepozabni Mikailo iz Nad-številne, Mitar iz Kozare, Črni Rok iz televizijske nadaljevanke Kam gredo divje svinje, Šurdilovič iz Vročega vetra — so le nekateri liki, kijih je med 32-letno igralsko kariero (100 vlog) upodobil eden najbolj priljubljenih jugoslovanskih igralcev Ljubiša Sa-inardžič. Bleščeči dosežki pionirskega obdobja nastajanja sodobnega filmskega izraza v Jugoslaviji so del tudi njegove umetniške ustvarjalnosti. Samardžič skriva v sebi poseben magnet in nadarjenost, ki navdušuje gledalce po vsem svetu. Zato ne preseneča, da so ga razglasili za najbolj priljubljenega tujega igralca v Sovjetski zvezi, na Kitajskem, v Avstraliji in številnih evropskih državah. Samardžič je dobitnik petih Zlatih aren na puljskem filmskem festivalu, dveh velikih nagrad na festivalu igralskih dosežkov v Nišu, prejel pa je tudi največje priznanje, ki ga je dobil kak jugoslovanski igralec — Zlatega leva na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah.
NIKOLA PERŠIČ
S svojo izjemno bogato znanstveno dejavnostjo je prof. dr. Nikola Peršič v naši psihiatriji in medicini ustvaril dela trajne vrednosti. Med štiridesetletnim delom se je prof. Peršič posebno izkazal na področju biologijske in socialne psihiatrije, s katero se je začel ukvarjati, ko je bila ta v svetu še v povojih. Posebno pomembna so njegova dela o patogenezi psihoz, v katerih raziskuje organsko osnovo psihičnih motenj. Uvedel je poskusno metodo za raziskovanje mehanizmov terapije z insulinskimi hipoglikemi in elektrošoki na živalih, kar je bilo pozneje prenešeno tudi v klinično prakso. Konec šestdesetih let je prof. Peršič začel raziskave še v socialni psihiatriji. Je tudi odličen poznavalec patogeneze shizofrenije, o kateri je predaval na številnih znanstvenih simpozijih doma in v svetu. Ustanovil je prvi oddelek za socialno psihiatrijo pri nas, in sicer na psihiatrični kliniki v Zagrebu, in center za krizna stanja. Njegove raziskave s področja psihiatrijske epidemiologije so fundamentalne. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo.
MIHAILO
MILOJEVIČ
Tridesetletno ustvarjalno delo dr. Mihaila Milojeviča je zaokrožena teoretično-prak-tična celota, s katero je ta neutrudni raziskovalec veliko prispeval k razvoju industrije Ivo Lola Ribar. Po Milojevi-čevem konceptu so v tej industriji uvedli metodo modularne izdelave orodnih strojev, projektiranje in proizvodnjo horizontalnih, vertikalnih in koordinatnih vrtalno-rezkal-nih strojev, obdelovalnih centrov, vertikalnih stružnic, portalnih rezkalnikov za dolge obdelovance in drugih strojev. Tako je ta industrija v kratkem času ustvarila nove proizvode, razširila programe, posodobila proizvodnjo, povečala kakovost in postala najpomembnejša proizvajalka orodnih strojev doma in v tujini. S svojimi raziskavami je dr. Mihailo Milojevič razvil novo, sodobnejšo in gospodarnejšo metodo projektiranja izdelkov, tehnologije in proizvodnje orodnih strojev, odprl pa je tudi pot za nadaljnji prodor znanja na to področje. Mihailo Milojevič vodi velike raziskovalne projekte.
RATKO RUDIČ
Ratko Rudič je vrhunski športnik, trener in izjemno uspešen športni pedagog. Zlata medalja, ki so jo naši vaterpolisti osvojili na letošnjih olimpijskih igrah v Seulu, je še zadnji dokaz njegovega uspešnega trenerskega dela, hkrati pa potrditev, da zlata medalja na OI v Los Angelesu 1984 ni bila naključje. Jugoslovansko vaterpolsko moštvo je pod vodstvom Ratka Rudiča na svetovnem prvenstvu v Madridu leta 1986 osvojilo zlato medaljo, leto dni pozneje pa še zlato medaljo na svetovnem pokalu prvakov v Solunu. Nu evropskem prvenstvu v Sofiji so leta 1985 osvojili srebrno medaljo, dva leti pozneje so osvojili srebrno medaljo v Strasbourgu, pozneje pa še na univerzitetnih igrah v Kobeju.
Ratko Rudič se je začel ukvarjati z vaterpolom leta 1962 v splitskem klubu Jadran. Od leta 1970 je igral v beograjskem Partizanu, s katerim je dosegel vrsto uspehov. Naj omenimo le pokala evropskih prvakov leta 1974 in leta 1975. Za naše vaterpolsko moštvo je odigral 297 tekem.
ANTON
TRSTENJAK
V strokovnih krogih uživa prof. dr. Anton Trstenjak ugled najboljšega in najbolj produktivnega jugoslovanskega psihologa, ki se je s svojim znanstvenim in strokovnim delom uveljavil tudi v tujini.
Specializiral se je za področje barv, proučeval je splošno psihologijo, poleg tega pa tudi skoraj vse panoge aplikativne psihologije. Za svoje delo je pred dvemi leti dobil red zaslug za narod z zlatim vencem in nagrado »Boris Kidrič«, ki jo v Sloveniji podeljujejo za najpomembnejše znanstvene in umetniške dosežke. Prof. dr. Anton Trstenjak je član številnih strokovnih združenj v tujini, hkrati pa je tudi častni član številnih domačih in tujih združenj.
Kot znanstvenik in profesor je pripomogel k temu, da se je na ljubljanski univerzi izoblikovala nova generacija mladih psihologov, hkrati pa je pomagal tudi k uveljavitvi psihološke znanosti v drugih univerzitetnih središčih.
DANČO
ZOGRAFSKI
Obsežna in vsestranska znanstvena dejavnost prof. dr. Danča Zografskega temelji na vztrajnem in dolgotrajnem proučevanju gradiv v domačih in tujih arhivih, knjižnicah, muzejih in drugih institucijah, ki se ukvarjajo z zbiranjem izvirnih gradiv o zgodovini Makedonije.
S pomočjo dragocene dokumentacije ter številnih Študijskih potovanj po svetu mu je uspelo podrobno znanstveno analizirati gospodarske, politične, socialne in kulturne razmere v bližnji in daljni preteklosti makedonskega naroda ter razsvetliti vezi in odnose, ki so vladali med Makedonijo in sosednjimi balkanskimi ter evropskimi državami.
V svojih delih Zografski proučuje glavne značilnosti boja, pa tudi cilje delavskega, komunističnega in narodnoosvobodilnega gibanja v Makedoniji. Posebno pozornost je posvetil proučevanju makedonskega nacionalnega vprašanja v različnih zgodovinskih okoliščinah. Dančo Zografski se je ukvarjal tudi s proučevanjem pomembnih dogodkov in osebnosti iz makedonske in jugoslovanske zgodovine.
Kot raziskovalno delo velikega gospodarskega pomena, s katerim si je inštitut pridobil tudi mednarodni sloves, se pogosto omenja prispevek akademika prof. dr. Alojza Tavčarja, enega od avnojevih nagrajencev, ki je vodil inštitut skoraj pol stoletja.
Slovenska filharmonija
Slovenska filharmonija letos praznuje 40-letnico uspešnega dela, pri tem pa nadaljuje bogato tradicijo najstarejših tovrstnih ustanov v srednji Evropi. Ze na začetku se je uveljavila kot doslej najuspešnejša institucija za orkestralno in vokalno-instrumentalno glasbo v Jugoslaviji.
V svetu je stalno prisotna že 30 let, zlasti v pomembnih glasbenih središčih. Z gostovanji, turnejami in udeležbo na posebnih festivalih si je pridobila velik mednarodni ugled.
Po koncertih Slovenske filharmonije so v svetovnem tisku izhajali naslovi kot Velik glasbeni praznik. Zbor superlativov, Prvorazredni orkester in drugi, v katerih so SF primerjali s praško, varšavsko in leningrajsko filharmonijo.
Orkester se je v uspešnih delovnih desetletjih nenehno večal in razvijal, in to ob sodelovanju številnih vrhunskih domačih in tujih dirigentov in solistov. Posebna zasluga Slovenske filharmonije je tudi to, da v državi in tujini med izbranimi deli iz svetovne glasbene literature izvaja tudi dela jugoslovanskih avtorjev.
PRIZNANJE UMETNIKOM - Med nagrajenci Avnoja je tudi Slovenska filharmonija.
**“ -* — Tl
^ Univerza v Beogradu
| Beograjska univerza je v 150-letnem delu izjemno veliko prispevala k razvoju kulture, znanosti in izobraževanja, pa tudi k širitvi ugleda naših znanstvenikov v svetu.
Ima 24 fakultet, sedem raziskovalnih inštitutov, univerzitetno knjižnico ter več kot 56.000 študentov, 4200 znanstveno-pedagoških in okoli 2700 znanstveno-raziskovalnih delavcev. Na njej študira tudi približno 4000 tujcev iz več kot 70 držav.
Univerza zelo uspešno sodeluje z vsemi 18 univerzitetnimi središči v državi, pa tudi s 45 najbolj znanimi univerzami na svetu. Rezultati številnih raziskav na fakultetah in v inštitutih se vsestransko uporabljajo v naših gospodarskih, družbenih, medicinskih in drugih dejavnostih združenega dela.
Prispevek univerze, ki sodi med najpomembnejše duhovne, civilizacijske in institucionalne ustanove naše države, je zelo velik. Univerza je za svoje zasluge poleg številnih nagrad doma in v tujini dobila tudi red jugoslovanske zastave z lento.
Delovna organizacija Smelt - gradnja industrijskih objektov Ljubljana
Ko je bil Smelt leta 1963 ustanovljen kot poslovno združenje več podjetij, so sklenili, da je treba tretjino prihodka ustvariti v Sloveniji, tretjino v drugih delih Jugoslavije, ostalo pa na tujem trgu.
Kmalu se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna. Po vsej državi so rasla gradbišča in danes je v naši državi že več kot tisoč objektov, ki jih je »podpisal« Smelt. V Jugoslaviji se Smelt še posebej posveča kosovskemu trgu.
Ta ljubljanski kolektiv planske in razvojne cilje vedno preseže. Pred več kot desetletjem se je odločil, da bo z velikimi začetnimi naložbami krenil na tuje trge. Že leta 1982 je bil delež izvoza v celotnem prihodku 53,4 odstotka, v naslednjih petih letih pa je presegel 70 odstotkov. Smelt je z izvršenimi deli in aktualnimi ponudbami prisoten v številnih afriških državah, Kitajski, Sovjetski zvezi, Indiji, Iraku, Iranu, članicah pakta ASEAN in v južni Ameriki.

NAGRADA AVNOJA — V sozdu El Niš skupaj s Hone-ywellom izdelujejo računalnike. (Telefoto: Tanjug)
Sozd Elektronska industrija Niš
Niški sozd obratuje že 40 let in uspešno spremlja hiter razvoj elektronike v svetu.
Od ustanovitve do danes je s svojo proizvodnjo dosegel, da kar 60 odstotkov jugoslovanskih gospodinjstev uporablja katerega njegovih aparatov (televizijski sprejemnik, radio, gospodinjski stroj), v rabi pa so, tudi številne naprave v družbenih dejavnostih, gospodarstvu, pošti in prometu. Elektronska industrija je danes največji jugoslovanski proizvajalec avdio in video naprav, elektromedicinske opreme in mikroelektronike, poleg tega pa je med vodilnimi na področju računalništva, telekomunikacij in industrijske elektronike.
Sozd, v katerem je zaposlenih okoli 30.000 delavcev, nenehno povečuje izvoz svojih izdelkov, znanja in visoke tehnologije. Ta velikanski kolektiv izvozi za približno sto milijonov dolarjev, od tega več kot 80 odstotkov na konvertibilno območje.
Celotni prihodek in dohodek Elektronske industrije iz leta v leto narašča, tako da je sozd rta seznamu naših največjih gospodarskih organizacij. Lani se je z 28. mesta (1985) povzpel na 21. mesto v državi.
M\MS
Atlas potovalna agencija Dubrovnik
Želite delati kot turistični
vodnik?
Če enako dobro govorite dva od naslednjih jezikov
nemški, italijanski
angleški, nizozemski
francoski, portugalski
španski, švedski
če ste iznajdljivi in zgovorni, če imate radi potovanja in če ste pripravljeni na odgovorno in razgibano delo v turistični sezoni 1989,
Vam ponujamo delo vodnika — spremljevalca izletov in transferov iz ene od naših filial na Jadranu.
Prijavo s fotografijo pošljite do 31. 12. 1988 na naslov: RO Atlas, kadrovska služba, Pile 1, 50000 Dubrovnik.
26-14318
Janez Odar
CKiBEH DAKT, AFRIKA
11. nadaljevanje_____________________________
V ganski ponudbi so se zadnje leto kot posebnost pojavile približno 15 centimetrov visoke lončene figure stilizirane človeške glave, kakršne so nedolgo tega kot doslej neznano kulturo odkrili v eni od ganskih pokrajin. Pristojno ministrstvo je konec lanskega leta prepovedalo izvoz teh originalov, ki jih še vedno izkopavajo v precejšnem številu. Zato so se na trgu seveda takoj znašli njihovi ponaredki, ki kljub temu, da so novejšega datuma, zaradi svoje izvirnosti bistveno popestrijo sicer v različnih afriških državah zelo podobno ponudbo spominkov.
S tržnice nas je pot vodila mimo športnega centra, v katerem so takrat igrali nogomet. Živahne igralce je kljub temu. da je bilo sredi tedna, burno spodbujala množica gledalcev. Ganci so strastni navijači. V zadnjem času je na tekmah prišlo celo do neredov, ki so bili najhujši, ko sta priljubljeni domači moštvi izgubili z ekipama Indijcev in Libanoncev. Vendar se nestrpnost v Gani ne kaže le v odnosu do azijskih priseljencev, temveč tudi med pripadniki različnih domačih plemen, med katerimi je najmanj priljubljeno pleme Evve.
V Afriko na klepet in po dekle
Akra je razpotegnjeno, v zelenje odeto mesto, brez visokih poslopij. Večina javnega življenja se odvija med starim glavnim trgom z viktorijansko pošto, trdnjavo Unger s starim ribiškim pristaniščem. hotelom Ambassador in novim, pokolonial-
■ nim trgom Rdeča zvezda z vladnimi poslopji in rezidencami vodilnih ljudi. Ulice v središču so ob vsakem času polne vozil in pešcev, tako da se avtomobili le počasi in s težavo prebijajo skozi poslovno-upravno četrt. Gneča se razredči šele
• Človek se je ua ozemlju sedanje Gane naselil približno v istem času kot v Evropi. Redki ohranjeni ostanki naselbin so stari približno 40 milijonov let. Arheologi so odkrili, da je na območju sedanjega Kintampoa že 17 stoletij pred našim štetjem cvetela civilizacija plemena Akan, prednikov enega od sedanjih pomembnih ganskih plemen Ašantijev. Akani so držali južno mejo vplivnega kraljestva Gana, ki je pol stoletja obvladovalo Zahodno Afriko. Naslednji večji politični in gospodarski razcvet je območje sedanje Gane doživelo v 16. stoletju, ko je med plemenskimi selitvami prevzelo pobudo bojevito ribiško pleme Ga, in so ob obali začela rasti oporišča kolonizatorjev. Potem je s sudanskimi vplivi začel v deželo vdirati Islam, dokler ni sredi 18. stoletja novih pretresov povzročila razvijajoča se trgovina s sužnji. Belim trgovcem so jih lovili in prodajali poglavarji Ašantijev. Moč lovcev na sužnje so strli šele Britanci, ki so zadnje samostojno črnsko oporišče v svoji koloniji Zlati obali zavzeli šele v začetku tega stoletja.
v predmestjih, kjer se v velikih vrtovih skrivajo elegantne vile domačih bogatašev in tujih predstavnikov. Te četrti oživijo šele potem, ko se zmrači, in se začno pred razsvetljenimi vhodi ustavljati limuzine povabljencev na najrazličnejše sprejeme. Sprejemi so po mnenju poznavalcev
najbolj priljubljena fin skoraj edina) zabava tamkajšnje visoke družbe, ki se poleg tega sestaja še v trenutno najbolj priljubljenem lokalu Afrikiko.
V Akri se vsakdo, ki kaj da nase, prej ali slej znajde v tem lokalu. Senčnat, v afriškem stilu urejen vrt oživi že sredi popoldneva. Med mešanimi omizji tujcev in Afričanov začno takrat krožiti najbolj sveže novice in čenče iz družabnega, poslovnega in političnega življenja mesta, države in Zahodne Afrike. Klepet ob dobri
hrani in pijači, ki jo zvečer zasladi še glasba, ustvarja ravno pravo razpoloženje za sklepanje priložnostnih, pa tudi trdnejših poznanstev.
Marsikateri od tujcev si v Afriki kmalu poišče prijateljico ali prijatelja. Takšno prijateljstvo, ki ima poleg vzdrževanja tudi svojo ceno v trdni valuti (povprečno 100 dolarjev na mesec), se marsikdaj razdre šele po vrnitvi tujca v domovino. Za številne Gance je takšno prijateljevanje edina priložnost, da si zagotovijo
J • rm
TUDI V INDUSTRIJSKI TEMI SO ULICE OKROG GLAVNE TRŽNICE POLNE OD ZGODNJEGA JUTRA DO POZNE NOČI.
varno prihodnost, saj večina od njih s tako zasluženim denarjem, kakor hitro je to mogoče, odpre tak ali drugačen lokal.
Jugoslovanska kolonija v Akri in v vsej Gani je izredno majhna. Na našem veleposlaništvu je samo pet uslužbencev. Štirje so s seboj pripeljali družine. Poleg teh je v ganskem glavnem mestu še predstavnik Astre, v bližini pa živi Jugoslovanka, poročena z ganskim zdravnikom. Osipa se tudi Tomosova kolonija v Ku-masiju, tako da je vsak pristanek naših ladij v Temi ali priložnostni obisk trgovskih predstavnikov za Jugoslovane pravi praznik.
Iz Afrikika smo se skozi muslimansko četrt (med desetimi milijoni Gancev je približno tretjina muslimanov, tretjina vsega življa pa živi v mestih j in barakarska naselja odpeljali proti univerzitetnemu mestu.
Zgrajeno je na nizkem hribčku, nekaj kilometrov iz mesta. Obsežen kompleks lepo vzdrževanih zgradb po videzu in urejenosti spominja na angleške kolidže. Legoon University, kot imenujejo univerzo, lahko sprejme več kot 6000 študentov, ki med študijem prav gotovo živijo v precej boljših razmerah kot večina njihovih vrstnikov. Univerza v Akri med drugim sodi tudi med najstarejše tovrstne ustanove na črni celini, saj je bila ustanovljena že leta 1927. Naši ne mečejo bomb
Pred odhodom iz Teme smo imeli še dvakrat priložnost srečati naše ljudi. Nedaleč od Ljutomera se je namreč zasidrala Atlasova potniška ladja Ambasador, ki se je vračala s šestmesečnega križarjenja po Karibskem morju. Posadko je v domovini čakal zaslužen oddih, ladjo pa nova križarjenja po Jadranskem in Sredozemskem morju.
Nudimo vam proste Kapacitete v naših skladiščih. Pokličite nas.
--------------------------------------------	| 0 metalka
Z liberijske ladje Seabrok pa so nas obiskali trije od približno 10.000 jugoslovanskih mornarjev, ki plujejo pod tujimi zastavami. Poleg domače govorice so se najbolj razveselili domače hrane, saj se morajo v dolgih mesecih potepanja med ameriškimi in afriškimi pristanišči kot edini belci na krovu na tem področju podrediti okusu večinskega dela filipinske posadke.
Preden smo 4. maja izpluli iz Teme, je posadka temeljito pregledala vsa skladišča in skrite kotičke na ladji. Kljub vojakom in policistom, ki nenehno krožijo med ladjami in skladišči, in ne glede na mornarsko stražo in pristaniškega varuha na ladijskih stopnicah se namreč med delavci pogosto pritihotapijo na ladjo tudi »padalci«. Včasih oprezujejo le za plenom, najpogosteje pa iščejo skrivališče, v katerem bi se pretihotapili v Evropo. Na tujih ladjah se slepih potnikov ubranijo z metanjem dimnih in plinskih bomb v skladišča. Naši mornarji pa nezaželene potnike, ki jim v primeru, če jih odkrijejo prepozno, povzročijo obilo preglavic, odkrivajo le z natančnim pregledovanjem ladje.
Predno smo 7. maja prepluli ekvator, ki gaje posadka Ljutomera počastila s krstom zelencev, ki so prvič zapluli na južno poloblo, je ladijsko skupnost vznemiril le kuharjev spopad z podganami. Sredi noči sta mu v kabino vdrli skozi napeljave na stropu. Uničil ju je šele po dolgotrajnem in glasnem spopadu. Ladje se kljub pogostim deratizacijam med remonti nikoli ne morejo povsem znebiti podgan. Na ladjo vdirajo iz pristaniških skladišč po stopnicah in ladijskih vrveh, četudi so te ponavadi zavarovane s posebnimi pločevinastimi ščitniki
Skladišča 061/52-261
KRONIKA
»Krvavi tekoči trak« na
nevarnih sovjetskih cestah
Na sovjetskih cestah vsako leto umre približno 40 tisoč ljudi, približno 260 tisoč pa se jih rani — Vsako peto nesrečo naj bi povzročili pijani udeleženci
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 27. novembra — Na sovjetskih cestah vsako leto umre približno 40 tisoč ljudi, okoli 260 tisoč pa jih je ranjenih. Polovico teh nesreč povzročijo lastniki osebnih vozil. Ko je septembra predlanskim potonila potniška ladja Admiral Nahimov, je utonilo okoli štiristo ljudi. Vsa velika država je dolgo objokovala to katastrofo. »A kljub takšnemu objokovanju, kljub razburjanju sovjetske javnosti se vsako leto na cestah zgodi sto podobnih katastrof,« opozarja na kritično stanje v sovjetskem cestnem prometu V. Davidov, namestnik predsednika Vseruskega prostovoljnega društva avtomobilistov.
Istočasno s Pravdo namenja teinu problemu tudi članek Sovjetskega Rossija. Napisal pa ga je namestnik predsednika vlade Ruske federacije L Gorškov Čeprav navaja dosti manj podatkov, pa razkriva dejstvo, da velikanski del cestnih katastrof povzročajo vozniki z državnih kmetij.
Sovjetska zveza je velikanska država, tako po površini kot po številu prebivalstva (nad 280 milijonov). Še zdaleč pa ni velikanska po številu motornih vozil; števila le-teh in kategorij pa sovjetska statistika raje ne objavlja, ker ne more doseči propagandnega učinka z niimi.
® Gorškov opozarja na pijanstvo kot enega osrednjih vzrokov za tragično bilanco na cestah Ruske federacije. Vsaka peta nesreča naj bi šla na rovaš alkohola. <Davidov pa za vso ZSSR pravi, da je četrtino vseh nesreč s smrtnim izdidom treba pripisati pijanosti voznikov.)
Zato pa drži žalosten rekord z vidika posledic prometnih nesreč. Delež mrtvih v njih je namreč v ZSSR desetkrat višji, kot pa je v ZDA; tu umre 13 od sto ranjenih, tam pa le 1,3 odstotka.
Kje so vzroki za tako porazno stanje? Kdor se vsaj malo vozi po sovjetskih ulicah in cestah, že sam takoj spozna enega bistvenih: ceste so v poraznem stanju. Le izjemoma redko znajo poravnati asfalt, ko razkopljejo cesto. Le izjemoma redko je odprtina jaška za razne komunalne naprave na ravni površine; pogosto so tu luknje globoke deset ali več centimetrov. Asfalt na odprtih cestah zunaj mest je še slabši
—	spolzek, valovit, luknjast. Cestna signalizacije je slaba
—	razen večnih in nerazumnih omejitev hitrosti ki pa največkrat spet služijo temu, da si lahko prometna milica na križišču ali odseku ceste dodobra ogleda vse mimo vozeče.
Od kod se jemlje dejstvo, da polovico nesreč zagrešijo lastniki I
zasebnih avtomobilov, ko pa so razmeroma redki v tej deželi?
• Lani je na sovjetskih cestah izgubilo življenje 13 tisoč pešcev, kar je več, kot v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji. Tako daleč torej prednjači Sovjetska zveza s »krvavim tekočim trakom« na svojih cestah.
Tudi o tem nas lahko nazorno pouči krajši sprehod po moskovski ulici. Brezobzirnost tu namreč nima meja. Črne limuzine
»načaljstva« sploh ne priznavajo nikakršnih signalov in črt na cestišču, ne vidijo niti mater z otroškimi vozički. Pešcu v Moskvi preprosto ne smeš ustaviti, ko koraka čez ulico. Tako bogaboječe moskovski pešec čaka in čaka in sprejema nase vso usodnost motoriziranega su-perčloveka.
Mogoče je psihološko sklepati, da se ravna lastnik osebnega avtomobila že zato superiorno do pešca, ker je bolj ali manj superioren tudi sicer v družbi. Sploh pa mu moralno zaslombo daje »načaljstvo« z vedenjem svojih limuzin. Nemoralo potrjuje tudi sam Gorškov, ko pravi, da je prometna milica (GAl) polna intervencijskih posegov raznih inštanc in osebnosti zaradi storjenih prometnih nesreč. Sploh pa si je težko predstaviti, da bi predstavnik nomenklature odgovarjal za nesrečo, saj jo praktično zagreši le voznik njegove limuzine.
ANTON RUPNIK
POZOR, »VROČA ROBA!«
Bo zaradi neprevidnosti občanov med prazniki spet serija vlomov?
i LJ UBIJ ANA, 27. novembra — Pritisnil je mraz in naredil konec zmikavtski sezoni na prostem. Mopedisti in kolesarji so svoja voziica pospravili na varno, v shrambe in kleti, tatinske roke pa so lastniki potisnili globoko v žepe, da ostanejo prsti gibčni. Za vsak primer, če se kje le ponudi kakšna stvarčica, ki se jo da tako mimogrede speljati komu izpred nosa.
Na kolesu pa se zdaj le sem in tja vidi kakšnega obupanega športnega zagnanca, na mopedu pa prezebajočega kurirja kakšne stiskaške delovne organizacije ali obubožane ustanove, ki lahko s tem pripravi obogega reveža do tega, da bo moral na bolniško ali pa med potjo večkrat na kakšen požirek; seveda na svoje stroške. Prav jim je, zakaj pa mu ne kupijo vsaj katrce. Še dimnikarji jih imajo.
Seveda še nikjer ni rečeno, da so poletna prevozna sredstva v kleteh, shrambah in kolesarnicah varna pred tatinskimi rokami. Niso. Še zlasti, če so ti prostori na stežaj odprti in tatovi že poskrbe, da bodo svoj nečeden posel opravili, ne da bi jih presenetil kdo od stanovalcev, ki mu je zmanjkalo kurjave. Sicer ni bil naš namen, da bi na veliko opozarjali, ampak nekaj besed vseeno. Prazniki so pred vrati, marsikdo bo k prostim dnem primaknil še kakšen dan dopusta in ga ves teden ne bo doma. In prazna stanovanja, kar vabijo dolgoprstneža z vlomilskim orodjem v žepih. Ni malo takih, ki jim ni nič težko za dopoldansko malico, sredi belega dne vlomiti v stanovanje in odnesti vse, kar je vrednega.
KSAVER DOLENC
Mopedi: tomos 3 M, moder, št. motorja in okvirja 651.038; tomos APN 6. rjav, št. motorja in okvirja 319.267; tomos avtomatik, rdeč, št. motorja in okvirja 280.897.
Kolesa: rog pony, modro, št. 195.206; rog. modro, št. 127.382; rog maraton, moško, št. 337886; rog. žensko, temno rdeče, št. 673.497; rdeče žensko kolo neznane znamke, št. 241.083. Avtoradio: aciko, top ARP 222, št. 86081183.
I 28. november
I
i 1820 Proletariat je imel v zgo-| dovini svojega boja tri velike \ mislece — Manca, Engelsa in Lenina — ki so se dvignili nad interese delavskega razreda in ki so pravilno dojeli vse novo v družbenih dogajanjih. Zanesljivo je, da gre Marxu poglavitna zasluga za pretvorbo soci-jj ahzma iz zamisli v znanost.
Manc je odkril zakone. ki so 8 gibalo človeške zgodovine, pokazal na materialne pobude ljudi, vlogo množic m osebnosti, prikazal boj razredov kot gibalno silo v zgodovini družbe, pokazal na razredni boj. ki izvira | iz narave družbene proizvodnje in ki vodi k diktaturi proletariata, ta pa k socializmu. Velika zasluga za obdelavo teh podatkov pa pripada njegovemu tes-l ne mu sodelavcu Engelsu (roje-I nemu 28. novembra 1820, umrl 5. avgusta 1895). Engels je filozofske osnove socializma približal razumevanju širokih množic, po drugi strani pa je 1 z vso potrebno znanstveno natančnostjo obravnaval za historični materializem odločilna vprašanja: dialektika narave, I formiranje družbe in narave.. . Skupaj z Marxom je napisal Sveto družino, Nemško ideolo-j gijo in Komunistični manifest. I Dal je dokončno obliko druge-
I
j- -
mu in tretjemu delu Kapitala in je avtor nekaterih temeljnih del historičnega materializma (An-tiDiihring, Ludwig Feuerbach in konec nemške klasične filozofije. Izvor družine, privatne lastnine in države in Dialektika narave).
29. november
1943 V Jajcu se je začelo II. zasedanje AVNOJ, na katerem so bili sprejeti zgodovinski sklepi: A VNOJ se je oblikoval kot naj višji predstavniški organ oblasti narodnoosvobodilnih odborov, ki so nastali med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo jugoslovanskih narodov. Zasnovan je bil na načelu enotnosti oblasti (zakonodajne in izvršne). Organa AVNOJ sta bila predsedstvo (sestavljeno iz predsednika in petih podpredsednikov, dveh sekretarjev in najmanj 40 članov) in NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve). ki so ga sestavljali predsednik, trije podpredsedniki in ustrezno število poverjenikov. NKOJ na čelu s Titom je prevzel funkcijo začasne vlade. Sprejet je bil sklep o odvzemu pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini, monarhija je bila odpravljena in kralju Petru II. prepovedana vrnitev v domovino. S posebnim sklepom o izgradnji Jugoslavije na
federativni osnovi je bila nakazana državnopravna rešitev nacionalnega vprašanja v tej fazi revolucije. AVNOJ je sprejel sklep o uvedbi in podelitvi naziva maršala Jugoslavije Josipu Brozu in o podelitvi zahvale Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Potrjeni sta bili odločitvi OF slovenskega naroda in ZA VNOH, da se domovini priključijo Slovensko primorje, Istra, Reka, Zadar in drugi deli, ki so bili po prvi svetovni vojni priključeni Italiji. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so bili ustavne narave. Čeprav je bila s tem prekinjena kontinuiteta s Kraljevino Jugoslavijo, pa nova Jugoslavija ni postala nov subjekt v mednarodnih odnosih, temveč je kljub okupaciji in razdelitvi in kljub notranjepolitičnim spremembam ohranjala kontinuiteto (od leta 1918 na-prej).
30. november
1835 Življenje in delo ameriškega pisatelja Marka Ttvaina
(rojenega 30. novembra 1835 — umrlega 21. marca 1910) je neločljivo povezano z veliko ameriško reko Mississippi. Reko samo in življenje na njej je dobro poznal, saj je bil rojen ob njenih bregovih, in nekaj časa je tudi krmaril parnike po njenih rokavih in vijugah. Celo
Alexandra Manners
CIGANKA
67. nadaljevanje
Zavesi v loži nasproti sta se razprli. Karran, pribita na svoj krhki stol, je videla, kako se kot regiment izgubljenih Tudorjev razvršča na svoja mesta Kerruisheva dinastija. Vsa ta bela koža in krvavordeči lasje, ves ta pretirani sijaj! Premišljala je, kaj bi rekla večina gledalcev, če bi videli Erin v njenih Kinradejevih časih, v zanemarjeni koči inzotroki, umazanimi od blata, ssmrkavim Sebastjanom Kako lepi so bili! Po gledališču je zavelo. Karran bi skoraj pričakovala, da se bosta Erin in Elizabeth zahvalili občinstvu za zanimanje kot kraljici, ki pozdravljata svoje podanike. Potihem se je nasmehnila tej misli.
Tudi Clive je bil tam in tisti temni Barneyev nadzornik. Karran je sama pri sebi menila, daje ta izmed vseh videti najbolj dober in ga šopirjenje žensk v njegovi družbi prav zabava. Razen Charlotte seveda. Ta je zmeraj dajala vtis, da je zaprta v tesen, majhen stekleni svet, kjer se je ne more nič dotakniti. Pa vendar je bila tudi ona nocoj drugačna. Nosila je zeleno obleko namesto svoje običajne rjave ali sive in lase je imela počesane z več domišljije kot navadno. Okoli tenkega mladega vratu ji je visela verižica navidez dragih biserov, okoli drobnega zapestja in prstanov je imela zlato. Otroštvo je neizpodbitno minilo.
Erin v pavjem blišču in Elizabeth v odtenkih lilaste in sivkine barve, nenavadno učinkovitih na ženski s tako nenavadnimi barvami; blesk smaragdov. Boyce in Sebastian, ki nista nič več kazala razlike v letih, sta nosila obvezno belo
srajco in temen suknjič. Morajo me videti, je pomislila. Poznajo me. Erin ni bilo treba drugega kot dvigniti belo orokavičeno roko in prikimati. A ni. Velike zelene oči so bile vsepovsod razen naravnost pred seboj. Elizabeth je kazala hladen profil. Le Clive se je nasmehnil in Nat Gelling, ki je sedel neudobno na najbolj oddaljenem voglu, je vljudno prikimal z glavo. Bar-ney Kerruish je bil zatopljen v svoje, očitno nevesele misli. Karran se je mož globoko zasmilil. Dolgo je že tega, kar je bil videti srečen, pa vendar sta na začetku oba z Erin zdelo zadovoljna. Nocoj sta si sedela nasproti, vsak v svojem koncu lože, Elizabeth pri materi in Charlotte poleg Barneya. Brata in Clive so tvorili nekak branik na sredi, z Natom, kije sedel precej daleč za Erin. Skoraj otipljivo je bilo čutiti na pol pokopani spor.
Toda mar so bili oni kaj boljši: ona. John in Abel? Morala je biti poštena. Johnu je ležalo nekaj na srcu in ni bil tako zaupen kot nekoč. Abel je hotel priti pri svojem dobrotniku in soavtorju na prvo mesto. Kot ilustrator mu skoraj ne more ponuditi manj. Povrh je Abel videl korist tudi v tem, da bi čustveno navezal Hosvarda nase; Howard je bil razočaran v svojem odnosu z ženo, ki ni marala otrok. Njihove težave so bile enake tistim, kakršnekoli so že bile, ki so pestile Kerruisheve.
Pred zaveso je stopil moški v volneni škotski ogrinjavki. Njegova rdečkasta griva očitno ni bila pristna in se ni prav nič ujemala z njegovimi črnimi obrvmi in modrikasto brado. Napovedal je igro v jeziku, za katerega je Karran sumila, da je škotščina. Starejši člani občinstva so si zaradi nje prislanjali k ušesom slušala in se mrščili, ker niso razumeli pomena izrečenega. A tisti z boljšim sluhom niso bili nič kaj na boljšem. Ženske so s komolci dregale svoje može, mladi pa so se hihitali čudoviti nerazumljivosti govora.
DELO ★ stran 5
Eksplozija
poškodovala
spomenik
SPLIT, 27. novembra (Ta-njug) — Spomenik padlim borcem narodnoosvobodilnega boja in ustanovitvi 11. dalmatinske udarne brigade v krajevni skupnosti Kozišča v občini Vr-gorac je včeraj zjutraj, malo po četrti uri, hudo poškodovala silovita eksplozija. Ta veličastni spomenik, eden najlepših v Dalmaciji, stoji na magistralni cesti Vrgorac —Zagvoz—Split. Razstrelivo je bilo podtaknjeno približno dva metra visoko in je naredilo veliko luknjo v spomenik ter popolnoma razneslo plošče z imeni padlih borcev.
Na kraj eksplozije so prišli opravit ogled preiskovalni sodnik splitskega okrožnega sodišča ter preiskovalci mestnega SNZ Split ter SNZ Makarska in Vrgorac, vendar včeraj popoldne še nihče od preiskovalnih organov ni mogel kaj več povedati o tem neprijetnem dogodku in rezultatih dosedanje preiskave. Vse kaže, da je bil napad na spomenik v Koziščah pripravljen skoraj enako kot nedavni napad na spomenik Mati domovina v Drveniku pri Trogiru.
V Zagrebu izteklo 32 ton kisline
Bojijo se, da bo iztekla žveplena kislina onesnažila pitno vodo — Ta je vsaj za sedaj še pitna
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGKKB, 27. novembra — Na robu Novega Zagreba so uredili ranžirno železniško postajo, ki ima omejeno uporabno dovoljenje in prepoved prevažanja nevarnih tovorov. V neposredni bližini je glavno zajetje pitne vode za Zagreb, ki je pod postajo zavarovano pred onesnaženjem z 20 metrov visoko betonsko pregrado. Iz zajetja pitne vode Mala mlaka se oskrbuje 46 odstotkov Zagrebčanov in okoličanov. In nemara je prav to razlog, da so o hudi nesreči obvestili časnikarje komaj včeraj popoldne, čeprav se je na postaji razlilo 32 ton žveplene kisline že v petek zjutraj.
Po dosedanjih ugotovitvah naj bi tovorni vlak, ki je iz rudnika Bor v Srbiji vozil 145 ton žveple-
• Čeprav nam je danes direktor Vodnega gospodarstva Zagreb povedal, da nadzorujejo vse bližnje studence in da še na srečo nikjer niso ugotovili onesnaženja, bo glavno črpališče vode Mala mlaka v nevarnosti najmanj leto dni. Prepovedali pa so uporabo vode iz zasebnih studencev v bližini ranžirne postaje.
ne kisline za Tovarno kemičnih izdelkov Zagreb, v petek ob 5.15 na ranžirno postajo pripeljal skozi rdečo luč, čeprav stro-
OD PETKA DO PONEDELJKA
Umrla v gorečem avtomobilu
SEŽANA, 27. novembra - V so-boto ob 23.50 je osemindvajsetletni Petar Krstev iz Strumice, začasno prijavljen v Divači, vozil osebni avto škoda s koprsko registracijo po regionalni esti Divača—-Lokev —Lipica. Ko je voznik na ravnem delu ceste pred križiščem Škibin v bližini Lipice začel zaviratije njegovo vozilo zaradi spolzke ceste začelo zanašati, tako da je avto udaril v varovalno ograjo ob cesti. Po trčenju je eksplodiral bencinski rezervoar, zaradi česar se je vozilo vnelo. V ognju je kljub takojšnjemu posredovanju nekega občana poleg voznika Krsteva umrl tudi nje-
Dežurne trgovine
V torek in sredo so od 9. do 17. ure odprti naslednji kioski Mercator Sadja zelenjave: pri Korabaru, na Linhartovi, Zaloški in Močnikovi. Kioski podjetja Borinci pa so odprti od 8. do 17. ure in sicer pri Korabaru, pri kolodvoru in na centralni tržnici, Celovška 106.
Bonboniera je v torek zaprta. V sredo pa je odprta od 12. do 16. ure (Celovška 117 in v Kliničnem centru).
Privatna trgovina Daš imaš na Pokopališki 10 je odprta vse dni od 8. do 22. ure.
ime, psevdonim Mark T\vain (njegovo pravo ime je bilo Samuel Langhorne Clemens) je povezano z reko. Brodarji, ki so merili globino, so uporabljali vzklik »mark Two’ (fanthoms deep)«, kar pomeni »označi globino dveh fantomov« (fantom je angleška globinska mera), v ameriškem dialektu s srednjega zahoda pa so stavek skrajšali v »mark twain«. Državljanska vojna je prekinila promet po reki in Twain se je napotil novim dogodivščinam nasproti. Postal je novinar, se družil s pustolovci, kavboji in revolveraši in nenadoma zaslovel s kratko povestjo »Slavni žabec skakač iz Calaverasa«. Njegovo prvo obširnejše delo je potopis »Nedolžni v tujini«, ki ga je napisal med svojim potovanjem po Evropi. Delo je polno svežega, bistroumnega humorja na račun viktorijanske miselnosti. Twainovo najbolj znano delo pa so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sawerja in Huckleberryja Fin-na, junakov, ki ». . . simbolično izraža možnosti, ki jih nosijo v sebi vsa človeška bitja. Zakaj človek tako redko postane tisto, kar je kot, deček želel in nameraval postati«. Za pisateljevo najboljše delo pa imajo literarni kritiki avtobiografski roman »Življenje na Mississip-piju«.
gov sedemintridesetletni sopotnik Nedeljko Klječevič, prav tako stanujoč v Divači, (i. O.)
Tri dni na veliki nogi
GRADEC, 27. novembra — Dva Avstrijca, stara 20 in 16 let, sta vdrla v neko graško trgovino, našla ključ blagajne in odnesla 150.000 šilingov. »Obiskala« sta tudi nekaj drugih lokalov in razbila vse, kar jima je prišlo pod roke. Naročila sta taksi in se odpeljala na Dunaj. Tam sta sedla v letalo in se odpeljala v Frankfurt, potem pa nadaljevala potovanje z letalom v Hamburg Ko sta se vrnila v Gradec, je eden od njiju najel drago hotelsko sobo. Kupil si je tudi obleko za 8000 šilingov. Kupil je drag osebni avtomobil, vendar ga ni mogel odpeljati, ker ga je prej prijela policija. Prijeli so tudi drugega pajdaša, ki je na veliko zapravljal denar po diskotekah. Obema so že dokazali tudi udeležbo pri dveh ropih na bencinske črpalke. (N. S.)
Med prazniki prepoved vožnje za tovornjake
BEOGRAD, 27. novembra (Tanjug) — Avto-moto zveza Jugoslavije sporoča, da bo med novembrskimi prazniki na večini magistralnih cest v državi prepovedana vožnja za vsa vozila, katerih teža presega pet ton. Na Hrvaškem, v Srbiji in Vojvodini bo prepoved veljala do 30. novembra od petih zjutraj do 20. ure, v Bosni in Hercegovini 28. in 30. novembra, od 15. do 20. ure, v Sloveniji pa bo prepoved veljala 30. novembra od 16. do 21. ure. Na cestah v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu prazničnih zapor ne bo.
jevodja Muhamed Njemčevič trdi drugače. Dobil naj bi dovoljenje za vstop. In po dosedanjih ugotovitvah so so reševalci po trčenju dveh tovornih vlakov na postaji, ko je iz poškodovane cisterne izteklo 32 ton kisline, ukrepali zelo nespretno. S prevrnitvijo poškodovane cisterne bi lahko v njej zadržali vsaj 16 ton te kisline, ki se koncentrirana močno veže z vodo.
Prebivalcem v naseljih Jakuše-vac, kjer je med drugim tudi glavno mestno smetišče, Mioče-vac, Veliko polje, Hrelič in Bu-zina so razdelili lakmusove papirje, s katerimi je moč ugotoviti nezaželeno spremembo v vodi. Mestni komite za zdravstvo pa je sporočil, da z žvepleno kislino onesnažene vode ni moč uporabljati niti prekuhane. Bojijo se epidemije, manjših in večjih prebavnih motenj pri ljudeh, še posebej, če bo žveplena kislina dosegla eno izmed črpališč mestnega vodovoda.
PETER POTOČNIK
NOČNA KRONIKA
Polizredno stanje ni le na Kosovu, povsod je že. Vsaj fantje in možje ob šankih tako razmišljajo. Kaj ne bi, pravijo, če moraš pri vsakem kozarčku že tudi misliti, ali imaš še za jutrišnjega, če nihaš med sendvičem in Šilcem, če te »baba« zafrkava, pa je ne smeš klepniti, ker imaš takoj miličnika za vratom. Je to kakšno življenje? Ob takih debatah seveda najlepše stečeta še dva decilitra, ali pa več.
® Posledice so seveda včasih nerodne. Tako se je zagovoril Franc P. Našli so ga, izgubljenega, ko je ležal na dvorišču neke hiše ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Moža niso mogli spraviti k sebi in z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Klinični center, kjer so mu prečistili drobovje.
•	V oziroma pred gostilno Pod vrbo so napadli Štefana B. Miličniki so ugotovili, da se je možakar cel večer spogledoval z neznano žensko, ko pa je šel iz lokala, sta ga napadla dva neznanca in ga malce pretepla.
•	Pri odhodu so naleteli tudi na prvo neznano »truplo« na Trgu komandanta Staneta. Kasneje so ugotovili, da gre za .Alojzija R.
M. S.
Za lažno diplomo je bilo treba odšteti do 1,8 milijona dinarjev
V Sremski Mitroviči so vložili kazenske prijave proti skupini, ki je osumljena ponarejanja diplom SREMSKA MITROVIČA, 27. novembra (Tanjug) - Medobčinski sekretariat za notranje zadeve v Sremski Mitovici je vložil kazenske prijave zoper Milenko Vučkoviča, Boro Ivankoviča in Ratka Samardžijo. Obstaja namreč utemeljen sum, da so ponaredili in prodali več diplom in spričeval.
| Take diplome so stale od
Diplome so potem prodajali različnim ljudem, ki so si hoteli na lahek način pridobiti dokaz o tem, da so usposobljeni za določeno obrt. Do zdaj so odkrili 52 ponarejenih diplom. Največ so jih našli v Borovu, nekaj pa tudi v Osijeku, Belišču, Bijeljini, Bogatiču, Šabcu in in še nekaterih drugih mestih. Število diplom je gotovo precej večje.
Kot so ugotovili, je bil vodja skupine Milenko Vučkovič, ki je zaposlen kot šofer v klavnici Mi-tros. Vučkovič je priskrbel diplome in spričevala, ki sta jih potem Ivankovič in Samardžija prodajala. Skupina je imela obrazce za diplome in spričevala, ki jih izdajajo delavski univerzi Djuro Salaj in Novi Beograd ter prometni šolski center v Zemunu. V formularje so potem sami vpisovali imena in ocene — v glavnem odlične in prav dobre. Žig je po vsej verjetnosti izdelal neki beograjski obrtnik.
300.000 do 1,800.000 dinarjev.
Delavci na začasnem delu v tujini so diplome kupovali z devizami. Kupci diplom so tako postali gostinski delavci, kovinostrugarji, strojni ključavničarji in šoferji. Mnogi so se kot šoferji zaposlili v Mitro-transu v Sremski Mitroviči, nekateri pa so celo odprli svoje delavnice ali gostinske lokale.
Pogrebi
IJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 65-letnega upokojenca Karla Braza (ob 9. uri); 86-letnega upokojenca Franca Grada (ob 12. uri); 54-letne profesorice Irene Svetličič (ob 13. uri); 63-letnega prof. dr. Albina Stritarja (ob 14. uri) in 42-letnega veterinarja Miloša Pelhana (ob 16. uri).
VIČ: Danes, v ponedeljek ob 11. uri bo na pokopališču na Viču pogreb 84-letne upokojenke Marije Laznik, od 69-letnega upokojenca Vinka Pascola pa se bodo svojci poslovili ob 15. uri. (R. D.)
VRTIMO GLOBUS
Pametne ulice in avtomobili
-Mi
Povprečna hitrost avtomobilske vožnje v evropskih mestih je padla na manj kot 20 kilometrov na uro, promet na velikih avtocestah se je podvojil vsakih deset let in do konca stoletja bomo potovali na cilj dvakrat ali celo trikrat dlje kot sedaj. »Evropske prometne žile so zamašene kot pri koronarni trombozi,« pravi Fotis Karamitsos, izvedene za promet pri evropski komisiji v Bruslju.
Evropska skupnost vidi rešitev svojih zadreg na cestah v dragem (stal bo milijardo dolarjev) sistemu za nadzor nad prometom iz zraka, ki ga bodo izpopolnjevali sedem let in bo usmerjal vozila na manj prometne poti, tako da se bodo izognili zastojem. Razvijati so ga začeli leta 1986, ko se je 14 evropskih izdelovalcev avtomobilov skupaj s 70 univerzami in raziskovalnimi inštituti lotilo študije, kako bi s sodobno elektroniko razbremenili promet. Delo je že obrodilo sadove. Kmalu bodo lahko vozniki na zaslonih na armaturni plošči prebrali, da se bližajo prometni gneči, zastoju, megli, nesreči na cesti ali kakšni drugi oviri, priročen računalnik pa jim bo pokazal, kako se neprijetnostim in nevarnostim nailaže izognejo.

V zahodnem delu Berlina, kjer je elektronski gigant Siemens AG napeljal sistem za elektronski nadzor po vsem mestu, so že začeli preskušati najpomembnejši element Prometejevega sistema. Drugo leto ga bodo preskusili še v Londonu, a v desetkrat večjem obsegu. Pri obeh prototipih gre za »pametne ulice«, povezane z računalniškim sistemom in prepredene s senzorji, ki beležijo število mimo vozečih avtomobilov. Ko vozila nič več ne švigajo rnimo, ampak lezejo po polžje, računalnik začuti, da je nekaj narobe, in sporoči ta podatek kontrolnemu centru. Po sistemu »autoguide«, ki bo kmalu postal običajni del avtomobilske opreme, takšen, kakršen je radio, bodo elektronski policaji dali navodila voznikdm na tistem območju. Na črni škatlici na armaturni plošči bo voznik označil svoj cilj, računalnik pa mu bo s podatki osrednjega prometnega nadzornega sistema pokazal, kod bo prispel na cilj najhitreje.
Od vseh Prometejevih načrtov bodo »auto-' guide« (avtomobilski vodič) verjetno še najprej 'uresničili. Do leta 1992 ga bodo preskusili v Miinchnu, Sevilli, Parizu, Londonu, Toulousu in Torinu.
Drugi zanimivi Prometejev načrt razen pametnih ulic pri vodiču avtomobilov (»autogu-
ide«) so »pametni avtomobili«, v katerih vidijo prihodnost izdelovalci avtomobilov. Za njihov razvoj je ES namenila v naslednjem desetletju milijardo dolarjev, dotlej pa bo tudi sistem autoguide, ki zdaj stane tisoč dolarjev, standardna oprema slehernega avtomobila.
»Pametni« avtomobili se bodo sporazumevali med seboj, a ne z radiom, ampak z računalnikom Prometej bo posvaril voznika na nevarnosti: »Nesreča 200 metrov pred vami « »Spolzka cesta pred vami. Zmanjšajte hitrost.« In radarju podobna naprava bo posvetila v meglo z ozkim snopom svetlobe. Močne meglenke ne bodo več zaslepljevale nasproti vozečih in jih ne bodo več spravljale v nevarnost.
Evropa, ki nima prostora za mogočne nove avtoceste se bo s Prometejem izognila obsežnim novogradnjam in povečala učinkovitost in zmogljivost obstoječega omrežja. A preden bodo ta sistem razpredli širom po njenem ozemlju, bo bržkone minilo celo desetletje.
Ena metoda so tudi »cestni vlaki«, kolone avtomobilov ali tovornjakov, povezanih z računalnikom, ki bodo potovale s hitrostjo do 140 kilometrov na uro. S takšnimi cestnimi vlaki se menda da zmogljivost cest celo potrojiti. V mestnih predelih bo Prometej usmerjal voznike stran od gneče in bo prižigal semaforje tako, da bo čimbolj ublažil zastoje. Tam, kjer je nova cesta nujno potrebna, jo bo Prometej pomagal najpametneje locirati.
Tudi Japonci, ki prežijo na vse dobre ideje, že posnemajo nekaj Prometeju podobnega. Tamkajšnje ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo skupaj z več kot 50 japonskimi elektronskimi družbami raziskuje v tej smeri in na prometnem območju med Tokiom in Jokohamo že preskušajo majhen sistem, ki usmerja avtomobile na najboljšo pot. Američani so malce počasnejši, a General Motors namerava kmalu razkriti svoj sistem za usmerjanje avtomobilov.
Oslo ima novo trgovsko središče
M'3
Bm-žz im#*
Pred kratkim so v norveški prestolnici odprli novo trgovsko središče, večje od vseh dosedanjih. Postavili so ga prav v osrčje mesta poleg železniške postaje in v njem uredili na stotine raznih trgovin, restavracij in kavarnic, celo otroški vrtec in lunapark za malčke.
Najdražja violina je Guarnerijeva
Violina, ki jo je leta 1743 izdelal najbolj znani član družine italijanskih graditeljev godal v 17 in 18. stoletju iz Cremone Giuseppe Gu-arneri, imenovna del Gesu (1689—1744), je postala najdražja violina na svetu. Za 572.000 funtov so jo prodali na Sothebyjevi dražbi v Londonu. Tako je Solheby povečal svoj lastni rekord, ki ga je postavil marca letos s prodajo 280 let stare stradivarke (zanjo so dobili 473.000 funtov).
Kot ocenjujejo strokovnjaki, Guarneri v svojem kratkem življenju ni naredil več kot 150 violin. Manj je znan kot Stradivari, a marsikateri glasbenik ceni njegove instrumente celo bolj od tistih, ki nosijo podpis njegovega slavnejšega rojaka Antonia Stradivarija (1644-1737).
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1632 se je rodil francoski skladatelj, violinist in dirigent italijanskega rodu Jean-Baptiste Lullv ( s pravim imenom Giovanni Battista Lulli), prvi mojster francoske opere (umrl 1687).
Kralj je prišel v gledališče na premiero Lul-lyjeve opere, a mojster še ni končal s pripravami na začetek. Vladar je ves nestrpen poslal k skladatelju komornika, ki je očitajoče rekel Lullyju:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
Lully se ni zmenil za to in je hotel z delom naprej, nakar je komornik energično ponovil:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
»Že prav,« je odvrnil skladatelj. »Saj lahko čaka! Tu je gospodar in nihče mu ne more tega prepovedati!«
«
Ko je ležal Lully na smrtni postelji, je zahteval spovednik od njega, naj zažge delo, ki ga je nazadnje napisal, češ da je brezbožno. Lully se je vdal in ko so listi goreli, se je njegov sin razjokal zaradi izgube za umetnost.
»Bedak,« mu je zašepetal oče na uho, »prijatelj Colas ima prepis!«
Prolog se je končal tako, da so razumeli komaj kaj drugega kot besedi Macbeth in Dun-can, in možak se je umaknil za stransko kuliso. Po dolgotrajnem škripanju in obotavljanju so se zavese odprle in prikazala se je peščica skrivenčenih dreves in sivih korenin vresja, pred njimi pa so okoli črnega lonca čepele tri razcapane ženske. Po nekakšni ukani z lučjo so se kopali v svetlobi le njihovi obrazi, vse drugo je bilo v temi. Za Karran so bile tiste tri ženske dobro znane. Mršava, z dolgimi srebrnimi lasmi, je bila Deborah, obe temni bitji ciganskega videza pa bi lahko bili Johanne in Aggie. Pačile so se in kokodakale, zvijajoč svoja na pol vidna telesa. »Lepo je zlo in zlo lepo: pluj skoz nečisti zrak in meglo.«
Besede so bile Karran čudno znane. Zgrbljene postave so izginile, brž ko je oder preplavila modra svetloba in najavila prihod kralja s svojimi lordi in vojaško stražo. Ta se je čisto bled resnično odmajal proti dobro razpoloženemu občinstvu v parterju, od koder je zdaj zavel močan duh po pomarančah.
Dialog je bil klen in krvoločen.
». . .dokier ga ni preki il od popka v golt in na nadzidke naše nateknil njegove glave.«
Karran je ošinila Kerruishevo ložno nasproti, da bi videla, kako oni doživljajo gostobesedni izziv in usodnost drame, in presenetila Charlot-to, ki je nepremično strmela v senco poleg nje. Kako le je dekle spoznalo Abela Costaina? Očitno je bil umetnik tisti, kije zanimal Barney-evo hčer. Niti za hip ni odmaknila pogleda od njega.
Drznila si je na hitro pogledati na stran in videla je, da se Abel popolnoma zaveda zaverovanega Charlottinega pogleda. Na lepo oblikovanih ustnicah mu je igral slaboten nesmešek in stiskal je konice prstov kakor vselej, kadar je imel v načrtu kaj pomembnega.
Paolo Levi
NAPAČNE POTEZE
5. nadaljevanje ______________________
Marchi se je presenečeno sklonil: na levem zapestju se je svetila prava ura Piaget, tanka kot kovanec za sto lir, s številčnico iz granita in zlatim »jermenčkom«; morala je stati nekaj milijonov. Torej ni bilo mogoče trditi, da je zločinec umoril dekle zato, da bi jo oropal.
»Mhm,« je ponovil in se mukoma zravnal. »Težko bi rekel, zakai je umorjena . . .«
»Norost, posilstvo, obračun . . .« je začel naštevati Cabella, pri tem pa strmel v francosko turistko v kratkih hlačkah in prozorni bluzi.
»Mogoče ...« Nobena izmed treh domnev se mu ni zdela prepričljiva. »Mogoče pa gre za morilca, ki ga je naročila tretja stran. V tem primeru pa zbogom . . .«
»Misliš, da gre za mamila?«
»Tudi to bi bilo mogoče. Vendar stvari niso tako preproste. Killerji ne prenašajo trupel, pustijo jih in mirno odidejo. Tale pa ni bila ubita tukaj.« Pokazal je na dva majhna krvava madeža. ki sta že skoraj izginila v zemlji. »Ko je bila prenesena v avto, je bila že mrtva.«
Cabella je nehal strmeti v francosko turistko in ogledal si je precej nerazločne sledove avtomobilskih pnevmatik, ki so se nehali nekaj metrov od trupla. Videti je bilo sledove zaviranja.
»V avto? Iz. motela? Se pravi, da je stlačil truplo v avto, in veš, da to ni lahko. . . da je pognal motor, kar je vedno kolikor toliko glasno .. . potem pa prevozil petdeset metrov in se ustavil. Veliko manj truda bi ga stalo, če bi jo
nesel. Ali je ponoči tukaj razsvetljeno?« je vprašal portirja, ki je bil z njima.
Portir je odkimal.
»Zadaj ne. Samo ena luč gori pri vratih za osebje tamle na vogalu. Ta stran motela je prazna, tu so samo hodniki. Vse sobe gledajo na cesto.«
»Ne morem si misliti, zakaj naj bi morilec uporabil avto.«
»Saj ni zanesljivo, da jo je ubil v motelu «
»Po moje že ne,« seje vmešal portir. »Gotovo bi kdo slišal strele.«
»Ali pa ne, če bi morilec uporabil dušilnik. Kaže, da je žrtev rekla prijateljici, da je bil pri njej, nekaj rninut preden jo je ubil «
»V njeni sobi že ni moglo biti.« je rekel Marchi. »Potem bi uro pozneje našli kakšno sled. vsaj kapljo krvi. Mogoče je punca rekla prijateljici kaj bolj nedoločenega, na primer ,sem v Spezii, v motelu Fiori', vendar s tem ni mislila v tistem trenutku. Vemo, daje večerjala zunaj. Alibi se lahko vrnila, ne da bi jo opazili?«
»Ne.« je brž odgovoril portir, potem pa dodal: »No, skoraj neverjetno, komaj mogoče. Včeraj smo imeli zasedenih osemnajst sob, med njimi nobene enoposteljne. Ne vem, kako bi se lahko prikradla . . .«
»Dobro, dobro,« ga je prekinil Cabella. »Umorili so jo bog ve kje . . . recimo, v kakšni gostilni. In potem?«
»Morilec jo je pripeljal sem in jo odložil na takšnem kraju, da bi jo lahko čimprej odkrili in da bi bilo videti, kot da je bila ubita v motelu «
»Domnevamo lahko tudi drugače: zvlekel jo je iz avta, hotel jo je skriti za živo mejo, tedaj pa je zaslišal glasove - ali se mu je zazdelo, da jih sliši - in hitro pobegnil.«
»Že mogoče,« je dejal Marchi, nato pa nenadoma udaril s pestjo v dlan: »Vendar ni! "t akože ni bilo! Prizor je čisto drugačen.«
»Kako?«
»Glej: zaprl ji je oči, krilo ima lepo potegnjeno pod kolena, niti skuštrana ni.« Cabella je ob vsaki podrobnosti za malenkost še bolj razprl oči. »Medtem ko truplo, ki pade ali je zavlečeno iz avta, obleži v grdi, skoraj opolzki pozi.«
»Se pravi, da imamo opraviti s sramežljivim in bogatejšim morilcem.« Cabelli je bilo skoraj neprijetno.
»Opraviti imamo z morilcem .kije žrtev ne le sovražil, temveč tudi spoštoval in jo morda tudi imel rad.«
»To je res lepo dokazal.«
»Ne bi bilo prvič. Lahko da gre za ljubosumnega moškega, na primer takšnega, ki pravi .ali bo moja ali od nikogar'. Takšni so dandanes sicer redki, vendar se še dobijo.«
»Ce je tako,« je poln optimizma rekel Cabella. »je seznam morebitnih ljubčkov dokaj kratek Upajmo vsaj.«
»Ni rečeno, da gre za ljubčka. Obstajajo tudi nepriznani ljubimci, obsedenci, verski fanatiki . . .« Marchi je odprl torbico žrtve, ki mu jo je izročil policaj: držal jo je za ročaj le z dvema prstoma, kakor da hi se bal. da bi se opekel.
V torbici je bilo nekaj papirnatih robčkov, ključ od sobe v motelu, sto tisoč lir v majhnih bankovcih in nekaj drobiža, škrlatno rdečilo za ustnice in že neveljavno vozniško dovoljenje.
Med fotografijama v vozniškem dovoljenju in potnem listu je bilo pet let razlike. Teresa Raviglia je bila na prvi sliki videti kot deklica, kot da ima šestnajst ali sedemnajst let: ustnice je imela stisnjene in v licih je imela jamici, kot da bi premagovala smeh. Oči so bile videti pohlepne, kot da bi hotele zajeti ves svet. Lasje so bili kratki, na čelu je imela resice. Oblečena je bila v spodobno bluzo, okoli vratu je imela verižico s svetinjico, ki je na drugi fotografiji ni bilo.
6. stran ★ DELO
SPORED
ZA PONEDELJEK
TELEVIZIJA
LJUBLJANA I.	_________
S 30-12.20 in !3.OS-23.25 TELE-TEKST RTV LJUBLJANA ‘LSO VIDEOSTRANI 8.40 ZRC ALO TEDNA 8.55 NAŠ UTRIP
0.20 Lcrneurcs: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, ve-Icslalom (Ž). prvi tek
10.30	VESNA, slovenski film (Č/B)
12.05	RISANKA
12.25	LEUMERES. prenos drugega teka
13.20 RADOVEDNI TAČEK Cesta
13 35 I.JUBO DOMA. KDOR GA IMA. oddaja TV Zagreb
14.05	JUGOSLOVANSKI ŠANSON ROGAŠKA '88. 1 del
15.25	SAFARI V MESTU: Jegulje in galebi, poljudnoznanstvena serija
15.55	RAZBITE SANJE, dokumentarna oddja 1/3
16.55	POROČILA
17.10	S Hevm LENZ ALI SVOBODA. nemška nadaljevanka
18.45 RISANKA
19.00	VREME
19.01	OBZORNIK
19.13 TV OKNO
19.18 ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.10	M Korda: OUEENIE, ameriška nadaljevanka
2 1.05 POSLEDNJI VITEZ, dokumentarna oddaja
21 40 ŠE HITREJE, ŠE DALJE, izobraževalna oddaja
21.55	DNEVNIK
22.10	FESTIVAL REVOLUCIJE IN GLASBE, PONIŽANI IN RAZŽALJENI
23.1	5 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II.
18.00	BEOGRAJSKI TV PROGRAM 18.55 PREMOR
19.00	1NDIREKT 19.30 DNEVNIK
20.00	UMETNIŠKI VEČER: HVAL A BOGU ZA MAURICA CHE-VALIERJA, ameriško-francoski dokumentarni film
20.50 GIGI, ameriški film
ZAGREB L
8.25
8.30
8.45
9.00
10.30
10.35
12.00
15.10
17.10
17.30
17.45 18.00
18.30 18.40
19.00 19 10
19.30
20.00
21.00
21.45 22.05
POROČILA
POJDI TJA. NE VEM KAM, oddaja za otroke MITI IN LEGENDE TV' V ŠOLI: Najbogatejši vrabec na svetu: Arsen Dedič predstavlja Zvonimirja Baloga; S. Rahmaninov; V. Nazor: S partizani POROČILA
TV V ŠOLI - Tednik; Kaj bi bilo . ..; Risanka; Književnost med obema vojnama; Risanka; Angleščina
PRENOS V ALPSKEM SMUČANJU
NOČ IN DAN, ponovitev POROČILA
POJDI TJA. NE VEM KAM. oddaja za otroke MI I I IN LEGENDE NEKAJ VEČ. izobraževalna oddala
RISANKA
ŠTEVILKI: IN ČRKE, kviz I\ KOLEDAR RISANKA DNEVNIK
Z Bačič: LET V MEGLO, TV drama
Z N A NST VE NI G R A EM I DNEVNIK
NOČNI SPORED OD NAŠEGA DOPISNIKA IZ HARA-REJA
POROČILA
ZAGREB II.
19.10	TEST
19.30 TV DNEVNIK
20.00	PARALELE, zunanjepolitična oddaja
20.50 MALI KONCERT
21.10	ROJSTNI KRAJ. serijski film
22.00	RDEČA UNIVERZA, dokumentarna oddaja
22.45 TV-RAZSTAVA
KOPER
13.30
13.40
14.10 16.00
16.10
18.50
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
22.40
22.50 23.45
TV NOVICE JUKE BOX TENIS, ponovitev TV NOVICE ŠPORTNI DOGODEK TV NOVICE ODPRTA MEJA TV D STIČIŠČE SERIJSKI FILM BASKET NBA TODAY TV NOVICE ŠPORTNI PREGLED BOKS
ŠPORTNI DOGODEK
AVSTRIJ A L
9.00 9.05
POROČILA
RDEČE IN ČRNO, 5.-zadnji del sovjetske nadaljevanke po Stendhalovem romanu
10.00	ŠOLSKA TV
10.30	SKRIVNOST SAHARA, ponovitev 2. del italijanske nadaljevanke
12.00	Vsakdanje zgodbe; STALNO OMIZJE, domovinski fiim Elizabeth T. Spira
13.00	POROČILA
13.10 PRIMER ZA JAVNEGA TOŽILCA? Z ODZIVI GLEDALCEV
16.30	AM. DAM. DES
16.55	MINI ČAS V SLIKI
17.05 DENNIS, 19. del risane serije
17.25 MEDVED BOJAN, risanka
17.30	PRIŠLI SO IZ VESOLJA, začetek nadaljevanke v trinajstih delih. ki pripoveduje o nenavadnih pustolovščinah v Visokih Tatrah
17.55	USPAVANKA
18.00	MI
18.30	MACGYVER, zadnji del pustolovske serije
19.30	ČAS V SLIKI 1
19.57 ŠPORT
20.15	ŠPORT V PONEDELJEK
21.08 DOBROTE KUHARSKIH
MOJSTROV
21.15	MIKE HAMMER, serija
22.00	SUPERFLIP
22.20 NOSI TVOJEGA BRATA BREME (The Promise - ameriški film. 1985)
23.55	MUNSTERJEVI, serijski film 0.20 POROČILA
AVSTRIJA II.
VVURLITZER SULEJMANOV ZAKLAD LIPOVA CESTA, družinska serija
LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI 1 ZNANJE DANES ČAS V SLIKI 1 KULTURNI MAGAZIN SCHVVARZVVALDSKAKLINI-KA. serija
NOVO V KINU. filmi in njihove zvezde
ŠILING, gospodarski magazin POGLEDI S STRANI, iz vsakdanjega družabnega življenja ČAS V SLIKI 2 RODIL SEM SE. DA GLEDAM. portret nobelovca Konrada Lorenza
16.00
17.30 18.00
ra. 30
19.00
19.20
19.30 19.57
20.15
21.00
21.15 21.50
22.00
22.20
23.05	DUNAJSKA RAZSTAVNICA, "Zaklad belega zlata na Dunaju«
23.50	POROČILA
ITALIJA I.
7.15 JUTRANJI PROGRAM 9.40 DOLINA TOPOLOV
10.00	VIDIMO SE OB DESETIH 1 1 00 DOLINA TOPOL OV
1 1 30 VIDIMO SE OB DESETIH
11.55	VREME
12.05	VIA TEUALDA 66
13.30	TV DNEVNIK
13.55	TRI MINUTE O . .
14.00	BIS
14.15 KVARKOV SVET
15.00	SEDEM DNI V PARLAMENTU
15.30	ŠPORTNI PONEDELJEK
16.00	BIG
17.30	BESEDA IN ŽIVLJENJE
18.05	JUTRI POROČENA, serijski film
19.40 ALMANAH
19.50	VRLMH
20.00	TV DNEVNIK
20.30	VELIKI JACK 22.20 POROČILA
22.30	AKTUALNA ODDAJA TV DNEVNIKA
24.00	TV DNEVNIK
DANES V PARLAMENTU VREME ITALIJA II.
7.30 9.20 11.00
11.05
11.35
11.55
13.00
13.30
14.00
14.45
15.00
17.05 17.25 18.20
18.35
19.45 20.15
20.30
21.30
21.30 21.40
23.30
JUTRANJI PROGRAM CELOVEČERNI FILM RECITE A. oddaja o medicini DOKUMENTARNI PROGRAM
SODNIK FRANKLIN, serijski film
OPOLDNE JE . . .
OB TRINAJSTIH OPOLDNE JE . . . ZASLOVELI BODO, serijski film
GOSPODARSTVO SREBRO IN ZLATO PROSTI KOTIČEK IMPROVIZIRAM ŠPORTNA POROČILA KOSTER, serijski film TV DNEVNIK DIOGEN
CAPITOL. serijski film ASTROLOGIJA POROČILA MASTER 88 NOČNI KINO
MADŽARSKA L
15.50 POROČILA
15.55	STARO SRCE GRE NA POT, vzh. nemški TV film
17.10 STATISTIKA. reportaža o slavni namiznoteniški družini 17.45 AIDS NA MADŽARSKEM, dokumentarni film
18.55	TV TELOVADBA
19.00	BERITE VSAK DAN 19.05 VEČERNA PRAVLJICA 19.30 TV DNEVNIK
20.00	CELOVEČERNI FILM 21.40 ŠESTINŠESTDESET, aktualni
razgovor
22.25	GLASBENO TV GLEDALIŠČE. Goslač iz Cremone. TV variacija opere
23.25	TV DNEVNIK
MADŽARSKA II.
20.00 REGIONALNI PROGRAM, studio Budimpešta. Pecs, Szeged (do 21.00)
SATELITSKA
TELEVIZIJA
SUPER CHANNEL
7.00	Super novice/Evropski poslovni tednik; 7.45 Super novice/Super čas;
9.00	Sinovi in hčere; 9.25 Kapitol/Joga/ Turistični magazin/Golf/Vegetarijanska kuhinja/Raziskovanje vrta/Ti v mislih;
12.00	Pazi na smeh — komedija; 12.30 Kate in Allie/Kapitol; 13.30 Sinovi in hčere; 14.00 Pestunja/Stroj za hite;
16.00	Super čas; 17.00 The European top 40; 18.00 Super novice/Klasična koncentacija; 18.40 Kate in Allie;
19.10	Reci ah; 19.40 Filmski show; 20.30 Kruta puščava; 22.20 Nogometna liga; 23.45 Rock v VB
SKY CHANNEL ________________________
7.00	Dobro jutro; 8.00 DJ Kat Wake - Up club; 9.00 Dennis/Transformerji;
10.00	Made in Germany; 11.00 Odštevanje; 12.00 Coca-Cola top 50; 13.00 Drugi svet; 14.00 Po letu 2000; 15.00 Deček slon; 15.30 Smučarski fant;
16.00	Nescafe uk top 40; 17.00 The DJ Kat Show; 18.00 The Monkees; 18.30 Sanjam o Jeannie; 19.00 Družinska zadeva; 19.30 Poznavalci; 20.30 Smrt v vesolju; 21.50 Novice iz moto športa;
22.20	Soul v mestu; 23.25 Nescafe uk top 40; 0.25 kliče Kanada; 1.00 Sparta-kus; 3.10 Welsh Crafts; 3.20 Ne samo druga violina
3 SAT_______________________________
17.20	Poročila za otroke; 17.30 Čebelica Maja; 18.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Danes/Studio 3 sat; 19.30 Razsežnost X; 21.00 Dom za živali; 21.45 Kulturni magazin; 21.53 Čas za Šport; 22.00 Čas v sliki 2; 22.20 Sam Whiskey — ameriški igrani film, 1968;
Igra: Burt Reynolds; 23.50 Poročila 3 sat
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 9.10 Naslednji, prosim; 9.35 Družina Feuerstein; 10.05 Splošna bolnišnica; 10.50 Kuhanje s sat 1; 11.05 Dr. med. Hiob Priitorius; 12.40 Tele tema; 13.00 Tele borza; 14.05 Mr. Magoo; 14.30 Lassie; 14.55 Zlati strel; 15.05 Splošna bolnišnica;
15.50	Kuhanje s sat 1: 16.00 Moji trije sinovi; 16.25 Zlati strel; 16.35 Ljudje z ranča Shiloh; 17.50 Očarljiva Jeannie; 18.15 Kolo sreče; 18.45 Poročila/Vreme; 19.10 Izvenzemeljski obiskovalci prihajajo; 20.10 Ličenje in pištole;
21.10	Cigan baron — nemški operetni film. 1954; 23.10 Kratka poročila sat 1;
23.20	Novice in dogodki; 00.00 Pregled sporeda
RTL-PLUS____________________________
6.00	Dobro jutro; 9.12 Springfieldova zgodba; 12.30 Hulk; 13.20 Newyorški angel varuh; 14.10 Akcija — novo v kinu; 14.50 Popaj; 15.00 Človek s šest milijoni dolarjev; 15.45 Neto: Vaše gospodarstvo danes; 16.00 Springfieldova zgodba; 16.50 Aktualno; 16.55 Ljubi stric Bill; 17.30 Lady Lockenlicht;
17.50	RTL — igra; 17.55 Aktualno;
18.00	Hulk; 18.45 Aktualno; 19.03 Karlček; 19.10 Človek s šest milijoni dolarjev; 20.00 Vaše vreme; 20.10 Specialisti na poti; 21.05 Hiša strahov — angleški triler, 1972
Igrajo: Judy Geeson, Joan Collins, Ralph Bates; 22.45 Aktualno; 23.05 Kulturni magazin 10 pred 11; 23.30 Mosh special
TELE 5______________________________
6.00	Video nonstop; 7.00 Polni obrati;
8.00	Včeraj; 9.00 Kino;,10.00 Pregled;
11.00	Reci kaj; 12.00 Žurnal/Potegni;
13.00	Mobil; 14.00 Bim Bam Bino;
15.00	Evropska lestvica; 16.00 Hazarder; 17.00 V živo ob 5; 18.00 Bim Bam Bino; 19.00 Potegni/Modne zadeve;
20.00	OFF Beat; 21.00 Športna reportaža; 22.00 Računalništvo, 23.00 Zakulisje; 00.00 Kino; 1.00 Zvoki tišine;
2.00	Hard’n’Heavy; 3.00 Video nonstop
M U SI K K A N A L
19.25 Z glasbo skozi mesto in deželo; 20.44 Orfej iz bombonske škatle; 21.28 Glasba za vse primere; 22.10 Pregled sporeda
RADIO
PRVI PROGRAM
(Krvavec stereo 91.8 MHz)
4.30—8.00 Jutranji glasbeni program;
8.05	Glasbena lepljenka; 8.25 Ringara-ja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Tekoča repriza;
11.05	Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo;
13.00	Danes do 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Ponedeljkov križemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 14.40 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz produkcije studia 26; 20.00 Skupna oddaja J RT; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 00.05-5.00 Nočni program - glasba;
DRUGI PROGRAM
(Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo
93.5	MHz)
6.00-24.00 Program 202; 12.15 Ponedeljkov šport; 12.30 Opoldanski poročevalec; 15.30 Dogodki in odmevi;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Popularnih 20; 22.15 V lučeh žarometov
TRETJI PROGRAM
(Krim stereo 96,5 MHz)
16.00	Dober dan; 16.05 Ponedeljkov divertimento; 16.30 Popoldne ob radijski igri; 17.00 Nove glasbene generacije; 18.05 Radijska univerza; 18.20 Slovenska glasbena ustvarjalnost; 19.32 Operni koncert; 20.20 Kronika tretjega programa; 20.30 S tujih koncertnih odrov, 3. koncert simfoničnega orkestra Bavarskega radia v sezoni 87/88; 22.15 Serenada z Alojzem Srebotnjakom; 22.35 Dvignjena zavesa; 22.55 Komorni studio, z Osterčevimi učenci in ansamblom Slavko Osterc; 23.55 Lirični utrinek
RADIO KOPER
(SV 549 KHz, UKV 98,1 MHz, Beli križ 96,1 MHz)
6.00-8.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.30 Jutranjik;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.30 Poročila, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.30 Poročila, aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta, 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Radijski dnevnik
RADIO MARIBOR
(UKV 90,4 in 93,1 MHz, SV 558 KHz) 4.30-7.15 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 7.15 Dobro jutro; 8.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro; 9.00 Izbiramo za vas;
10.00	Poročila; 10.05 Tretji polčas;
11.00	Mavrica; 12.00 Poročila; 12.05 Predstavljamo vam; 12.35 Mavrica;
13.00	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 13.30 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi (skupni program);
16.00	Želeli ste, poslušajte; 16.30 Dnevnik radia Maribor; 17.00 Kontaktna oddaja; 17.30 Novi rock; 18.00 Študij in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik;
RADIO ŠTUDENT__________________
(89,3 MHz, 104,3 MHz)
13.00	Vžig; 14.00 Dogajamo in odmevamo; 16.00 Tolpa bumov Shirati jazz - Benga Beat (VVorld Circuit); 17.00 Joculator; 18.00 Nove plošče; 19.00 Izklop
RADIO GLAS LJUBLJANE________________
(102,4 MHz)
8.00	Dober dan - Ljubljana; 8.15 Naj naj pesem, 8.45 Novice; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 I. Novice; 12.15 Kontaktni program RGL; 14.00 Pasji radio; 14.30 Govorimo o glasbi; 15.15 Naj naj pesem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Spoznajmo se; 16.45 Kontakt: (tel.: 328-954, 328-944);
SPORED ZA TOREK
TELEVIZIJA
LJUBLJANA I.
9.20-23.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA
8.10 VIDEOSTRANI
8.20	SLAVNOSTNI KONCERT GODBE MILICE
9.20	VAL THORENS, SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, veleslalom moški, prenos prvega teka
10.20	P. VORANC - SOLZICE, kratki igrani film za otroke
11.15	KONCERT V REZIJI, ponovitev
12.25	VAL THORENS, PRENOS 2. TEKA V SMUČANJU
13.15	ČRNI TULIPAN, film za otroke
14.15	JUGOSLOVANSKI ŠANSON ROGAŠKA, 88, 2. del
14.55	LONČEK, KUHAJ: Zdrobovi ocvrtki
15.00	BLEJSKI SRČEK ’88, posnetek IV. festivala otroške vedre pesmi
16.15	RAZBITE SANJE, dokmentar-na oddaja 2/3
17.20	POROČILA
17.30	VIDEO STRANI
17.35 S. Heym: LENZ ALI SVOBODA, nemška nadaljevanka
19.00	RISANKA
19.12	VREME
19.13	TV OKNO
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.10	MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, slovensk film
22.15	OSMI DAN, oddaja o kulturi
22.55	KDO JE MORJE, glasbena oddaja
23.25	VIDEO STRANI
LJUBLJANA II._______________
13.25	PRAZNIČNO ŠPORTNO POPOLDNE:	Četrtfinale pokala
YU v nogometu — Mačva : Dinamo (Zg), prenos
15.15	BEOGRAD:	BOKSARSKA
REVIJA »ZLATA ROKAVICA«, prenos
17.15	40 LET KOŠARKARSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE - POKAL YU V KOŠARKI (Ž), prenos II polčasa
17.25	Reportaža z nogometne tekme - JLA : II. LIGA
18.00	ZAGREB: POKAL YU V KOŠARKI (M) — Cibona : Jugos-plastika, prenos
19.30 TV DNEVNIK
20.00	KOLO SREČE
21.10	ŽREBANJE LOTA
21.15	ZDAJ PA PO SLOVENSKO, iz-obraževalna serija
21.40 DOLARJI, ameriški film
ZAGREB 1.____________________
7.50 POROČILA
8.00 TV KOLEDAR
8.05 KONCERTNA SEZONA EBU, 1. del.
9.05
10.35
11 05
12.35
12.40
14.20
14.40
16.25
17.25
17.40
19.15
19.30
20.00
20.05
21.40
22.20
22.40
PRAZNIČNI SPORED ZA OTROKE: REPUBLIKA - TO JE MAVRICA
Ml. OTROCI VOJNE, doku mentarna oddaja REVOLUCIONARNE PESMI POROČILA
MUSIČ HALL, francoski film, 1. del
ROCK IN POP GLASBA TRIJE MUŠKETIRJI, angleški film
»GORANCI«, dokumentarna oddaja
TV DNEVNIK
KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE NIŠ, jugoslovanski film RISANKA TV DNEVNIK ŽREBANJE LOTA ZAROTA IN IZDAJA, L del drame
VEČER S ŠANSONI IZ ZAGREBA TV DNEVNIK
NOČ IN DAN - NEDOTAK-LJIVI, ameriška nanizanka; ORGANIZIRAN KRIMINAL, angleška dok. serija porodu a
10.30
0.40 POROČILA
ZAGREB II.
11.10 TEST
1 1.30 OD NAŠEGA DOPISNIKA
13.30	ŠABAC: Nogomet: Mačva — Dinamo, I. poli.
14.30	NOGOMET, II. poli.
17.15 KOŠARKA (Ž). II. poli.
18.00	KOŠARKA (M): Cibona - Ju-goplastika
19.30	TV DNEVNIK
20.00	IVAN KRNDELJ, dokumentarna oddaja
20.30	BALET: To je človek
21.05 UDELEŽENEC IN PRIČA, oddaja iz kulture
21.50 ZABAVNI TOREK
23.20 TANKOVSKI BATALJON, dokumentarna oddaja
KOPER
13.30	TV NOVICE 13.40 JUKE BOX
14.10	BASKET NBA TODAY, ponovitev
16.00	TV NOVICE
16.10	ŠPORTNI DOGODEK 18.50 TV NOVICE
19.00	ODPRTA MFJA
19.30	TVD STIČIŠČE
20.00	SERIJSKI FILM
20.30	NOGOMET
22.15	TV NOVICE
22.25 ŠPORTNI PREGLED 22.35 »MON-GOL-FIERA«, oddaja o nogometu
23.15	BOKS
24.00	»KDO NEKI TAM POJE«, celovečerni film
AVSTRIJA I.
09.00	POROČILA
9.05 SLIKA AVSTRIJE V NEDELJO, ponovitev 9.30 ANGLEŠČINA
10.00	ŠOLSKA TV
10.30	SKRTIVNOST SAMARE, ponovitev 3. dela italijanske nadaljevanke (1987)
11.55	MOMO TECHNOLOGICUS, »Na krovu časovne ladje«, risanka Bruna Bozzetta
12.10	ŠPORT V PONEDELJEK
13.00	POROČILA
13.10	ML ponovitev družinskega programa
16.30	AM. DAM. DES
16.55	MINI ČAS V SLIKI
17.05 VIKING VIKI. risana serija
17.30	ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in poučne zgodbe
17.55	USPAVANKA
18.00	MI
18.30	ANGEL NA ZEMLJI, serija
19.30	ČAS V SLIKI 1
19.57 ŠPORT
20 15 DEŽELA GORA
21.07 DALLAS, nadaljevanka
21.55	Filmski forum: ALBERT WHIT-LOCK - ČAROVNIK IZ HOLLYWOODA; Slike, triki in resničnost
22.40 SABOTAŽA(Sabotage — angleški film po romanu Josepha Con-rada, 1936)
23.55	ZAHODNO OD SANTA FE-JA, serija
00.20 POROČILA
AVSTRIJA II.
16.00
17.00
17.30
18.00
18.30
19.00 19.20
19.30 19.57 20.15 21.07
21.55
22.00 22.25
VVURLITZER ŠOLSKA TV ORIENTACIJA ALF, serija
LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI 1 ZNANJE DANES ČAS V SLIKI 1 KULTURNI MAGAZIN KAJ SEM PO POKLICU? REPORTAŽA IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitične redakcije POGLEDI S STRANI ČAS V SLIKI 2 KLUB 2 POROČILA
ITALIJA I.
7.15 9.40 10.00 1 1.00 1 1.30
11.55
12.05
13.30
13.55
14.00 14.15
15.00
15.30
16.00 17.35
18.05 19.40 19.50 20.00
20.30 21.20 22.20
22.30
23.30 24.00
00.15
JUTRANJI PROGRAM DOLINA TOPOLOV VIDIMO SE OB DESETIH DOLINA TOPOLOV VIDIMO SE OB DESETIH VREME
VIA TEUALDA 66
DNEVNIK
TRI MINUTE O .. .
BIS
KVARKOV SVET, dokumentarna serijska oddaja ITALIJANSKA KRONIKA ZABAVNA ODDAJA BIG
PROSTI KOTIČEK JUTRI POROČENA ALMANAH VREME DNEVNIK TV SEDEM BIBERON 2 DNEVNIK
NOČNI ROCK, 6. oddaja POLNOČNI PROGRAM DNEVNIK
DANES V PARLAMENTU VREME
DOKUMENTARNI PROGRAM
ITALIJA II.
7.30 JUTRANJI PROGRAM 9.10 CELOVEČERNI FILM
10.40	RISANKE
11.00	RECITE A, oddaja o medicini
11.05	DOKUMENTARNI PROGRAM
11.35	SODNIK FRANKLIN, serijski film
11.55 OPOLDNE JE ...
13.00	OB TRINAJSTIH
13.30	OPOLDNE JE. .
14.00	ZASLOVELI BODO
15.00	SREBRO IN ZLATO
17.05	OTROŠKA ODDAJA 17.50 KOT MI
18.20	ŠPORTNA POROČILA
18.35	KOSTER, serijski film 19.45 DNEVNIK
20.30	TRIDESET SEKUND DO KONCA, celovečerni film
22.20	POROČILA
22.30	MASTER 88
23.40	NOČNI KINO
MADŽARSKA I.
8.55 TV TELOVADBA, za upokojence
9.05 TV TEKA, 1. Obličje domovine, 2. Biser
10.25 POTEPANJE PO ZAPADNI OBALI, pon. 4. dela
16.50
17.00
17.05
17.35
18.25
18.30
18.55
19.00
19.30
20.05
20.55 21.45 22.20
RAZGIBAVANJE, telovadba za invalide POROČILA
TV SPORED ZA 3 DNI OB PRAZNIKU SFR JUGOSLAVIJE
JEZIKOVNE UGANKE TV TELOVADBA NILS HOLGERSSON, risanka BERITE VSAK DAN VEČERNA PRAVLJICA TV DNEVNIK
VDOVE, 8. del angleške kriminalke
STUDIO ’88, kulturni TV tednik KDO JE STORILEC? Šopek TV DNEVNIK
MADŽARSKA II.
17.50 POROČILA, v romunščini
17.55	UTICA
18.25 ZGODOVINA GLASBE, 9. Revolucionar
19.10 VDOVE, pon. 7. dela kriminalke 20.05 TANGLENVOOD, 2. del angleškega filma
20.55	TV DNEVNIK
21.15 26 DNI IZ ŽIVLJENJA DOSTOJEVSKEGA, sovjetski film
SATELITSKA
TELEVIZIJA
SUPER CHANNEL_________________
7.15 Evropski poslovni tednik; 8.00 Super čas; 9.00 Sinovi in hčere; 9.25 Kapi-tol / Joga / Življenjski stili / Plavanje / Zelenjava za vse / Boljši kot nov / Zaigraj akord; 12.00 Samo za učitelje;
12.30	Kate in Allie / Kapitol; 13.30 Sinovi in hčere; 14.00 Cassie in Co.;
15.00	Chart Attack;; 16.00 Super čas;
17.00	Rock v VB; 18.15 Klasična koncentracija; 18.40 Kate in Allie; 19.10 Leteča višina — komedija; 20.30 NBA košarka; 21.30 Nogometni prizori;
22.00	Nizozemski nogomet; 23.05 Super novice; 23.30 Stroj za hite
SKY CHANNEL __________________
7.00	Dobro jutro; 8.00 Dj kat club;
9.00	Dennis/ transformerji; 10.00 Nežno in romantično; 11.00 Nescafe uk top 40; 12.00 Odštevanje; 13.00 Drugi svet; 14.00 Mestne luči; 14.30 Moto šport - novice; 15.00 Deček slon;
15.30	Smučarski deček; 16.00 Coca-cola top 50; 17.00 The dj kat show;
18.00	The monkees; 18.30 Sanjam o Jeannie; 19.00 Družinska zadeva;
19.30	Dvojček; 20.30 Policijska zgodba; 22.30 Ameriški nogomet; 23.30 Pop formula; 0.30 Kliče Kanada; 1.00 Dean Clough; 1.30 Glasba je ključ; 2.25 Rampal in Štern igrata Vivaldija in Telemanna; 3.15 Pikolo, saksofon in družba
3SAT___
17.20 Poročila za otroke; 17.30 Naš prijatelj... konj; 18.00 Slike iz Švice;
19.00	Danes / Studio 3sat; 19.30 Z Ed-mundom Hillaryjem po Himalaji; 20.15 Inozemski magazin; 21.00 Zakaj mi nihče ne pomada?; 21.45 Kulturni magazin; 21.53 Cas za Šport; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2
SAT 1___ _	________
6.00	Dobro jutro; 9.10 Lassie; 9.35 Mr. Magoo; 10.05 Splošna bolnišnica; 10.50 Kuhanje; 11.05 Mornar Sindbad
—	film; 13.00 Tele borza; 14.05 Jackie in Jill; 14.30 Lassie; 14.55 Zlati strel; 15.05 Splošna bolnišnica; 15.50 Kuhanje; 16.00 Moji trije sinovi. 16.25 Zlati strel; 16.35 Ljudje z ranča Shiloh; 17.50 Očarljiva Jeannie; 18.15 Kolo sreče; 18.45 Poročila / Vreme; 19.10 Cannon; 20.10 Stingray; 21.10 Viva max — ameriški akcijski film, 1969; 23.00 Tele tema: Gospodarstvo, 23.15 Črni muzej
—	angleški igrani film
RTL-PLUS
6.00	Dobro jutro; 9.12 Springfieldova zgodba; 12.30 Hulk; 13.20 Specialisti na poti; 14.10 Mosh; 15.00 Človek s šest milijoni dolarjev; 15.45 Neto;
16.00	Springfieldova zgodba; 16.50 Aktualno; 16.55 Odlično!; 17.30 Popaj; 17.35 Bornemanov šivalni strojček: 17.50 RTL - igra / Aktualno; 18.0(1 Hulk; 18.45 Aktualno; 19.03 Karlček:
19.10	Knight rider; 20.00 Vaše vreme;
20.10	Šef; 21.05 Piranhe II — Maščevanje rib ubijalk — franc.-braz.-ameriški igrani film, 1978/81 - Igrajo: Lee Ma-jors, Karen Black, Margaux Heming-way; 22.55 Aktualno; 23.15 Priložnost za ljubezen; 0.00 Kapljice za spanje
TELE 5___________________________
6.00	Video nonstop; 7.00 CBS novice / Video nonstop; 8.00 Toda, halo; 9.00 Reci kaj; 10.00 Hazarder; 11.00 Video čas; 12.00 Žurnal / Potegni; 13.00 Računalništvo; 14.00 Bim bam bino;
15.00	Flardn’heavy; 16.00 Športni klub; 17.00 V živo ob 5.; 18.00 Bim bam bino; 19.00 Potegni / Modne zadeve; 20.00 Na zob; 21.00 Športna reportaža; 22.00 Nočni ekspres; 23.00 Video lestvica; 0.00 Off Beat; 1.00 Včeraj;
2.00	Strašno vroče; 3.00 Video nonstop
MUS1KKANAL
19.25 Veselje ob glasbi; 20.02 Igrajo Bamberški simfoniki; 20.47 Veselje ob glasbi (2); 21.22 Igrajo Bamberški simfoniki (2)
RADIO
PRVI PROGRAM
(Krvavec stereo 91,8 MFIz)
8.05—8.00 Jutranji glasbeni program;
8.05	Posebna oddaja — Pravljica je naša domovina; 8.26 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Posebna oddaja;
• V oddaji bomo spregovorili o življenju in perspektivah Slovenije v jugoslovanski federaciji. Oddajo je pripravil Janko Saradjen, v oddaji bodo sodelovali — dr. Janko Pleterski (vizija Jugoslavije 1918), akademik Josip Vidmar (avtentični AVNOJ), Sergej Kraigher (duh ustave 1974), Viktor Žakelj (kaj prinaša ustavna reforma), Milan Kučan (stvarnost in vizija jugoslovanske družbe).
10.35 Z velikimi zabavnimi orkestri;
11.05	Jugorock; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Popoldanski mozaik; 15.45 Znani interpreti jugoslovanske zabavne glasbe; 17.05 Posebna oddaja — Ljubivoje Ršumovič: Domovina se brani z lepoto; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.35 Iz popularne komornoglasbe-ne literature; 21.05 Radijska igra; 22.20 Slovenski pevci zabavne glasbe;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe; 00.05 Nočni program
DRUGI PROGRAM_______________________
(Krvavec stereo 98.9 MHz, Krim stereo
93.5	MHz)
6.00	— 24.00 Program 202; 12.30 Opoldanski poročevalec; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.25 Svetovalni servis; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Stereorama;
20.00	Naš podlistek; 20.15 Glasbeno skladišče; 21.30 Jazz na II. programu;
23.05	Za konec dneva
TRETJI PROGRAM
(Krim stereo 96,5 MHz)
16.00 Dober dan; 16.05 Glasbeni obrazi ljudskega izročila; 16.30 Srečanje ob prazniku s skladatelji in interpreti glasbene kulture Jugoslavije; 18.35 PO: Ži vimo z vami; 19.05 Mali recital našega solista — Tomaž Sever, violončelo; 19.32 Zbori jugoslovanskih radijskih postaj; 20.00 Literarni večer — Beno Zupančič: Življenje za smrt, 20.45 Pogovor z Nicolaijem Geddo; 21.45 Komorna glasba; 23.55 Lirični utrinek
RADIO KOPER
(SV 549 kHz, UKV 98,1, Beli Križ 96.1 MHz) «
6.00	— 8.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Poročila in pregled tiska; 14.30 Poročila, Pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.30 Poročila - Aktualna tema; 18.00 Sotočje;
19.00	Radijski dnevnik
RADIOM A RIB O R
(UKV 90,4 in 93,1 MHz, SV 558 kHz)
7.15	Dobro jutro; 8.20 Dobro jutro;
9.00	Izbiramo za vas; 10.00 Poročila; 10.05 Mavrica; 11.00 Če kdo ni slišal;
12.00	Poročila, 12.05 Želeli ste, poslu šajte; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Iz jugoslovanskih studiev; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Prenos III. programa
RADIO ŠTUDENT______________________
(89,3 MHz, 104,3 MHz)
13.00	Vžig; 14.00 Dogajamo in odmevamo; 16.00 Tolpa bumov — Bad Be-ach - Cut It Off (konkurrel) (1); 17.00 Joculator; 16.00 Nove plošče; 19.00 Potop
RADIO GLAS LJUBLJANE_______________
(102,4 MHz)
8.00	Dober dan, praznična Ljubljana;
8.15	Naj naj pesem; 8.45 Novice; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 I. Novice;
12.15	Prost termin; 13.00 Novice in zanimivosti; 14.00 Pasji radio; 14.30 POP-informacije; 15.15 Naj naj pesem;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Bančne informacije;
17.15	Prost termin — do konca programa
SPORED ZA SREDO
TELEVIZIJA
UUBUANA L__________________
9.35-22.50 TELETEKST RTV LJUBLJANA
10.00	TRIJE HROŠČI, češkoslovaška oddaja za otroke
10.50 »X-25« JAVLJA, slovenski film
12.20	OSMI DAN, Oddaja o kulturi, ponovitev
13.00	VIGREDI POJEJO . . ., Glasbena oddaja
13.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
M. Jezernik: Medvedov godr-njavček, A. Madorič: Krikec in pikcc, 14.40 TV KAVARNA
15.40	POKLICI: Ribič, izobraževalna oddaja
16.05	RAZBITE SANJE, dokumentarna oddaja
17.05	POROČILA
17.15	VIDEOSTRANI
17.20	S. HEYM: LENZ ALI SVOBODA, nemška nadaljevanka 4/4
18.55	RISANKA
19 07 VIDEOSTRANI
19.12	VREME
19.13	TV OKNO
19.18 ZRNO
19.22 EPP
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.10	STREL V LUNO, ameriški film
22.10	EPP
22.15	MALI KONCERT Vladimir Hrovat: Tehtanje duš
22.15 TV DNEVNIK
22.40	VIDEO STRANI
IJUBIJANA II.
14.55
16.30
19.00
19.30
20.00 20.35 21.20 22.20
22.55
TAKŠNOSI MEZAPOMNITE, sovjetska tv drama FILMOSKOP MINULI DNEVI, španski film REZERVIRAN ČAS TV DNEVNIK S V'El' NA ZASLONU VIDEO GODBA, ponovitev SVET POROČA KOŠARKA ZA POKAL ALPE-ADRIA: Ali stars : Hitachi, posnetek
SP V UMETNOSTNEM DRSANJU ZA JUNIORJE - PARI PROSTO, posnetek iz Sarajeva
ZAGREB I.
8.20 POROČILA 8.25 TV KOLEDAR 8.35 GLASBENA ODDAJA 9.05 AFERA CARTIER, ameriški film
10.40 REVOLUCIJA IN GLASBA
11.45 MUSIČ HALL, francoski film, 2. del
13.15	POROČILA
13.20	PRIPOVEDOVALEC, oddaja za otroke
14.00	PROMENADA NARODNE GLASBE
14.30	FANTASTIČNI SVET GOSPODIČNE PIGGY, ameriški film
15.20	KDO JE MORJE, glasbena oddaja
15.10 DANAŠNJI UTRIP NEKEGA MESTA: SLAVONSKA POŽEGA, dokumentarna oddaja
16.35 KONCERTNA SEZONA EBU, 2. del
17.15	TV DNEVNIK
17.30	PRISRČNO VAŠI:	Oskar
Danon
18.15	POEZIJA - M. Krleža: BALADE PETRIČE KEREMPUHA
19.15	ARISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	ZAROTA IN IZDAJA, II. del drame
22.00	IVAN KRNDELJ, dokumentarna oddaja
-2.30 TV DNEVNIK
22.50 NOČ IN DAN
NEDOTAKLJIVI, ameriška nanizanka
ORGANIZIRAN KRIMINAL, angleška dok. serija SLIKARSTVO, švicarska dok. serija
o. 50 POROČILA
ZAGREBU.
13.25 TEST
13.45	NOČ IN DAN, ponovitev
16.45	BALET: OZVEZDJE BLAŽE-TA KONESKEGA
17.30	ZAPOMNITESIMETAKŠNO, sovjetska drama
19.00	GLASBENA ODDAJA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	UTO UGHI, violinist 21.15 ZABAVNI TOREK
22.45	REPORTAŽE Z NOGOMETNIH TEKEM ZA POKAL MARŠALA TITA:
Partizan - C. zvezda Vojvodina — Sarajevo Velež — Rudar
KOPER
13.30 TV NOVICE 13.40 »MON-GOL-FIERA«, oddaja o nogometu
14.10
16.00
18.50
19.00
20.00 20.30
NOGOMET ŠPORTNI DOGODEK
TV novici;
T VD STIČIŠČE
SERIJSKI FILM KOŠARKA: HITACHI BENE ITON, prenos, turnir AIpc--Jadran
23.00 KOŠARKA OLIMPIJA - ZADAR, turnir Alpe-Jadran
23.00	TENIS MASTERS NEVV YORK. prenos
AVSTRIJA I. _________________
9.00	POROČILA
9.05 MENIH IN MEDONOSNE ČEBELE, 2 del
9.35 FRANCOŠČINA
10.05	ŠOLSKA TV
10.35 MEDVEDKOV NE MORI Š VEČ ZADRŽATI (The Bad Nevvs Bears Go to Japan — ameriški film, 1978)
12.05	MEDENJAK IZ OBLATOV - NADVSE OKUSNO PECIVO
12.15	REPORTAŽA IZ TUJINE, ponovitev oddaje zunanjepolitične redakcije
13.00	POROČILA
13.10 MI, ponovitev družinskega magazina
16.30	OTROŠKI MUZEJ, lutkovna igrica
16.55	MINI ČAS V SLIKI
17.05	MEATHCUFF & RIFFRAFF. risana serija
17.30	DUSTY, 9. del nadaljevanke po uspešnem romanu avstralskega pisatelje Franka Dalbyja Davi-sona
17.55	USPAVANKA
18.00	MI
18.30	ANGEL NA ZEMLJI, serija
19.30	ČAS V SLIKI I
19 57 ŠPORT
20.15	SKRIVNOST SAHARE (II segreto del Sahara - 4. - zadnji del nadaljevanke po romanu Emilia Salgarija, 1987)
21.30	PRAVICA IN STRAST (La mo-glie piu bella - italijanski film. 1970)
KOBRA, PREVZEMITE, agentska serija PO
23.15 0.00 POROČILA
AVSTRIJA II.
16.00
17.00
17.30
18.00
18.30 19.00 19.20
19.30 19.57 20.15
21.40
21.55
22.00
22.20
23.05
VVURLITZER
PREMLADI ZA INVALIDSKI VOZIČEK, 2. del ZEMLJA IN LJUDJE KUHARSKE DOBROTE IZ AVSTRIJE, »Čas mladega vina . . .«
LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI I ZNANJE DANES ČAS V SLIKI I KULTURNI MAGAZIN ANGELA V ZADEVI LJUBE ZEN, danski tv film ZRCALNE PODOBE, uganite najljubšo knijgo Paola in Vittoria Tavianija
POGLEDI S STRANI ČAS V SLIKI 2 Teleskop: GOOD BYE HO ŠI MIN, 2. zadnji del dokumentarne oddaje
JOUR FIXE, »Perestrojka v kulturi«, pogovor s prof. germanistike Dimitrijem Satonskijem 0.05 POROČILA
ITALIJA I.
7.15 JUTRANJI PROGRAM 9.40 DOLINA TOPOLOV
10.00	VIDIMO SE OB DESETIH
11.00	DOLINA TOPOLOV
1 1.30 VIDIMO SE OB DESETIH
11.55	VREME
12.05	VIA TEUALDA 66
13.30	TV DNEVNIK
13.55	TRI MINUTE O . . .
14.00	BIS
14.15 KVARKOV SVET
15.00	DOKUMENTARNI FILM
16.00	BIG
18.05	JUTRI POROČENA 19.40 ALMANAH
19.50 VREME
20.00	TV DNEVNIK
20.30	ZABAVNI VEČER 22.20 POROČILA
22.30	ŠPORTNA SREDA
24.00	TV DNEVNIK
DANES V PARLAMENTU" VREME
ITALIJA II.
PRO-
serijski
7.30 JUTRANJI PROGRAM 9.20 CELOVEČERNI FILM
11.05	DOKUMENTARNI GRAM
11.35	SODNIK FRANKLIN, film
11.55 OPOLDNE JE . . .
13.00	OB TRINAJSTIH
13.30	OPOLDNE JE.
14.00	ZASLOVELI BODO. serijski film
15.00	SREBRO IN ZLATO
17.05	PROSTI KOTIČEK 17.25 LEPA ITALIJA
17.50 MAJORDOM ZA GOSPO, serijski film
18.20	ŠPORTNA POROČILA
18.35	KOMISAR KOSTER, serijski film
19.45 TV DNEVNIK
20.30	VLAK, celovečerni film
22.20	POROČILA
22.30	MASTER 88
23.30	NOČNI KINO
MADŽARSKA I.
8.55
9.05
10.40
16.30
16.40
17.20
18.15
18.20
18.45
18.50
19.10
19.30
20.05
21.10 22.10 22.55
TV TELOVADBA, za upokojence
G. HULOT V PROMETU, filmska komedija
CELI SVET JE TEATER, pon. 1. dela POROČILA DEKLETA - DEČKI STAR KOT ČLOVEK, dokumentarni film TV TELOVADBA CIM CIM, literarne uganke za otroke; Stare madžarske otroške knjige
BERITE VSAK DAN VEČERNA PRAVLJICA SAMO ZA BESEDO, za boljši jezik
TV DNEVNIK
PHILIPP DE MONTE, češko-španski film
MODRA LUČ, reportaže VARSTVO OKOLJA, magazin TV DNEVNIK
MADŽARSKA II.
17.45 POROČILA, v nemščini 17.50 VERDI, 9. del italijanske serije 19.00 AH, AMERIKA! Dokumentarna legenda
19.35 KONCERT, iz Kongresnega centra
21.40 TV DNEVNIK 21.55 ZAKLADNICA MUZEJA DRESDEN, kratki film 22.10 MODRA LUČ, nadaljevanje s L programa
SATELITSKA
TELEVIZIJA
SUPER CHANNEL
08.00 Super čas; 09.00 Sinovi in hčere; 9.25 Kapitol (joga) filmski show (dresura psov) vzemi; šest piškotov (zdaj pa plačaj) rešite življenje; 12.00 Ain t half hot mum, 12.30 Sinovi in hčere; 14.00 Visoko letenje; 15.00 The European top 40; 16.00 Super čas; 17.00 Ura moči; 18.00 Super novice / klasična
koncentracija; 18.40 Kate in Allie. 19.10 Bennv Hill; 20.30 Cestni shovv - film, 22.10 Motociklistične dogodivščine; 23.35 Ura moči
SKY CHANNEL___________________
9.00	Dennis / transformerji; 10.00 Odštevanje. 11.00 Coca-cola top 50; 12.00 Nežno in romantično; 13.00 Drugi svet;
14.00	Moda na TV; 14.30 Vprašajte di Ruth; 15.00 Deček slon; 15.30 Smučarski deček; 16.00 Pop formula; 17.00 l)j kat shovv; 18.00 The Monkees; 18.30 Sanjam o Jeannie; 19.00 Družinska zadeva; 19.30 Razpoka v krogu; 22.15 Shelovi moto športi; 23.15 Panorama Iajskc; 23.45 Reportaža s potovaja; 00.15 Klice Kanada; 01.00 Pavarotti in juliard; 01.30 Degas; 02.30 Opazke o komunikacijah. 02.30 Opazke o komunikacijah; 02.55 Narodna galerija; 03.15 Danes v Franciji
3SAT______________________________
17.20 Poročila za otroke; 17.30 Čebelica maja; 18.00 Slike iz Nemčije; 19.00 Danes studio 3 sat, 19.30 Na vse veke film; 21.00 Nasvet za obiskovalce kinematografov; 21.05 Ljubezen, ki je umrla pred časom. 21.45 Kulturni magazin; 21.53 Čas za šport; 22.00 Čas v sliki 2; 22.20 Spcktrum / matere
SAT 1_____________________________
06.00	Dobro jutro; 09.10 Lassie . 09.35 Jackie in Jill; 10.05 Kuhanje; 11.05 Klic divjih gosi film; 12.40 Tele tema;
13.00	Tele borza; 14.05 Dr. Dooiitlc,
14.30	Prerijski Indijanec; 14.55 Zlati strel; 15.05 Splošna bolnišnica. 15.50 Kuhanje; 16.00 Moji trije sinovi; 16.25 Zlati strel: 16.35 Ljudje z ranča shiloh; 17.50 Očarljiva Jeannie; 18.15 Kolo sreče; 18.45 Poročila / vreme; 19.10 Hotel; 20.10 Spenser; 21.10 Šerif Jon-ny Reno ameriški vestern, 1965; 22.55 Teniški turnir za moške - iz New Yorka
RTL-PLUS
6.00	Dobro jutro; 9.12 Springfieldova zgodba; 12.30 Hulk; 13.20 Šef; 14.10 Odlično! 14.45 Popaj; 14.50 Bornema-nov šivalni strojček; 15.00 Knight rider; 15.45 Neto; 16.00 Springfieldova zgod ba; 16.50 Aktualno; 16.55 Match.
17.30	Popaj; 17.35 Skeč hotel; 17.50 Ril. igra; 17.55 Aktualno; 18.00 Hulk, 18.45 Aktualno; 19.03 Karlček. 19.10 Človek iz Atlantisa; 20.00 Vaše vreme; 20.10 Zakon v los Angelesu; 21.05 Vedno, ko se dan začne nemški film, 1957; 22.55 Aktualno; 23.15 Rock T. L na koncertu
TELES_______________________________
6.00	Video nonstop; 07.00 CBS novice / video nonstop; 08.00 Polni obrati;
09.00	Modne zadeve / video special;
10.00	Na zob; 11.00 Mobil: 12.00 Žur nal / potegni; 13.00 Hazarder; 14.00 Bim bam bino; 15.00 Video lestvica;
16.00	Reci kaj; 17.00 V živo ob 5.;
18.00	Bim bam bino; 19.00 Potegni modne zadeve; 20.00 Kino; 21.00 Športna reportaža; 22.00 Človek dekle;
23.00	Hard'n’heavy; 00.00 Pregled;
01.00	Zakulisje; 2.00 Zvoki tišine; 3.00 Video nonstop
MUS1KKANAL_______________________
19.25 Prihaja glasba . . .; 20.16 Glasbeni pozdravi; 21.01 Kako so nam zrasla usta; 21.46 In tuba je zaigrala
RADIO
(UKV 90,4 in 93,1 MHz, SV 558 kJz)
6.00	— 8.00 Glasba za dobro jutro; 6.30
Jutranjik; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.30 Poročila, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik:	17.30 Poročila,
Akltualna tema: 18.00 Mladim poslušalcem; 18.35 Glasbene šole; 19.00 Radijski dnevnik
RADIO ŠTUDENT_____________________
(89,3 MHz, 104,3 MHz)
13.00	Vžig; 14.00 Dogajamo in odmevamo; 145.30 Studia Humanitatis;
16.00	Tolpa bumov - Charles Bracke-en - Bannar (hat) (1); 17.00 RŠ rešeto;
19.00	Potop
RADIO GLAS LJUBU ANE______________
(102,4 MHz)
8.00	Dober dan — Ljubljana; 8.15 Naj naj pesem; 8.45 Novice; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Dopoldanski kontakt; 11.00 I. Novice; 12.15 Glasba za RGL...; 14.00 Pasji radio; 15.15 Naj naj pesem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Spoznajmo se; 16.45 Izbor naj naj pesmi (te!.. 328-954. 328-944);
17.00	Poslušate vaš izbor
$

S
PRVI RPOGRAM	__________
(Krvavec stereo 91 ,8 MH/.(
5.00	— 8.00 Jutranji glasbeni program;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Posebna oddaja; 10.35 Zvoki Latinske Amerike;
11.05	Slovenija odkod lepote tvoje; 12.10 Naši poslušalci čestitajoo in pozdravljajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Popoldanski mozaik: 15.45 Digitalni posnetki zabavne glasbe;
17.05	Posebna oddaja; 17.35 Chopinovi valčki in etude v izvedbi Dimorah Varsi in Marie Joao Pires; 18.15 Naš gost;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 20.35 Z. našimi interpreti; 21.05 Iz popularne operne literature; 22.20 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 00.05—4.30 Nočni program - glasba
DRUGI PROGRAM ____________________
(Krvavec stereo 98,9 Ml Iz, Krim stereo
93.5	MHz)
6.00-24.00 Program 202; 12.30 Opoldanski poročevalec; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 SOS V sredo obujamo spomine;
20.30	Melodije po pošli; 23.05 Za konec dneva
TRETJI PROGRAM_____________________
(Krim siereo 96,5 MHz)
16.00	Dober dan; 16.05 Minute za šanson, 16.25 PO: Jaz pa bratje vem za domovino; 17.00 Anton Foerster: Gorenjski slavček; 18.35 Praznične poezije; 18.45 Naši koncertanti; 19.32 Pozdravi Slovenskega okteta; 20.00 Pota naše glasbe - »Hodil po zemlji sem naši«. . ob življenjskem jubileju skladatelja Jakoba Ježa; 21.30 Ars antiqua
—	»Dnevi stare glasbe« v Ilerncju
-	glasba; 22.00 Okrogla miza tretjega programa; 23.00 Glasba pripoveduje. (Uvertura »Prometejeva bitja« in »Pastoralna simfonija« Ludvvig van Beethoven); 23.55 Lirični utrinek
RADIO KOPER
(SV 549 kHz, UKV 98,1 MHz, Beli Križ
96.1	MHz)
6.00	— 8.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Poročila in pregled tiska; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.30 Poročila, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.30 Poročila, aktualna tema;
18.00	Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Radijski dnevnik
RADIO MARIBOR
*
Novo:
Spoštovani kupci iz Slovenije! Naša sodelavka Jana Osojnik je tu posebej za vas Če pri ogledu neukaufa — Einkaufs-zentrumJEKZ — nakupovalni center) kakšnega izdelka ne najdete ali če potrebujete nasvet pri izbiri, potem se obrnite, prosim, na gospo Jano Osojnik. Čaka vas pri blagajni za vrnjeno embalažo (»Leergut-annahme«). Z gospo Osojnik, rojeno Slovenko, se seveda lahko pogovarjate po domače — torej po slovensko.
Suchard Milka
vse vrste
salzburški Nikolo
iz čokolade
300 g 21 i9
16.90
27?°
24.9'
Danke toaletni papir
8 rol
i/E
DAN.'*
Henry papirnata rola
4 kosi i
Helen Harper vložki 9A.90
2 vrsti	30 kosov i
Himmelchen ultra
plenice	.
2 vrsti
Silvia stereo naprava
..Sound Wave". radio, kasetofon. 5-stezni-equilizer.
2 zvočnika.
2 x 50 w
Philips Moving Sound
8098. radio z dvojnim kasetofonom
Philips Moving Sound
6648, stero radio s kasetami + slušalkami
998;
498;
Spittal ob Dravi
89.9(
Beljak »
>■;, r
riBukaul
Brucke
Viiiacher Alpe
v-
fvu'°o


rr .
- -S-
k
-V Dovoz
AVSTRIJA

»
Faaker See
Fewa Wolle pralni prašek za volnene izdelke
1600 g ali
Fewa Colori60og
Pico Bello krema za
čevlje	1 tuba 1 /«
Glem Vital krema za lase 3 vrste 150 g
Paimolive šampon	d/jg
4 vrste	350 ml lUi
Bac deodorant za moške 4Q90
3 vrste	75 ml I9i
Goldstar stereo radio rekorder
z dvojnim kasetofonom, 5-sterzni equilizer, snemljivi zvočniki
i
KONSIGNACIJSKA PRODAJA VOZIL IZ PROGRAMA
AUDI 80 in JETTA VW
DO »NIŠAUTO«, Niš, Gradsko polje bb, tel. (018) 52-888.
Colgate pasta za zobe
tudi žele	90 ml
Fa krema ali Lotion
Korensko sedlo - Jugoslavija
250 ml
Hattric After Shave
2 vrsti	100 ml
16?°
24?°
54?°
banane
Manner jajčni piškoti
40 kosov
Ovomaltine
1000 g
17490/
Sound Technic stereo radiorekorder
z dvojnim kasetofonom „butterfly”
MTC stereo Avtomobilski radijski sprejemnik
s kasetami
Dixan
pralni
Prašek
Riž
Osolio sončnično jedilno olje
C 90
1 kg Wl
2,39?°
pri nas
se vedn
■ BELJAK/Perau flP
leukaut
Odprto: pon. —petek od 9.00 do 18.30, v sobotah od 8.00 do 12.30. Parkiranje zastonj.
3U GOBAN KA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA
n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti
Jugobanke-temeljne banke Ljubljana
objavlja dela in naloge:
1.	vodenje direkcije AOP
2.	več organizatorjev programiranja v direkciji AOP
3.	več pripravnikov za usposabljanje na področju AOP
Pogoji:
pod 1. - VII. st. strokovne izobrazbe računalniške, ekonomske ali tehnično-naravoslovne smeri
-	znanje s področja računalništva I.
-	5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih
-	trimesečno poskusno delo.
pod 2. - VII. st. strokovne izobrazbe računalniške, ekonomske, tehnično-naravoslovne ali družboslovne smeri
-	znanje s področja računalništva II.
-	3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih.
pod 3. - VII. st. strokovne izobrazbe računalniške, ekonomske ali tehnično-naravoslovne smeri.
Nudimo stanovanje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema direkcija kadrovskih zadev Jugobanke
-	temeljne banke Ljubljana, Titova 32, 61000 Ljubljana v 8 dneh po objavi.
O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
25-14277
Za vedno nas je zapustila naša draga mamica, babica in sestra
RADMILA MARKOVIČ
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 1. decembra 1988, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v petnajsti mrliški vežici
Žalujoči: hčerka Jagoda, zet Jani, vnukinji Jana in Maja. bratje in sestra ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Leskovac, Niš, 25. novembra 1988
Nepričakovano nas je zapustil naš najdražji mož, ate in nono
ANTON RAKAR
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 28. novembra 1988, ob 15.30 na pokopališču v Kopru
Žalujoči: žena Nerina, hčerke Zdenka, Neva in Sonja l družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Koper, Nabrežina, Škofljica, Ljubljana, Dvori, Trst, 25. novembra 1988
Izgubili smo našo najdražjo babi
HILDO VRANČIČ
rojeno WFLLFY
Od nje smo se poslovili v soboto, 26. novembra 1988, v krogu družine in prijateljev
Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo babi imeli radi, jo spoštovali “	in se je boste spominjali.
Njeni: Marjeta, Silvo, Nika, Miha, Ika in drugo sorodstvo
Ljubljana, 26. novembra 1988
V 81. letu življenja nas je zapustil
JOŽE KURI
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 25. novembra 1988 na ljubljanskih Žalah
Vsi njegovi
Sorodnike, vse njene prijatelje in znance obveščamo, da je v 75. letu starosti umrla naša
MARIJA VENCELJ
Pogreb pokojne bo v torek. 29. novembra 1988, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šentjerneju
Kecljevi
Šentjernej, 28. novembra 1988
Po hudem trpljenju nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek, brat,
stric in svak
VINKO PLEVEL-CENE
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 1. decembra 1988, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici
Žalujoči: žena Helena, otroci Tomaž, Meta in Alenka z družinami, brat Janez z družino, sestra Mihela ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Ljutomer, 26. novembra 1988
Sporočamo žalostno vest, da je v 76. letu dotrpela naša draga mama in stara mama
MARIJA NOLIMAL
rojena KOVIČ
Od nje se bomo poslovili v torek, 29. novembra 1988, ob 14. uri
Do pogreba bo ležala v hiši žalosti, Laze 4, od koder jo bomo pospremili na zadnjo pot ob 13. uri na pokopališče Sv. Agate v Dolskem
Žalujoči: hčerki Polona in Helena z družinama, sin Tone z družino ter drugo sorodstvo
Laze, 27. novembra 1988
Mladosti moje leta. ne kličem vas nazaj: minul si mi brez cveta, življenja mračni maj!
(Gregorčič)
Tiho je odšel od nas naš dragi
PAVEL PERČIČ
Od njega se bomo poslovili danes ob 15. uri na kranjskem pokopališču
Za njim žalujejo: starši Tončka in Francelj, brata Franci in Tone ter sestra Marija z družinami
Kranj. 28. novembra 1988
Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubljeni mož, oče in sin
MILOŠ PELHAN
dipl. veterinar
Pogreb bo v ponedeljek, 28. novembra 1988, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici
Žalujoča žena Viktorija, sin Žiga, mama Ljudmila, oče Milan, sestra Zdenka z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Kranj, Medvode, 21. novembra 1988
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani,
Delovna skupnost tajništvo, 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 11
objavlja prosta dela in naloge
posredovanje telefonskih zvez in varovanja poslovnih prostorov za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji:
-	druga stopnja strokovne usposobljenosti
-	opravljen tečaj za telefonista in varnostnika
-	vsaj 3 mesece delovnih izkušenj pri podobnih delih
Poskusno delo traja 3 mesece.
Delo je primerno tudi za lažje invalide.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v 8 dneh po objavi.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
26-14315
Sporočamo žalostno vest, da sta v prometni nesreči umrla naša sodelavca
NEDELJKO
KLJEČANIN
ključavničar
in
PETAR KRSTEV
strugar
Od njiju se bomo poslovili v ponedeljek, 28. novembra 1988, ob 16. uri na železniški postaji v Divači
Ohranili ju bomo v lepem spominu
Kolektiv TOZD za vzdrževanje voz in lokomotiv Divača

A-MEBLO

AT združljivi poslovni računalnik
CPU 80286. 80287/88 6/8/10 MHz. 1 MByte RAM - QUERTY AT tipkovnica 101 key ASCII
-	Hercules video grafična kartica z monokromatskim monitorjem 14
- trdi diski, 40 MByte formatiran (28 ms)
-	mehki disk 1,2 MByte ali 360 KByte - dve serijski in ena paralelna komunikacija
-	miška, kompatibilna z MSM in MM
XT združljivi poslovni računalnik
- CPU 8088, 4.77/8 MHz, 640 KB RAM, trme, date QUERTY AT tipkovnica 101 key ASCII
-	Hercules video grafična kartica z monokromatskim monitorjem 14
- trdi disk. 20 MByte formatiran (5765 ms) mehki disk 360 KByte - ena serijska in ena paralelna komunikacija
-	miška, kompatibilna z MSM ali MM
programska oprema za potrebe pisarniškega poslovanja
-	knjigovodstev
-	spremljanja finančnega poslovanja spremljanja materialnega poslovanja
-	izdelave kalkulacij, cenikov, normativov, planov
NUDIMO VAM RACIONALNE IN ELEKTRONSKE REŠITVE
telefon: 065/26-566. 26-511 teleks 34316 meblo yu telefaks 065/21-313
MEBLO
industrija pohištva in opreme 65001 nova gorica
UGODNA PRILOŽNOST V DECEMBRU:
pisalni stroji UNIŠ OLYMPIA
^sšf
še po starih cenah!
elektronski stroji
CARERRA Si	2,900.000 din
MASTERTYPE	4,900.000 din
ES 72 1	5,900.000 din
STARTYPE 130 I	7,800.000 din
mehanski stroji	
OLYMPIA SG 3/46	1,600.000 din
TBM TRAVELER	250.000 dm
MAXIMA 24	315.000 dm
BISER 33	350.000 din
Na voljo imamo tudi ves potrebni pribor m repromaterial! OGLASITE SE V NAJBLIŽJI PAPIRNICI MK ALI PO TELEFONU:
Ljubljana: 215-358 211-831 210-370 311-150
telefaks: 210-909
I*
Maribor: 27-487	Tolmin: 81-325	Žalec: 713-203
Celje: 21-236	Ptuj: 771-547	Titovo Velenje: 855-822
Kranj: 21-231	Slovenj Gradec:	842-071 Domžale: 721-405
Zagorje: 62-318	Novo mesto: 21-525	Ravne na Kor.: 861-791
61-061	23-582 Zagreb: 422-460
mladinska knjiga knjigarne in papirnice
Umrl je naš dolgoletni sodelavec
MELITON KNAFELJ
upokojenec ČGP Delo
Pokopan je bil v ožjem družinskem krogu v soboto,
26. novembra 1988, na pokopališču Sv. Agate v Dolskem
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Kolektiv ČGP Delo
Ljubljana, 24. novembra 1988
V neizmerni bolečini sporočamo žalostno vest, da smo mnogo prezgodaj izgubili ljubega moža, očka, dedija, brata, svaka in strica
MELITONA KNAFLJA
Na pokojnikovo željo smo ga pospremili na zadnjo pot 24. novembra 1988 na pokopališče Sv. Agate v Dolskem
Žalujoči: žena Jožica, sin Miran, hči Nevica z družinama sestra, Mimi z družino,
ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 23. novembra 1988
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, p. o., Murnikova 2, Ljubljana išče
primernega ponudnika, ki bi v celoti prevzel organizacijo družbene prehrane delavcev in študentov naše fakultete.
Nudimo prostor za pripravo in razdeljevanje prehrane s pripadajočo opremo. Pričetek obratovanja je mogoč 20. 2. 1989.
Ponudnik mora izpolnjevati pogoje zakona o obrtni dejavnosti in imeti mora opravljen živilski pregled in izpit o higienskem nimi-mumu.
Pisne prijave pošljite na naslov: Delovna skupina za prehrano Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Murnikova 2, v 30 dneh po objavi.
26-143029
DELO DELO PELO DELO DELO DELO
D

K a
delo delo delo
Srečanje borcev prekomorskih brigad
Nekdanji tovariši in drugi so se tokrat sešli v boljun-skem kulturnem domu Franceta Prešerna
OD NAŠEGA DOPISNIKA
TRST, 27. novembra — Kulturni dom Franceta Prešerna v Boljuncu nad Trstom je bilo danes precej premajhno za tovariško srečanje borcev prekomorskih brigad in spoštovalcev njihovega boja, žrtev in idej, ki so jih vodile.
Ob srečanju so v kulturnem domu v Boljuncu pripravili tudi razstavo fotografij in dokumentov o prekomorskih brigadah, v katerih je bilo veliko borcev prav iz teh krajev, in o njihovem prispevku v boju proti nacizmu in fašizmu. Govorniki - Mario Lizzera-Andrea, bivši komisar garibaldinskih enot, Stane Bobnar, španski borec, komisar prekomorskih brigad in narodni heroj, v imenu prirediteljev pa »prekomorec« in domačin Stane Lavriha - so orisali slavno zgodovino teh enot, njihove ideale in cilje, prav tako pa tudi dejavnost preživelih borcev v povojnem političnem življenju, ki seže do naših dni, ko se prav tako bore za svobodo, enakopravnost, demokracijo, sodelovanje med narodi in sožitje.
• Srečanje je ob 45-letnici ustanovitve prvih prekomorskih brigad pripravil tržaški pokrajinski odbor italijanskega vsedržavnega /druženja partizanov, med drugimi pa so se ga udeležile tudi delegacije ZZB NOV Slovenije, krajevnih borčevskih organizacij od Pulja do Vidma in predstavniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji.
Srečanje pa so požlahtnili tudi mogočni glasovi tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča, ki so pod vodstvom Oskara Kjudra. prav tako »prekomorca«, odpeli vrsto partizanskih in drugih bojnih pesmi.
MIRO POČ
Kongres
v težkih trenutkih
Alžirska Fronta narodne osvoboditve napoveduje začetek večstrankarskega sistema
ALŽIR, 27. novembra (Tanjug) — Nekaj tednov po krvavih nemirih se je začel šesti kongres vladajoče alžirske Fronte narodne osvoboditve. Uvodni referat na kongresu, ki se ga udeležuje okoli tri tisoč delegatov, je imel generalni sekretar FNO in predsednik republike Šadli Bendžedid.
Kongres je bil sicer predviden kot reden, vendar je zaradi krvavih oktobrskih nemirov in političnih reform dobil značaj izrednega. Na njem naj bi se odločili, ali bo šla FNO v korenite reforme, med katerimi je tudi slovo od monopoliza-cije oblasti in odprtost za razne politične tokove. Ce se bo kongres odločil za takšno reformo, se bo po mnenju poznavalcev v Alžiriji začela pot v večstrankarski sistem. FNO bi se tako ločila od države in se vrnila k frontni vlogi, ki jo je imela ves čas narodnoosvobodilnega boja zoper francoski kolonializem.
Če bo FNO sprejela tudi nov statut, bo Šadli Bendžedid postal njen predsednik.
Bolj pomagati Jugoslaviji
RIM, 27. novembra (Tanjug) — Podpredsednik italijanske vlade Gianni de Michelis se je zavzel za to, da bi Italija posvetila več pozornosti sosednji Jugoslaviji in ji pomagala iz zdajšnjih gospodarskih težav. Na vladni seji, posvečeni zgolj zunanji politiki, je rekel, da bi do Jugoslavije morali voditi drugačno politiko gospodarske pomoči.
De Michelis je svoj poziv povezal z nujnostjo tega, da bi morala biti Italija bolj pozorna do držav srednje Evrope, med katere je poleg Jugoslavije uvrstil tudi Av-strijo in Madžarsko._________
OB K0NCU REDAKCIJE
• BENETKE, 28. novembra ( Tanjug) — Predsedniki deželnih vlad Koroške, Furlanije-Juiijske krajine in Izvršnega sveta SR Slovenije so na današnjem sestanku delovne skupine Alpe -Jadran ponovili predlog, da bi zimske olimpijske igre 1988. leta organizirali na področju tromeje Avstrije, Italije in SFRJ, in sicer v Beljaku, Trbižu In Kranjski Gori. Ker bodo po 1992. letu v Evropi zelo razširjeni integracijski procesi, lahko pričakujemo, da bo M O K dovolil skupno kandidaturo treh držav.
Napad na
jugoslovanski konzulat
• SYDNEY, 27. decembra (Tanjug) — Pripadniki proustaške emigracije so danes demonstrirali pred zgradbo jugoslovanskega konzulata v Sydneyu. Med dveurno manifestacijo so klicali protijugoslovanska gesla in delili letake, na katerih je bil izpisan protest, ker še vedno obstaja »umetna jugoslovanska država«. Avnojske sklepe o oblikovanju nove Jugoslavije so poimenovali kot »farso o enotnosti, federalizmu, stabilnosti in ateizmu«. Demonstranti so poskušali sneti jugoslovansko zastavo, zato je uslužbenec konzulata opozorilno streljal v zrak. Odbita krogla je pri tem ranila 14-letnega demonstranta. Zaradi tega napada na integriteto našega konzulata je že protestirala jugoslovanska vlada.
•	VATIKAN, 27. novembra — Pred torkovim mednarodnim dnevom solidarnosti s palestinskim narodom je danes papež Janez Pavel II. pozval Izrael, da omogoči živeti Palestincem v njihovi domovini, in se zavzel za konstruktivno reševanje arahsko-izraelskega spora.
•	BEOGRAD. 27. novembra (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdare-vič je danes čestital predsedniku prezidija ljudske skupščine LR Albanije Ramizu Aliji ob albanskem državnem prazniku.
PARIZ, 27. novembra (Tanjug) — Na uradni dvodnevni obisk je danes v francosko prestolnico dopotoval zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Budinih Lončar, ki se bo s predstavniki francoske vlade pogovarjal o dvostranskem sodelovanju, še posebno v luči perspektiv Evrope po letu 1992. Budimirja Lončarja bo jutri popoldne predvidoma sprejel tudi predsednik republike Fran^ois Mit-terrand.
•	BOGOTA, 27. novembra (AFP) — V spopadu med gverilci in vojsko v bližini kolumbijskega mesta Uribe, približno 200 kilometrov od Bogote, je bilo ubitih več kot 19 gverilcev.
•	BILBAO, 27. novembra (Tanjug) — Baskovska separatistična organizacija ETA je prevzela odgovornost za eksplozijo, ki je v torek pred glavnim štabom španske civilne garde v Madridu ubila dva in ranila 45 ljudi. Prevzela je tudi odgovornost za včerajšnji napad na policijsko blindirano vozilo v Bilbau, kjer so bili ranjeni štirje, ter za vrsto napadov na prodajalne francoskih avtomobilov v Baskiji. Od začetka leta je bilo v akcijah te baskovske separatistične organizacije ubitih 16 ljudi.
Tabor je dokaz volje in velikega hrepenenja
Na zadnji proslavi ob 110-Ietnici zbora Slovencev v Dolini so nastopili tudi trije naši pesniki
TRST, 27. novembra — Sinoči so v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu nad Trstom slovesno končali počastitev 110-letnice množičnega tabora Slovencev in Hrvatov iz Istre v Dolini, tudi prav toliko starega dolinskega bralnega in pevskega društva, ki se je pozneje poimenoval po Valentinu Vodniku. Društvo je še zmeraj jedro kulturnega in narodnostnega življenja občine, v kateri večinoma živijo Slovenci.
Azerbajdžan in Armenija postajata »kavkaški Ulster«
Pesnik Jevtušenko poziva intelektualce, naj obvladajo »zaslepljeno sovraštvo« med narodoma - Izredni varnostni ukrepi v vseh večjih armenskih in azerbajdžanskih mestih - Nenehne demonstracije
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 27. novembra — »Ne uprizarjajte kavkaškega Ulstra, kajti obsodili boste na večno prelivanje krvi ne samo sebe, ampak tudi svoje vnuke,« roti pesnik Jevgenij Jevtušenko na prvi strani
»Pravde« svoje stanovske kolege in vse intelektualce v Azerbajdžanu in Armeniji, naj vendar opravijo svoj dolg in obvladajo »zaslepljeno sovraštvo« med narodoma. Po deset najbolj uglednih intelektualcev iz obeh narodov naj bi sedlo za pogajalsko mizo ter našlo izhod iz »tragičnega položaja,« predlaga Jevtušenko. Iz sovjetskega Zakavkazja pa med tem prihajajo vedno nove podrobnosti o množičnih demonstracijah in stavkah, tako v Azerbajdžanu kot v Armeniji. V Bakuju se zadnje dneve zbirajo milijoni z zahtevo, da je treba Gorski Karabah v celoti vključiti v Azerbajdžan.
Vsa večja mesta v obeh republikah so pod policijsko uro in velike enote tako imenovane notranje vojske nadzirajo vse trge, križišča in vpadnice ter stražijo pomembnejše zgradbe. V mestih
je do skrajnosti omejen promet, vozniki tramvajev, trolejbusov, avtobusov in metroja večinoma stavkajo. V Erevan ne pustijo nikogar, ki ni v mestu prijavljen. Poveljnik mesta general Samso-
Pesniška imena, ki jih je bilo treba zapisati med podatke o proslavi, so zaznamovala tudi sinočnje slavje. Pesnik Marko Kravos, ki je govoril na proslavi kot predstavnik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, je razglabljal o kulturi kot temeljni prvini slovenskega obstoja — ne samo v zamejstvu — in o taborski zavezi izpred 110 let. Pesnik Ciril Zlobec, slavnostni govornik, je pozdravil zbor v imenu SZDL Slovenije, nato pa je v svojem premišljevanju označil tabor za dokaz spontane volje ljudi in njihovega hrepenenja, da pokažejo in dokažejo tujemu okolju, a tudi sebi in svojemu narodu, »da smo Slovenci in da hočemno to tudi ostati«. Sodobnemu času pa lahko odgovarjamo s skupnim slovenskim kulturnim prostorom, z odprtostjo in utrjevanjem in uveljavljanjem soglasja različno mislečih.
Tudi pesnik Mario Čuk je v svojem malo ironičnem in malo zagrenjenem, prav za to priložnost napisanem odrskem besedilu Vse tako mimo beži, uporabil Levstikove, Jurčičeve, Stri-
Njegoševa proslava v Trstu
TRST, 27. novembra — V cerkvi sv. Spiridona je srbska pravoslavna skupnost danes po maši slovesno počastila 175-letnico rojstva črnogorskega pesnika in državnika Petra Petroviča Njegoša. Ob tej priložnosti sta srbska pravoslavna cerkev in srbska občina v Trstu izdali tudi priložnostno informativno publikacijo v srbščini in italijanščini.
Ker pa je bil na obisku v Trstu tudi vladika Laurenti, pravoslavni škof v Hannovru, ki je pristojen za zarodke pravoslavne cerkve v zahodni Evropi, je tudi ob tej priložnosti bila v ospredju odločitev tega škofa, da mora paroh Ilija Ivič po 17 letih službovanja v Trstu na novo pastirsko mesto.
Neimenovana država je Egipt?
BAGDAD, 27. novembra (Tanjug) — Iraški predsednik Sadam Husein je sinoči prvič javno povedal, da je »neka arabska država«, ki je ni hotel imenovati, vsaka dva meseca med osemletno vojno z Iranom poslala na pomoč brigado s 300 do 400 vojaki.
Po vsem sodeč je Egipt tista država, ki je pošiljala prostovoljce v Irak, da bi se vojskovali proti Iranu. Tako je mogoče sklepati po izjavi, ki jo je egiptovski predsednik Hosni Mubarak 27. septembra dal kairskemu dnevniku Al Ahram. Tedaj je dejal, da seje 18.000 egiptovskih prostovoljcev bojevalo na fronti proti Iranu.
Iraški predsednik je razkril skrivnost na tretjem arabskem simpoziju mladih. Obenem se je zahvalil vsem arabskim državam, ki so dajale njegovi državi »nesebično vojaško in finančno pomoč«. Dejal je, da je šlo za velike količine orožja, denar in posojila.
tarjeve, Kosovelove in še kake druge besede, da se je zamislil in se ponorčeval iz sedanjega časa in razmer.
• V petek so v kulturnem domu v Boljuncu odprli fotografsko razstavo Maria Magajne o živahnem dolinskem kulturnem dogajanju in taborskem duhu. Potem je imel moški zbor Valentina Vodnika, ki je obogatil tudi predstavo »Vse tako mimo beži«, celovečerni koncert pesmi slovenskih skladateljev.
Na vprašanje — »Tabor je nekoč storil svoje, kaj bomo storili mi?« — pa je v uvodu odgovoril dolinski župan Edvin Švab, ki si v prihodnosti želi še kakšnega tabora, vendar večnarodnost-ne8a-	M. P.
Gorbačov in Mitterrand za »občeevropski dom«
MOSKVA, 27, novembra — V sklepnem krogu svojih pogovorov sla Mibail Gorbačov in Frangois Mitterrand posvetila osrednjo pozornost ideji sovjetskega voditelja o občeevropskem domu, pri čemer je francoski predsednik označil to kot veliko zamisel, ki naj bi postopoma združila vse duhovne moči evropske celine ter zasnovala novo skupnost. Zastran sovjetske pobude za sklic konference o humanitarnih vprašanjih v Moskvi leta 1991 pa je Mitterrand rekel, da skupaj z zahodnimi zavezniki temu načelno ne nasprotuje, da pa mora ZSSR dotlej še pokazati napredek v uresničevanju helsinškega programa, zlasti še kar zadeva človekove pravice.
Državnika sta se domenila, da bosta Sovjetska zveza in Francija okrepili dialog ter da se bosta Gorbačov in Mitterrand v prihodnje sestajala vsako leto.
Francoska stran je odobrila sovjetski za okoli dve milijardi dolarjev posojil.
Na področju jedrske razorožitve sta državnika soglašala, da ni dopustno v tem procesu nameščati orožij v vesolje, kar pomeni, da se je Mitterrand pridružil sovjetskemu nasprotovanju Reaganovemu programu »vojne zvezd«. Sovjetska zveza in Francija dajeta po drugi strani dober primer za sodelovanje v mirnem osvajanju in raziskovanju vesolja, pravita voditelja obeh držav.
V sporočilu o sklepnem krogu pogovorov je med drugim rečeno, da sta oba za čimprejšnji zaključek dunajske konference in za začetek pogajanj o zmanjševanju klasične oborožitve v Evropi.
Franjjois Mitterrand je bil v soboto zvečer navzoč pri izstrelitvi mešane sovjetsko-francoske vesoljske posadke. V Bajkonur ga je spremljal zunanji minister Eduard Ševardnadze. Z Gorbačovom sta med pogovori poudarila pomen sodelovanja v vesoljskih programih. Jean-Louis Chretien zdaj že drugič sodeluje v mešani posadki. Vesoljska ladja »Sojuz TM-7« nosi opremo na orbitalno postajo »Mir«, na kateri sta dva sovjetska vesoljca postavila nov svetovni rekord v dolžini bivanja v vesolju, vrnila pa se bosta decembra ravno po preteku leta dni.
Izstrelitev so sinoči neposredno prenašali po sovjetski televiziji. Frangois Mitterrand se je pred tem pogovarjal s svojim rojakom Chrčtienom in dajal je zelo pohvalne izjave o sovjetski vesoljski tehnologiji. S tem je Moskvi bistveno pripomogel k publiciteti in zlasti k reklamiranju storitev, ki jih ponuja za čim širše mednarodno sodelovanje v vesolju.
Genscher v Teheranu
Zahodnonemški zunanji minister in iranski voditelji se bodo pogovarjali predvsem o gospodarskem sodelovanju — Kakšna bo iranska politika do Zahoda?
OD NAŠEGA DOPISNIKA
nov je v četrtek tik pred polnoč jo po armenski televiziji objavil, da od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj prepoveduje vsakršno gibanje po ulicah, da se ljudje ne smejo zbirati v skupine in da se morajo vedno legitimirati na zahtevo patrulj.
»Krasnaja zvezda« danes poroča o krvavih spopadih v Kiro-vabadu: Ko so varnostni oddelki v zadnjem trenutku zastražili most čez reko Gjandžačaj, ki deli armensko četrt od azerbajd-žanske, je razbesnela množica, ki je drla očitno v pokol nad Armence, s kamni, bombami in strelnim orožjem napadla vojake. Na stražarje je z vso hitrostjo zapeljal Azerbajdžanec z velikim tovornjakom. Troje iz vrst pripadnikov notranje vojske je izgubilo življenje takoj, eden je v smrtni nevarnosti, okoli 160 pa je bilo težje ranjenih. Tako govori dnevnik obrambnega mini-
Jasni nameni
turškega
premiera
Ozal bo v Parizu skušal dokazati, da mora Turčija čimprej postati članica ES
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ŽENEVA, 27. novembra — Dobro uglašena medijska ofenziva, ki so jo sprožili pred jutrišnjim obiskom turškega premiera Turguta Ozala, ne dopušča nobenega dvoma o namenih ankarske vlade, da pospeši svoj pohod v Zahodno Evropo.
Včeraj so v Parizu slovesno predstavili knjigo Turčija v Evropi, katere avtor je Turgut Ozal, danes pa je v Mondu izšel obširen intervju, v katerem predsednik vlade brez ovinkov razlaga, zakaj je neogibno, da Turčijo sprejmejo v Evropsko skupnost: »Večina članic ES je tudi v atlantskem zavezništvu. Turčija v paktu NATO skrbi za obrambo južnega krila in mora biti gospodarsko močna, da bi lahko izpolnila svoje obveznosti.«
BONN, 27. novembra — Zahodnonemški zunanji minister Genscher je danes popoldne odpotoval na dvodnevni obisk v Teheran. Genscher se je pred odhodom sešel s francoskim kolegom Duma-som; la se je že vrnil s pogovorov, ki jih je imel v Moskvi francoski predsednik Mitterrand.
Bonska diplomacija meni, da je po trimesečnem premirju med Iranom in Irakom napočil čas, ko mora ZRN »poživiti« odnose z Iranom. V tem okviru pa je značilno dejstvo, da bo Gensc-herja na dvodnevnih pogovorih s predstavniki iranske vlade spremljala tridesetčlanska delegacija, ki jo sestavljajo najbolj ugledni predstavniki zahodno-nemškega gospodarstva. Ta skupina naj bi ugotovila, kakšne so možnosti za širjenje gospodarskega sodelovanja, ki je bilo že zelo razvito, a ga je zadušil spopad med Irakom in Iranom.
Glede na dosedanji dnevni red obiska bo imel Genscher najmanj dve srečanji z iranskim zunanjim ministrom Velajatijem, pogovarjal se bo menda tudi z državnim predsednikom Ham-nejijem, premierom Musavijem in predsednikom parlamenta Rafsandžanijem. V teh pogovorih naj bi Genscher zvedel, ali in kako lahko zahodnonemška diplomacija pomaga generalnemu sekretarju OZN Cuellarju pri njegovih prizadevanjih, da utrdi premirje med Teheranom in Bagdadom; prav tako pa naj bi v teh pogovorih načeli vprašanje iranskega posredovanja pri reševanju talcev iz ujetništva v Libanonu.
Zahononemško gospodarsko zanimanje za Iran ne preseneča, saj so zahodnonemški gospodarstveniki že ob podpisu premirja izračunali, da bosta obe državi po dolgem izčrpavanju v vojni v sorazmerno zelo kratkem času stopili na svetovni trg opreme s povpraševanjem, vrednim več deset milijard dolarjev. Ta sred-
—ISKRICA---------------
Pečati besede z molkom, molk s pravim časom!
SOLON
Delovnim ljudem in občanom Ljubljane čestitamo za dan republike
Hkrati vabimo vse organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, hišne svete in lastnike zgradbe, da ob 29. novembru — dnevu republike — izobesijo zastave in tako slovesno okrasijo Ljubljano.
Skupščina mesta Ljubljane in družbenopolitične organizacije mesta Ljubljane
stva naj bi si kot izvoznici nafte zagotovili z izvozom, računata pa tudi na pomoč iz drugih še vedno bogatih izvoznic nafte s tega območja. Od obeh držav je Iran tisti, ki bolj povprašuje po investicijskih dobrinah. Kar zadeva pričakovanja, so ta v treh mesecih po podpisu premirja sicer manjša, kljub temu pa v Bonnu računajo, da bo obnova tudi zahodnonemškemu gospodarstvu prinesla dragocena naročila. Skupina gospodarstvenikov, ki spremlja Genscherja, bo skušala razjasniti najprej nekatere nejasnosti v zvezi z iransko revolucionarno politiko lastnine in obresti, nato pa se bo v prvi polovici prihodnjega leta, prvič po izbruhu vojne med Irakom in Iranom, sešla tudi zahodnonem-ško-iranska gospodarska komisija. Pač pa so v Bonnu pred od-
hodom že namignili, da spričo še vedno dokaj negotovega stanja na tem območju sveta zdaj še ne pride v poštev nadaljevanje gradnje jedrskega reaktorja v Bushehru.
Genscher je bil v Teheranu zadnjič leta 1984, lani pa je Bonn obiskal njegov iranski tovariš Velajati. Spričo sedanjega odpiranja Teherana proti Zahodu je Bonn zato ena od tistih zahodnih prestolnic, ki lahko najlaže začne dialog s Teheranom. V tem dialogu pa naj bi se Genscher še zlasti zanimal za namene, ki jih imajo iranski voditelji glede prihodnjega razvoja odnosov z Zahodom in pa s sosednjimi arabskimi državami, ki so za ZRN gospodarsko zanimiv. Kar zadeva sam iranski trg, ki je za ZRN »najbolj zanimivi trg Srednjega vzhoda«, pa si bodo zahodnonemški predstavniki v prihodnjih dveh dneh prizadevali dobiti vsaj slutnjo o tem, kakšno je trenje med pravoverno in liberalno strujo v iranskem vodstvu.
MARJAN SEDMAK
• Kaj bodo v času odtaljevanja odnosov med evropskim Vzhodom in Zahodom rekli Francozi, ni čisto jasno, Turgut Ozal pa ima pripravljen tudi dokaz o krivičnem odnosu skupnosti do Turčije. »Ali veste, koliko je Grčija dobila z vstopom v ES? Deset milijard dolarjev, nam pa pridruženi status prinaša 600 milijonov.«
Toda časi so vse prej kot ugodni. V dvanajsterici so se lotili ustvarjanja enotnega notranjega trga in na nedavnem vrhu obeh predsedujočih članic v naslednjem letu (Španije in Francije) so menili, da pred letom 1993 ne kaže razpravljati o novih sprejemih. Poleg tega je Turčija v zadnjih tednih kar dvakrat prišla v časopise zaradi kršenja človekovih pravic, najprej zaradi poročil o mučenju političnih zapornikov in nato še zaradi Kurdov, kar je močno odjeknilo med članicami skupnosti.
Prav zato je Turgut Ozal svojo diplomatsko ofenzivo utemeljil z razlogi, ki so tudi Španiji in Portugalski pomagali premagati praktične ovire maratonskega pogajalskega ciklusa, namreč z odkritim spogledovanjem z nevarnostjo nastanka obrambne luknje na strateško pomembnem južnem krilu pakta NATO, Turčija je namreč edina članica zavezništva, ki meji na Sovjetsko zvezo. BOŽO MAŠANOVIČ
strstva — iz neuradnih armenskih virov pa se širijo poročila o tem, da je med žrtvami že več kot sto Armencev, da je položaj v Kiravabadu hujši, kot pa je bil februarja in marca v Sumgaitu (kjer je bilo v nacionalističnem pokolu 32 mrtvih, v glavnem Armencev) in da na vsej fronti grozi genocid nad armenskim narodom.
V Bakuju že več dni dan in noč traja demonstracija na osrednjem Leninovem trgu. Tu imajo postavljene šotore za udeležence gladovne stavke, poleg tega deluje vrhunsko organizirani stavkovno-demonstracijski štab. Povsod so vidna gesla »Karabah«, nacionaslistični kolovodje in množice, ki jim sledijo, zahtevajo ukinitev avtonomije in nasprotujejo postopnemu podrejanju te avtonomne oblasti naravnost v Moskvi.
ANTON RUPNIK
I
OGLEDALO
— Prijateljček, na vašem mestu tega ne bi delal. Lahko vas vidi kdo iz elektrogospodarstva in vam pošlje račun za porabo tega toka!
OTO REISINGER, Vjesnik
SVET SO LJUDJE
Feliks je evropski Oskar
Na veliki slovesnosti, ki so jo prenašale skoraj vse evropske televizijske organizacije, so v soboto zvečer prvič podelili nagrade Feliks za filmske stvaritve, torej evropsko inačico	ameriškega
Oskarja. Poljski režiser KRZYSZTOF KIE-SLOWSKI je za svoje delo »Kratki film o ubijanju« dobil Feliksa za najboljši film, njegov španski kolega PEDRO ALMODOVARA pa priznanje za najboljši novi film za delo »Ženske ne robu živčnega zloma«. Zahodnonemški režiser WIM WENDERS (na sliki) je dobil Feliksa za režijo filma »Nebo nad Berlinom«. Po mnenju žirije, ki jo je vodila francoska igralka Isabelle Hupert, je bil najboljši scenarist LOUIS MAL-LE za film »Na svidenje, otroci«, najboljša igralca pa Šved MAX VON SYDOW (za glavno vlogo v danskem filmu »Osvajalec Pele«) in Španka CARMEN MAURA (»Zenske na robu živčnega zloma«). Za stranski vlogi sta bila nagrajena CURT BOIS (»Nebo nad Berlinom«) in JOHANNA TER STEEGE (za vlogo v nizozemskem filmu »Izginjanje«). Za najboljšega mladega igralca so razglasili PELLEJA HVE-NEGAARDA (»Osvajalec Pele«). Za življenjsko delo oziroma za posebne zasluge sta dobila Feliksa švedski režiser INGMAR BERGMAN, italijanski igralec MARCELLO MASTROI-ANNI, podelili pa so še nekaj manjših nagrad.
Glasba ne pozna krize_________________
ALEKSANDER SARDAR, enaindvajsetletni jugoslovanski pianist, ki se je šolal pri Leonu Fleischerju v Združenih državah Amerike, je zmagovalec prvega mednarodnega tekmovanja, imenovanega po slavnem rimskem pianistu Carlu Zecchiju. Druge nagrade niso podelili, tretjo pa si delita Japonec SAČIKO HISEGAVA in Avstralec VICTOR SANGIORGIO. Na prireditvi, ki je bila v Rimu, je sodelovalo petdeset tekmovalcev, od katerih jih je v finale prišlo devetnajst (iz osmih držav). Sardar je dobil tudi nagrado novinarjev, žirijo pa je očaral s Hayd-novim Koncertom za klavir v C duru in Čajkovskega koncertom v h molu opus 23.
Častno slovo od politike?________________
Čilski predsednik AUGUSTO PINOCHET je po proslavi svojega 73. rojstnega dne izjavil, da bo oblast zapustil mirno, vendar šele 11. marca 1990. leta, ko mu bo pretekel mandat.
General Pinochet tudi tokrat ni mogel kaj, da se ne bi primerjal z nekaterimi osebami iz sve-
tovne zgodovine, saj je dejal, da bo storil tako kot rimski vojskovodja Cincinat, ki se je po bitki spet vrnil na polje in začel orati. Izjava čilskega predsednika se dopolnjuje s tistimi, ki so jih že izrekli drugi predstavniki čilske vojske in vlade Predsednik vojaške hunte admiral Jose Toribio Merino je na primer dejal, da Pinochet nikakor ne more razveljaviti referenduma (kot je grozil), minister za notranje zadeve Carlos Caceres pa je pred dnevi izjavil, da Pinochet na prihodnjih predsedniških volitvah ne bo kandidiral, ker mu tega ne dovoljuje ustava. Kaže, da je diktator izgubil veliko podpore v vojski kot tudi vladi, tako da je zdaj zanj glavni problem, kako bi se čim bolj častno umaknil s političnega prizorišča. Zato tudi ne govori več o prihodnosti, temveč o preteklosti, saj je med drugim dejal, da v pet najstih letih svoje vlade sploh ni imel dopusta, ker je bil ves čas na uslugo državi. (M. J.)
Neodvisno glasilo vseh strank in gibanj
MAIT RAUN, petindvajsetletni estonski intelektualec, je urednik biltena, ki ga od julija letos v Tallinu, glavnem mestu Estonije, izdaja tako imenovani Neodvisni informativni center. Časopis se imenuje Hcinakuu (Julij), obsega dvajset strani in izide v najmanj petstotih primerkih. Prve številke — zdaj pripravljajo osmo — ki so krožile po estonskem »političnem podzemlju«, so bile slabe karbonske kopije, zadnje pa so že napisali na kompjuter in razmnožili na stroju, ki je vsaj tako dober kot Xerox. Bilten prodajajo po dva rublja, kar jc ravno toliko, da pokrije stroške.
Raun pravi, da »nismo povsem legalni«, da pa »vsi vedo za nas, a nihče nič ne reče«. Center ima svoj prostor v stavbi tallinske Filharmonije, natančneje, v pisarni Znanstveno-metodološke-ga centra za ljudsko umetnost in kulturo. Vanj ima vstop vsak, kajti Center je politično »neopredeljen«; edino, čemur se zoperstavlja, so »šovinizem, rasizem in ekstremizem«. Tako se med ljudmi, ki prihajajo k Raunu in njegovi skupinici, da bi slišali zadnje novice, izmenjali mnenja in poklepetali, velikokrat »znajdejo« tudi uradni uporabniki tega prostora, zgodovinarji, ki skušajo spomeniku, izgubljenem hkrati s kratkotrajno neodvisnostjo Estonije, spet najti mesto, ki mu gre.
Hcinakuu je doslej med drugim objavil intervju z Jevgenijem Koganom, vodjem gibanja, ki se zavzema za pravico rusko govorečega prebivalstva Estonije, oziroma očita Ljudski fronti, da hoče moskovsko oblastokracijo nadomestiti z estonsko, in memorandum, ki ga je za odcepitev ogrevajoča se Neodvisna narodna stranka Estonije naslovila na generalnega sekretarja Združenih narodov Pereza de Cuellarja (češ, Estonijo so spremenili v kolonialno deželo).
PA SE TO
SISTEM MBPŠ — Kadar stopimo v trgovino, smo lahko prepričani, da bomo dali za izdelek ali živilo, ki sta stala prejšnji teden 12.350 din, po novem 16.670 din, naslednji leden pa bo spet nova cena. In tako je pri stotinah izdelkov. Posebno priljubljeno je draženje za 100 odstotkov oziroma raje za 96%, da ne bi kdo govoril o stoodstotni podražitvi. So ekonomisti v naših podjetjih res tako spretni, da znajo bliskovito izračunavati nove cene? Potrošniki so prepričani, da se ekonomisti z izračuni postavk za nove cene ne ukvarjajo pretirano, ampak uporabljajo sistem MBPŠ. A kaj je to? Zapišejo za nekaj sto ali tisoč dinarjev višjo ceno in si mislijo — MOGOČE BO PA ŠLO.
Obvestilo bralcem
Praznična številka Dela bo izšla v četrtek, 1. decembra, v Ljubljani bo naprodaj že v sredo, 30. novembra, zvečer.
Uredništvo
DOMA NAREJENA DARILA
z žagico, pletilko, škarjami ali s kuhalnico
AKTUALNO
Bolna država zdravstvo
ZDRAVJE
Naš dojenček zima
ima bolno
in mrzla
ARHITEKTKA SVETUJE
Pravilna izolacija hiše
NA JEDILNI MIZI
Piškoti iz domače pečice
VRTNAR SVETUEJ
Siljenje radiča
KROJNA POLA
Mala večerna obleka
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 28. november 1988
^ lasno polobfaCno
						
«	nevihta	❖	sneg	—■—	topla fronta	okluzila
središče ciklona središče anticiklona
SLOVENIJA
Na Primorskem bo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno in ponekod zamegleno. Najnižje jutranje temperature bodo od —6 do 0, ob morju 5, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
JUGOSLAVIJA
Ob Jadranu bo precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Po nekaterih kotlinah in nižinah se bo megla zadrževala večji del dneva.
VREMENSKA SLIKA
Nad Južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se preko Britanskega otočja pomika proti vzhodu.
KAKO KAŽE ZA TOREK IN SREDO
V torek se bo v severovzhodni Sloveniji prehodno pooblačilo, drugod bo deloma jasno z jutranjo meglo po kotlinah. V sredo bo še suho in toplo.
VREME IN TEMPERATURE 27 NOVEMBRA 1988 OB 13. URI		
kraj	vreme	"C
LJUBLJANA	pret. oblačno	6
PLANICA		-
BRNIK	pret. oblačno	4
KREDARICA	jasno	-4
MARIBOR	pret. oblačno	5
M. SOBOTA	pret. oblačno	4
SL. GRADEC	pret. oblačno	1
CELJE	pret. oblačno	5
N. MESTO	pret. jasno	7
N. GORICA	jasno	10
PORTOROŽ	jasno	10
REKA	jasno	10
PUU	jasno	11
HVAR	del. oblačno	16
DUBROVNIK	oblačno	8
ZAGREB	zmer. oblačno	2
BEOGRAD	oblačno	1
SARAJEVO	oblačno	1
TITOGRAD	jasno	11
SKOPJE	oblačno	2
CELOVEC	del. oblačno	-2
GRADEC	oblačno	4
DUNAJ	oblačno	6
BENETKE	jasno	8
MILANO	jasno	7
GENOVA	-	-
RIM	jasno	13
PARIZ	zmer. oblačno	7
BERLIN	oblačno	4
STOCKHOLM	jasno	-4
MOSKVA	snežna ploha	-5
STANJE VODA 27. novembra 1988, ob 7. uri
PRETOK v niVs Drava HE Dravograd 120, Mura Gornja Radgona 74,8, Sava Radovljica 9,01, Sava HE Mavčiče 10,0 Sava Šentjakob 29,7, Sava Radeče 65,4, Sora Škofja Loka 5,05, Ljubljanica Moste 9,41, Savinja Laško 12,9, Krka Podbočje 12,6, Kolpa Radenci 9,21, Soča HE Doblar 16,0.
Še nekaj meteoroloških pojmov
Visok zračni tlak (anticiklon) - Področje visokega zračnega tlaka (V) je velika gmota zra ka, ki močno pritiska na prižemeIjske plasti in tako povečuje merljivi zračni tlak. Področja visokega zračnega tlaka so zelo »lena«. Nastajajo počasi in so pozimi zlasti nad hladno celino zelo dolgo obstojna (stacionarni anticiklon). Na področju visokega zračnega tlaka sc vreme umirja. Vetrovi v njem so šibki. Za opazovalec oblakov je anticiklonalno vreme dolgočasno, posebno pozimi, kajti v njem ne nastajajo novi oblaki. Značilno za področje visokega zračnega tlaka je, da se zrak v njem spušča (ugreza), pri čemer se na vsakih 100 metrov znižanja ogreje za 1°C, kar »suši« oblake in preprečuje nastajanje novih, razen megle pri tleh.
Visoka megla (Stratus nebulosus)
Nastajanje lepega vremena z visoko meglo pri visokem zračnem tlaku si razlagamo s preprostim šolskim naukom, da jc mrzel zrak težji od toplega. Nastajanje plasti hladnega zraka posebej pospešujejo hladne in dolge jesenske in zimske noči. V vlažni prizemni plasti pride do koncenzacije. Iz vodne pare nastaja megla ah visoka megla, ki se proti poldnevu, ko postane topleje, spet razpuhti. Take megle lahko trajajo tudi ves dan ali več dni, pa tudi več tednov (novembrsko vreme). Nad to plastjo hladnega zraka se širi na področju visokega zračnega tlaka topel zrak, ki se je pri ugrezanju ogrel.
UMUUHUHnMM

U
<
Za uvod Francozinja C. Merle in Švicar Pirmin Zurbriggen
V superveleslalomu, s katerim se je začelo tekmovanje za svetovni pokal, se je med našimi najbolje uvrstil Robič, kije bil 16. - Mateja Svet 17. - Danes veleslalom v Franciji
SCHLADMING, 27. novembra — V splošni zadregi zaradi pomanj-
aGiiL.ni/iuinvi, z. / . iiuvtiniMd v spiUMil zdurCgl Zarafll pomuflj-
kanja snega, ki je že kar običajna ob vsakoletnem zgodnjem začetku sezone tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju, je čast prireditelja »kriterija prvega snega« pripadla štajerski smučarski prestolnici Schladmingu. Izkušeni prireditelji, ki so vskočili tako rekoč zadnji trenutek, so dobro pripravili progo za superveleslalom, na kateri seje naravni sneg mešal z umetnim. V takih razmerah sta se najbolje znašla Francozinja Carole Merle in Švicar Pirmin Zurbriggen, prva zmagovalca 23. sezone svetovnega pokala, ki se bo nadaljevala že v ponedeljek z veleslalomom za ženske v Val Thorensu, v torek pa z veleslalomom za moške v istem kraju.
večjih presenečenj. Lanski
Ponedeljek, 28. novembra 1988
V nasprotju z ženskim supervelesla lolom je uvodna moška preizkušnja v novi sezoni svetovnega pokala mini-
Šekaričeva in vaterpolisti
SARAJEVO — Junake olimpijskih iger v Seulu, Jasno Šekarič in vaterpolsko reprezentanco Jugoslavije, so v anketi sarajevskega dnevnika Oslo-bodjenje razglasili za najboljše športnike oziroma moštvo v Jugoslaviji 1988. V konkurenci posameznikov so se izmed športnikov iz SRS uvrstili Mateja Svet na 3. mesto, Primož Ulaga na 4., Boris Urbanc na 6. in Matjaž Debelak na 7. mesto.
Lotriču naslov SRS
Na sobotnem prvenstvu Slovenije v smučarskih skokih še za sezono 1987/1988 je bil hud boj za prvo mesto - V sredo reprezentanti na pot v Kanado in ZDA
PLANICA — Sobotno republiško prvenstvo v skokih na planiški 90-metrski skakalnici, veljalo je za leto 1988, ker ga prejšnjo zimo ni bilo mogoče izpeljati, je minilo v čudovitem vremenu. Zlasti odločilna zadnja serija pa je bila izredno lepa. Boj za zmago sta bila Rajko Lotrič, ki je po prvem nastopu vodil z majhno prednostjo, in Primož U^iga. Predvsem nekaj negotovosti v vožnji čez spodnji lok skakalnice v iztek je bilo dovolj, da je Ulaga izgubil pri ocenah za slog, tako da je Lotrič zasluženo postal republiški prvak.
la brez _______ ,__________mj._____
skupni zmagovalec svetovnega pokala Švicar Pirmin Zurbriggen je bil že na štartu sezone znova najuspešnejši, olimpijski zmagovalec v superveleslalomu Francoz Franck Piccard, je potrdil svojo prednost z drugim mestom, pričakovanja Avstrijcev je s tretjim mestom izpolnil Leonhard Stock, italijanski superzvezdnik Alberto Tom-ba pa je napovedal novo odlično sezono s četrtim mestom.
Moški superveleslalom je bil prav tako kot ženski, izredno hiter. Proga, ki jo je s samo tremi, štirimi pravimi zavoji postavil italijanski trener Pie-trogiovanna, pa je bila povsem po
okusu specialistov za hitre discipline. V takih razmerah so se naši reprezentanti kar dobro znašli, še posebno prijetno pa je presenetil Sašo Robič, ki je le za 7 stotink sekunde zgrešil svojo prvo točko svetovnega pokala. Kljub temu, da je imel mladi jeseniški smučar po dvanajstem vmesnem času možnosti za še odmevnejšo uvrstitev, pa je bil na cilju vendarle izredno zadovoljen: »Zame je to seveda zelo pomemben uspeh, ki ga nikakor nisem pričakoval, še zlasti pa ne v superveleslalomu. Proga je bila pri moji štartni številki 54 že precej načeta, kljub temu pa sem vendarle smučal dovolj mirno in natančno.«
Nekaj slabši od pričakovanj je bil tokrat naš prvi veleslalomist Tomaž Čižman, ki je poudaril, da mu smukaška proga nikakor ni ustrezala, kljub nekaterim napakam pa je bil izmed naših zelo soliden še Rok Petrovič, ki se je na 31. mesto uvrstil s štartno številko 63.
Zmagovalec Pirmin Zurbriggen, čeprav je bil pred tem na tekmah svetovnega pokala že kar enaintridesetkrat v enakem položaju, na cilju ni skrival
V' prvi seriji v konkurenci je poleg Lotriča m Ulage dobro opravil nastop le še Matjaž Debelak, drugi pa so že precej zaostajali. Janez Debelak je precej zamudil odskok, vendar pa ga neposredna tekmeca Janez Štirn in Primož Kopač nista znatneje preskočila, tako da je z dobrim doskokom ohranil vse možnosti za preboj v ospredje. Najbolj se je prvi skok ponesrečil .Matjažu Zupanu, rekonvalescentu po nedavni operaciji meniskusa, ki pa se že uspešno vrača v udarni del reprezentance. Omeniti je treba še zelo soliden nastop mladinca ID Triglava Marjana Kroparja, pa tudi nekaj drugih mladih, zlasti Franci Petek (Part. Žirovnica), Franci Rogelj (hi. Ilirija) in Andraž Kopač (Alpina) so gladko opravili s člani reprezentance B, ki so sicer povečini v JLA, a bi si nikakor ne smeli dovoliti tako hudega poloma.
Medtem ko so se skakalci znova povzpeli na vrh zaletišča, se je malce otoplilo, smučina je zato postala rahlo hitrejša, pa tudi tekmovalna vročica, ki jo je pravljično zimsko okolje vsaj na zunaj prikrilo, se je razmahnila. Ne nazadnje je bilo prvenstvo SRS tudi zadnja pregledna tekma naših reprezentantov pred potjo v Kanado, kjer se bo konec tega tedna — v Thunder Bayu — začel svetovni pokal 1988/89.
Najbolj izrazita kandidata za prosto šesto mesto v ekipi za kanadsko-ame-riško skakalno turnejo sta bila Janez Debelak in Primož Kopač. Mladi Ži-rovec je letos izredno napredoval, že poleti na plastiki je dosegel nekaj zelo
lepih uvrstitev in tudi na snegu je zelo lepo nadaljeval. Po drugi strani pa se Janez Debelak počasi, toda zanesljivo otresa posledic padca pred dobrima dvema letoma na 65-metrski skakalnici s plastiko na Mostecu, ki se je končal s hudim pretresom možgan in zlomom vilice. Zelo podobno kot njegov
• Poleg Mirana Tepe.ša, ki se je v soboto umaknil na nekajdnevni, že vnaprej načrtovan kondicijski trening na morje in zato na prvenstvu SRS ni tekmoval, bodo na kanadsko-ameri-ški skakalni turneji nastopili še Primož Ulaga, Matjaž in Janez Debelak, Rajko Lotrič in Matjaž Zupan. V Fhunder Bay bodo odpotovali v sredo, 30. t. m.
starejši brat Matjaž, kije tudi doživljal skoraj enako usodo in se nato že kot domala odpisan skakalec kot Feniks prebil v reprezentanco, je tudi Janez minuli dve sezoni nihal, zapadal v krize, se pobiral, vendar pod pritiskom želje po uveljavitvi na tekmah tudi mnogokrat grešil.
Po poskusnem skoku je kazalo, da se mu bo spet obrnilo na slabo, toda to pot je v drugo zmogel imeniten skok, komaj meter krajši od Ulage in Lotriča, lep slog in dobro izveden doskok pa sta mu prinesla visoko oceno in četrto mesto. Naše strokovno vodstvo je moralo sprejeti dokaj težko odločitev. Janez ali Primož? Glavni cilj mladega skakalca iz Žirov je mladinsko SP v drugem delu sezone in
A.
Paloma ob strani skakalcem do ŽOI 1992
SLADKI VRH — »Blagovno znamko v svetu je treba braniti z aktivnim in pasivnim marketingom in v jugoslovanski smučarski skakalni reprezentanci smo po našem mnenju našli pravegajjartnerja za podporo našemu nastopanju v mednarodnem prostoru. Se posebej v Skandinaviji, kjer imamo firmo Paloma Nord. ki smo jo ustanovili skupaj z beograjskim Generalexportom,<< je poudaril predsednik K PO Palome Igor Poglej (desno), potem ko sta z Lojzetom Gorjancem. direktorjem nordijskih smučarskih reprezentanc minuli konec tedna podpisala pogodbo o sodelovanju do 16. ZOI 1992 v Albertvillu. Zunanji znak pokroviteljstva Palome nad skakalci bo napis njihove blagovne znamke na čelnem delu zaščitnih čelad. Na slovesnosti ob podpisu pogodbe so bili poleg zastopnikov javnih občil navzoči tudi drugi člani vodstva Palome in oba direktorja Palome Nord v Stockholmu — Ivo Velikogne in Slobodan Ignjatovič. (O. G., foto: Igor Modic).
seveda njegovim sposobnostim in tekmovalni zrelosti ustrezen ritem nastopov v najostrejši mednarodni konkurenci. To in drugi tehtni razlogi so oblikovali sklep: v Kanado potuje Janez Debelak. Reprezentance, ki ostanejo doma, bodo nadaljevali s treningom v Planici, vendar bodo prihodnje dni vsaj za nekaj časa zamenjali skakalnico. Najbrž bodo tri ali štiri dni trenirali v Ruhpoldinguu na Bavarskem. Glede na formo naših skakalcev na turneji po Kanadi in ZDA, se bo strokovno vodstvo odločilo za četverico, ki bo nastopila 17. in 18. decembra na tekmovanju za svetovni pokal v Sapporu na Japonskem. Ni izključeno, da med to četverico ne bo kdo od skakalcev, ki so zdaj ostali doma.
REZULTATI:	1. Lotrič (Part.
Žir.) 223,2 (87,5,90), 2. Ulaga (El. II) 221,8(88,90), 3. M Debelak (El. II) 212,7 (87, 88), 4. J. Debelak (El. II) 208,9 (82, 89), 5. Štirn (ID Tr) 202,2 (83,5. 84),6. P. Kopač(Alpina) 196,0 (84, 85), 7. R. Kopač (Alpina) 192,9 (80, 83.5), 8. M. Zupan (IDTr) 192,3 (76,87),9. Kropar (ID Tr) 184.0(81,
80.5)	, 10. Dolar (IDTr) 183,9 (76,5,
79.5)	, 11. Bajc (El. 11) 182,6 (77, 80), 12 Petek (Part Žir) 181,7 (76, 79), 13. Rogelj (El. II) 175,2(77, 78), 14. A. Kopač (Alpina) 171,9 (76,5, 77), 15. Mur (JLA-Alpina) 168,7 (74,
78.5)	itd.
OTO GIACOMELLI
Rezultati iz Schladminsa
Superveleslalom — ženske: 1. Merle (Fra) 1:25,36, 2. Maier (A) 1:26,01, 3. Mosenlechner (ZRN) in Wachter (A) 1:26,26 5. Wolf (A) 1:26,28. 6. Hacher (ZRN) 1:26,38, 7. Figint (Svi) 1:26,79, 8. Gerg (ZRN) 1:26,91, 9. Schneider (Svi) 1:26,94, 10. Kronberger (A) 1:26,96, 11. Stangassinger (ZRN) 1:27,06, 12. Chedal (Fra) 1:27,23, 13. Eder 1:27,31, 14. Giinther 1:27,45, 15. Gutensohn (vse A) 1:27,62	17.
Svet 1:27,76, 23. Šarec 1:28,36, 38. Pušnik 1:29,64, 52. Potisk 1:31,38, 59. Sehovič 1:32,55, 60. Škerjanec 1:32,58. (vse Jug).
USPEŠNA V SUPER G — Čeprav specialista za slalom, se je Veronika Šarec v Schladmingu izkazala s 23. mestom v superveleslalomu. (Foto: Joco Žnidaršič)
Superveleslalom - moški: 1. Zurbriggen (Švi) 1:31,65, 2. Piccard (Fra) 1:31,77, 3. Stock (A) 1:32,15, 4. Tomba (I) 1:32,31, 5. Wasmeier (ZRN) 1:32,60, 6. Strolz (A) 1:32,84 7. Alphand (Fra) 1:32,95, 8. Hoflehner (A) 1:33,0. 9. Girar-dclli (Luks) 1:33,12, 10. Enn 1:33,38, 11. Mader (oba A) 1:33,49, 12. Renoth (ZRN) 1:33,6, 13. Hangl (Švi) 1:33,75, 14. Polig (Ita) 1:33,78, 15. Eder (ZRN) 1:33,88, 16. Robič 11:33,95... 25. Čižman 1:34,51, 31. Petrovič 1:34,86, 43. Bergant 1:35,41, 62. Žan 1:37,05, 76. Čuješ (vsi Jug) 1:38,93.
Naši košarkarji zlahka premagali tudi ZRN
NOVI SAD — V zadnji tekmi kvalifikacijske skupine za uvrstitev na evropsko košarkarsko prvenstvo leta 1989 je Jugoslavija premagala ZRN s 116:78 (57:39). Ta tekma sicer ni odločala o ničemer, saj so si prvo in drugo mesto v skupini, ki vodita na prvenstvo, že prej zagotovila Jugoslavija in Bolgarija.
strelce pa se ni vpisal le Jovanovič.
Jugoslavija : ZRN 116:78 (57:39)
Dvorana ŠRC Vojvodina, gledalcev 4.000, sodnika Giokalis (Grč) in Bruna (ČSSR).
JUGOSLAVIJA: Petrovič21 (6:6), Kukoč 12 (2:4), Paspalj 15 (3:4), Obradovič 5, Zdovc 13 (2:3), Sobin 9 (3:3), Alihodžič 9 (3:4), Radja 15 (5:5), Cvjetičanin 17 (5:6).
ZRN. Rodi 8 (4:4), M. Koch 8 (2:3), Reuss 10 (0:2), Wadehn 2, B. Koch 8 (2:2), Meyer 7 (1:1), Back 4, Gnad 11 (5:5), Harnisch 14 (3:4), Ku-javva 6 (6:7).
Po sijajni predstavi proti Švedski se tokrat naši košarkarji niso pretirano trudili. V začetni peterki sta le Petrovič in Zdovc igrala z vso močjo in si prizadevala reprezentančnemu dresu primerno, medtem ko so drugi, še zlasti pa Paspalj, očitno podcenjevali nasprotnika. Razlika je sicer ves čas rastla, kajti tudi zahodnonemški trener Svetislav Pešič je to tekmo izkoristil predvsem za uigravanje svojega moštva, toda številni novosadski ljubitelji košarke bi si prav gotovo zaslužili boljšo predstavo. V drugem počasu je naš trener Dušan Ivkovič precej menjal peterko, tako da so dobili priložnost prav vsi igralci, med njimi tudi naj mlajši, Dževad Alihodžič, med
Umrl Titus Rochel
DUNAJ — Konec tedna jc preminil znani upokojeni avstrijski športni novinar Titus Rochel. Bilje goreč privrženec in propagator smučarskih skokov m poletov, še zlasti naše Planice, za kar ga je planiški komite pred l^ti počastil s sprejemom v Kranjski gori in mu za dolgoletno zvestobo zibelki smučarskih poletov podelil zasluženo priznanje.
H. U.
Leconte zmagal v Bruslju
BRUSELJ — Zmagovalec mednarodnega dvoranskega prvenstva Belgije je postal Francoz Leconte, ki je v finalu premagal Švicarja Mlaska s 7:6, 7:6, 6:4. Oba udeleženca bližnjega zaključnega turnirja najboljše svetovne osmerice v Nevv Yorku sta se zagrizeno borila. Polfinalna izida - Leconte : Fitzgerald (Avs) 6:4, 2:6, 6:2, Hlasek : Kiihnen (ZRN) 7:6, 3:0
TOKIO — Zmagovalki zaključnega tekmovanja najboljših ženskih dvojic sveta sta v okrnjeni konkurenci postali Američanki Garrison-Adams, ki sta v finalu ugnali rojakinji Gigi Fernan-dez - VVhite s 7:5, 7:5.
Stran o alpinizmu čez teden dni
Zaradi velike stiske s prostorom v današnji številki Dela, smo morali redno stran, na kateri objavljamo alpinistične (in jamarske) novice, žal izpustiti. Znova jo bomo objavili čez teden dni. Naše cenjene bralce prosimo za razumevanje.
Gostjam iz Minska največ Lep turnir na Vrhniki
Vrsta mestnih reprezentanc na tekmovanju v športno-ritmični gimnastiki - Maše najboljše poškodovane
VRHNIKA — Telovadnica OŠ Ivanna Cankarja je bila prizorišče dvodnevnega, že tretjega mednarodnega turnirja v športno ritmični gimnastiki za pionirke, mladinke in članice. Prireditve so se udeležile mestne reprezentance Tbilisija in Minska iz SZ, Kaposvara iz Madžarske, Coma iz Italije, Dunaja iz Avstrije in še šestih klubov iz Jugoslavije.
Na tekmovanju ni bilo naše najuspešnejše tekmovalke Milene Reljin, ki je morala nastop odpovedati zaradi poškodbe. Manjkali sta tudi Dominika Kacin in Dražena Naumovska iz Narodnega doma, ki sta se sicer pojavili na telovadišču in se tudi ogrevali, vendar nato nista nastopili, opravičilo paje bilo tudi zanju poškodba. Turnir si je ogledalo številno občinstvo, ki je bilo posebej navdušeno nad sobotnim sporedom pionirk in mladink. Organizacija turnirja, ki je bila v rokah Partizana z Vrhnike, je bila na visoki ravni in zagotovo je ta športna prireditev ena tistih, ki jih Vrhnika potrebuje in z njimi živi.
Rezultati: pionirke: 1. Jocič (Palilu-la, Bg) 18,85, 2. Rakuša (Partizan Moste) 18,45, 3. Cerovec 18,15, 4. Radanovič (obe Varaždin) 18,05, 5. Jovanovič (Radnički, Bg) 17,75; mladinke: 1. Ogrisquo 37,40, 2. Pavlina (obe Minsk) 36,80, 3. Figerio (Com-mo) 35,75, 4. Ružič (Part. Moste) 35.35, 5. Cardinetti (Como) 35,20; članice: 1. Parlejevec 39,10, 2. Koval (Obe Minsk) 38,45, 3. Migliavada
(Como) 36,70, 4. Lomšek (Part. Moste) 36,10, 5. Carbetta (Como) 35,35;
končni vrstni red ekip; 1. Minsk 151,75, 2. Como 143,00, 3. Dunaj 137,00.
M. V.
Razlika je bila na koncu kar 38 točk, ob nekoliko bolj zavzeti igri pa bi bila prav gotovo še višja.
STRELJANJE
V Postojni: Kamnik in Podgornik
POSTOJNA — OSZ Postojna je na strelišču za zračno orožje v Domu GŠC izvedla sedmo tradicionalno tekmovanje z zračno puško za Krivčev memorial, v spomin na enega izmed ustanoviteljev postojnskega strelstva in odličnega strelca Postojne in Olimpije. Tekmovalo je 11 ekip, premočno pa so zmagali strelci Kamnika, ki so nastopili v postavi Podgornik, Repič in Radej. Nastreljali so 846 krogov. Drugi so bili domačini z 825 krogi, sledi T. Kmetič. Trzin 821, Rudnik Hrastnik 819 in lanski zmagovalec STT, ki je letos nastopil z žensko ekipo 813 itd. Med posamezniki sta se na prvi dve mesti uvrstila dva vicešampi-ona Jugoslavije Podgornik z 286 krogi in Repič 283 (oba Kamnik), tretji pa je bil domačin Baranja z 280 krogi.
EDVARD PROGAR
Jugoslavija : Nizozemska 6:0 (0:0)
SPLIT — Igrišče Nade, gledalcev 100, sodnik Hostiu (Romunija).
V skupini B prvenstva Mednarodne rugby zveze so Jugoslovani dosegli svojo prvo zmago ter se s tem Nizozemcem oddolžili za poraz v prvi tekmi z 10:32.
Trboveljčani prvaki
TITOVO VELENJE - Z nastopi v Rdeči dvorani se je končalo letošnje tekmovanje v slovenski karatejski ligi. V končnem zaporedju je prva ekipa Trbovelj, ki se je uvrstila v II. zvezno karatejsko ligo, vendar ni gotovo, ali bo — od kod pokriti stroške? — lahko zares tudi nastopila.
Rezultati — 5. kolo: Celje : Partizan Ruše 2:3, A. Besednjak : Olimpija 1:4, Velenje : Limbuš 2:3, 6. kolo — Partizan Ruše : Velenje 2:3, Limbuš : A. Besednjak 2:2, Celje : Trbovlje 2:3, 7. kolo — A. Besenjak. Velenje 2:3. Končni vrstni red — 1. Trbovlje 12,2. Velenje 8, 3. Olimpija 6, 4. Partizan Ruše 5, 5. Limbuš 5, 6. A. Besednjak 4, 7. Celje 2
VELJKO JUKIČ
Popoln uspeh Švedov
BARCELONA — Namiznoteniški turnir za GP, na katerem je bil nagradni sklad 50.000 dolarjev, se je končal s popolnim uspehom Švedov. Zmagal je Erik Lindh, ki je dobil 17.000 dolarjev, največjo nagrado na namiznoteniških turnirjih doslej. V finalu je premagal rojaka Waldnerja s 3:1. Tretji je bil Šved Apelgren, ki je premagal Poljaka Grubbo s 3:1. Apelgren je pripravil največje presenečenje z zmago nad prvim igralcem na svetu, Kitajcem Jian Jialiangom s 3:0.
Debevcu nov rekord in zmaga v Beogradu
Ljubljanski strelec osvojil MP Beograda in izboljšal rekorda SRS in strelišča Zvezdara
BEOGRAD — Rajmund Debevec iz ljubljanske Olimpije je osvojil prvo mesto v streljanju z zračno puško na mednarodnem prvenstvu Beograda. V konkurenci 16 odličnih tekmovalcev iz Jugoslavije, Madžarske in ZRN je Ljubljančan s 591 krogi prvi dan postavil tudi slovenski rekord, ki velja na novih zmanjšanih tarčah.
Ljubljanski olimpijec je s tem odličnim rezultatom seveda izboljšal tudi rekord strelišča na Zvezdari. kjer je bilo tekmovanje. Izmed slovenskih strelcev in strelk se je odlično odrezala tudi Lavrinčeva, ki je zmagala med
NAJBOLJŠA NA VRHNIKI -jevec. (Foto: Igor Modic)
Gimnastičarka iz Minska Neli Parle-
mladinkami s pištolo, medtem ko je bila Bola tretja. Med mladinci sta bila Velenjčana Tkalec in Legner odlična z zračno pištolo, zasedla pa sta drugo in tretje mesto. Omeniti kaže še Oraž-movo, ki je bila med mladinkami z zračno puško četrta.
REZULTATI — zračna puška, člani: Debevec (Ol) 1181 (1. dan 591,2. dan 590), 2. Maksimovič (Part) 1165 (577, 588), 3. Jankov (Solin) 1155 (577, 578), 4. Pejovič (Zenica) 1152 (579, 573), 5. Karamehič (Sarajevo) 1152 (572, 580); mladinci: l.D. Vig-njevič (JLA) 1173 (587,586), 2. Pleti-kosič (Kragujevac) 1567 (582, 585), 3. Mirosavljev (N. Sad) 1162 (582, 579); zračna pištola — mladinci: 1. Šarano-vič (Tito Arad) 1117 (587, 560); zračna pištola — mladinci: 1. Šaranovič (Tito Arad) 1117 (587,560), 2. Tkalec 1116 (564. 552), 3. Legner (oba T. Velenje) 1116 (563, 563.
Rezultati prvega dne — zračna puška, mladinke: 1. Malenica (Solin) 390... 4. Oražem (Portorož) 381; zračna pištola — mladinke: 1. Lavrinc (Rečica) 374, 2. Kozari (Budimpešta) 372, 3. Bola (T. Velenje) 370.
BORISLAV VASIČ
veselja: »Na začetku sezone me vedno navdajajo dvomi o moji formi in pripravljenosti. Zato mi je ta zmaga zaradi tako potrebne samozavesti še posebno dobrodošla. Proga je bila sicer zelo težka, napakam se ni bilo mogoče izogniti, odločilno pa je bilo, kdo jih je naredil manj,« je na cilju razlagal dobro razpoloženi švicarski šampion, ki je povedal še, da ga čudijo slabši rezultati njegovih rojakov, ki so mu bili na treningu vedno zelo blizu.
Čeprav se tokrat ni uvrstil med zmagovalno trojico, pa jc bil Alberto Tomba seveda spet v središču zanimanja. Dvakratni olimpijski zmagovalec iz Calgaryja, ki naj bi bil po nekaterih novicah iz italijanskega tabora na zadnjih treningih precej daleč od idealne forme, je najprej poudaril, da je tako s svojo uvrstitvijo kot s smučanjem zelo zadovoljen, nato pa je takole komentiral postavitev proge: »Pietrogi-ovanna bi gotovo lahko postavil bolj zavito in tehnično zahtevnejšo progo, ki bi mi zagotovo bolj ustrezala. Toda poštenjak kot je, je ravnal popolnoma drugače, kot recimo švicarski trenerji, ki vedno postavljajo proge predvsem po okusu svojih tekmovalcev.«


ZmrAS, (iB	Y naS' reprezentanci se je v prvi tekmi nove sezone svetovnega pokala naiboli
odlikoval Jeseničan Sašo Robič, ki seje uvrstil na 16. mesto. (Foto: Joco Žnidaršič)	1	7
Že na uvodni tekmi veliko presenečenje
Uvodna tekma nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju se je končala z velikim presenečenjem. Po nastopu prve petnajsterice je v superveleslalomu žensk sicer vse kazalo na zmagoslavje avstrijskih tekmovalk, ki so dodobra izkoristile prednost domače proge, toda 24-letna Francozinja Carole Merle, ki lani v superveleslalo-
• V ženskem delu bele karavane najboljših alpskih smučark glede na lansko sezono ni večjih sprememb. Izmed boljših tekmovalk so prenehale s tekmovanji le lanska olimpijska prvakinja v smuku Marina Kiehi iz ZRN, lanskoletna zmagovalka posebne slalomske razvrstitve svetovnega pokala Avstrijka Roswitha Steiner in kanadska specialistka za smuk Laurie Graham.
mu ni osvojila niti ene točke svetovnega pokala in je štartala s št. 25, je bila tokrat prepričljivo najhitrejša, saj je drugouvrščeno Ulrike Maier prehitela za 65 stotink sekunde.
Jugoslovanke tokrat niso imele posebno vidne vloge, saj je tudi Mateja Svet, ki jo je tukaj precej strokovnjakov in novinarjev prištevalo celo med favoritinje prve ženske preizkušnje, po vrsti odličnih predstav tekmovalk z višjimi štartnimi številkami, ostala brez točk svetovnega pokala. Naša šampionka je že v prvi tretjini zelo zahtevne in hitre proge Planai, ki je bila gotovo veliko bolj po okusu smu-kačic kot specialistk v tehničnih disciplinah, s 26. vmesnim časom precej zaostajala. Zato se tudi po precej boljšem nadaljevanju (enajsti drugi vmesni čas), ni prebila do vidnejšega uspeha. Kljub temu pa Mateja na cilju z razpletom vendarle ni bila nezadovoljna: »Za začetek je občutek kar dober, saj mi je šlo ponavadi na takšnih progah še slabše. O pravi formi pa seveda po eni sami tekmi, in to še v superveleslalomu, težko govorim. Zagotovo ni slaba, za tiste najboljše dosežke pa vendarle še nekaj manjka.«
Svoj daleč najboljši rezultat v superveleslalomu pa je dosegla Veronika
• Letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju se bo nadaljeval danes z ženskim veleslalomom v Les Menui-ersu v Franciji. V torek pa se bodo v sosednjem Val Thorensu v isti disciplini pomerili še moški.
Direktor naše reprezentance Tone Vogrinec, ki je bil z izkupičkom v Schladmingu glede na dejstvo, da sta bila oba superveleslaloma precej podobna smuku, povsem zadovoljen, je pred novima preizkušnjama naših fantov in deklet optimistično razpoložen. Pred odhodom naše reprezentance v Francijo je dejal, da v ženskem veleslalomu pričakuje pravo eksplozijo Mateje Svet, ki je po mnenju našega strokovnega štaba zelo dobro pripravljena v tej disciplini. Tudi v moškem veleslalomu Tone Vogrinec pričakuje dobre uvrstitve, saj so po njegovem fantje v tej disciplini pripravljeni precej bolje kot v lanski sezoni.
okrnjene jugoslovanske ženske reprezentance.
Po tekmi so bili seveda najbolj veseli Francozi, presrečna Carole Merle, ki je v tekmah za svetovni pokal doslej zmagala le na lanskem veleslalomu v Tignesu, ni skrivala začudenja. Kar naprej je ponavljala, da na cilju sploh ni mogla verjeti semaforju, ko se je skupaj z njenim časom zasvetila zmagovalna številka 1.
Tako kot na lanskem začetku sezone so se tudi letos presenetljivo slabo odrezale Švicarke. Se najboljša je bila
• V Schladmingu je bilo veliko govora o nameravanem bojkotu združenih proizvajalcev smuči zaradi tega, ker nekateri tekmovalci uporabljajo pod smučarskimi čevlji še posebno dodatno ploščo imenovano derby flex, ki jo je tik pred začetkom sezone Mednarodna smučarska zveza dovolila. Bojkot tistih tekmovalcev, ki bi prišli na štart superveleslaloma s to novostjo, je bojda spodletel zaradi vztrajanja Rossignolovega tekmovalca Francka Piccarda. Drugouvrščeni Francoz je po tekmi izjavil, da bi bili zapleti glede uporabe plošče, ki jo sicer uporablja tudi precej naših tekmovalcev, povsem logični, kajti najbolj normalno je, da si najboljši tekmovalci svobodno izbirajo opremo, ki jim najbolj ustreza.
lanska skupna zmagovalka svetovnega pokala Michela Figini na 7. mestu, prva smučarska lepotica Maria Walli-ser pa je bila šele 28.
PETER LOVŠIN
NAMIZNI TENIS
Šarec, ki je tako potrdila spodbudne novice z zadnjih treningov. »Precej smo trenirale veleslalom, tako da sem na progi imela kar dober občutek. Seveda ni šlo brez napak. V zavojih sem se preveč odpirala, toda z rezultatom sem lahko zelo zadovoljna,« je dejala druga tekmovalka letos zelo
Moški vrsti SRS zmaga v Novem Sadu
Na turnirju republik in pokrajin dekleta druga
—	Nagrada Urbancu
NOVI SAD - Na kegljišču šport-nega centra Vojvodina je bil tradicionalni turnir republiških in pokrajinskih reprezentanc za pokal bratstva in enotnosti. Med moškimi je pričakovano zmagala ekipa Slovenije, v kateri je bil najboljši svetovni prvak Boris Urbanc, ki je za najboljši rezultat
—	934 kegljev — dobil tudi posebno darilo prireditelja, Kegljaške zveze Vojvodine, kije lepo pripravila ta turnir. V ženski konkurennci se je morala ekipa Slovenije zadovoljiti z drugim mestom, za ekipo Hrvatske.
REZULTATI — moški: 1. Slovenija 5304 (Benedik 861, Bizjak 852, Steržaj 868, Pihlar 888, Juvančič 901, Urbanc 934), 2. Hrvatska 5278 (Bogdanovič 859, Hočevar 890, Ljubičič 839, Biber 867, Metelko 896, Fučkar 927), 3. Srbija 5201 (Jager 898, Stani-mirovič 823, Dermanovič 883, Mandič 850, Miladinovič 846, Puharič 889), 4. Vojvodina 5186, 5. BiH 5156, 6. Makedonija 4646, 7. Kosovo 4515.
Zenske: 1. Hrvatska 2469 (Odaba-šič 403, Nerelič 416, Zunak 394, Per-man 415, Draganovič 412, Krištof 429), 2. Slovenija 2399 (Slapar 427, Razlag 422, Gobec 409, Čadež 379, Mikac 371, Šeško 391), 3. Vojvodina 2367, 4. BiH 2271, 5. Srbija 2232, 6. Črna Gora 2060.
BORISLAV VASIČ
Hud poraz
Kovine-Olimpije v Foči
LJUBLJANA — V ženski in moški ZNTL so ta konec tedna igrali zadnje zaostale tekme iz prvih treh kol. Ženska ekipa Kovine-Olimpije je gostovala v BiH, kjer je v Foči nepričakovno visoko izgubila, s precejšnjimi težavami pa zmagala v Tuzli z zadnjeuvršče-nim Kreko-Jedinstvom-Rudhem.
Peručica : Kovina-Olimpija 8:1
Izidi: Aganovič — Pande v 2:1, Isa-novič — Ignjatovič 2:0, Kujundžič
—	Frelih 1:2, Isanovič — Pandev 2:0, Aganovič - Frelih 2:1, Kujundžič
—	Ignjatovič 2:1, Isanovič - Frelih 2:0, Kujundžič — Pandev 2:0, Aganovič — Ignjatovič 2:1.
Kreka Jedinstvo-Rudhem : Kovina-Olimpija 3:6
Izidi: Hrumeč - Pandev 2:0, Jovičič - Ignjatovič 0:2, Kitič - Frelih 0:2, Jovičič - Panev 1:2, Brumec
—	Frelih 0:2 Kitič — Ignjatovič 2:1, Jovičič - Frelih 1:2, Kitič - Pandev 2:0, Brumec — Ignjatovič 1:2.
Tudi v moški ZNTL so odigrali obe zaostali tekmi iz prvih treh kol. Beograjska ligaša Partizan in Crvena zvezda sta gostovala v Sarajevu, kjer sta brez težav in z visokima izidoma premagala zadnjeuvrščeno Bosno.
Bosna : Partizan (Bgd.) 2:7, Bosna : Crvena zvezda (Bgd.) 1:8.
Slovenija spet prva pri mladincih
TITOV VELES - Tukaj je bil v iz-vedbi domačega kluba Vrbas tradicionalni turnir republiških in pokrajinskih reprezentanc v namiznem tenisu ^Bratstvo in enotnost. Prvič po vrsti let je bila udeležba okrnjena zaradi odsotnosti reprezentanc Makedonije in Kosova. Mladi predstavniki Slovenije se iz Titovega Vrbasa vračajo z lepim uspehom, saj so mladinci ubranili prvo mesto z zadnjega tekmovanja pred dvema letoma v Novem mestu, mladinke pa so bile navzlic oslabljeni postavi (brez slovenske prvakinje Zvezdane Ignjatovič) druge.
Barve Slovenije so zastopali Sašo Ignjatovič, Gregor Škafar in Janko Ori. Igrali so dobro ter nanizali pet zaporednih zmag. Najboljši je bil Sašo Ignjatovič s količnikom 7:0 torej neporažen, v srečanju z Vojvodino pa se je posebej izkazal Gregor Škafar z zmago nad Kepčijo.
Vrstni red: 1. Slovenija 10 točk (15:3), 2. BiH 6 (12:8), 3. Vojvodina 6 (9:6), 4. Srbija 4 (10:11), 5. Hrvatska 4 (10:11), 6. Črna gora 0 točk (1:15).
Pri mladinkah je zmagala Vojvodina v postavi Harča, Sloboda. Slovenija je imela srečo, po delitvi točk med tremi reprezencami ji je pripadlo drugo mesto zaradi boljših medsebojnih izidov. Za Slovenijo so igrali vse tekme Polona Čehovin in Tanja Nišavič in dosegli tri zmage ter dva poraza, kar je za močno oslabljeno vrsto lep uspeh.
Vrstni red: 1. Vojvodina 10 točk (15:1), 2. Slovenija 6 (10:6), 3. Hrvatska 6 (11:8), 4. Vojvodina II. 6 (9:6), 5. BiH 2 (3:12), 6. Srbija 0 (3:15).
»Vodja slovenske reprezentance Mirko Unger je povedal: »Slovenski mladinski reprezentanti so igrali dobro in zasluženo osvojili prvo mesto pri mladincih ter drugo pri mladinkah. Posebno smo zadovoljni s ponovitvijo zmage pri mladincih. Pionirski reprezentant Sašo Ignjatovič je z dobro igro napovedal tudi kandidaturo za mladinsko reprezentanco.«
D. N.
Slovesno in prisrčno, kot znajo Ptujčani
Podelitev letošnjih Bloudkovih priznanj v ŠC D. Kvedra se je iztekla z imenitnim večerom
PTUJ - Že slovesnost ob petkovi podelitvi Bloudkovih priznanj letošnjih dobitnikom nagrad in plaket je izpričala, da je bilo starodavno mesto zares složno že ob lani izraženi volji, da bi bilo letos gostitelji zaslužnih slovenskih športnih delavcev in strokovnjakov ter uspešnih športnikov. Med prisrčnim programom, ki so ga izvedli na čast slavljencev v avli Srednješolskega centra Dušana Kvedra z združenimi močmi in mentorjev učencev te najpomembnejše izobraževalne ustanove na Ptuju ter glasbenih, plesnih in športnih skupin, ki delujejo v mestu, pa je bilo čutiti tudi ponos ob dosežkih občine in mesta na številnih področjih.
Imenitno razpoloženje slavljencev in drugih gostov, povečini Bloudkovih nagrajenev iz minulih let in družbenih delavcev na področjih, ki se s telesno kulturo tesno prežemajo, je bilo pravzaprav najbolj hvaležna oddolžitev imenitnim gostiteljem, in s tem tudi prijetno zadoščenje za opravljeno delo. Od vesele druščine na sprejemu, ki ga je slavljencem priredil predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc, so se morali sicer prav hitro posloviti skakalci Matjaž Debelak, Matjaž Zupan, Miran Tepeš in Primož Ulaga, ki jih je občinstvo v dvorani ob podelitvi nagrade za srebrno kolajno na ekipnem tekmovanju na ZOI v Calgaryju še posebej navdušeno pozdavilo. V Planici jih je v soboto čakal nastop na prvenstvu Slovenije in zadnji trening pred odhodom na štart svetovnega pokala 1988/89 . . . Manj se je mudilo domov bronastim Blejcem iz Seula, veslačema Sadiku Mujkiču in Bojanu Prešernu, dobitniki priznanj iz vrst športnih delav-
— Prešernovo, Tomšičevo in Bloudkovo nagrado. Tematsko je bilo njegovo delo v precejšnji meri spodbujeno tudi s Planico, tako da je bilo v hkatnem velikem priznanju, ki so ga z letošnjo podelitvijo Bloudkovih priznanj bili deležni smučarski skakalci, tudi precej simbolike.
Priznanj pa se niso veselili samo nagrajenci. Marko Čubej, mladi predsednik Športne zveze Dom iz Gorice, in Vili Prinčič, član upravnega odbora tega uspešnega zamejskega športnega kolektiva, sta zatrjevala, da si večje spodbude kot je Bloudkova plaketa niso mogli želeti in da jc novica med članstvom v Gorici sprožila pravi val navdušenja Nekaj podobnega jc bilo čutiti tudi v mali druščini iz Ilirske Bistrice, ki je doslej pri telesnokulturnih priznanjih mnogokrat stala ob strani, kot bi bilo res, daje od Ljubljane do Lendave bližje kot do mesteca ob cesti proti Reki, kakor je za šalo
TEHTNE BESEDE — Na slovesnosti je spregovoril predsednik žirije za Bloudkova priznanja Andrej Brvar, ki je tudi predsednik Telesnokulturne skupnosti Slovenije. (Foto: Igor Modic)
cev pa so se sploh skoraj otroško veselili, da jih je — povečini stare znance — Bloudkova slovesnost ,spet skupaj spravila’, saj dobre želje, da bodo poslej zanesljivo našli več časa tudi za kakšen zasebni obisk, največkrat zamrejo v realiteti časa. Zato so bile slovesnosti ob podelitvi priznanj, ki nosijo ime po velikanu slovenske športne zgodovine inž. Stanku Bloudku, zmeraj tudi priložnost za prisrčna srečanja mnogih športnih prijateljev in znancev. Ni bil lažen vtis, da se je starosta letošnjih nagrajencev Jože Fišer pomladil za celo desetletje, dolgoletna sekretarka Košarkarske zveze Slovenije Tilka Gajšek pa je z nalezljivo dobro voljo preprosto šar-mirala okolico. Beno Hvala, po duši vendarle predvsem športni novinar, je zlahka preskakoval od šaljivih k resnim pogovorom. Na primer, da bi zaradi krize utegnili le s težavo zagotoviti denar za prenose skakalnih tekmovanj s SP v Laktiju 1989. »Žal se bomo tekom najbrž morali odreči. Druge jugoslovanske televizijske hiše, celo sarajevska je popustila, za smučanje ne kažejo skoraj nobenega interesa, tako da Ljubljana ostaja vse bolj sama,« je ugotavljal rojeni Celjan, ki je edini med slovenskimi športnimi novinarji doslej za svoje ustvarjalne prispevke prejel tri odmevna priznanja
dejal dobitnik plakete, dolgoletni organizator delavskega športa v Lesonitu, soustanovitelj kegljaškega kluba in sploh navdušen kegljač in balinar Stanko Česnik. »Toda ne pozabiti naših planincev, ti so šele ta pravi«, je dodal in predstavil Dušo Cerjak. Malce se je branila, da bi bila »uradni« glasnik PD Ilirska Bistrica, ko pa je zadrega minila, je živahno pojasnjevala, kako pisano
• S tem ko smo najvišja telesno-kulturna priznanja v Sloveniji poimenovali po Stanku Bloudku, smo trajno utrdili spomin na tako izjemno osebnost. Se danes navkljub novemu času se vedno znova navdihujemo pri njegovih idejah in rezultatih strokovnega in raziskovalnega dela.
dejavnost so razvili v društvu, ki je nedavno slavilo 80-Ietnico delovanja. »Najbolj smo ponosni na naš zimski pohod in na dejavnost, ki smo jo razvili med mladimi-cicibani v VVZ in pionirji v osnovnih šolah. Odlično deluje tudi naš mladinski odsek . . .«, je vidno ganjena pripovedovala Duša Cerjak. Med takimi in podobnimi pripovedmi, šalami in obujanjem spominov je čas hitro mineval in slovo je prišlo kar prehitro . . .
OTO GIACOMELLI
-*r
TRADICIONALNA POČASITEV — Na obletnico smrti je delegacija slovenske telesne kulture obiskala grob Stanka Bloudka na Žalah. Na sliki: letošnja Bloudkova nagrajenka Tilka Gajšek med polaganjem venca. (Foto: Igor Modic)
10. stran ★ DELO
ŠPORT
rohudeljck, 28. novembra 1988
\
1. A ZVEZNA ŽENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Kljub težavam s sestavo ekipe Ježičanke osvojile novi točki
Košarkarice Iskre Delte Ježice premagale še Partizana — Za gostujoče ekipe v tem kolu ni bilo uspeha — Jutri v Beogradu tekmi superpokala
IJ UBIJ ANA — Obračun na Ježici je res v marsičem spomnil na tiste sijajne dvoboje izpred dveh let, ko so si bile ljubljanske vnodro-bele in beograjske črno-bele najbolj zagrizene tekmice. Na koncu so bili na obeh straneh povsem zadovoljni z izidom: pri Partizanu zato, ker se je pomlajena, a zelo obetavna ekipa dobro držala, pri Iskri Delti Ježici pa zato, ker se je kljub velikim težavam vse dobro končalo.
Iskra Delta Ježica : Partizan 75:69 (42:35)
Dvorana ŠRC Ježica, gedalcev 150, sodnika Tartaglia (Zg) in Valčič (Le).
ISKRA DELTA JEŽICA: Alič 7 (1:2), Zupan 8 (2:4), Vangelovska 9 (3:3), Pocrnjič 7 (0:1), Dornik 17 (1:2), Malacko 27 (9:14).
PARTIZAN:	Komnenovič 13
(3:4), Milosavljevič 10 (4:5), Petrovič 10, Živkovi" 2, Bukovac 19 (3:4), Vesel 12, Stevanovič 3.
• Ježičanke bodo že danes odpotovale v Beograda, kjer se bodo jutri ob proslavi 40-letnice KZJ kot finalistke lanskega pokala pomerile s pokalnim in državnim prvakom Jedinstvora Aido za superpokal. Po tej tekmi bo na sporedu še moški obračun med Cibono in Jugoplastiko. Ježičanke bodo nato v sredo odigrale vnaprej prvenstveno tekmo i Voždovcem, tako da se bodo lahko v miru pripravile na uvodno tekmo četrtfinala pokala Liliane Ronchetti s Tungsramom v Budimpešti 7. decembra.
»Polona Dornik si je na enem zadnjih treningov znova nekoliko poškodovala gleženj. Zora Malacko po Sarajevu še vedno močno čuti posledice udarca v rebra in sumimo celo, da je eno nalomljeno, Jasna Alič je igrala z lažjo gripo, Nevenka Topalovič pa
zaradi angine še vedno leži. Ob vsem tem tudi ni čudno, da nam je bil Partizan nevarnejši tekmec, kot je bilo pričakovati.« je dejal domači trener Sergej Ravnikar. Beograjčanke so pričele izredno agresivno in so spretno izkoristile nekoliko togo obrambo domačih, ki se tudi v napadu niso mogle prav razigrati. Visoke beograjske branilke so povzročale precejšnje težave Van-gelovski in Pocrnjičevi, še zlasti v protinapadih, tako da je Partizan lep del prvega počasa vodil. Ježičanke so spremenile potek dogodkov predvsem po zaslugi Zore Malacko, ki se kljub neprijetni poškodbi ni ustrašila igre na telo, in mlade Sergeje Zupan, ki je presenetljivo dobro opravila svojo nalogo. O igri mladinske državne reprezentantke dovolj zgovorno priča podatek, da je v skokih pod košem ujela kar 11 žog, torej le eno manj od Polone Dornik. Odločilni so bili trenutki na začetku drugega polčasa, ko so si Ježičanke s hitrejšim napadom in bolj zavzeto obrambo v hipu priigrale 20 točk naskoka (61:41 v 27. minuti), tako da o zmagovalcu ni bilo več dvoma, čeprav so kasneje po nekaj menjavah precej popustile. Borbena in trda tekma je zadovoljila gledalce, česar pa ni mogoče reči za oba sodnika, ki jima je mogoče očitati neznanje in celo pristranskost. Vse do 25. minute nista skrivala naklonjenosti do gostij, nato pa je trener Ravnikar zavestno
SKL — moški
Maribor 87 : Rudar 98:81 (57:40)
MARIBOR - Dvorana Tabor, gledalcev 50, sodnika Geljtar (Radov) in Strnad (Domž).
MARIBOR 87: Namestnik 2, Novak 2. Bratušek 24, Kralj 9, Burja 12, Šehovič 22, Matijevič 21, Pukl 6.
RUDAR: Senica 22, Nučič 10, Žagar 10, Blažič 16, Jurman 13, Košnik 8, Lucu 2.
Drugo prvenstveno zmago so si Mariborčani zagotovili že v 1. polčasu. Z natančnimi meti Matijeviča in Šeho-viča, ta je kar 6-krat zadel za 3 točke, so ob koncu prvega dela igre povedli s 17 točkami razlike. Po odmoru so sicer zaigrali nekoliko slabše, vendar so bili v odločilnih trenutkih zbranejši od gostov. Z zadetki iz hitrih nasprotnih napadov in z natančnimi meti so si zagotovili pomembni točki. M. S. Mineral Slovan Postojna Comet Ilirija Helios Triglav
Color Medvode Rogaška Rudar Novoles Maribor 87 Iskra N. Gorica
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. 12.): Helios — Rogaška, Mineral Slovan — Comet. Ilirija — Color Medvode, Maribor 87 — Novoles, Iskra Nova Gorica — Triglav, Postojna — Rudar.
SKL — ženske
8 7 1 737:577 8 7 1 749:651 8 7 1 716:671 862 649:610 8 5 3 653:642 8 4 4 708:684 8 3 5 698:689 8 3 5 648:646 826 635:679 8 2 6 646:727 8 2 6 692:847 8 0 8 593:701
Pomurje : Odeja 47:98 (18:41)
MURSKA SOBOTA - Športna dvorana OŠ Edvard Kardelj, gledalcev 100, sodnika Camplin (MS) in Pukl (Mb).
POMURJE: Kolar 6. Malačič 1, Brezič 2, Drožina 17, Friškič 2, Bro-der 16, Cigan 3.
ODEJA: Žagar 6, Križišnik 6, PRi-možič 2, Baligač 13, Hajmrihar 4, Luskovec 23, Bizjak 2, Maček 40, Kalan
2.
Sobočanke so na začetku vodile z 12:6 in držale ravnotežje do polovice prvega polčasa. Po izenačitvi na 16:16 so pobudo prevzele gostje in zasluženo zmagale. Domače igralke so preveč grešile pri podajah in metih na
koš. Marles Ilirija
8 8
Odeja	8
Jesenice	8
Cimos	8
ID Ježica	8
Induplati Mengeš 8 Comet	8
Metka Slovan Kladivar	8
FERI MAUČEC 7 1 711:451 15
1	749:510
2	591:458
2	563:564
3	549:498
4	613:579
4	616:671
5	496:525 8 3 5 473:561 8 2 6 445:581
490:635
15 14 14 13 12 12 11 11 10 9
Pomurje	8 0 8 396:659	8
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. 12.): Marles - Induplati Mengeš, Metka - Comet, Cimos - Jesenice, ID Ježica - Kladivar, Odeja - Ilirija, Slovan - Pomurje.
1.	B ZKL ženske
Sava Commerce : Gradine 81:47 (48:25)
KRANJ — Športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Fišer (MS) in Jeršan (Lj).
SAVA COMMERCE: Šoštarič 15, Merlak 22 (7:10), Podrekar 3 (1:2), Rakovec 8 (2:2), Gartner 3 (1:2), Ču-fer 12 (6:8), Horvat 13 (1:2), Hodžaj 1 (1:3).
GRADINA: Boljun 3 (0:1), Marti-novič 6 (0.1), Stipčič 7(1:3), Jeromelj 8 (0:2), Vlašič 6 (0:3), Čubrilo 9, Ko-lič 8 (2:4).
Kranjčanke so presenetile z odlično igro in so imele izdatno premoč v obeh polčasih. JOŽE JAVORNIK
Kors Rogaška : Uniš M. Radnik 97:64 (52:31)
ROGAŠKA SLATINA - Telovadnica OŠ, gledalcev 200, sodnika Beganovič (Zg) in Koščak (Var).
KORS ROGAŠKA: Jurše 10, Vi-rant 24 (3:5), Germ 2 (2:2), Polutnik 6, C. Jezovšek 18 (2:2), A. Jezovšek
2,	Kokolj 7 (1:2), Mraz 1 (1:2), Ciglar 27 (3:5).
UNIŠ MLADOST RADNIK: Jovič 6 (2:5), Abdulahagič 18, Selimovič 16 (2:5), Kehonjič 12 (8:9), Kitič 9(1:3), Babič 3 (1:3).
Košarkarice Korsa Rogaške so prikazale najboljšo igro v letošnjem prvenstvu in zlahka visoko premagale povprečno ekipo iz Bjeline.
JANEZ TERBOVC
DRUGI REZULTATI: Zagreb 88 : Krajina 75:55 (44:28), Lavčevič: Ki-kinda 101:95 (53:46), UM Radnik : Bosna : Bete j 90:63 (48:30), Partizan : Jugoplastika 58:90 (32:65).
660 529:338 12 660 489:417 12
Jugoplastika Lavčevič Kors Rogaška Bečej Kikinda Bosna Zagreb 88 UM Radnik Partizan
6 4 2 482:436 10
642 425:415 6 3 3 481:447 633 452:440 6 3 3 434:427 6 3 3 467:470 624 414:464
Sava Commerce 6 1 5 413:480
Gradine
Krajina
6 1 5 302:461 6 0 6 367:460
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. 12.): Uniš Mladost Radnik — Zagreb 88, Bečej — Kors Rogaška, Kikinda — Bosna, Jugoplastika — Lavčevič, Gradina — Partizan, Krajina — Sava Commerce.
Cerkničani vzorni gostitelji, Grosuplje prvo
CERKNICA — Domača Postaja milice je bila gostitelj 4. športnega srečanja ekip Milice, TO in JLA v počastitev dneva republike. Nastopilo je devet ekip z okrog 100 tekmovalci, ki so se merili v streljanju z zračno puško, malem nogometu, kegljanju in šahu. V skupnem seštevku je zmagala ekipa PM Grosuplje pred OSUP Delnice in PM Ribnica, zastopani pa so bili še Čabar, Kočevje, Ljubljana Vič Rudnik, Kočevska reka, Cerknica, ter JLA. Prihodnje leto bo srečanje v Čabru.
LJUBO VUKELIČ
V prazničnem tednu plavalci spet na skupnih pripravah
Člani A selekcije bodo vadili na Madžarskem, selekcija plavalnega centra pa v Cerknem — Najboljši v Viareggiu
LJUBLJANA — Tradicija je že, da novembrske praznike slovenske plavalke in plavalci izkoristijo za vsakoletne skupne priprave in morebitne mednarodne nastope. Sicer pa bo ves december tekmovalno zelo pisan in za vse kategorije tudi dokaj naporen.
Po sklepu strokovne komisije bodo v madžarski Balaton Fiisto danes odpotovali plavalci Ačkun, Grabljevec, Masten (IL), Terčon, Slapernik (BP), Jemec in Majhen (LL) ter plavalke Rob, Robič (RR), Rednak, Mijoč (VTV), Kuret, Hinič (LL) in Zupančič (IM- Trenerji so Valcl (VTV), Globočnik (RR) in Klinec (IL). Člani A selekcije bodo na Madžarskem do nedelje 4. dec. Po prvotnem načrtu naj bi nekateri izmed njih v petek odpotovali še v Gotwaldovo na velik mednarodni miting, vendar bo ta različica najbrž odpadla.
Kar 52 članov plavalnega centra pa bo od danes do nedelje na treningu v Cerknem, kjer bodo imeli jutri in v sredo utečeno testiranje antropometrije, motorike in specialne.motorike, ki ga bo opravila ekipa FTK iz Ljubljane pod vodstvom dr. Kapusa.
Nekateri naši najboljši plavalci in plavalke, tudi mladi, ki bodo sicer v Cerknem, bodo konec tedna nastopili na tradicionalnem mednarodnem mitingu v Viareggiu, nakar si bodo prireditve ves mesec kar sledile.
V Edinbourghu bo 10. in 11. dec. evropski pokal, na katerem pa najbrž ne bo jugoslovanskih plavalcev. Zato pa imajo v teh dneh doma pionirji že prvo kolo predtekmovanja po regijah. Od 16. do 18. dec. bo finale ekipnega državnega prvenstva, najbrž v Celju, hkrati pa tudi nekajdnevni skupni trening selekcije C. Beograjski Vračar nato 24. in 25. dec. pripravlja mednarodni miting mladih plavalcev, pionirski novoletni miting naj bi bil po koledarju 24., članski miting ob novem letu s podelitvijo priznanj za vso sezono pa bodo najbrž s 25. prestavili na 23. december. Po zelo mirnem januarju pa vse čaka spet naporen februar, ko bo že tudi republiško prvenstvo za vodilne kategorije.	S. T.
izsilil tehnično napako, tako da sta moža v sivem le nekoliko spremenila kriterij.	B. Š.
DRUGI REZULTATI:	Elemes
: Montmontaža 82:63 (39:29), J edin-stvo Aida : Voždovac 83:56 (41:19), C. zvezda :	Željezničar 104:69
(55:33), Vojvodina Lutnja : Servo Mihaij 86:60 (48:28), Rijeka : Kraji-naauto MK 61:63 (25:29).
ID Ježica
Elemes
C.zvezda
Jcdinstvo Aida
Partizan
Vojvodina
Željezničar
Krajinaauto MK
Montmontaža
Voždovac
Rijeka
Servo Mihaij
522:373
496:431
1 549:377
484:384
419:414
450:462
464:477
398:458
375:437
367:431
373:506
347:494
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. 12.): Krajinaauto MK — Elemes, Servo Mihaij — Rijeka, Željezničar — Vojvodina Lutnja, Partizan — C. zvezda, Voždovac - ID Ježica, Montmontaža — Jedinstvo Aida.
Radovanovič, Čurčič, Zdovc in drugi v dvorani Tivoli
V sredo in četrtek finalni turnir za letošnji pokaI Alpe—Adria Sestanki košarkarskih delavcev delovne skupnosti A-A na visoki ravni
Radovanoviča, ki je eden najboljših tujcev v italijanski prvi ligi sploh.
V četrtek bosta nato ob 18. uri in ob 20.30 na
LJUBLJANA — Letošnji finalni turnir sodi tudi v proslavljanje 10-letnice delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki se je prav pred dnevi zbrala v Benetkah tudi na naj višji ravni. Zato v Ljubljani ne bodo le štiri tekme, temveč se bodo sestali tudi mnogi košarkarski delavci s področja te delovne skupnosti.
Tako bo v četrtek sestanek predsednikov košarkarskih zvez vseh sodelujočih pokrajin, na katerem bodo sklepali o novi širitvi, kajti tudi Madžari bi se radi vključili v vse bolj uveljavljeno tekmovanje za pokal Alpe-Adria. Razen tega se bodo zbrali tudi predsedniki vseh sodelujočih klubov, da bi se kar najbolje pripravili na prihodnjo sezono, najbrž pa bodo v Ljubljano prišli tudi nekateri najvišji predstavniki vladnih institucij posameznih dežel, ki so odgovorni za šport in telesno kulturo ter sodelovanje mladih v delovni skupnosti.
Za privržence košarke bo seveda najbolj zanimiv neposreden boj pod koši. Finalni turnir vsekakor obeta visoko kakovostno raven, kajti prav vse ekipe, ki so tekmovale v pokalu Alpe-Adria, so zdaj tudi med vodilnimi v domačih prvenstvih.
Prvi večer, v sredo, se bosta ob 18. uri pomerila novi povabljenec in Smelt Olimpija, ob 20.30 pa beneški Hitachi in Kiostemeuburg z Dunaja. Na parketu se bodo zvrstili mnogi reprezentanti, med njimi tudi domačina Zdovc in Čurčič, po dolgem pa bomo v Tivoliju spet lahko pozdravili Ratka
sporedu tekmi za 3. in 1. mesto. Vsak dan bo med obema tekmama tudi zanimivo nagradno tekmovanje. Prvi dan bodo vsi gledalci, ki se bodo za tekmovanje prijavili, nastopili v metanju prostih metov po sistemu izpadanja. Za najboljših deset so organizatorji pripravili lepe nagrade. Drugi dan pa
• V zadnjem trenutku, šele včeraj, so iz Zadra sporočili, da njihovega moštva zaradi poškodb in bolezni ne bo v Ljubljano, zato organizatorji zdaj mrzlično iščejo ekipo, ki bo vskočila, da bi bil program vendarle popoln.
se bodo med obema tekmama pomerili najboljši metalci trojk vsakega izmed štirih moštev. Po dva igralca iz vsakega moštva bosta metala na čas, najboljše tri pa čakajo nagrade.
Za oba večera je cena vstopnic enotna, po 5000 dinaijev za dve tekmi, organizatorji pa so na prireditev povabili tudi številne učence ljubljanskih šol.
Najbolj zanimive tekme bosta TV Ljubljana in TV Koper prenašala za svoje področje, tako da bo finalni turnir tudi po tej plati deležen velike pozornosti, njegova veljava v sosednjih deželah pa tako ali tako iz leta v leto narašča.
S. T.
Mlade čaka še naporno delo
Kako so posamezni košarkarji izkoristili priložnost na turneji po ZDA — Zdovc in Čurčič najboljša — Proti pressingu ne znamo igrati
LJUBLJANA — Naši najboljši košarkarji so te dni končali pomembno delovno obdobje, zaradi katerega so prekinili domače prvenstvo. Z včerajšnjo tekmo proti ZRN so končali kvalifikacijsko tekmovanje za nastop na evropskem prvenstvu, malo pred tem pa se je mlada selekcija vrnila s šolske turneje po ZDA, ki naj bi pokazala, s katerimi igralci je v prihodnje treba računati.
»Tri zmage in štirje porazi, med katerimi smo enega doživeli zgolj zaradi nepoznavanja pravil, sami po sebi ne povedo veliko, moram pa reči, da smo lahko s turnejo povsem zadovoljni in da smo pravzaprav uresničili vse načrte, ki smo si jih zastavili pred odhodom,« ocenjuje Janez Drvarič, ki je kot prvi trener vodil reprezentanco na turneji po ZDA. »Če bi imeli v ekipi še nekaj bolj izkušenih igralcev, recimo Kukoča in Djordjeviča, kot smo načrtovali, a sta oba tik pred odhodom nastop odpovedala, potem bi morda tudi rezultatsko dosegli Še več. Toda tudi tako smo lahko povsem zadovoljni. Igralci so. si s svojo igro sami zagotavljali minutažo v igri, vsak je dobil svojo priložnost in nekateri so to res s pridom izkoristili.«
Skupni met naše reprezentance v sedmih tekmah je bil 207:430, kar je 48 odstotno, skokov je bilo 263 ali 37,6 na tekmo, trojke 44:117 (37,6 odst.), dobljenih žog 49 (7 povprečno na tekmo), izgubljenih žog 147 (20,8 na tekmo), asistenc 94 (13,4 na tekmo).
— Kaj pomenijo ti dosežki?
»Lepo kažejo, kje smo imeli največ težav in kje smo tekme izgubljali. Odstotek meta bi bili vsekakor lahko boljši, tudi odstotek metanja trojk, saj so bili Američani v tem mnogo boljši — 41:76 ali 53,9 odstotka. Pokopale so nas izgubljene žoge. To je seveda posledica stalnega ameriškega pres-singa, proti kateremu večina naših igralcev še vedno ne zna igrati in ima največ težav. Več kot 20 izgubljenih žog povprečno na tekmo, pa samo po 7 dobljenih, nazorno priča o razmerju moči v tej prvini igre. Dobro je, da so igralci to doživeli na lastni koži, v upanju seveda, da so se iz tega tudi kaj naučili.«
Tudi statistični podatki o posameznikih zgovorno pričajo, kako je kdo izkoristil priložnost:
ZDOVC - 88 točk. 237 minut v igri, povprečno 35 min. na tekmo, na vseh sedmih tekmah v prvi peterki, med 34:79 (43 odst), trojke 11:31 23 dobljenih žog, 29 izgubljenih žog, 28 asistenc, skokov 49 (40 + 9).
ČURČIČ - 89 točk, 170 min. v igri, petkrat v prvi peterki, petkrat iz igre zaradi petih osebnih napak, met 34:66 (52 odst), skokov 39 (30+9).
RADULOVIČ - 84 točk. Štirikrat v prvi peterki, met 32:64 (50), trojke 17:38 (45), 8 dobljenih žog, 16 izgubljenih žog, 22 asistenc, 16 skokov.
ILIČ — 77 točk, dvakrat v prvi peterki, met 21:49 (43), trojke 7:18 (39), 14 dobljenih žog, 16 izgubljenih žog, 10 asistenc, 14 skokov.
ALIHODŽIČ - 67 točk, met 21:40 (53), 3 dobljene žoge, 23 izgubljenih žog, 30 skokov, štirikrat v prvi peterki.
KOMAZEC - 63 točk, met 23:55 (42), trojke 6:12 (29), 4 dobljene žo-
Osma zmaga SZ
HAMPTON — Sovjetski košarkarji so v deseti tekmi turneje po ZDA dosegli osmo zmago. Premagali so univerzitetno selekcijo Old Dominion s 95:86 (49:41)
VATERPOLO
Oba naša izpadla
BEOGRAD — Vaterpolisti splitskega Jadrana se niso uvrstili v finale pokala evropskih pokalnih zmagovalcev. Po zmagi doma z 8:7 so v Budimpešti izgubili s Spartakusom s 6:10 in se poslovili od tekmovanja. Izpadel pa je tudi Partizan v pokalu .evropskih prvakov. V Zahodnem Berlinu je izgubil z domačim moštvom Spandau 04 s 5:7, doma pa pred tednom dni igral samo 7:7.
ge, 18 izgubljenih žog, 10 asistenc, 23 skokov (12+11).
JOVAIVOVIC - 47 točk, met 15:22 (68), 8 izgubljenih žog, 22 skokov (10+12), dvakrat v prvi peterki.
Tabak, Mavrenski, Razič, Koprivnica in Danilovič so igrali manj.
»Podatki povedo vse. Jure Zdovc je bil vodilni igralec selekcije na tej turneji. Bil je najboljši skakalec za odbitimi žogami, drugi strelec za Čurči-čem, dobil je daleč največ žog, veliko pa jih je seveda proti pressingu tudi izgubil. Njegovi rezervi sta vsekakor boljši odstotek metov iz igre in manj izgubljenih žog. Vsekakor pa je Jure dokazal, da bi lahko igral več tudi v A reprezentanci, kjer sta z Draženom Petrovičem lahko posrečena kombinacija branilskega paraj kot se je to zlasti pokazalo proti Švedski. Čurčič je svojo priložnost sijajno izkoristil. Centra z njegovim načinom igranja tudi prva reprezentanca vsekakor potrebuje. Žal ga je sredi turneje začela mučiti stara poškodba. Kljub temu je hotel stalno igrati, ker je sicer razumljivo, toda moral sem misliti tudi naprej in ga zato namesto na Šved-
sko poslati domov na zdravljenje. Radulovič je zaradi letošnjega popolnega reprezentnačnega program med turnejo fizično malce klonil, Ilič se je dobro vključil, vendar bo kot prvorazredni strelec moral popraviti met na takšnih tekmah, Alihodžič bo moral posvetiti veliko pozornosti svojemu gibanju, kajti največ žog je izgubil zaradi dosojenih korakov, Kozamec je sicer odlično skakal, zato pa slabše metal, kot smo navajeni, Jovanovič pa je še vedno preveč počasen. Drugi so igrali manj, pri čemer je Razič več sedel v drugem delu turneje tudi zaradi poškodbe,« je na kratko Janez Drvarič ocenil tudi posameznike.
Turneja po ZDA je za večino igralcev vendarle pomenila šele začetek boja za mesta v reprezentanci, ki ne bo lahek. Naša sedanja prva selekcija je namreč precej mlada in pravi razvoj vodilne igralce šele čaka. Zato je toliko manj prostora za tiste iz »druge vrste«, ki bodo zato morali vložiti toliko več naporov, če se bodo hoteli prebiti med najboljše. Razveseljivo pa je, da ima med temi prav slovenska košarka zdaj kar dva igralca, ki sta cilju najbližja. Jure Zdovc si je najbrž že zagotovil stalno mesto med reprezentančnimi branilci, Radisav Čurčič pa je povsem blizu tega, da zapolni tisto zadnje prazno mesto, na katerem so se letos menjavali različni prvoligaški centri.
STANE TRBOVC
SREBRNA PLOŠČKA DELA
Pretnar zdaj najbolje ocenjeni vratar
LJUBLJANA — Najboljši igralec 15. kola I. ZHL je jeseniški vratar Cveto Pretnar, ki je branil odlično na derbiju kola s Kompasom Olimpijo. Z novimi 6 točkami je na lestvici najboljših prehitel D. Lomovška (MG) in Doroščen-ka (P), tako da je zdaj med našimi hokejskimi vratarji najbolje ocenjen. Na tekmi v Ljubljani je bil zelo dober tudi Horvat (J). Na beograjskem mestnem obračunu sta največ aplavzov požela Mitrovič in Milovanovič (oba P), v Novem Sadu pa sta bila najboljša napadalec Beribak (MG) in vratar Krasa (V).
Točke za 15. kolo: 6 — Pretnar
(J), 5 — Mitrovič (P), 4 — Horvat (J), 3 - Beribak (MG), 2 - Milovanovič (P), 1 — Krasa (V).
Skupaj: 29 — Krutov (MG), 20 — Gorenc (KO), 18 — Pretnar (J), 17 - Beribak (MG) in Willi-ams
Doroščen še k (MG) in ! vidov (KO) itd.
Strelci po 15. kolu: Krutov (MG) 39 (15+9), Zupančič (KO) 35 (15+5),Šuvak (J) 35 (12 + 11), Anisin (MG) 35 (11 + 13), Gorenc (KO) 34(12 + 10), Wi!liams (J) 31 (12+7), Davidov (KO) 30 (13+4), Smolej (J) 29 (11+7), Milovanovič (P) 29 (10+9) itd.
P. V.
(J), 16 - Anisin (MG) in oščenko (P), 14 — D. Lomov-(MG) in Šuvak (J), 13 - Da-
Dobri rezultati v Mariboru
V predtekmovanju ekipnega državnega prvenstva v plavanju so se najbolj izkazali Kučejeva, Godinova in brata Majcna — V Kranju slabše
MARIBOR, KRANJ — Medtem ko so v Mariboru tekmovanje končali že v nedeljo dopoldne, pa so se v Kranju odločili za ustaljeni vrstni red, ker so imeli hkrati tudi tradicionalni Špelin memorial. Zato je bila tudi udeležba številčnejša kot v Mariboru, kjer so se pomerili le plavalci Ljubljane in Jekla Branika.
MARIBOR: sedem zmag Kučejeve
Kučejeva s sedmimi in Godinova s šestimi zmagami, sta bili pri plavalkah osrednji osebnosti, saj sta dobili vse svoje nastope. Pri fantih je najboljši rezultat dosegel olimpijec Igor Majcen na 400 m kravl, kar je bil tudi najboljši rezultat vsega tekmovanja, lepo Število zmag pa sta dosegla še Nace Majcen in Boris Novak.
REZULTATI - 1. del: moški - 50 m kravl: 1. Ambrož 25,96, 2. N. Majcen (oba LL) 26,04, 3. Grujič (JBM) 26,76; 400 m kravl: 1. I. Majcen 3:59,31,2. Bučar (oba LL) 4:02,27,3. Grujič (JBM) 4:31,54; 100 m prsno: 1. Grubišič 1:07,23, 2. Miksič (oba JBM) 1:09,89,3. Maher(LL) 1:12,32; 100 m hrbtno: 1. Novak 1:00,32, 2. Ambrož (oba LL) 1:02,14, 3. Grujič (JBM) 1:08,08; 200 m mešano: 1. Novak 2:16,47, 2. Ambrož (oba LL) 2:16,56, 3. Miksič (JBM) 2:23,13; 4x200 m kravl: 1. Ljubljana 7:55,34, 2. Jaklo Branik I. 8:45,40, 3. Jeklo Branik II. 9:36,61; ženske — 50 m kravl; 1. Kučej 28,21, 2. Drezgič (obe JBM) 29,30,3. Hinič (LL) 29,75; 400 m kravl: 1. Kučej 4:33,66, 2. Drezgič (obe JBM) 4:33,80,3. Slapernik (LL) 4:55,40; 100 m prsno: 1. Drezgič 1:19,79, 2. Kamer (obe JBM) 1:23,95, 3. Stegnar (LL) 1:24,57; 100 m hrbtno: 1. Godina 1:05,37,2. Kučej (obe JBM) 1:10,12, 3. Hinič (LL) 1:19,80; 200 m mešano: 1. Godina (JBM) 2:24,33, 2. Kuret 2:38,71, 3. Stegnar (obe LL) 2:47,14; 4x200 m kravl: 1. Jeklo Branik I. 9:01,20, 2. Ljubljana 9:20,21,3. Jeklo Branik II. 10:15,24;
2. del: moški— 200 m kravl: 1. N. Majcen 1:55,05, 2. Bučar (oba LL) 1:55,08,3. Grujič(JBM) 2:07,96; 200 m hrbtno: 1. Novak 2:13,50, 2. Ambrož (oba LL) 2:14,64, 3. Grujič
Triglav zanesljivo prvi
LJUBLJANA — Vaterpolisti kranjskega Triglava so v bazenu Tivoli pripravili uvodni turnir moštev, ki bodo igrala v novi 1. B zvezni ligi, katere začetek bo januarja prihodnje leto. Kranjčani so tudi zanesljivo zmagali, saj so oddali le točko zadnjeuvrščenemu Proleterju. Rezultati: Triglav — Medveščak 12:11, Beograd - Proleter (Zrn) 9:7, Beograd - Medveščak 9:7, Triglav - Proleter 6:6, Medveščak - Proleter 8:7, Triglav - Beograd 12:9; končni vrstni red: 1. Triglav 5, 2. Beograd 4, 3. Medveščak 2, 4. Proleter 1 točka. Na sliki: s tekme Triglav - Proleter. (Foto: Igor Modic)
(JBM) 2:27,86; 100 m delfin: 1. Am-brož 1:00,00, 2. N. Majcen (oba LL)
1:01,60,3. Miksič (JBM) 1:05,37; 400 m mešano: 1. Novak 4:40,38, 2. L Majcen (oba LL) 4:40,58, 3. Seljak (JBM) 5:21,86; 4x100 m kravl: 1. Ljubljana 3:43,07, 2. Jeklo Branik I. 3:57,69, 3. Jeklo Branik II. 4:32,76; ženske — 200 m kravl: 1. Kučej 2:07,59,	2. Drezgič (obe JBM)
2:14,48, 3. Hinič (LL); 200 m hrbtno:
1.	Godina 2:20,21, 2. Govedarica (obe JBM) 2:47,82, 3. Prebil (LL) 2:50,71; lOOmdelfin: 1. Kučej (JBM) 1:07,09,2. Kuret 1:09,65,3.Slapernik (obe LL) 1:12,40; 400 m mešano: 1. Godina 5:04,90, 2. Drezgič (obe JBM) 5:24,36, 3. Kuret (LL) 5:38,00; 4x100 m kravl: 1. JekJo Branik L 4:10,77,2. Ljubljana4:22,36,3. Jeklo Branik II. 4:44,32;
3. del: moški — 100 m kravl: 1. N. Majcen 55,08, 2. Ambrož (oba LL) 55,64, 3. Meden (JBM) 59,96; 1500 m kravl: 1. I. Majcen 15:49,73, 2. Bučar (oba LL) 16:14,98, 3. Grujič (JBM) 17:51,32; 200 m prsno: 1. Grubišič 2:30,75, 2. Seljak (oba JBM) 2:38,62, 3. Maher (LL) 2:41,95;, 4x100 m mešano:	1. Ljubljana.
4:14,88, 2. Jeklo Branik I. 4:22,46, 3. Jeklo Branik II. 5:06,28; ženske - 100 m kravl: 1. Kučej 59,99, 2. Godina (obe JBM) 1:01,37, 3. Slapernik (LL) 1:04,16; 200 m prsno: 1. Drezgič (JBM) 2:52,26, 2. Slapernik (LL) 2:57,62,	3. Karner (JBM)
2:58,61; 200 m delfin: 1. Godina (JBM) 2:26,72, 2. Kuret 2:32,06, 3. Slapernik (obe LL) 2:37,55; 4x100 m mešano: 1. Jeklo Branik I. 4:43,60,
2.	Ljubljana 5:05,38, 3. Jeklo Branik II. 5:23.51.
KONČNI EKIPNI VRSTNI RED:
1. Ljubljana 39.855,2. Jeklo Branik I. 38.253, 3. Jeklo Branik II. 27.090.
T. B.
KRANJ: velika prednost domačih
V zimskem bazenu v Kranju je nastopilo blizu 100 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih klubov, domači Triglav pa je nastopil z dvema ekipama. Kranjčani so zanesljivo zbrali največ točk, medtem ko so bile ekipe Ilirije, Olimpije, Ljubljane in Triglava II dokaj izenačene. Hkrati je bilo to tekmovanje tudi za sedmi Špelin memorial.
REZULTATI - 1. del: moški - 50 m kravl: L Marenčič (TK) 25,43, 2. Zebec (IL) 25,64, 3. Terčon (BP) 26,15; 400 kravl: 1. Petrič (TK) 4:04,36,2.Zekanovič(BP)4:19,99,3. Turk (IL) 4:20,06; 100 prsno: 1. Sla-ternik (BP) 1:09,75, 2. Vojičič (TL) 1:10,71, 3. Rus (TK) 1:16,13; 100 m hrbtno: 1. Veličkovič (TK) 1:04,74, 2. Torkar (LL) 1:05,61, 3. Masten (OL) l:07,15;200mmešano: 1. Petrič (TK) 2:16,86, 2. Slapernik (BP) 2:20,07, 3. Vojičič (TK) 2:24,19; 4 X 200 m kravl: 1. Triglav I 8:16,92, 2. Ljubljana 8:25,88, 3. Biser (Piran) 8:32,66; ženske — 50 m kravl: 1. Rebolj (TK) 29,55, 2. Tominšek (IL) 40:22, 3. Djorič (TK) 30,24; 400
m kravl: 1. Kalan (TK) 4:38,91, 2. Rob (RR) 4:46,38, 3. Jamnik (TK) 4:46,70; 100 m prsno: 1. Rebolj (TK) 1:19,80,, 2. Sekovanič 1:23,20. 3. Demšar (obe RR) 1:23,73; lOOmhrb-tno: 1 Robič (RR) 1:13,82, 2. Pirc 1:14,52,3. Jamnik (obeTK) 1:15,30; 200 m mešano: 1. Rebolj 2:31,62, 2. Kalan (obe TK) 2:32,60, 3. Rob (RR) 2:35,46; 4x200 m kravl: 1. Triglav I 9:28,46, 2. Triglav II 9:49,82, 3. Radovljica 9:52,48;
2.	del: moški — 200 m kravl: 1. Petrič (TK) 1:57,48, 2. Jemec (LL) 2:00,27, 3. Marenčič (TK) 2:00,71; 200 m hrbtno: L Božikov (TK) 2:22,99, 2. Zebec 2:24,91, 3. Prelov-šek (oba IL) 2:25,38; lOOmdelfin: 1 Marenčič (TK) 1:01,02, 2. Masten (IL) 1:01,51,3. Vojičič (TK) 1:04,27; 400 m mešano: 1. Petrič 4:48,46, 2. Božikov (obaTK) 5:02,51,3. Masten (IL) 5:03,17; 4x100 m kravl: 1. Triglav I 3:47,50, 2. Ilirija 3:30,889, 3. Biser (Piran) 3:53,60; ženske — 200 m kravl: 1 Mijoč (VTV) 2:14,61, 2 Rebolj (TK) 2:16,70, 3. Rob (RR) 2:17,58; 200 m hrbtno : 1. Pirc 2:35,17, 2. Jamnik (obe TK) 2:40,02, 3. Rednak (VTV) 2:43,02; 100 m delfin: 1. Kalan (TK) 1:11,00, 2. Tominšek (IL) 1:13,01,3. Pirc (TK) 1:13,24; 400 m mešano: 1. Rob (RR) 5:17,10,
2.	Rebolj (TK) 5:20,53, 3. Zupančič (OL) 5:31,64; 4x100 m kravl: 1. Triglav I 4:20,70, 2. Radovljica 4:30,83,
3.	Olimpija 4:35,48.
3.	del: moški - 100 m kravl: 1.
Marenčič (TK) 54,63, 2. Zebec (IL) 56,20,3. Kadliček( VTV) 57,18; 1.500 m kravl: 1. Petrič (TK) 15:56,76, 2. Turk (IL) 16:54,94, 3. Jemec (LL) 17:02,05; 200 m prsno: 1. Slapernik (BP) 2:31,16, 2. Vojičič 2:31,87, 3. Rus (oba TK) 2:43,42; 200 m delfin: 1. Petrič (TK) 2:12.45, 2. Masten (LL) 2:20,32,	3. Tomažič (BP)
2:23,74; 4x 100 m mešano: 1. Triglav I. 4:16,80, 2. Biser (Piran) 4:24,33, 3. Ilirija 4:31,99; ženske - 100 m kravi:
1.	Rebolj 1:02,52,2. Mladenovič (obe TK) 1:03,75,3. Mijoč(VTV) 1:04,42; 800 m kravl: 1. Kalan (TK) 9:28,67,2. Rednak 9:35,30, 3. Mijoč (obe VTV) 9:42,65; 200 m prsno: 1. Rebolj (TK) 2:53,40. 2. Sekanovič 2:55,24, 3. Demšar (obe RR) 2:56,87; 200 m delfin: 1. Rob (RR) 2:31,19, 2. Kalan 2:31,35, 3. Pirc (obe TK) 2:36,83; 4x100 m mešano: 1 Triglav I. 4:56,19,
2.	Radovljica 4:57,52, 3. Triglav II.
5:11,24.
KONČNI EKIPNI VRSTNI RED:
1. Triglav I. 39.858, 2. Triglav II. 29.033, 3. Ilirija 28.941,4. Olimpija (Lj) 28.550,5. Ljubljana II. 25.755,6. Biser (Piran) 24.571, 7. Radovljica 24.495, 8. Velenje (TV) 8.417.
JOŽE JAVORNIK
DVIGANJE UTEŽI
Svetovni rekord Taranenka
CANBERRA — Sovjetski dvigalec uteži Leonid Taranenko je na tekmovanju v Avstraliji v dvoboju supertež-ke kategorije dvignil 475 kg in tako postavil nov svetovni rekord v olimpijskem dvoboju. Dosedanji rekorder je bil Kurlovič (SZ) s 472,5 kg. Taranenko je z 266 kg postavil nov svetovni rekord tudi v sunku.
1. ZVEZNA HOKEJSKA LIGA
Pretnar blestel v Tivoliju Zagrebčani stežka do točk
V 15. kolu I. ZHL državni prvaki premagali hokejiste Kompasa Olimpije — Čvrst odpor Vojvodine — C. zvezda odrekla proti koncu
LJUBLJANA — V 15. kolu 1. ZHL so Jeseničani v Tivoliju zasluženo premagali Ljubljančane, ki so očitno v krizi. V Novem Sadu je Medveščak Gortan naletel na razpoloženo Vojvodino, ki jo je ugnal šele v zadnjem delu igre. Tudi C. zvezda se je favoriziranemu Partizanu upirala bolj žilavo, kot kaže izid.
Kompas Olimpija : Jesenice
3:5 (0:2, 3:3, 0:0)
Dvorana Tivoli, gledalcev 4000, sodniki Djokič (Bg) ter Jakič in Lešnjak (oba Lj.)
STRELCI: 0:1 - Šuvak (Klemenc, 14), 0:2 — Šuvak (20), 1:2 — Lepša (B. Pajič, Ladigin, 30), 2:2 - Ladigin (Davidov, 33), 2:3 - VVilliams (34), 2:4 — Raspet (Kopitar, 36), 3:4 — Kontrec (Ladigin, 37), 3:5 — Klemenc (Hicks, 37).
KAZENSKE MINUTE: Kompas Olimpija 6, Jesenice 16.
Jeseničani so v prvih minutah silovito pritisnili. Ljubljančani kar tri minute niso mogli iz svoje tretjine. Ko pa so se otresli pritiska in izpeljali nekaj obetavnih akcij, je Pavlin pred svojimi
• Partizan in Medveščak Cortan sta že sinoči v Beogradu odigrala tekmo 16. kola. Kompas Olimpija bo v torek ob 18. uri gostila v Tivoliju hokejiste C. zvezde, Jeseničani pa bodo v torek gostovali v Novem Sadu pri vse bolj nevarni Vojvodini.
vrati nastreljal Klemenca, ki je plošček podal prostemu Šuvaku, ta pa je z lepim strelom pod prečno prvič ugnal Bolto. Šuvak je bil strelec tudi drugega gola, ko je nekaj sekund pred koncem druge tretjine ušel Burniku in spretno ukanil ljubljanskega vratarja.
V	začetku druge tretjine je Kompas Olimpija prevzela pobudo, na 1:2 je znižal T. Lepša po lepi kombinaciji med B. Pajičem in Ladiginom.
V	31. min. je moral na kazensko klop Jeseničan Horvat, minuto za njim pa še Williams. Ta je namenoma poslal plošček prek ograde, za kar ga je skušal sodnik Djokič opomniti. Williams pa se ni menil za Djokičevo opozorilo, za kar mu je sodnik dosodil tehnično napako in Kompas Olimpija je imela poldrugo minuto kar dva igralca več. Jeseničani so se uspešno branili skoraj dve minuti, ko pa se je na led vrnil Horvat, je Ladigin izenačil na 2:2.
Po golu je na led prišel tudi VVilliams. Kar iz jeze je močno zamahnil po ploščku z modre linije in presenetil Bolto. Le dve minuti kasneje se je po hitri kombinaciji s Kopitarjem med strelce vpisal še Raspet. Za tem je moral na kazensko klop Jeseničan Ti-šler, kar je izkoristila Kompas Olimpija. Po lepi podaji Ladigina je gol dosegel Kontrec in znižal na 3:4. Jeseničani pa so še v isti minuti povišali na 5:3, kar je bil tudi končni izid. Hicks je s položaja desnega branilca močno streljal proti ljubljanskim vratom, Bolta je plošček odbil, na tleh ležeči Klemenc pa ga je spretno poslal v ljubljansko mrežo.
V	zadnji tretjini je tempo upadel. Več nevarnih strelov ljubljanskih hokejistov pa je jeseniški vratar Pretnar ubranil v velikem slogu.
Zmaga Jesenic je povsem zaslužena. Državni prvaki so igrali veliko bolj prizadevno od Ljubljančanov, pri katerih sta se odlikovala le Kovač in Ladigin. Pri Jesenicah so bili najboljši Pretnar, Horvat, Šuvak, Klemenc, VVilliams, Smolej in Tišler.
BOJAN KAVČIČ
ŠTEFAN SEME, trener Kompasa Olimpije: »S tako slabo igro in skorajda brez vloženega truda je bilo nemo-
goče premagali Jeseničane. Reči moram, da sem kar malo razočaran nad svojim moštvom.«
RUDI HITI, trener Jesenic: »Tokrat smo bili boljši od hokejistov Kompasa Olimpije. O pravem času smo izkoristili svoje priložnosti in izpolnili zastavljeni taktični načrt Med svojimi igralci moram še posebej pohvaliti Draga Horvata in Cveta Pretnarja.«	p. v
C. zvezda : Partizan 3:10 (0:4, 2:0, 1:6)
BEOGRAD — Dvorana Pionir, gledalcev 1000, sodniki Dvornič (Sub) ter Šumcnkovič in Juloski (oba Bg).
STRELCI. 0:1 - Milovanovič (1), 0:2 — Rojšek (Milovanovič, 9), 0:3
—	Mitrovič (Atanasov, 13), 0:4 - Jovanovič (I. Kosovič, 20), 1:4 — Marst-den (Židan, 29), 2:4 — Marstden (38), 2:5 — Mitrovič (50), 2:6 — Jovanovič (Rojšek, 53), 2:7 - Mitrovič (S. Kosovič (54), 2:8 — Milovanovič (Piper-ski, 53), 2:9 - Rojšek (56), 2:10
—	Milovanovič (Šumakov, 58), 3:10
—	Trifunovič (60).
KAZENSKE MINUTE: C. zvezda
8, Partizan 8.
Partizan je dobil tudi tretji letošnji mestni derbi. Vodilni gol je dosegel že v 40 sekundi igre, kar je zmedlo rde-če-bele, zato so igrali v prvi tretjini zmedeno in dobili še tri gole. Vse drugače pa je bilo v drugi tretjini. C. zvezda je uredila vrste. V 38. min. znižala na 2:4 in do konca druge tretjine zamudila še tri lepe priložnosti. Reči je treba, da sc je v teh, za Partizana kritičnih trenutkih, imenitno odrezal vratar Doroščen ko. Tudi na začetku tretje tretjine je C. zvezda nenehno oblegala vrata Partizana, ki se je branil na vse kripljc. Številni ostri in natančni streli so bili plen razpoloženega Doroščenka. Ko je bilo pričakovati znižanje izida, je vse boljši Mitrovič po samostojni akciji dosegel gol in povišal izid na 5:2 za Partizana. Ta zadetek je kar spodrezal krila hokejistom C. zvezde, ki so nato močno popustili in dobili še pet golov.
ZVONKO MI H AJLOVSKI
Vojvodina : Medveščak Gortan
2:5 (1:2, 1:1, 0:2)
NOVI SAD — Dvorana Vojvodine, gledalcev 500, sodniki Rozman (Jes) ter Siler in Nadaški (oba NS).
STRELCI: 0:1 - Almer (Zajec, 5), 1:1 - Dunda (11), 1:2 - Zajec (16), 2:2 - Alagič (28), 2:3 - Beribak (Krutov, 40), 2:4 — Tišma (Sekelj, 52), 2:5 — Sekcij (Borisov, 53).
KAZENSKE MINUTE: Vojvodina 4, Medveščak Gortan 10.
Vojvodina je tokrat prikazala eno najboljših iger v letošnjem prvenstvu. Tekmecem iz Zagreba je bila enakovredna v prvi in drugi tretjini in v prvem delu zadnje. Ko je AlagiČ v 28. min. izenačil na 2:2, so Novosadčani nekaj minut oblegali vrata gostov. Ko je kazalo, da bcxio prešli v vodstvo, je Beribak 18 sekund pred koncem druge tretjine popeljal Zagrebčane tretjič v vodstvo. Tudi v zadnjem delu igre je Vojvodina prevladovala na ledu, potem pa je TiŠma po hitrem nasprotnem napadu ugnal zelo dobrega domačega vratarja Kraso in povišal prednost Zagrebčanov na 4:2. Tako je
ZASLUŽENA ZMAGA DRŽAVNIH PRVAKOV - V derbiju 15. kola I. ZHL so bili Jeseničani precej bolj učinkoviti od ljubljanskih hokejistov. Zlasti nevarna sta bila Zvone Šuvak in Peter Klemenc. Takole je Klemenc (skrajno desno) dosegel peti, zadnji gol za Jesenice v Tivoliju, ko se je vrgel za ploščkom, ki ga je ljubljanski vratar Bolta po ostrem strelu Hicksa le odbil, in ga potisnil v mrežo. Z leve: Bolta (25), Šuvak (11), Burnik in Klemenc (na tleh). (Foto: Srdan Živulovič).
pokopal vse upe domačih, ki so v zadnjih desetih minutah močno popustili in dobili še en gol.
VLADO VUJIN
ZADNJA VEST
Partizan : Medveščak Gortan 1:6 (0:2, 0:3, 1:1)
Medveščak G.	16	14	0 2		99:32	28
Jesenice	15	11	0	4	95:45	22
K. Olimpija	15	8	2	5	76:47	18
Partizan	16	8	2	5	71:57	18
C. zvezda	15	2	0 13		32:123	4
Vojvodina	15	1	0 14		29:97	2
MRHL - zahod Kompas Olimpija II : Jesenice II 3:7 (0:1,
1:4, 2:2)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 100, sodniki Ulčar (Bled) ter Jakič in Pahor (oba Lj).
STRELCI: Vrščaj 2 in Remic 1 za Kompas Olimpijo II ter Crnovič m Stevič po 2, Kunčič, M. Šturm in Jan po 1 za Jesenice II.
KAZENSKE MINUTE: Kompas Olimpija II 19, Jesenice II 21.
Hokejisti Jesenic, ki so nastopili z izkušenejšimi igralci, so zasluženo zmagali, toda razlika v kakovosti ni bila tako velika, kot kaže rezultat. K visoki zmagi gostov je pripomogel tudi ljubljanski vratar Novak, ki je imel izredno slab dan. Pri gostih so bili najboljši Crnovič, Stevič in M. Šturm, pri Ljubljančanih pa Brodnik.
R P
Cinkarna : Slavija 12:6 (4:0, 3:3, 5:3) *
CELJE - Mestni park, gledalcev 100, sodniki Konc (Kranj) ter Pinter in Trnovšck (oba Celje).
STRELCI: Žolek 4, Grčar in Perčič po 2, Grabler, Filipovič, Strašek in B. Bcrnjak po 1 za Cinkarno ter Zver in Režek po 2, Rozina in Zaletel po 1 za Slavijo.
KAZENSKE MINUTE: Cinkarna 6, Slavija 2.
• Hokejisti Sla vije bodo v sredo, 30. t. m., na drsališču Vesne v Zalogu igrali ob 17. uri pokalno tekmo z Vojvodino. Zato se bo rekreacijsko drsanje začelo šele ob 19.30.
S kombinatorno in povezano igro so Celjani visoko vodili v prvi tretjini. Gostje so se nato zbrali in z goli Zvera in Režka zmanjšali izid na 3:4 , kar je spet spodbudilo domače hokejiste k bolj resni igri. JOŽE KUZMA
Mladost : Triglav 9:3 (2:1, 2:0, 5:2)
ZAGREB — Drsališče na Šalali, gledalcev 100, sodniki Dremelj (Jes) ter Raca in Čavka (oba Zg).
STRELCI: Galijotovič in Meštrovič po 2, Horvat, Dubenik, Rosandič, Strbad in Franja po 1 za Mladost ter Strniša, Florjančič in Ankele po 1 za Triglav.
KAZENSKE MINUTE: Mladost 21, Triglav 21.
Zagrebčani so bili boljši. Pozna se jim, da jih trenira poljski strokovnjak Tadeusz Kramsz.	-y §
Maribor : Bled 2:12 (1:2, 0:6, 1:4)
MARIBOR — Drsališče na Taboru, gledalcev 200, sodniki Bundalo (Jesenice), Krumen in Vindiš (oba Maribor).
STRELCI: Petelin in Rogina po 1 za Maribor ter Iskra, Potočnik in Pajk po 3, Lazar 2 in Gašper 1 za Bled.
KAZENSKE MINUTE: Maribor 8, Bled 4.
Blejci so dokazali, da sodijo v vrh lige. Zelo dobro so igrali v napadu in obrambi, Še posebej pa sta sc odrezala Iskra ter vratar Noč.
FRANČEK DEŽMAN
Ina prosta
Jesenice II	4	4	0	0	43:7	8
Bled	3	2	1	0	23:8	5
Slavija	4	2	u	2	42:27	4
Cinkarna	4	2	0	2	22:16	4
Olimpija II	3	2	0	1	9:11	4
Mladost	3	1	0	2	14:15	2
Ina	2	0	1	1	7:8	1
Triglav	3	0	1	2	7:18	1
Maribor	4	0	1	3	7:64	1
PARI	PRIHODNJEGA				KOLA	
(sobota, 3. 12): Triglav - Olimpija II, Slavija — Mladost, Bled - Cinkarna, Ina — Maribor, Jesenice II proste).
Sodelovanje bo še bogatejše
Delegacija TKS in ZTKO Slovenije je na obisku v Beloruski SSR sklenila nov sporazum z državnim komitejem za šport — Odprta vrata k znanju
LJUBLJANA — Na povabilo državnega komiteja za šport Beloruske SSR je Minsk od 10. do 22. t. m. obiskala delegacija TKS in ZTKO Slovenije. Cilj obiska je bil dogovor o nadaljnjem športnem sodelovanju med BSSR in SR Slovenijo pri izmenjavi športnih ekip, strokovnjakov in znanstvenih delavcev.
Ni treba posebej poudarjati utemeljenost tega sodelovanja, dovolj je podatek, da je BSSR ena najuspešnejših sovjetskih republik v vrhunskem športu, saj so njihovi tekmovalci osvojili na olimpijskih igrah v Seulu kar 27 kolajn, med temi kar 17 zlatih! Imajo visoko razvito strokovno in znanstveno raziskovalno delo, ki oplaja načrtno selekcioniranje in vzgojo mladih športnikov.
Delegacija je obiskala šolo s športnim domom, v katerem je 510 učencev, ki se pripravljajo, da bi nekoč nasledili najboljše beloruske športnice in športnike v različnih športnih panogah. Direktor športne šole Bobko Leonid Stani-savljevič je s sodelavci gostom iz SRS podrobno predstavil ustroj in delovanje šole z internatom. Delegacijo je sprejel tudi rektor Državnega inštituta za telesno kulturo prof. Viktor Aleksejevič Sokolov, ki je pokazal veliko zanimanje za začetek sodelovanja s Fakulteto za telesno kulturo v Ljubljani. Inštitut je izredno dobro opremljen in z velikim uspehom sodeluje pri vzgoji
vrhunskih Športnikov. Še zlasti zanimiva je bila predstavitev nove metode učinkovitega treniranja s pomočjo biomehanične stimulacije, ki jo je do potankosti razvil dr. Vladimir Nazarov, svetovno znani znanstvenik s področja pedagoških znanosti in vodja katedre za biomehaniko pri Beloruskem državnem inštitutu za telesno kulturo.
Dogovorjeno je bilo, da bodo prof. Sokolova in dr. Nazarova povabili na obisk v Ljubljano, kjer bi se podrobneje dogovorili o možnostih izmenjave strokovnih in znanstvenih delavcev s področja telesne kulture. Ne nazadnje kaže omeniti ponudbo, naj bi kateri od kandidatov za doktorja znanosti s področja telesne kulture pripravljal in zagovarjal doktorsko disertacijo na inštitutu v Minsku.
S predstavniki Državnega komiteja za šport Belorusije je bil sklenjen dogovor o športnem sodelovanju v prihodnjem letu. Nedvomno je dogovor o osemletnem sodelovanju doslej za slovensko stran najugodnejši, saj predvideva pretežno
večino izmenjave strokovnih in znanstvenih delavcev. Slovenija ima na tem področju še poseben interes iz vidika dostopa do tujega znanja in najsodobnejših spoznanj ter tehnologij za najučinkovitejšo vzgojo vrhunskih športnikov. Zato naj bi od športnih ekip prihodnje leto gostovala v Belorusiji le skupina biatloncev in opravila z beloruskimi športniki trening na tekmovališčih, kjer bo leta 1990 svetovno prvenstvo v tej panogi. Ves preostali program sodelovanja je namenjen izpopolnjevanju strokovnjakov iz Slovenije.
Iz BSSR bodo v Sloveniji gostovale ekipe atletov, veslačev, biatloncev in športno ritmične gimnastike, prišla pa naj bi tudi dva trenerja za moško Športno in športno ritmično gimnastiko. Odpirajo se tudi nekatere možnosti za izmenjave mimo protokola, predvsem pa medsebojno pomoč pri nabavi opreme in tehnoloških materialov.
Podpisani protokol daje upanje za pridobivanje informacij, ki so nujne za nadaljnji razvoj vrhunskega športa pri nas, če bomo le znali dojeti pomen tega sodelovanja in najti načine in ustrezne strokovnjake za uresničevanje dogovora.
MARJAN JEMEC
f
ŠPORT
1L ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
V	derbiju polom Veleža Osijek le boljši kot Rad
V	14. kolu Crvena zvezda in Partizan nepričakovano ostala praznih rok - Prvi poraz Rada po enajstmetrovkah - Hajduk in Dinamo še upata
DELO ★ stran 1 1
UUBUANA — Derbi 14. kola v I. zvezni nogometni ligi je nepričakovano visoko dobil Hajduk, toda treba je upoštevati, da so gostje igrali brez Tueeja, večji del tekme pa tudi brez izključenega Djurasoviča. Največje presenečenje pa sta poraza beograjskih klubov, ki se očitno tudi v zimskih razmerah ne znajdeta najbolje. Vojvodina še vodi, na jesenski naslov pa praktično lahko upata le še Hajduk in Dinamo.
Goli pred odmorom
Dinamo : Željezničar 3:1 (3:1)
ZAGRhB Štadion v Maksimiru, gledalcev 500, sodnik Sarač (Pan čevo).
STRELC I 1:0 - Bcsck (26), 2:0
Deverič (37), 3:0 - Capljič (40), 3:1 — Štilič (43).
DINAMO: Ladič, Cupan (Anic). Preljcvič, Prskaio (Lamešič), Kasalo, Capljič. Deverič, Bcsek, Panadič. Škerjanc. Pavličič.
ŽELJEZNIČAR: Škrba, Kalana, Gavrilovič, Štilič, Komšič (Ilič), Nin-kovič (Osim). Bogdanovič, Sliškovič, Simič, Čurič, Nikič.
Nogometaši Dinama so si v prvih 10 minutah srečanja ustvarili več priložnosti za zadetek kot v vseh dosedanjih šestih tekmah na domačem terenu. Zasneženo in poledenelo igrišče je omogočalo vsakršne kombinacije, zato so se domači igralci pogosto odločali za visoko podane žoge pred vrata gostujoče ekipe. Toda Številne priložnosti so kronali z zadetkom šele v 26. minuti, ko je Bcsek po odlični podaji Škerjanca z glavo poslal žogo v mrežo vratarja Škrbe. 1 1 minut kasneje se je
Ivan Rugelj
1
■
po uspešni kombinaciji Beška in Škerjanca Deverič sam znašel pred vrati Zeljezničarja in povišal vodstvo na 2:0. Led na igrišču je botroval preostalima zadetkoma, saj sta tako Capljič kot Štilič zadela mrežo z velike razdalje Drugi del igre je prav tako minil ob terenski premoči nogometašev Dinama, pa čeprav je ostal rezultat iz 1. dela nespremenjen.
Zgodovinska zmaga
Napredek : Crvena zvezda 1:0 (0:0)
KRUŠEVAC — Štadion Napredka, gledalce 5000, sodnik Nikolič (Ljubljana).
STRELCI: 1:0 Filipovič (52).
NAPREDAK: Jovanovič, Jokič, Jokšič, Jankovič, Milutinovič, Mom-čilovič, Filipovič, Kojičič (Cula), Gu-nev, Jezdimirovič, Marjanovič (Radi-vojevič).
CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Ivanovič, Vasilijevič, Šabanadžovič (B Djurovski), Radanovič. Najdov-ski. Prosincčki, Djurovič, Stojkovič, Mrkela (Bursač).
Na težavnem in zaledenelem igrišču so igralci Napredka prvič, odkar tekmujejo v naj višjem ligaškem razredu, premagali goste iz Beograda. Priložnosti za zadetek je bilo zelo malo in je tako zmaga gostiteljev zaslužena.
Tudi Vokrri
ni pomagal
Pokojni Ivan Rugelj se je rodiI v Ljubljani leta 1924. Druga svetovna vojna je prekinila šolska leta mlademu fantu, ki se je kot prvoborec takoj pridružil	narodnoos vobodilnemu
boju.
Po končani vojni se je službeno znašel v Beogradu, kjer se je vključil v delo pri Jugoslovanskem športnem društvu Partizan in bil eden od njegovih soustanoviteljev. Nekaj časa je opravljal tudi delo sekretarja v nogometnem klubu Partizan. V Beogradu si je izbral svojo življenjsko družico Vero in se nato vrnil v Ljubljano, kjer se je upokojil kot major JLA. Šport in še posebej nogomet sta ga močno privlačila. zato se je kmalu vključil v delo organov Nogometne zveze Slovenije m v njih neprekinjeno delal več kot 20 let od 1952 do 1974. V obdobju 1958 do 1964 je bil generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije. Vrsto let pa je bil član IO NZS. predsednik tekmovalne komisije NZS in član IO N Z Jugoslavije.
Ko je igral nogometni klub Olimpija v II. zvezni ligi in kazal resne ambicije za vzpon v I. zvezno ligo. je tedanje klubsko vodstvo Janeza, kot smo ga vsi klicali, povabilo k sodelovanju kot sposobnega organizatorja in poznavalca nogometa. S predsednikom kluba Miranom Goslarjem, direktorjem Bogdanom Zupanom in trenerjem Brankom Elsnerjem je bil Ivan Rugelj zaslužen, da se je Olimpija po 19 letih ponovno vrnila v L zvezno ligo. Pomagal je pri kadrovskih okrepitvah m njegova zasluga je bila, da je Olimpija leta 1967pridobila nekatere znane igralce, med katerimi je bil tudi Radoslav Bečejac.
Prt Olimpiji je leta 1969 prenehal z delom in nadaljeval svojo športno pot kot upravnik športnega parka na Viču. kjer je tedaj igral drugoligaš Mercator.
Janeza Ruglja imamo lahko za prvega profesionalnega delavca v slovenskem profesionalnem nogometu. Bil je zanesenjak, ki je svoje delo predal mlajšim, vendar je ostal prijatelj nogometa do konca.
PETER ŽAGAR
Partizan : Spartak 3:4
(1:1, 0:1)
BEOGRAD Štadion JLA, gledalcev 2000, sodnik Mandič (Zenica).
STRELCI: 0:1 — Uroše vic (9), 1:1 - Vokrri (47), iz enajstmetrovk: Sre-dojevič in Brnovič za Partizan, Uroše-vič, Tanaskovič in Vukovič za Spartak.
PARTIZAN: Omerovič, Sredoje-vič, Milanič, Vermezovič (Župič), Džordževič, Brnovič, Batrovič (M. Djukič), Mi loj e vic, V. Djukič, V okr-ri, Vučičevič.
SPARTAK: Varvodič, Rafai, Matičič, Kovačevič, Vukovič, Stegnjaič, Arsič, Čosič, Uroševič, Grcič, Radovič.
Tekma je minila v pravih zimskih razmerah, v megli in na zasneženem igrišču. Gostje so bili boljši v prvem polčasu, od dveh nasprotnih napadov pa so enega izkoristili, ko je po prodoru in podaji Vukoviča natančno streljal Uroševič. Za domače moštvo je bil olajšanje zadetek Vokrrija, vendar pa Partizan ni nadaljeval z nevarno igro Pn izvajanjuu 1 1-metrovk so bili srečnejši Subotičani. VEKA II IC
Slaba igra
Budučnost : Vardar 4:3 (1:1, 0:1)
TITOGRAD — Štadion pod Gorico, gledalcev 2500, sodnik Prolič (Sarajevo).
STRELCI: 0:1 - Trajanovski (13), 1:1 — Drobnjak 65, iz enajstmetrovk: Škara, Mijatovič in Dmitrovič za Budučnost, Janevski in Spasevski za Vardar.
BUDUČNOST; Lekovič, Petrovič, Stamsavljevič. Božovič, Vlahovič, Ča-lov (Dmitrovič), Tatar Skara), Brnovič, Drobnjak. Mijatovič, Mugoša.
VARDAR: Ilič, Stanojkovič, Spasevski, Babunski, Janevski, Markovski, Trajanovski. Simonovski, Pete-rov, Kanatlarovski (Naumovski). Dji-punov (Demir).
Enajsterici Budučnosti in Vardarja sta prikazali slabo igro. Gostje so sicer vodili in bili za odtenek boljši v prvem delu. domači pa v nadaljevanju tekme. Titograjčani so vendarle prišli do točke po boljšem izvajanju 11-me-trovk	v. I
Zadetek Florjančiča
Sarajevo : Rijeka 1:2 (0:0)
SARAJEVO — Štadion Koševo. gledalcev 1500, sodnik Šajn (Ljubljana).
Franjo Frančeškin
Umrl je Franjo Frančeškin, eden izmed redkih slovenskih nogometnih reprezentantov in poklicnih nogometnih trenerjev. Tudi v tem primeru gre za domnevo o prostovoljni smrti, ki seje na Slovenskem že kar preveliko razdejanje, vendar je prav domneva o prostovoljni smrti tista, ki zahteva do smrti največ spoštovanja. Moramo jo priznati kot človekovo zadnjo skrivnost in je ne smemo instrumcntalizirati, kaj šele, da bi ji pripisali tak ali drugačen oprijemljiv zunanji vzrok. Res pa je, da se prav ob Frančko-vem koncu ta smrt kar nehote povezuje z žalostnim položajem nogometa v naši družbi, z nekakšno moralistično anatemo in nekakšnim nerazumevanjem, ki vse bolj in vse več amaterskih in poklicnih nogometnih delavcev spravlja v obup in potiska natančno tja, kamor so postavljeni, na življenjski rob.
Res je tudi to. da jc bila vsa Frančkova življenjska sreča in vsa njegova nesreča povezana z njegovim vstopom v plebejski in mitični svet nogometa. Kot igralec je doživel vso njegovo veličino, kot trener vse njegovo ponižanje in sramoto.. . Veselil se je, zadnje čase pa vse več trpel. . . Trpel spričo dejanske nemožnosti, da bi s svojo prizadevnostjo in strokovnostjo v nogometu kaj naredil, še bolj pa zaradi tiste malomeščanske slovenske pameti. ki se hrani iz zavisti in ki vidi v nogometu samo milijarde, ki se pretakajo iz rok v roke na mednarodnem nogometnem trgu. In ki zaradi tega to veličastno igro obravnava le kot mafijski posel, ne da bi kdaj uzrla v njej tudi kvalitete, ki so marsikje sestavni del narodne kulture in ponosa, če ne kar prestižni izraz narodnega subjekta.
Franjo Frančeškin je kot trener vedel. kako redko je tisto srečno naključje, ko se slovenski materi rodi otrok z vsemi genetskimi potenciali, ki so potrebni za dobrega nogometaša. Kakšne telesne sposobnosti mora imeti in kakšne duhovne talente, če hoče, da bo kdaj svojo izrazito individualnost vskla-dil z občutkom za kolektiv. Koliko vasi je treba obiskati in koliko va-
ških nogometnih tekem je treba videti, preden tega otroka sploh kdo odkrije. Koliko tolažbe in zaupanja je potrebno, preden ga iztrgaš iz materinega naročja in preden ga je pripravljena z blagoslovom poslati v daljni, tuji in bojeviti svet. Koliko časa in koliko naporov je potrebno, koliko vsestranskega strokovnega znanja in koliko dolgih let, ki so prepojena s potoki znoja, preden ta otrok končno zaigra v prvem moštvu. Kakšna visoka organizacija kluba in visoka organizacija družbe je potrebna, preden se enajst takih fantov zbere ob istem času na istem mestu. In kakšne menažerske sposobnosti morajo biti na delu, preden sc teh enajst različnih fantov, ki so vsak svoj univerzum, v komponira v kolektiv, ki deluje na igrišču kot celovit visoko razviti organizem, denimo FC Porto ali FC Liverpool. In Franjo je tudi vedel, da milijarde, ki krožijo v nogometu, sploh niso plačilo, ker v nogometu pač ni mogoče nič narediti in nič plačati, ampak je vse podarjeno — podarjeno kot izjemna človeška nadarjenost, ki jo ljudje odkrijejo kot dragoceno rudnino, ko prečešejo in prekopljejo ves svet. Nič drugače kot zlato ali platino.
Franjo Frančeškin je kot eden izmed redkih Slovencev vse to vedel, ne da bi mogel karkoli od tega uresničiti. Zdaj, ob njegovem odhodu - bojim se - tega nihče več na Slovenskem niti ne ve.
MA RJA N R OŽANC
STRELCI: 0:1 - Velenčič (73), 0:2 - Florjančič (83). 1:2 — Barnjak (85).
SARAJEVO: Lugušič, Bajič. Raič-kovič, Lazič, Milak. Nedič, Barnjak, Vukičevič (Gluhačevič), Vazda (Mu-labdič), Kuprcšanin, B. Božovič.
RIJEKA: Gabrič, Romič, Rubčič, Kjajič, Beljajič, Dragutinovič, Florjančič, Mladenovič, Sumberac (Lju-bančič), Valenčič, Vujičič.
Sarajevo je imelo vso tekmo terensko premoč, ki pa jc bila jalova, saj jc izmed mnogih priložnosti izkoristilo le eno. Rečani so sc v glavnem branili in izvedli le nekaj protinapadov. Izkoristili pa so že svoj prvi strel proti vratom Sarajeva in to v 73. minuti Le 10 minut kasneje je bil Florjančič spretnejši od Lugušiča m rezultat je bil 2:0 za goste. Barnjak je takoj zatem rezultat sicer znižal, to pa je bilo tudi vse kar je Sarajevo Še zmoglo.
KEMAL KAMERIČ
Šestič rešil točki
Vojvodina : Radnički 1:0 (0:0)
NOVI SAD - Štadion Vojvodine, gledalcev 4000, sodnik Babarogič (Beograd).
STRELCI: 1:0 - Šestič (85). VOJVODINA: Maraš, Mijič, Vu-jačič, Šapurič, Kartalija. Tanjga, Mi-hajlovičj Jokanovič (PuniŠič), Joksi-movič. Šestič. Miljučič (Vorkapič).
RADNIČKI:	Pejič, Miloševič,
Momčilovič, Kuzmanovič, Mitrovič, Mladenovič, JakšiČ, Rinčič, Antič, Višnjič, Lukič.
V prvem polčasu je Vojvodina igrala neorganizirano in nenevarno, gostje pa so se omejili na nasprotne napade. Oboji niso imeli pravih priložnosti in podobno je bilo skoraj ves drugi polčas. Ko je kazalo na neodločen rezultat iz 11-metrovke pa je po kotu, ki ga je izvajal Šapurič, žoga preletela vrsto igralcev in Šestič je neubranljivo streljal. Le minuto pred tem so domači prepričevali sodnika, da je Višnjič igral z roko. Šestič je grobo odrinil sodnika in si prislužil rumeni karton, trener Vojvodine pa se tudi ni mogel obvladati in je moral zaradi tega zapu-stiti igrišče.	VLADO VUJIN
Dvoboj specialistov za 11 m
Osijek : Rad 4:2 (1:1, 0:0)
OSIJEK — Štadion v mestnem vrtu, gledalcev 1.000, sodnik Kravic (Tuzla).
STRELCI: 0:1 — Dubajič (59), 1:1
—	Jankovič (67), z 11-m: Džeko, Vladimir, Kostič za Osijek in Manojlovič za Rad.
OSIJEK. Žitnjak (Bilič), Miškovič, Kostič, Maričič, Jankovič, Lukič, Džeko, Pakasin (Jerkovič), Vladimir, Duspara, Vukčevič.
RAD: Jonuz, Vlaisavljevič, Grbo-vič, Ivanovič (Kozmanovski), Ajder, Babič, Arsenijevič (Manojlovič), Jovanovič, Djurovič, Jeftovič, Dubajič.
Sestali sta se moštvi, ki sta bili doslej še neporaženi pri tekmah, kjer so odločale enajstmetrovke. Zanimivo je, da je bil tudi tokrat rezultat v rednem delu neodločen. Pri izvajanju strelov z bele točke pa so bili uspešnejši Osiječani, ki so se ob koncu veselili nad osvojeno točko.
DRAGO KERŽE
Brez Tueeja
Hajduk : Velež 4:0 (2:0)
SPLIT — Štadion na Poljudu, gledalcev 10.000, sodnik Bcusan (Dubrovnik).
STRELCI: 1:0 — Krstovič (22), 2:0
-	Karačič (28), 3:0 - Tipurič (49), 4:0 - Karačič (62 - 11 -ni).
HAJDUK: Pralija. Tošič, Dražič (Jurkovič), Tipurič, Jerkan, Pejovič (Kovač), Krstovič, Karačič, Jarni, Gračan, Bokšič.
VELEŽ: Petranovič, Hadžiabdič, Šišič, Rahimič, Djurasovič, Barbarič, Repak, Jurič, Gudelj, Karabeg, Kaj-taz (Kodro).
Hajduk je z dobro igro premagal moštvo Veleža. Igralcem iz Mostarja se je očitno poznala odsotnost poškodovanega kapetana Tueeja. Poleg tega pa je Velež od 38. minute dalje igral z igralcem manj, ko je Djurasovič zaradi dveh prekrškov dobil še drugi rumeni karton, kar je pomenilo izključitev. Sodnik Beusan je bil od-llčen	JOKO SVALINA
Dvakrat Mihič
Sloboda : Čelik 2:0 (1:0)
TUZLA — Stadion Tušanj, gledalcev 1000, sodnik Stojanovski (Skopje).
STRELEC: 1:0 - Mihič (27), 2:0 - Mihič (49)
SLOBODA: Peštalič. Ibrič, Ade-movič, Čogurič, Šarič, Memiševič, Mihič, Miloševič, Beširevič, Kostič, Smajlovič.
ČELIK: Radovič, Djurdjevič. Ral-kovič, Kovilja, Kopic, Škrbac, Mili-drag, Fileš, (Bajerič), Nestorovič, Bolid, Golubiča.
Domači so le s težavami premagali borbene goste, ki so si z igro v obrambi skušali zagotoviti neodločen izid in zmago po streljanju enajstmetrovk. Toda njihovo okrepljeno obrambo je uspešno ukanil Miloševič, ki je podal žogo Mihiču, ta pa je premagal sicer odličnega vratarja Radoviča. Domači so imeli ves čas prvega dela igre terensko premoč in zrelejše priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju, saj je Mihič v 49. minuti znova premagal Radoviča. Domači so še naprej oblegali vrata Zeničanov, vendar pa so tudi ti imeli nekaj lepih priložnosti za znižanje izida	BAJRO DŽAPO
ŠPORTNA NAPOVED
Trinajst pravilnih
Vojvodina : Radnički (N) Sarajevo : Rijeka Hajduk : Velež Osijek : Rad Budučnost : Vardar Ascoli : Piša Bologna : Lazio Fiorentina : Sampdoria Napoli : Milan Olimpija : Sutjeska Šibenik : Borac (BL) GOŠK Jug : Kikinda Novi Pazar : Sloboda (TU)
Deset pravilnih
Budučnost : Vardar Hajduk : Velež Osijek : Rad Sarajevo : Rijeka Novi Pazar : Sloboda (TU) Olimpija : Sutjeska Šibenik : Borac (BL) Ascoli : Piša Fiorentina : Sampdoria Napoli : Milan
l.ZNL
Dinamo : Željezničar 3:1 (3:1)
Napredak : C. zvezda 1:0 (0:0)
Hajduk : Velež 4:0 (2:0)
Partizan : Spartak 3:4 (1:1, 0:1) - po 11-m Budučnost : Vardar 4:3 (1:1, 0:1) - po 11-m Osijek : Rad 4:2 (1:1, 0:0) - po 11-m Sloboda : Čelik 2:0 (1:0)
Vojvodina : Radnički 1:0 (0:0)
Sarajevo : Rijeka 1:2 (0:0)
Vojvodina	14	8	3(3)	3	18:10	19	+ 8
Hajduk	14	7	4(3)	3	22:1 1	17	+ 11
Dinamo	14	8	3(1)	3	22:12	17	+ 10
Rad	14	5	6(5)	3	14:9	15	+ 5
Radnički	14	6	4(1)	4	19:13	13	+6
Vardar	14	6	4(1)	4	21:20	13	+ 1
Osijek	14	4	5(5)	5	14:19	13	-5
Partizan	13	5	5(2)	4	19:13	12	+ 6
Velež	13	6	2(0)	5	17:16	12	+ 1
Sloboda	14	5	5(2)	4	14:15	12	-1
C. zvezda	14	5	4(1)	5	19:13	11	+ 6
Budučnost	13	4	5(3)	5	12:18	11	-6
Rijeka	14	5	4(0)	5	17:15	10	+2
Napredak	14	5	3(0)	6	19:20	10	-1
Spartak	13	3	4(4)	6	8:15	10	-7
Sarajevo	14	3	5(3)	6	16:21	9	-5
Željezničar	14	2	2(0)	10	7:25	4	-18
Čelik (-6)	14	2	4(2)	8	8:21	0	-13
PARI PRIHODNJEGA boda, Rad - Budučnost,
-	Napredak, Velež
-	Sarajevo, Radnički
KOLA (4. dec.): Vardar — Slo-C. zvezda — Osijek, Željezničar Dinamo, Rijeka — Hajduk, Spartak Partizan, Čelik - Vojvodina.
II. ZNL
po 11-m
po 11-m
Olimpija : Sutjeska 3:2 (1:1)
Mačva : Bačka 5:4 (0:0, 0:0) - po 11-m Beograd : Priština 2:1 (2:1)
Liria : Pelister 2:0 (0:0)
Šibenik : Borac (BL) 5:3 (1:1, 1:0) -Dinamo : Radnički 3:0 (1:0)
Novi Pazar : Sloboda 3:0 (1:0)
Belasica : Borac (Č) 2:1 (2:0)
GOŠK Jug : Kikinda 2:5 (1:1, 0:0) —
Proleter : Leotar 2:0 (0:0)
Borac (BL)
Proleter Olimpija Kikinda Šibenik Beograd Priština (-6)
Liria Sutjeska Pelister Borac (Č)
Leotar Radničk'
GOŠK Jug Sloboda Bačka
Dinamo (V)
Novi Pazar Belasica Mačva
PARI PRIHODNJEGA KOLA (4. decembra): Mačva
-	Olimpija. Bačka - Priština. Sloboda - Beograd, Borac (C) - Novi Pazar, Radnički - Belasica, Leotar - Dinamo, Kikinda - Proleter, Borac (BL) - GOŠK Jug, Pelister
—	Šibenik, Sutjeska — Liria.
17	11	3(1)	3	30:17	23	+ 13
17	9	4(3)	4	29:15	21	+ 14
17	9	3(2»	5	23:17	20	+6
17	8	5(3)	4	25:15	19	+ 10
17	8	3(1)	6	23:23	17	0
17	6	5(3)	6	29:21	15	+ 8
17	10	2(1)	5	17:1 1	15	+6
17	7	4(1)	6	19:16	15	+ 3
17	7	3(1)	7	25:23	15	+ 2
17	7	4(1)	6	22:22	15	0
17	7	3(0)	7	16:16	14	0
17	6	3(2)	8	20:22	14	-2
17	6	5(2)	6	15:18	14	-3
17	5	4(3)	8	17:18	13	-1
17	5	3(3)	9	12:20	13	-8
17	5	5(2)	7	21:26	12	-5
17	5	4(2)	8	20:25	12	-5
17	5	3(1)	9	14:22	11	-8
17	5	1(0)	11	16:31	10	-15
17	3	5(4)	9	13:28	10	-15
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Za Bežigradom spet razburljivo
Nogometaši Olimpije po hudem boju premagali Sutjesko s 3:2 (1:1) — Dvakrat Ubavič in Vončina
UUBUANA — Za Bežigradom so gledalci spet videli izjemno razburljivo tekmo. Olimpija je bila sicer po igri sicer za cel razred boljša kot dovčerajšnji prvoligaš Sutjeska, toda pot do zmage je bila težja kot kdajkoli: pet golov, tri enajstmetrovke, sporni drugi gol zelenih, sedem rumenih kartonov in dva nedosojena rdeča kartona za goste...
Štadion za Bežigradom, gledalcev 3000, sodnik Kulcnovič (Bos. Du-bica).
STRELCI: 0:1 — Draškovič (11), 11- Ubavič (45- 1 1-m), 2:1 - Vončina (57), 2:2 — Rakojcvič (71 — 11-m), 3:2 — Ubavič (80—11-m).
OLIMPIJA: Irgolič, Šiok, Englaro (M. Vončina), Židan, Perica, Prelogar, Ubavič, Ameršek, Di. Vrabac (Ibranovič), Pate, Da. Vrabac.
SUTJESKA: Giljcn, Bakrač, Du-kič, Medin, Kuzcljevič, Stanišič, Vlahovič (Rakojevič), Janičič, Draškovič, Zirojevič, Milič.
si je ogledal tudi trener Že......................
• Tekmo sarajevskega Zeljezničarja Nedeljko Gugolj, ki je lani vodil enajsterici Olimpije in Sutjeske. »Na razmočenem igrišču je imela Olimpija vseskozi pobudo in njena zmaga je povsem zaslužena, saj je bila tudi boljše moštvo. Ljubljančani imajo kvalitetno enajsterico in sodijo med najresnejše kandidate za napredovanje. Igralci Sutjeske so pokazali veliko manj, kot znajo in zmorejo. Opravičilo je morda odsotnost standardnih igralcev Radinoviča, Marušiča, Šabotiča in Nene-ziča. Toda tudi tako oslabljena enajsterica si nikakor ne sme privoščiti spodrsljajev v obrambi, kajti gole so si Nikšičani pravzaprav zabili kar sami,« je po tekmi menil Gugolj. (Ž. Z.)
Nogometaši Olimpije so kot vselej za Bežigradom nasprotnika hitro spravili v podrejen položaj, toda očitno so igri v napadu posvetili preveč pozornosti, zapostavili pa obrambo. To se za Bežigradom že dolgo ni zgodilo: gostje so iz samo dveh resnejših napadov dosegli dva gola. Vil. minuti je Zirojevič z leve strani streljal prosti strel, Da. Vrabac jc pozabil na Draškoviča. ki je ob prvi vratnici neoviran sprejel žogo in s kakih osmih metrov premagal Irgoliča — 0:1. Črnogorske ekipe so ob takih priložnostih zelo neugodne in tako je bilo tudi tokrat. Olimpija je imela pravo revijo strelskih spodrsljajev (Ubavič, Pate, oba Vrabca), v 45. minuti pa se ji je le nasmehnila sreča. Stanišič je v kazenskem prostoru očitno, a brez potrebe zrušil Ubaviča in to je bila enajstmetrovka. Ubavič je zanesljivo zadel mrežo, toda gostje so pri tem porivali in suvali sodnika Kulenoviča, ki bi moral izključiti dva igralca gostov, še nekaterim pa pokazati rumene kartone. V 57. minuti je Pate končno le izvedel prosti strel v zanj značilnem slogu, žoge se je dotaknil Vončina, zletela pa je natanko med nogama vratarja gostov. Stranski sodnik ni dvignil zastavice, čeprav je bil Vončina bržčas zares v nedovoljenem položaju. Zdaj so gostje seveda napadli stranskega sodnika. To je bil očitno
MEDREPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD
Lepa zmaga Teola Slovana
V 16. kolu MRNL-zahod Prijedor na Kodeljevem ni bil dorasel tekmec domačim - Rudar (T) zmagal po 11-m - Poraza Koprčanov in Mariborčanov
psihološki pritisk tudi na Kulenoviča, ki je v 71. minuti po lažjem prekršku Židana nad Miličem drugič pokazal na belo točko. Rakojcvič jo je izkoristil, toda to Še ni bilo konec strelov z bele točke. V 80. minuti je vratar Giljen zrušil spretnega in prodirajočega Di. Vrabca, sodnik ni razmišljal niti za trenutek, Ubavič je bil še drugič zanesljiv, gostje pa kot vselej ob pomembnih odločitvah izredno nedisciplinirani. Nikšičani so bili oškodovani samo ob eni, za Bežigradom pa so uprizarjali takšen show, kot da bi jih sodniki povsem onemogočili. Toda daleč od tega, gostje so namreč zelo zelo redko napadali, ob vsaki priložnosti burno in nedopustno protestirali, radi pa bi osvojili točki. Takšen recept je v naši ligi včasih tudi uspešen, toda tokrat ni bil. Zmagalo je veliko boljše moštvo
TANČI BOŽIČ
m


DVAKRAT USPEŠEN Z BELE TOČKE - Zoran Ubavič jc v 45. minuti takole premagal vratarja Giljcna (na sliki), v nadaljevanju pa je bil na podoben način uspešen še enkrat. (Foto: Igor Modic).
Rekli so za Bežigradom
•	Miloš Šoškič, trener Olimpije:
»To jc bila ena najtežjih tekem letos, fantje so se borili in v dinamični igri rezultat ni izostal. Sodnik po mojem mnenju ni vplival na rezultat.«
•	Silvester Stok, igralec Olimpije: »To je bila letos najtežja tekma za Bežigradom. Sutjeska se je pokazala kot čvrst nasprotnik, vendar mislim, da smo gledalce zadovoljili.«
•	I>amir Vrabac, igralec Olimpije:
»Sutjeska je bila dober nasprotnik. Mislim, da smo tekmo dobili zaradi borbenosti in ob veliki pomoči gledalcev. Če bomo tako igrali še naprej, nam uvrstitev v prvo ligo ne bi smela uiti.«
•	Dinko Vrabac, igralec Olimpije:
»Na težkem terenu smo se bolje zna-
šli. Zadovoljen sem, ker smo z borbenostjo dosegli novi točki «
• Drago Kovačevič, trener Sutje-' ske: »Mislim, da je bila tekma na prvoligaški ravni. Težak teren je vplival na igro, mislim, da bi sc mi bolje znašli na suhem terenu. Olimpiji čestitam za zmago, vendar pa mislim, da hi ob objektivnejšem sojenju tudi mi lahko osvojili dve točki. Težko je igrati proti sodnikom.« M. ŠTAMCAR
RIM- V 7. kolu indijanskega nopi metnega prvenstva so bili doseženi naslednji izidi: Ascoli : l>isa 0:1. Ata lanta : Pescara 0:0, Bologna : Lazio 0:0, Fiorentina : Sampdoria 0:2. Intcr : Ccscna 1:0. Juventus : Leče 1:0, Napoli : Milan 4:1, Roma : Torino 1:3, Verona : Como 0:0.
Naslovi Kazini, Urški, Velenju
Državno prvenstvo v standardnih plesih v Ljubljani je izpričalo napredek te mikavne športne zvrsti pri nas, saj je bila rekordna udeležba (9 klubov)
LJUBU ANA — Značilnost letošnjega državnega prvenstva v standardnih plesih, ki so ga v vseh kategorijah (pionirji, mladinci, starejši mladinci in člani) priredili v soboto v dvorani Tivoli, ni bila toliko v rekordni udeležbi (nastopalo je le okoli 60 parov) kolikor v dokazu razmaha tega športa v Jugoslaviji.
....	,	sodnikov kot tekmovalcev.
Letošnjega prvenstva so se namreč udeležili plesalci iz devetih klubov, pri čemer so se med slovenskimi po dolgem času spet pojavili plesalci iz KUD Jože Hermanko iz Maribora ter DOD Svoboda s Ptuja, iz drugih republik pa poleg že več let aktivnega Kazininega kluba v Kragujevcu tudi plesalci iz Scnte in Splita — kar obeta.
Drugo spoznanje letošnjih merjenj v petih standardnih plesih valčku, tanku, hitrem valčku, slowfoxu in cjuick-stepu je, da je pri prav vseh parih viden bistven napredek, tako v izraznosti kot v moči. Opazno je, da prinaša pogostejše nastopanje najboljših na tujem, kjer je ta šport še bolj razvit in popularen, dragocene izkušnje in spoznanja, ki se prelivajo v kakovost trenerskega dela in plesne prvine.
Hvalevredna in za razvoj plesa koristna je bila tudi odločitev prireditelja
—	Zveze plesnih organizacij Slovenije, da k sojenju, poleg treh domačih, pritegne tudi štiri mednarodne sodnike iz Italije. Avstrije in ZR Nemčije.
S tem niso dosegli le poostritve meril, marveč — glede na kritike zadnjih let
-	tudi večjo in nespornejšo verodostojnost, kar je lahko samo v interesu motivacije in razvoja tega športa pri nas. Napredek pomeni tudi način sojenja, ko v polfinalih in finalih pare ocenjujejo javno, vendar šele po opravljenih petih nastopih, kar izključuje kakršnokoli taktiziranje, tako
UUBUANA - V predzadnjem jesenskem kolu MRNL-zahod so od enajsteric iz SRS dve točki iztržili le nogometaši Teola Slovana, ki hi si proti Prijedoru lahko še izdatneje izboljšali razliko v golih. Točko jc po devetih zaporednih porazih osvojil trboveljski Rudar, Mariborčani in Koprčani pa so tokrat na gostovanjih ostali praznih rok.
Teol Slovan : Prijedor 4:2 (0:0)
LJUBLJANA — Športni park Kodeljevo, gledalcev 250, sodnik Brko (Sisak).
STRELCI: 1:0 — Jerina (55), 2:0
-	Jeglič (59), 3:0 - Jeraj (63), 4:0
-	Prezelj (80), 4:1 - Muhič (83, 11-m), 4:2 - Belič (88). ,
TEOL SLOVAN: Žmauc, Poljanšek, Kršič, Škufca (Kebe), Žilnik, Jeglič, Jerina, Prezelj, Mrak (Kendič), Jeraj, Dervič.
PRIJEDOR: Šečerbegovič, Rizva-novič, Cerič, Lazič, Zrnič, Crnolič, Muhič, Delič, Stanivukovič, Crljen-kovič (Rešič)(, Vujičič (Ramič).
Na zasneženem terenu so Ljubljančani po dobri igri šele v drugem polčasu strli odpor borbenih gostov iz Prije-dora. Že pred odmorom bi sodnik Brko lahko trikrat pokazal na belo točko pred vrati Šečerbegoviča, ko je obramba Prijedora s prekrški zaustavljala domače napadalce. Gostje so imeli v 40. minuti dve zaporedni priložnosti Po strelu Muhiča je žogo odbil Žilnik, pri strelu Stanivukoviča z glavo pa se je izkazal vratar Žmauc. V 41. minuti Brko ni mogel več zamižati. Po očitnem igranju z roko je dosodil enajstmetrovko za domače, ki pa jo je Dervič zastreljal.
V drugem polčasu so Ljubljančani igrali mnogo hitreje, tako da branilci gostujoče ekipe niso mogli več slediti domačim napadalcem. V 55. min. je Dervič preigral tri gostujoče igralce, potem pa še vratarja, streljal je v nebranjena vrata, žoga se je ustavila na črti, Jerina pa jo je v naletu potisnil v mrežo. V 59. minuti je po predložku Derviča skočil najvišje Jeglič in povišal na 2:0. V 63. minuti je Jeraj močno streljal, žoga se je odbila od gostujočih branilcev in končala v mreži. V 80. minuti je Dervič spet predrl obrambo gostov, po njegovem predložku pa je Prezelj zlahka dosegel gol iz neposredne bližine. Ljubljančani so na koncu popustili in gostje so rezultat omilili	MIHA ŠTAMCAR
Lokomotiva : Koper 3:1 (2:1)
ZAGREB — Štadion na Kajzerici, gledalcev 100, sodnik Ružič (Split).
STRELCI: 0:1 - Zulič (18), 1:1 — Kauzlarič (20), 2:1 — Juremič (26), 3:1 - Kauzlarič (55).
LOKOMOTIVA: Perič, Matičič, Posavac, Soldo, Gradiščaj, Orelovič, Juremič, Dunaj, Vlasič, Martič, Kauzlarič.
KOPER: Volk, Cepovič, M. Radovanovič, Maglica, Zulič, Košpenda, Benedejčič (Finkšt), Jermaniš, Bečaj, Pjanič, Breznikar (Tripar).
Koprčani so tekmo z Lokomotivo na zasneženem igrišču začeli obetavno. Že v 3. minuti je Breznikar zamudil priložnost, dve minuti pozneje je lepo prodrl Jermaniš, ki pa se je prehitro odločil za strel. V 18. minuti pa je Žulič lepo izvedel prosti strel. Žoga je oplazila enega od domačih igralcev, spremenila smer in obtičala v mreži.
Veselje gostov je bilo kratkotrajno, saj je že dve minuti pozneje Kauzlarič prelisičil slabo postavljenega Volka, ki je bil pred tem brez dela. Nezbrano igro koprske obrambe, v kateri se je poznala odstotnost Voljča, je kaznoval Juremič, ki je Cepovičevo in Volkovo nepazljivost spretno izkoristil. V drugem delu so gostitelji še enkrat zastresli mrežo Koprčanov, ko je v 55. minuti Kauzlarič iz gneče s peto dosegel gol v 82. minuti je Tripar dosegel po mnenju Koprčanov povsem regularen gol, ki ga je sodnik razveljavil, minuto za tem pa je iz bližine streljal visoko prek vrat.
JOŽE KREFT Primorac : Maribor Branik 2:1 (0:0)
STOBREČ -gledalcev 200,
- Igrišče Primorca, sodnik Brujič (Križevci).
STRELCI: 1:0 - Roglič (56, 11-m), 1:1 — Hrvo (69), 2:1 — Marača (83).
PRIMORAC: Kadijevič, Buttigli-eri, Tomič-Ferič (Šolič), Franič, Nikolič, Blaževič, Šimičič, Boljat (Bura-zin), Marača, Roglič, Vulikič.
MARIBOR BRANIK: Simeunovič, Škerjanec, Čeko, Vigec, Lukače-vič, Šarenac, Kovačevič, Hafner, Hrvo, Brodnjak, Bauman (Poznič).
Primorac še naprej uspešno zbira prvenstvene točke. Tokrat je imel precej sreče. Mariborčani so bili namreč večji del tekme boljši, imeli so nekaj lepih priložnosti. Odločil je Marača, ki je z nizkim strelom mimo številnih igralcev ukanil mariborskega vratarja.	JOKO SVALINA
Rudar : Split 6:4 (1:1, 0:0)
TRBOVLJE - Štadion Rudarja, gledalcev 300, sodnik Sinanovič (Banjaluka).
STRELCA: 1:0 - Žlak (47), 1:1 — Vučevič (59), z 11-m: Žibret, Kem, Žlak, Razboršek in Holešek za Rudarja ter Dalič, Brkič in Poklepovič za Split.
RUDAR: Mudrinič, Duh, Žibret, Špajzer, Razboršek, Holešek, Soten-šek, Kern, Jesih, Novakovič, Žlak.
SPLIT: Uvodič, Radič, Petojevič, Dalič, Jurič, Buturovič, Škarica, Še-čer (Rogulj), Vučevič, Brkič, Boban (Poklepovič).
Na zasneženem igrišču so imeli gostitelji večji del tekme terensko premoč, čeprav sta enajsterici igrali pretežno med obema kazenskima prostoroma. Trboveljčani so vodili z 1:0 na začetku drugega polčasa z golom Žla-ka, ki mu je lepo podal Duh. Gostje so izenačili v 59. minuti, ko je bil s prostim strelom uspešen Vučevič. Ker se je tekma v rednem delu končala neodločeno, so o dobitniku točke odločale 11-metrovke. Uspešnejši so bili domači, ki so vsi zadeli, medtem ko je strel Petojeviča Mudrinič ubranil. Tako je Rudar po devetih zaporednih porazih končno osvojil točko.
SAŠO FABJAN
Radnik : Varteks 5:4 (1:1, 1:1)
—	po 11-m
Zadar : Jugokeramika 0:1 (0:1) Zagreb : Jedinstvo 4:1 (1:1) Rudar (Lj) : Orijent 1:0 (1:0) Mladost : Segesta 5:3 (1:1, 1:0)
—	po 11-m
Rudar (Lj)
Mladost
Koper
Primorac
Jugokeramika
Zagreb
Maribor Branik
Jedinstvo
Radnik
Teol Slovan
Lokomotiva
Zadar
Prijedor
Split
Orijent
Segesta
Varteks
Rudar(T)
KI)
2(1)
2(1)
4(3)
2(2)
6(2)
6(4)
0
7(5)
3(1)
4(1)
6(5)
3(0)
4(2)
5(2)
4(0)
4(1)
5(3)
2	30:11
4	24:12
5	22:13
5	22:19
7	29:22
3	29:22
3	14:10
8	24:25
4	21:15
6	14:20
7	31:34 7 16:20
7	21:23
8	22:27 7 13:18
7	20:32
8	30:32 10 9:36
PARI ZADNJEGA JESENSKEGA KOLA (3. decembra): Koper
-	Rudar (Lj), Maribor/Branik — Loko-movitva, Segesta - Teol Slovan, Zagreb - Rudar (T), Jugokeramika
-	Radnik, Split - Žadar, Prijedor - Jedinstvo, Orijent - Mladost, Varteks
-	Primorac.
Žal tokrat odziv gledalcev ni bil tolikšen kot minula leta, ko je v dvorani tudi že zmanjkovalo prostora, pa četudi so prireditelji poskrbeli tudi za zanimiv estradni nastop solistov mariborskega baleta Maje Srbljenovič-Turcu in Marina Turcuja ter bivšega tekmovalnega para Maruše Lcben-—Gregorja Boltarja, ki sta medtem prestopila med profesionalce in s svojo predstavitvijo latinskoameriških plesov izpričala velik plesni napredek, ki je možen samo ob trdem delu in primerni gmotni pomoči sponzorjev.
Omeniti kaže še, da je prišlo v mlajših kategorijah do menjave generacij in da so se bivši najboljši v nižjih kategorijah takoj uspešno uvrstili tudi v višjih.
Plesni par Bojana Rangus-Peter Urankar (SPK Kazina) sta tokrat postala še sedmič članska državna prvaka. Tekmovalca, ki že več let trenirata in živita v Londonu in sta se temu športu kot prva Jugoslovana zapisala z vsemi odrekanji, predstavljata nesporen jugoslovanski vrh — z vidnim odstopanjem sta zmagala ne le v vseh plesih, marveč so jima sodniki tudi soglasno in brez izjeme prisodili najvišje ocene.
Rezultati — pionirji: 1. Matej Kraj-cer-Mirijam Sulek (PK Velenje), 2. Daniel Pa u novski —Lidija Petrovič (ŠPK Kazina Kragujevac). 3. Andrej Polajna —Urška Fister (ŠPK Kazina),
4. Jaka Zagode—Janja Lesar (PK Urška), 5. Andraž Verbič Maša Grabnar (ŠPK Kazina Ljubljana). 6. Marko Černe-Tanja Škarjot (PK Urška); mlajši mladinci: 1. Žiga Breznik- Ti na Jarc (PK Urška). 2. Grega Cuzak -Sandra Špari (ŠPK Kazina). 3. Zoran Rehar—Polona Rogelj (PK Urška), 4. Bogdan Pobrežnik-Andreja Poberžnik (ŠPK Kazina), 5. Andrej Škufca-Ixila Turk (ŠPK Kazina), 6. Boštjan Podgornik Urška Gestrin (PK Urška); starejši mladinci; 1. Rok Florjanič-Katarina Venturini (ŠPK Kazina), 2. Tomo Tololeski — Mateja Dobrovoljc (ŠPK Kazina), 3. Miodrag Savič-Sanja Radojkovič (ŠPK Kazina, Kragujevac); člani: Peter Urankar-Bojana Rangus (ŠPK Kazina), 2. Marko Tumpej- Sabina Višnjcvec (PK Urška), 3. Damjan Bergant - Katarina Goršič (ŠPK Kazina), 4. Rok Florjanič-Katarina Venturini (ŠPK Kazina), 5. Banko Bohak -Alenka Bohak (PDP Svoboda Ptuj), 6. Tomo Tololeski —Mateja Dobrovoljc (ŠPK Kazina).
Lado Urh prvi	D o
z rekordom
KOBARID Na 7 gorskem teku pod Krn, dolgem 5400 m, z višinsko razliko 340 m, sc je v lepem vremenu zbralo 53 tekačev, od tega 12 iz Italije. Proga je vodila od štarta pred tovarno Planika preko Napoleonovega mostu čez Sočo po cesti do Drežnice, kjer je bil cilj na trgu. V konkurenci naših najboljših gorskih tekačev jc zmagal z. novim rekordom proge Lado Urh iz Kamnika pred Teražem iz Mojstrane in domačinom Melincem.
Rezultati: moški - do 30 let: Urh (Kam) 19:56, 2. Teraž(Moj) 20:11,3 Melinc (Kob) 20:22; od 30-40 let: 1. I. Urh (Kam) 21:09, 2. Djuričič (Moj) 22:04, 3. Pavliha (Kazino NG) 22:27; od 40-50 let: I. Malnar (Lipov list) 23:34, 2. Puller (It) 24:43, 3. Blažej (Utrip) 27:04; nad 50 let: 1. Morassi (It) 27:18,2. Rejec (Kneža) 27:33, 3. Knapič (Kob) 28:1 1; ženske do 30 let: I. Uršič (Tolm) 27:41, 2. Ortar (Most na Soči) 31,08, 3. Debeljak (Volče) 32:51; nad 30 let: 1. Pavšič (Utrip) 31:33, 2. Rejc (Kneža) 33:53, 3. Bizjak (Utrip) 36:16.
________ JOŽE ŠERBEC
UVELJAVLJENOST IN MLADOST - Med člani sta na DP v standardnih plesih prepričljivo zmagala Bojana Rangus in Peter Urankar (levo), na tretje mesto pa sta se uvrstila Katarina Gorišič in Damjan Bergant. (Foto: Zoran Vogrinčič)
Dve peti mesti na Dunaju
DUNAJ Konec tedna so v Pratru štartali trije kasači iz Slovenije. Številka 1 med njimi je bil rekorder dirkališča med triletniki - Duvan MS z Markom Slavičem mlajšim, ki se jc v dirki na 2300 m z avtoštartom moral sprijazniti z diskvalifikacijo, pa čeprav je sodil med favorite. V tej dirki je 3-letni ameriški žrebec Marka Laha iz Komende Adam Adonno na vajetih dunajskega profesionalca Alberta PIschka ob previdenem štartu ter v silovitem finišu osvojil 5. mesto (3000 Asch), s čimer je ponovil nedavni mednarodni uspeh. Prvo mesto je zasedel Lee Ft. John (G. Kajtna) s časom 1:21.4 pred Hollerbergom in Ouartino.
Adam Adonno je dosegel čas
1:22,0.
V sobotni dirki na 2300 m z avto-startom je enak uspeh, t. j. 5. mesto dosegla Duena MS z Markom Slavi čem ml., s kilometrskim časom 1:22,3. Zmagal je Jacky(W. Huemer) z 1:20,9.	H. U.
V ubijajoči krožnici Colaca
Ultramaratonec Dušan Mravlje se je v Avstraliji spet uvrstil na drugo mesto — Letos so bile med šestnajstimi tekači tri ženske
STRAŽIŠČE PRI KRANJU - »Po 2537 pretečenih krogih štiristo-metrske steze na štadionu v Colacu so mi sodniki po šestih dnevih namerili 914,8 kilometra. Cilj je bil dosežen. Zmagovalec, Francoz Gilbert Mainix neulovljiv, Avstralec Bryan Smith pa dovolj za menoj, da sem že dve uri pred uradnim koncem četrtega šestdnevnega teka lahko končal to fizično in psihično mučenje,« je povedal 35-letni Dušan Mravlje.
Že tretjič je bil drugi na tem vse bolj odmevnem šestdnevnem teku.
Pred štirimi leti, na prvem teku je bi! četrti. Pobudo za šestdnevni tek v Avstraliji je dal avstralski tekač, danes 65-letni Clif Young, ki se je z zmago na tisočkilometrskem teku Sydney-Melbourne pritekel tudi slavo narodnega junaka.
Letos so bile med šestnajstimi tekači tri ženske, od vseh prijavljenih pa le pet ultramaratoncev iz Evrope. Na štartu sta bila Francoza Ra-mon Zabalo in Gilbert Mainix, ki ju po rezultatih prehiteva le Grk Yian-nis Kouros. Vendar ta prihaja le na teke, kjer zmagovalec odide s polnimi žepi dolarjev.
»Še v nedeljo, 13. novembra je bilo v Colacu 35 stopinj Celzija. Bal sem se, da v taki vročini ne bom zdržal Šest dni na stezi. Ponoči je Viktorijo zajel hladni val, v ponedeljek smo štartali v dežju in vetru. Že po polovici dneva smo iz travnate steze naredili blatno krožnico, vendar nas vsaj vročina ni pestila. Tudi zato sem dobro tekel, po 22 urah so mi namerili kar 228 kilometrov. Po treh urah počitka in masažni kopeli
sem bil ponovno na stezi in približno čez tri ure spet šel na enourni odmor. Vsak dan mi je razbijalo
• Rezultati šestdnevnega teka v Colacu: 1. Mainix 959,6 km, 2. Mravlje 914,4 km, 3. Smith 902 km, 4. Standeven 854 km, 5. Zabalo 834 km, 6. Mačke 818 km. Jugoslovanski rekordi Dušana Mravlje-ta, za Guinesovo knjigo rekordov, 24 ur na štadionu 234 km na Norveškem, 24 ur na cesti 254 km na Sardiniji, 6 dni štadion 915 km v Colacu, 6 dni na cesti Sydne-y—Melbourne 950 km, 1000 kilometrov 6 dni in 10 ur Sydney-Mel-bourne, 2000 kilometrov Portoro-ž—Ulcinj —Portorož 17 dni.
v glavi, da ne morem več. Prisilil sem se in odgnal te misli iz zavesti. Meditiral sem v ubijajoči krožnici. Mislil sem si kako zlahka tečem s Pokljuke proti Velemu polju, Triglavu. Pomagal sem si še z glasbo. Vedno, ko mi niti glasba ansambla Oueen ni pomagala, sem raje šel počivat, kot da bi se še naprej mučil na štadionu. Takrat, ko so zvoki
»prijeli«, sem v eni uri pretekel toliko, kot konkurenti v dveh, treh«, je pravil o podrobnostih tega teka Stražišan Dušan Mravlje. Zanj so tudi tokrat imeli razumevanja v medvoškem Donitu, JAT mu je podaril povratno vozovnico, Droga iz Portoroža, ki na petem kontinentu veliko proda, pa mu je primaknila denar za bivanje v Colacu. Prva dva dneva so tekači tekli v zaprtih copatih, kar je Mravljetu povzročilo težave. Domov se je vrnil le z enim nohtom na nogah. Srečo je imel
tudi tokrat s posebej zanj izdelanimi Športnimi copati kranjske Planike, ki so spredaj odprti.
»Organizator nas je prijetno presenetil. Vsak od nas je dobil maserja, kuharja in ekipo, ki je skrbela za tisoče podrobnosti. Klub fantov, starih do 30 let jc skrbel zame. Menjavali so se tako, da sem se vedno lahko zanesel na štiri ljudi. Študentje z ene od avstralskih šol masaže so vadili na nas, na našo srečo. Tako kot je zame skrbel kuhar Fredd, ki mi je pripravljal vse vrste sadnih solat, zelenjav, jajc, špaget in drugo lahko hrano in napitke, je maserka Sharon odlično opravila vse drugo, da sem se lahko po intervalnih počitkih lahko spet spravljal v tek. Po petem dnevu je ponovno postalo topleje, vendar na končni izid to že ni vplivalo,« je povedal Dušan Mravlje.
MIRKO KUNŠIČ
Siilii
NA STADIONU V COLACU — Dušan Mravlje na shojeni stezi štadiona v Avstraliji. Za njim Angležinja Eleanor Adams, svetovna rekorderka v vseh razdaljah ultramaratona.
Lep? predstava na Kodeljevem Vujčičeva izgubila dvoboj
V 6. kolu moške I. ZRL Valenčič spet blestel v vratih Kolinske — \ idili že 20;15 Belinka Olimpija brez možnosti s prvakinjami
IJU> 1JANA — Rokometaši Kolinske Slovana so s kakovostno igro ti pomembno zmago s Proleterjem popravili spodrsljaj z Lov-čenom. Junak tekme je bU vratar Valenčič, ki je povsem zasenčil Vrgo.1 I v vratih nasprotnika (v drugem polčasu seje ta znašel celo na klopi za rezervne igralce). Igralke Belinke so v igri s prvakinjami razočaiale, bolj kot z izidom z igro, še zlasti nerazpoložena pa je bila Vujčičeva.
I. ZRL moški
Kolinska Slovan : Proleter 22:21 (13:10)
LJUBLJANA — Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 700, sodnika Vuj-novič (Reka) in Alivojvodič (Bgd).
KOLINSKA SLOVAN: Valenčič, Perkovac 7(2), Plešnik, Likavec, !Čo-tar 6, Kalin, Peternelj 3, Hrovat, Leve. Repina, Vugta 7, Babič.
PROLETER: Vrgovič, Brkljačič 3, Bajus 4 (3), Vidič 1, Džokič 1, Bra-škočevič 1, Arsenič 3 (1), Tomič 3, Nikočevič, Slavkovič 4 (1), Delič 1, Djurdjič.
SEDEMMETROVKE:	Kolinska
Slovan 3 (2), Proleter 9 (5)
IZKLJUČITVE: Kolinska Slovan 18, Proleter 12.
V zadnjih tekmah z Zrenjaninci — ligaški in pokalni — so MoŠčani enkrat zaostajali in enkrat vodili s šestimi goli razlike, obe tekmi pa sta se končali z velikima preobratoma in s po eno zmago za vsakega tekmeca. Tokrat je Slovan vodil »le« s petimi goli( 12:7), 18:13 in 20:15), popolnega preobrata pa le ni bilo. Finiš pa je bil kljub temu izjemno razburljiv, predvsem po zaslugi neuglašenih sodnikov (Ali voj vodič je očitno oškodoval Moš-čane, vujnovič pa je skušal popravljati njegove napake z odločitvami »za« domače). Ob »normalnem« sojenju zmaga zelo solidnih Ljubljannčanov sploh ne bi bila vprašljiva, eden izmed najboljših v domači ekipi Vuga pa je z napako v zadnjih minutah gostom dal kanček upanja na podaljšek.
Trener Miškovič je imel po tekmi nekaj pripomb na račun sojenja Vuj-noviča, Ljubljanačan Jeras pa Še več za Alivojvodiča. Večjega razočaranja v taboru poražencev pa le ni bilo: »Slovanovi zunanji igralci so odlični, tudi Valenčič in Čotar sta sijajna, dve šibki igralni mesti pa Ljubljančanom onemogočata, da bi se lahko borili za naslov prvaka. Mi smo bili slabi, toda moram reči, da Tomič še ni zdrav. Res pa je tudi, da nas je onemogočila odlična obramba Slovana,« je dejal Miškovič. Ljubljančan Jeras pa takole: »Natančno smo proučili igro na-sprotn ika in skoraj za v se nevarnosti našli dobre rešitve, žal je le tu in tam popustila koncentracija. Igrali smo brez poškodovanega Praznika, z mojimi igralci pa sem zadovoljen, še zlasti z Valenčičem , Peterneljem, Perkov-cem, Vugo, Čotarjem, do poškodbe tudi z Likavcem, na krilu pa tudi Repina ni razočaral.«
Slovan je prikazal zelo solidno igro, po začetnem »otipavanju« je bil jeziček na tehtnici vratar Valenčič (ubranil je štiri sedemmetrovke), za njim se je razigral Čotar, nato pa še vsi drugi. »Globoka« obramba je kljub nekaterim spodrsljajem delovala delo zanesljivo, igra v napadu pa je bila nekoliko premalo raznovrstna, kar pa ne preseneča, saj so bili v Slovanovi ekipi kar štirje »srednji« igralci, zato je bil seveda očiten »primanjkljaj« na drugih igralnih mestih.
FRANCI BOŽIČ
Metaloplastika : Zamet 22:21 (10:8)
Crvenka : Jugovič 26:22 (16:11) Borac (U) : Medveščak 26:34 (14:13)
Zagreb Chromos : C. zvezda 25:21 (14:10)
Pelister : Lovčen 20:19 (7:9)
Dubočica : (13:13) Železničar tekma
Borac <BL) 25:21 Sloga večerna
Zagreb
Železničar
Medveščak
C. zvezda
Borac (BL)
Lovčen
Jugovič
Metaloplas.
Crvenka
Kol. Slov,
Proleter
Zamet
Sloga
Dubočica
Pelister
Borac (U)
0
0
KD
1(1)
0
0
0
0
0
0
0
1(0)
1(1)
o
1(U)
1(0)
152:136 12
148:141 8
156:150
156:154
160:141
129:119
144:141
136:134
150:150
135:135
129:130
2	132:137
3	151:163
4	137:152
4	154:162
5	143:169
PARI PRIHODNJEGA KOLA (7. dec.): Borac (BL) — Kolinska Slovan, Sloga — Dubočica, C. zvezda — Železničar, Jugovič - Zagreb, Zamet
—	Crvenka, Medveščak - Metalopla-stika, Lovčen - Borac (U) Proleter
—	Pelister.
1. ZRL ženske
Voždovac : Belinka Olimpija 20:15 (9:7)
BEOGRAD — dvorana Šumice, gledalcev 800, sodnika Popov in Sta-kič (NS).
VOŽDOVAC: Djurič, Stojanovič 4, Vučevič 2(1), Radič 2, Obučina 3, Obučanski, Krstič 5, Fajfarič 2 (1), Stankovič, (Markovič 2, Sojčič, Jovanovič.
BELINKA OLIMPIJA: Samardži-ja, Boštjančič 3, Černe, Tomšič, Bo-žovič 6 (2), Bon, Vujčič, Čotar 6 (2), Šturm, Doupona, Gumilar, Škopelja.
SEDEMMETROVKE: Voždovac 6 (2), Belinka Olimpija 6 (4)
IZKLJUČITVE: Voždovac 14, Belinka Olimpija 8
Gledalci so z velikim pričakovanjem pričakovali spopad nekdanjega zveznega trenerja Niševiča in dirigentke Belinke Vujčiče ve zaradi neporavnanih računov iz Seula. Toda ljubljanska igralka je dobila nov udarec: igrala je medlo in sploh ni dosegla gola. Ob »izključeni« najboljši igralki je imela Belinka s prvakinjami malo možnosti za uspeh. Toda sprva ni kazalo slabo, Beograjčanke so tesno vodile, Ljubljančanke pa so jih vselej dohitevale. Do 20. minute je bila igra povsem izenačena, v finišu pa so si domače igralke priigrale dva gola prednosti. V nadaljevanju so razliko povečale na tri gole (12:9), nato pa celo na pet (15:10), tekma je bila tedaj odločena. Beograjčanke so namreč igrale izredno motivirano, Ljubljančanke pa so se hitro sprijaznile s porazom. Belinka Olimpija je nasploh razočarala, še zlasti Vujčičeva. Malo boljše so bile le Samardžija, Božoviče-va in Čotarjeva, medtem ko so pri Voždovcu odlično igrale Stojanolviče-va, Krstičeva in Vujčevičeva. P. E.
Split: Bane Sekulič 28:15 (15:5) DIN : Dalma 27:19 (14:8) Jedinstvo : Lokomotiva 18:25 (9:11)
Budučnost :	Dinamo 25:15
(13:12)
HaJas Jožef : Radnički 22:24 (19:19, 11:11)
Radnički
Budučnost
Voždovac
Bel. Olimpija
Halas Jožef
Lokomotiva
Dalma
DIN
Split
Dinamo
Jedinstvo
Bane Sekulič
0 166:123 12
2 180:192 2 137:118 2 119:109 2 159:151
2	124:120
3	126:135
3	107:123
4	120:110
5	100:120
5	130:165
6	98:140
18:14 in vse kar je potem sledilo ni bilo več podobno rokometu. Zaradi takšne igre pa niso bili zadovoljni gledalci.
Slovenj Gradec : Sloboda-Solana 25:27 (14:14)
SLOVENJ GRADEC — Športna dvorana, gledalcev 1000, sodnika Nikolajevič in Kosanovič (oba Pančevo).
SLOVENJ GRADEC:	Mavrič,
Špragar, Leve, Gjurin 7, Šavc 1, Logar 1, Potušek 3, Mauc 4, Kontrec 5, Štrigl 4, Doberšek, Zorman.
SLOBODA-SOLANA:	Kovčič,
Krka 7, Džapo, Stankovič 2, Mujič 3, Bratič 1, Demirovič 3, Nukič, Miloševič 8, Z. Cipurkovič, Fetahagič 3, D. Cipurkovič.
Več kot tisoč gledalcev v slovenjgraški športni dvorani je v soboto zvečer imelo priložnost okusiti »specialiteto« jugoslovanske športne kuhinje. Na dlani je, da je bil zmagovalec tega srečanja znan še preden sta ekipi prišli na igrišče. R/ tiserja te sicer izredno lepe, borbene »n zelo korektne tekme sta bila sod' Nikolajevič in Kosanovič, ki s lalogo« — za vsako ceno zagotovil, zmago vodilnim Tu-zlancem, dobro opravila.
Gostje so v začetku tekme povedli s 4:1, vendar so jih Slovenjgradčani kmalu ujeli in izenačili na 5:5. V 20. minuti so domači povedli za tri gole, Tuzlanci pa so ob izteku polčasa izenačili. Tudi v drugem delu srečanja je bila iniciativa vseskozi na strani izjemno razpoloženega domačega moštva. Gostje iz igre skorajda niso več mogli zadevati, zato pa sta jim moža v črnem kot na tekočem traku dosojala sedemmetrovke. Dobri dve minuti pred koncem, pri rezultatu 25:25, ko je še kazalo na zmago domačih, sta brez pravega vzroka izključila Kontreca in Potuška. Štirje, čeprav še tako borbeni domači igralci, proti popolni postavi gostov seveda niso mogli uspeti in zadnji trenutki tekme so bili le še formalnost.
Zanimivo je, da na tekmo ni bilo delegata Damirja Varge iz Zagreba, tako da je njegovo delo opravil prvo-imenovani sodnik Nikolajevič. Bržčas je tudi to del taktike. Slovenjgradčani navzlic vsemu niso vložili pritožbe.
I. P.
Dinamo : Velež 29:20 (16:10) Istraturist : Split 23:20 (13:8) Mehanika :	Bosnamontaža
34:26 (18:8)
Partizan : Iskra 27:22 (14:12)
Vrbas 20:23
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. dec.): Belinka Olimpija — Budučnost, Radnički Split, Lokomotiva — H. Jožef, Dalma — Jedinstvo, Dinamo — DIN, B. Sekulič — Voždovac.
II. ZRL moški — sever
Aero Celje : Borac 26:21 (15:9)
CELJE — Športna dvorana Golovec, gledalcev preko 1000, sodnika Stič (Karlovac) in Pranjič (Osijek).
AERO CELJE: Strašek, Razgor 4, Franc 1, Topolak 1, Selčan 4, Kleč 2, Šafarič 2, Privšek 1, Ivandija 4, Čater 7, Pungartnik, Burkič
BORAC: Smajlovič, Škandro 4, Caco, Sujoldžič 3, Begovič, Zovko 1, Zarev 1, Šibič 2, Šarič 5, Mitronič 5, Bilič, Šahman.
Namesto prepričljive zmage z več kot desetimi goli so se morali rokometaši Aera ob koncu zadovoljiti z bolj skromno zmago. Gledalci, ki se sicer spet vračajo na rokometna igrišča v Celju, tokrat niso bili zadovoljni in tega naj se zavedajo vsi igralci moštva Aera.
Igra celjskega moštva je bila v prvem polčasu izvrstna. Hitro so povedli s 5:1 in po tehnično veliko boljši igri povsem zasenčili Travničane. Zato je rezultat ob odmoru 15:9 popolnoma realen. Toda gostje, ki so spregledali, da lahko z nekoliko grobo igro zmedejo gostitelje, so pričeli v drugem polčasu z ambicioznejšo igro. Vseh 30 minut so igrali grobo, grozili igralcem Aera, simulirali prekrške in s tako igro popolnoma zmedli Celjane ter močno zmanjšali rezultat. Bilo je okrog 40 minute. Celjani so v napadu zgrešili tri protinapade in namesto, da bi bilo 20:10, so gostje zmanjšali na
Željezničar (10:13)
Slob. Solana 9 7 Vrbas	9 7
Aero Celje 9 4 Istraturist 9 5 Mehanika 9 5 Partizan	9 5
Borac	9 4
Split	9 5
Iskra	9 2
Dinamo 9 2 Bosnamontaža 8 3 Velež	8 1
Željezničar 9 2 Slov. Gradec 9 1
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. dec.): Velež — Vrbas, Iskra — Željezničar, Borac -- Partizan, Bosnamontaža - Aero, Sloboda - Mehanika, Split — SL. gradeč, Dinamo — Istraturist.
II. ZRL — ženske, sever
1	1 226:193 0 2 217:206
2	2 197:181 219:190 190:172 215:205 198:187 196:196 175:186 207:212 168:198 149:174 197:208 200:227
Kranj : Minel 15:20 (4:10)
KRANJ — Športna dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Božano-vič in Tešič (oba Borovo).
KRANJ: Lenič, Orehar 4, Valant, Jurajevčič, Bajrovič, Kastelic 5, Žon-tar 3, Jeruc 1, Mežak, Gradišar, Karničar 2, Sonc.
MINEL: Tunjič 1, Borič 2, Koso 2, Tošič 2, Pavičevič 3, Kardoš 3, Pejak 1, Markov, Cvetanovič, Ercegi, Radičevič 5, Malučič.
Rokometašice Kranja so začele srečanje precej živčno, saj so ekipo Mi-nela, ki vodi na lestvici, preveč spoštovale. Zaradi nezbranosti so naredile preveč napak, to pa so gostje spretno izkoristile in si že do odmora pii-grale 6 zadetkov prednosti. K temu sta precej pripomogla tudi sodnika z nekaj nerazumljivimi odločitvami, gostiteljice pa so povrhu zastreljale tri sedemmetrovke.
V drugem polčasu so gostiteljice zaigrale kot prerojene tako da so izenačile na 12:12. Ko so vsi pričakovali, da bodo v finišu nadaljevale boj za zmago, je Kranjčankam zmanjkalo moči, povsem so popustile, tako da so gostje dosegle zanesljivo zmago.
NENAD ANTONIČ
Zamet : Velenje 22:22 (12:9)
Akademac : Trešnjevka 19:24 (10:10)
Igman :	Lokomotiva 25:30
(12:16)
Podravka : Srem 21:17 (10:9) Arena : Ugled 28:26 (12:12) Borovo :	Željezničar 18:15
(10:9)
Minel
Trešnjevka
Podravka
Kranj
Lokomotiva
Ugled
Zamet
Velenje
Srem
Akademac
Željezničar
Arena
Igman
Borovo
221:169
235:179
196:164
186:183
181:164
182:173
192:185
207:210
206:195
169:158
192:220
183:223
216:244
141:238
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. dec.): Trešnjevka — Železničar, Velenje — Borovo, Minela — Zamet, Ugled — Kranj, Srem - Arena, Lokomotiva — Podravka, Akademac — Igman.
SRL — moški
Termopol : Šoštanj 21:19 (12:9)
ŠKOFJA LOKA — Športna dvora-na Poden, gledalcev 300, sodnika Cvelbar (Semič) in Goršek (Črnomelj).
TERMOPOL: Peternel, Cvetanovič 2, Obadič, Bešter 3, Berce 3, Grum, Dolinar 3, Završnik 1, Ramovš 4, Rauter 4, Pokorn 1, Kejžar.
ŠOŠTANJ: Gradišnik, Čater, Rozman, Ramšak 1, Ocvirk 1, Plaskan 5, Požun 2, Žolger 2, R. Lesjak 2, Vrečar 4, Voglar 4, S. Lesjak.
V kvalitetnem in izredno borbenem srečanju so zasluženo zmagali domači igralci.	DARK RUPAR
Ajdovščina : Krško 20:20
(11:10)
AJDOVŠČINA — Športna dvorana Police, gledalcev 150, sodnika Albreht in Vogme (oba Mb).
AJDOVŠČINA: Prinčič, Kovšca 6, Likar, Boršo, Trošt, Blanuša 2, Lapajne 6, Brecelj 1, Bodiroža 3, Leban 2, BeŠir, Turk.
KRŠKO: Kuhar, Kekič 2, Šerbec 8, Jankovič, Iskra 2, Bogovič 2, Bernar-dič 1, Žagar 1, Novak 1, Voglar 3, Božič.
Odlično so začeli rokometaši iz Krškega, ki so povedli s 7:3, Ajdovci pa so v tem delu zapravili dve sedemmetrovki in nekajkrat zadeli vratnico. Potem pa so naredili lep niz šestih golov (9:7). V nadaljevanju so gledalci videli kvalitetno in izenačeno igro dveh mladih ekip. Pri koncu tekme pa so domačini povedli z dvema goloma prednosti (19:17), gostje pa so spet izenačili. Glede na dogajanje na igrišču rezultat še najbolj ustreza. Čeprav so domačini nezadovoljni z zadnjo odločitvijo sodnika, ki je razveljavil gol Bodirože nekaj sekund pred koncem.
DUŠAN OSTOJIČ
STT Rudar : Bakovci 29:26 (14:13)
TRBOVLJE — Dvorana OŠ J. B. Tito, gledalcev 200, sodnika Tomič in Požežnik (oba Celje).
STT RUDAR: D. Lipovšek. Pask-vale, Žagar 4, Dečman 1, Škrinjar 3, Vrbnjak 5, Fajdiga 3, Fabjan, Oblak, RauŠl 12, M. Lipovšek 1, Škalički.
BAKOVCI: Božič, Žugelj 1. Žalo-dec 3, Katona 4, Antolin 4, Lebar 1, Smodiš, Š. Lovenjak 4, Koželj 3, Horvat 3, A. Lovenjak 3, Kuhar.
Rudar je dosegel še osmo zaporedno zmago in tako s samo enim porazom osvojil naslov jesenskega prvaka.
SASO FABJAN
Prule : Preddvor 19:19 (11:9)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 50, sodnika Melanšek (T. Vel.) in Lužar (Petrovče).
. PRULE: Marolt, Topič 5, Šoln 3, Šilc, Kus 3, Manček 4, Čaviovič 4, Komel, Klešnik, Veber.
PREDDVOR: Komovec, Božovič 1, Lombar 1, Tomažič 7, Karničar, Arnež 1, Čimžar 6, Gregorc 2, Zabret, Kožar 1, Martinčič.
Srečanje je bilo nekakovostno, vendar borbeno. Ljubljančanom ni uspelo osvojiti obe točki, saj so bili njihovi zunanji igralci nerazpoloženi. Ko je že kazalo, da bo zmaga ostala doma, pa je Kožar z desnega krila le pet sekund pred koncem dosegel izenačenje.
Z. F.
Inles Riko : Črnomelj 34:27 (18:14)
RIBNICA — Dvorana Športnega centra, gledalcev 87, sodnika Kovačič in Štefanišin (oba Izola).
INLES RIKO: Lapajne, Djokič, A. Mihelič 1, Šilc 3, Dejak, S. Mihelič 5, Lesar 3, Tomšič 3, Mate 8, Fajdiga 6, Parezanovič, Jurič 6.
ČRNOMELJ: Kmtič, Bohte 3, M. Papež 1, Kavšek 1, S. Grabrijan, Novak 1, Pezdirc, J. Papež 6, Hudelja 4, Adlešič 1, B. Grabrijan 4, Kolbezen.
Gledališka atmosfera na zadnji tekmi v Ribnici in zelo solidna igra obeh ekip, ki je na trenutke bila pod povprečjem republiške lige, sta osnovni značilnosti tekme, ki so jo zasluženo dobili domači igralci. Končni izid pove vse. Obe ekipi sta igrali samo v napadu, izredno slab dan pa so imeli vsi štirje vratarji. Dobro je, da je prvega dela prvenstva konec, kajti Ribničani to jesen niso bili uspešni pred svojim občinstvom, v klubu pa upajo, da bo spomladi bistveno bolje.
MILAN GLAVONJIČ
Fužinar : Jadran 20:20 (9:10)
STT Rudar	11
Šoštanj	11
Jadran	ll
Prule	11
Inles Riko	11
Krško	jo
Preddvor	ll
Bakovci	11
Termopol	10
Ajdovščina	10
Fužinar	11
Črnomelj	10
10 0 1 294:258 8 2 1 262:223
5	4 2 237:242
6	1 4 239:230 4 252:253
4	226:226
5	270:277 5 268:275
5	220:215
6	220:221 7 250:271
6 1 3 3 3 3 3 3
2	3
3
1 3
1 2 7 229:234
PARI L SPOMLADANSKEGA KOLA: Preddvor - Jadran Fužinar — Bakovci, STT Rudar — Črnomelj, Inles — Krško, Ajdovščina — Šoštanj, Termopol — Prule.
, SRL — ženske
Itas Kočevje : Ferrotehna 27:20 (13:8)
RIBNICA — Dvorana Športnega centra, gledalcev 58, sodnika Dejak in Grabrijan (oba Črnomelj).
ITAS KOČEVJE: Filipovič, Dragi-čevič, Guštin 4, Vuk 5, Križman 2, S. Jrič 7, M. Jerič 7, Bejtovič 1, Kersnič, Fajfar, Štefanišin.
FERROTEHNA: Škrlič, Zorič 2, Omerzel 4, Matahlija 3, Rojc 5, Škof 5, Kralj, Gverič, Čelhar, Benulič.
Gostiteljice so prvi del prvenstva končale s pričakovano zmago. Zaradi razlike v kvaliteti med dvema ekipa ma igra ni navdušila maloštevilno ob činstvo. Povsem je jasno, da kočevska dekleta še niso rekla zadnjo besedo v letošnji sezoni in gre pričakovati, da bodo tudi v drugem delu prvenstva nadaljevale s tako imenitno točkovno bero. Moč ekipe nista samo sestri Jerič, temveč tudi primerno urejeni odnosi v samem klubu. Domače igralke so začetno prednost treh golov iz minute v minuto povečevale. Končni rezultat ustreza dogodkom na igrišču.
MILAN GLAVONJIČ
Fužinar : Alples 22:20 (11:9)
SLOVENJ GRADEC - Športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Luk in Bogdanovič (oba M. Sobota).
FUŽINAR: Dren, Brglez 2, Stani-savič 2, Terglav, Lakovšek 4, Kotnik
2,	Smonkar 6, Nabernik, Koren 2, Haber 4, Junger, Hudobreznik.
ALPLES: Sturm, Kajžar 7, Olič 7, Rupar 1, Krmelj 1, Pohleven, Oman, Lušina 1, Penko 3, Berce, Kalan, Trojar.
Srečanje je bilo izredno športno vse do 48. minute, nato pa živčno in igra dokaj nepovezana. Ravenčanke so si ob koncu drugega polčasa priigrale prednost kar petih zadetkov (22:17). In tekma je bila praktično odločena.
IVO MLAKAR
Cerkno : Iskra 14:27 (8:12)
IDRIJA — Modra dvorana, gledalcev 50, sodnika Vutej in Kranjc (oba Maribor).
CERKNO:	Gruden, Mohorič,
Bevk, Krašnja 1, Velikonja 4, Tušar, Kogoj, Podgornik 6, Vidmar 1, Sedej
ISKRA: Jakše, Gorenc 2, Dolar 7, Kegljevič, Radovan 8, Pavlič 2, Selan
3,	Medvešek 1, Vide 3, Martinčič 1.
V zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva so oslabljene igralke Cerkna zaigrale dobro in bile kljub smoli pri metih na gol skoraj enakovredne gostujoči vrsti. V drugem polčasu pa je bila pobuda na strani Iskre. S hitrimi nasprotnimi napadi so gostje polnile mrežo Cerkna, razlika pa je vendarle nekoliko prevelika.
MARTIN KAND ARE
Branik : IMV Novo mesto 31:23 (14:10)
MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 100, sodnika Babič in Puntarič (oba Ljubljana).
BRANIK: Gregorec, Lukič 3, Marinčič, Ornik, Jarc, Pustoslemšek 2, Gamze 1, Petek 7, Rižner 13, Ritlop 3, Kocbek 2, Brglez.
IMV NOVO MESTO: Butala, Pelko 2, Klobučar, Drčar 2, Hvala 2, Veselič 1, Rebolj 4, Šmalc, Opruc 9, Tomas 3, Bučalo.
Mariborčanke so si z dobro igro zagotovile še eno zmago. Povedle so že na začetku in prednosti niso več izpustile. Ponovno je odlično igrala Rižnerjeva, pri gostjah pa se je izkazala Oprucova. Sodnika sta naredila kar precej napak.	SAŠO PUKL
Polana : Burja-Centrocoop 21:27 (10:12)
Olimpija : Mlinotest 2. 12.
Mlinotest	10	9	0	1	277:189	18
Iskra	10	8 0		2	251:178	16
Branik	10	8	0	2	226:203	16
Itas Kočevje	11	7	1	3	241:218	15
Burja	11	7	1	3	260:245	15
Alples	11	4	1	6	252:266	9
IMV Novo mesto	11	4	1	6 229:253		9
Olimpija	10	4	0	6	220:217	8
Ferrotehna	10	4	0	6	237:249	8
Fužinar	10	3	1	6	198:239	7
Cerkno	11	1	1	9	212:281	3
Polana	li	1	0	10	234:307	2
PARI L SPOMLADANSKEGA KOLA: Ferrotehna — Alples, Fužinar — Mlinotest, Olimpija — Burja, Polana — Iskra, Cerkno — Novo me-sto, Branik — Itas.
VELEMOJSTER BRUNO PARMA PRIPRAVLJA ZA VAS
Boleslavski — Džindžihašvili, stings 1967. Beli zmaga.
Geler - Portisch, Moskva, 1966.
Beli zmaga.
Spasski — Langeweg, Soči 1967.
Beli zmaga.
Zadnje rešitve: Kokinen — Kosa-
nen: 1---Db4! 2. Lb4 Td2! 3. Dd2
Sc2 4. Dc2 ab4 mat.
Študija: L Sd6, Tg4 2. Sf5 Tg8 3.
Se7 Th8 [3----Tg4 4. Sg6j 4. C8T!
1:0.
Končnica: 1. a7 Ta6 2. Tgl Ke7 [2 ... Ta7 3. Tg8) 3. Tg8 1:0.
I. ZOL moški
Partizan : Stavbar M IT 3:1 (-9, 13, 2, 8)
BEOGRAD — Športna dvorana Šumice, gledalcev 50, sodnika Vidakovič (Karlovac) in Prodanovič (Osijek).
Mariborčani so začeli z zelo prizadevno in kazalo je, da bo prišlo do presenečenja. Toda domači odbojkarji so pravočasno uredili svoje vrste in dobili drugi niz na razliko. Po tem so igrali, kot znajo njihovi ključni igralci Zarkovič, Tanaskovič in Borčič in načrtovani točki sta ostali doma. Krajinameta! : Vojvodina 1:3 (-11, -11, 12, -12) Kolubara : Vardar Tutun 3:0 (7, 8, 4)
Mladost Monter : Crvena zvezda 3:0 (14, 10, 7)
Modriča Optima : Železničar 1:3 (-13, -2, 12, -3)
Bosna : Vior Šport 3:0 (13, 6, 11)
Vojvodina : Partizan 3:0 (9, 11, 7), tekma 11. kola
Vojvodina	9	9	0	27:3	18
Mlad. Monter	9	7	1	23:4	14
Bosna	9	7	2	22:10	14
Partizan	9	6	3	18:14	12
Crvena zvezda	8	5	3	15:14	10
Krajinametal	8	4	4	16:15	8
Kolubara	8	3	5	13:18	6
Vardar Tutun	8	3	5	10:18	6
Vior Šport	8	2	6	12:20	4
Stavbar MTT	9	2	7	12:24	4
Željezničar	8	1	7	8:22	2
Modriča Opt.	8	17	7:21	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3./4. 12.): Željezničar — Krajinametal, Vior Spori — Modriča Optima, Crvena zvezda — Partizan, Stavbar MTT — Bosna (že odigrano), Mladost Monter — Vardar Tutun (28. t. m.), Vojvodina — Kolubara (30. t. m.7
II. ZOL zahod, ženske
LIK Kočevje : Gradačac 3:0
KOČEVJE — Tekmovalna komisija OZJ je tekmo 6. kola LIK Kočevje : Gradačac registrirala z rezultatom 3:0 za domače. Gostje so sicer poslale brzojavko, v katerem so sporočile, da jih na tekmo ne bo, vedar prepozno.
M. G.
LIK Kočevje : Pula 2:3 (-10, 13, 12, -10, -2)
KOČEVJE — Dvorana doma teles-ne kulture, gledalcev 110, sodnika Džurak (BRČKO) in Karčovnik (Maribor).
Zaostala tekma 5. kola je trajala nekaj več ko dve uri. Obe ekipi sta igrali dobro in borbeno, z nekaj več sreče pa so na koncu zmagale gostje.
MILAN GLAVONJIČ
Jedinstvo Elir	8 8 0 24:5 16
Progres	7 5 2 17:7 10
Pula	7	5	2	16:12	10
Željezničar	7	3	4	15:13	6
Bled	7	3	4	13:15	6
LIK Kočevje	7	3	4	12:14	6
Nova Gorica	7	3	4	10:12	6
Poreč	8	3	5	9:17	6
Gradačac	7	2	5	8:17	4
Maglič	7	1	6	7:19	2
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠA
Po lepi zmagi nad Indijo so naši šahisti izgubili z ZDA
V 12. kolu zmaga Jugoslovanov s 3:1, v 13. pa poraz z 1,5:2,5 - Naše šahistke igrale z ZDA 1,5:1,5, proti Grkinjam pa vodijo z 1,5:0,5 (1)
SOLUN — Po zmagi v 12. kolu nad Indijci s 3:1 so se naši šahisli spet približali kolajni, po porazu v 13. kolu z ZDA z 1,5:2,5 pa so praktično izgubili vse možnosti za osvojitev odličja. Naše šahistke so v 12. kolu igrale z ZDA z 1,5:1,5, v 13. pa vodijo proti Grčiji z 1,5:0,5 (1) ter bodo, kot kaže, pred zadnjim kolom povsem poravnane s Kitajkami, tekmicami za bron.
Že začetek z Američani ni bil ravno spodbuden. Ljubojevič je imel težave, prav tako Velimirovič, torej oba črna, medtem ko sta bili drugi dve poziciji enakovredni. Resda je našemu čelnemu možu uspelo vzpostaviti ravnotežje, zato pa je tudi Nikolič samo remiziral. Naše upe je za trenutek povečal Kovčevič, toda tudi njegova prednost je splahnela. Zato pa je bolj in bolj tonila Velimirovičeva barka in z njo seveda tudi vsa naša.
SZ je gladko premagala Bolgarijo, Anglija pa je obranila prednost in se s Filipini zadovoljila z remijem. Nizozemska je v izredno dramatičnem spopadu izvojevala zmago proti Švedski,
• Jelena Ahmiiovska, sovjetska velemojstrica in uradno tretja najboljša šahistka na svetu, seje med olimpiado poročila z dolgoletnim kapetanom reprezentance ZDA Johnom Donaldso-nom, sekundantom najboljšega ameriškega šahista Seiravvana. Po poročnem obredu na ameriškem konzulatu v Solunu sta mladoporočenca zapustila olimpiado ter prek ZRN odpotovala v Seattle v ZDA. Ahmiiovska in Donaldson sta se spoznala pred tremi leti na nekem turnirju na Kubi. Pravijo, da je Ahmiiovska sprva načrtovala, da bo na ohmpiadi nastopala za SZ do konca, ko pu seje zvedelo za njeno poroko, je nemudoma odpotovala. Ahmiiovska ima 6-letno hčerko, ki živi v ZS. Prav zato so najbrž za Donaldson o vo ženo sprva imeli svetovno prvakinjo Majo Čiburdanidze.
z izdatno zmago proti Avstraliji pa so nas spet dohiteli včerajšnji poraženci Indijci.
Pri ženskah so imele naše precej sreče. Potem ko Basagičeva ni uveljavila gladko dobljenega položaja, je bila Markovičeva čisto na robu poraza. Pa ji je pomagala nasprotnica in več kot radodarno, povsem brez potrebe, žrtvovala dve figuri za dva kmeta. Maričeva je prekinila v izenačenem položaju.
Dvoboj 12. kola med Jugoslovani in Indijci se ni začel nič kaj obetavno za naše. Ljubojevič in Nikolič sta se na prvih dveh šahovnicah hitro sporazumela za remija. Naša čelna moža si nista v otvoritvi ustvarila trdnejših pozicij, zato si nista upala tvegati.
Bolj bojevito razpoložena pa sta bila Kovačevič in Velimirovič. Kovače-
Za uvod visoka zmaga Iskre
POSTOJNA — V Rdeči dvorani hotela Jama se je začelo letošnje prvenstvo v I. republiški ligi in v II. ligi — zahod.
Izidi — I. liga, prvo kolo: Vrhnika : Žalec 5:5, Domžale . Iskra (Lj) 3:7, Kranj : Radenska Pomurje 6:4, Jesenice : GIP Pionir 5,5:4,5, M1P Ptuj prost. Celjani so namreč udeležbo odpovedali.
II. liga — zahod, prvo kolo — skupina AA: Iskra AET (Tolmin) : Tržič 4:2, N. Gorica : BS 3 (Lj) 4:2, Kočevje : Piran 4:2, T. Zupan (Kranj) prost; drugo kolo: Tržič : T. Zupan 5:1, Iskra AET : N. Gorica 4,5:1,5, BS 3 : Piran 4:2; vrstni red: Iskra AET 4, Nova Gorica, Kočevje, Tržič in BS 3 po 2, Piran in T. Zupan 0; skupina B: Postojna : Borovnica 5:1, Fronta (Lj) : Ribnica 5:1, Radovljica : Poli-kem (lj) 4:2, Kodeljevo (Lj) prosto; drugo kolo: Ribnica Radovljica 2,5:3,5,Fronta : Postojna3,5:2,5, Kodeljevo : Borovnica 3,5:2,5; vrstni red: Fronta in Radovljica po 4, Postojna in Kodeljevo po 2, Polikem, Borovnica in Ribnica 0.
Zgodovino šahovskega kluba Postojna je na otvoritvi na kratko opisal Borut Tušar in omenil, da šah orgnizi-rano igrajo v Postojni že od leta 1950 naprej. O pokrovitelju prvenstva THO Postojnska jama, ki prav letos praznuje 170-letnico odkritja znamenite kraške jame, je spregovoril Janko Posega, vse nastopajoče pa je pozdravil še predsednik ŠŽ Slovenije Milan Kneževič. Prvenstvo, ki je prvič v Postojni, je svečano odprl predsednik občinske skupščine Postojna Tomaž Tušar.
BRANE FATUR
SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
KOČEVSKA REKA - Delavci gozdarske, lesne in papirne industrije Slovenije so odigrali četrti šahovski turnir. Nastopilo je 11 ekip. Turnirje pripravila šahovska sekcija posestva Snežnik. Vrstni red - ekipno: 1. Stol (Kamnik), 2. Papirnica Količevo, 3. GG Postojna, 4. Snežnik itd.; posamezno: 1. Karnar (Stol) 7, 2. Ivačič (Količevo) 6, 3. Čimer (Snežnik) 5 itd.	M. G.
vič si je že v otvoritvi zagotovil obetavno pozicijo, z imenitno žrtvijo topa pa je tekmeca prisilil k vdaji.
Veliirlirovič se je srčno bojeval kar 6 ur. Njegov tekmec se je dvakrat znašel v časovni stiski, toda obakrat se je nekako izvlekel, pri čemer pa si je naš velemojster pred drugo prekinitvijo zagotovil že dobljen položaj.
Naša zvezna kapetanka Vlasta Maček je več pozornosti namenila dvoboju med Bolgarkami in Kitajkami kot med našimi in Američankami. Ko so Bolgarke osvojile dve celi točki, so se v našem taboru dekleta odločila, da ne bodo ničesar tvegala in so na hitro remizirala.
Rezultati — moški, 11. kolo: Madžarska : Jugoslavija 3:1, SZ : Nizozemska 2:2, Anglija : ZDA 2:2, Bolgarija : Kitajska 1,5:2,5, NDR : Danska 1:3, Poljska : Romunija 2:2, Filipini : Indonezija 3,5:0,5, Norveška : ČSSR 1:3, itd. 12. kolo: Indija : Jugoslavija 1:3 (Anand : Ljubojevič remi. Barua : Nikolič remi, Prasad : Velimirovič 0:1, Tipsai : Kovačevič 0:1), Danska : SZ 1:3, Madžarska : Anglija 1:3 (Portisch : Short remi, Sax : Speel-man 0:1, Pinter : Nunn 0:1, Csom : Chandler remi). Nizozemska : ZDA 2:2 (Ven der Wiel : Seiravvan remi), . Kitajska : Filipini 1:2 (1), Islandija j
Italija 3:1, Bolgarija : Albanija 3:0 (1), Švica : Kuba 2:2, Islandija : Italija 3:1, Romunija : Argentina 1:3, Francija : Poljska 1:3, Grčija A : NDR 2:2 itd
13. kolo: SZ : Bolgarija 3:1, Filipini : Anglija 2:2, ZDA : Jugoslavija 2,5:1,5 (Guljko : Ljubojevič remi, Benjamin : Nikolič remi, Kudrin : Veli mirovič 1:0, De Firmian : Kovačevič remi). Švedska : Nizozemska 1,5:2,5, Kitajska Madžarska 0,5:1,5 (2), Argentina : ZRN 2,5:1,5, Indija : Avstralija 3,5:0,5.
Vrstni red: SZ 37, Anglija 33, Nizozemska, ZDA 32, Filipini 31,5(1)..
Jugoslavija 31 itd.
Ženske: 11. kolo: kitajska : Jugoslavija 2:1, SZ : ZDA 1,5:1,5, Anglija : Kolumbija 2:1, ZRN ; Indija 1,5:1,5, Madžarska : Romunija 2,5:0,5, Poljska : Bolgarija 1:2. ČSSR : Nizozemska 2:1, Španija : Grčija A 1:2; 12. kolo: Jugoslavija : ZDA 1,5:1,5 CSSR : SZ 0,5:2,5, Anglija : Madžar ska 0,5:2,5, Bolgarija : Kitajska 2:1, Kuba : Poljska 2,5:0,5, Grčija A : Indija 3:0, Švedska : Nizozemska 1:2, Španija : Danska 1:2, Finska : Francija 0,5:2,5 itd.
13. kolo: SZ : Kuba 2:0 (1), ZDA : Madžarska 0,5:2,5, Jugoslavija : Grčija 1,5:0,5 (1), Kitajska : ČSSR 2,5:0,5.
Vrstni red: SZ 31 (I), Madžarska
Kitajska 25, Jugoslavija 24,5 (1) BORIS KUTIN
KOMENTAR TEDNA
Veliki šahovski dogodki so vse bolj privlačni
Za velika Šahovska tekmovanja Se nikdar ni bilo tolikšnega zanimanja, kot je danes Nič čudnega ni potlej, da sla dva kandidata ra organizacijo dvoboja za svetovno prvenstvo (na sporedu bo Selc leta I ‘190, ta hip pa je na seznamu potencialnih izzivalcev svetovnega prvaka Kasparova Se sedem imen: poleg prvega favorita Karpova Se Timman, Portisch. Speel man, Jusupov, Spraggett in fljartarson) s svojima ponudbama nastopila že tu v Solunu.
Jasno, da nista mogla razkriti vseh kart (pravila so taksna, da najprej o prizorišču dvoboja odločata igralca sama. Ce soglašata, potlej pač igrata tam, za kar sta sc opredelila. V vsakem drugem primeru pa obvelja ponudba najvišjega ponudnika) in da bosta glede nagradnega sklada čakala čim dlje oziroma skušala zvedeti, koliko so v la posel pripravljeni vložiti drugi tekmeci Prav tako pa ni nobenega dvoma, da rekordnih dva milijona dolarjev, kolikor so jih lam v Sevilli prireditelji odšteli Kasparovu in Karpovu (in to brez davka), ne bo dovolj Po prvih vtisih sodeč so v Wellingtonu pripravljeni na vse in bodo zalo tudi naredili vse, da hi enkratno šahovsko predstavo pripeljali na Novo Zelandijo. Država ho takrat slavila stopetdesetlctnico obstoja, v organizacijsko mrežo, ki je svoje tipalke postavila zelo na široko, pa so se poleg šahovske organizacije vključili tudi mestna uprava, vlada (z dvema ministrstvoma), turističn i federacija in pa nacionalno letalsko pojetje. Če se je državni minister z.i šport in mladino tolikanj potrudil, da je prišel v Solun in s priložnostnimi kosili ali večerjami ter obilico propagandnega materiala začel kampanjo, potlej ni dvoma, da v Wellingtonu mislijo zares.
Tudi Italijani so s Palermom prav resno napovedali svojo kandidaturo Ta ima bržkone drugačno ozadje, toda v tem trenutku to m najbolj pomembno. Spomnimo se le, da je sedanji predsednik UDE Florencio Campomancs leta 1978 organiziral zelo odmevni dvobo/ za svetovno prvenstvo med Karpovom in Korčnojem na Filipinih in da je bila prav 10 zadnja stopnička, ki jo je še potreboval, da se je povzpel do predsednt škega fotelja. Vse drugo je bilo potlej le še formalnost, domena dobre organizacije. Sedanji predsednik italijanske federacije Nicola Paladino ima podobne ambicije in ni dvakrat reči, da ne posega po preizkušenem receptu. ,.
Toda milijoni dolarjev ne gredo le v vrečo, na kateri piše svetovno prvenstvo, pač pa tudi za olimpiadc. In vendar je zanimanje za največje tekmovanje FIDE tolikšno, da so se delegati na nedeljskem zasedanju generalne skupščine skorajda sporekli, ko so razpravljali na temo, komu olimpiuda čez šest let.
Šahovske olimpiade so vsaki dve leti. Tako pride pni na vrsto Novi Sad, potlej Portoriko, naslednji dve veliki prireditvi pa naj bi bili obe v Grčiji. Današnji organizatorji Portoričanom namreč niso dali »svoje-olimpiade, ampak so jo le posodili. Kongres leta 1984 je namreč podprl grški predlog, da bo ta država prirejala vsako drugo olimpiado.
In ker so Portoričani zaradi SUO. obletnice Kolumba pritisnili na Grke, naj se jih za božjo voljo vendarle usmilijo, so ti popustili Toda takoj nato. torej le le to po Dubaiju, kjer je prišlo do rokade, morajo na domačih tleh prestajati novo ofenzivo. Singapur namreč želi organizacijo olimpiadc leta 1994, to je leta, ko naj hi FIDE Grkom vrnila »posojeno« prireditev. O tem, da bo dežela antičnih olimpijskih iger priredila olimpiado leta 1996 skupaj z zlato (letnoJ ali pa posebej, tako ali tako ni nobenega dvoma
Singapur bo tako prišel na vrsto šele leta 1998, torej šele čez deset let To pa se tamkajšnjim šahovskim delavcem zdi predolga doba, pa tudi številni delegati so se pridružili njihovemu razmišljanju Kar nekaj pred-sednikov federacij (resda v glavnem azijskih oziroma zunajevropskih) je povedalo svoja mnenja naravnost, češ vse lepo in prav, vendar pa morajo priložnost za organizacijo olimpiad (in s tem popularizacijo šaha) dohiti tudi drugi. Težava pa je v tem, da FIDE ne more prelomiti dane besede. Takrat, ko so ji Grki priskočili na pomoč in za lep čas naprej zagotovili organizacijo najbolj pomembnega tekmovanja, je bila ta poteza sprejeta z navdušenjem. Medtem so se razmere spremenile. Drži pa, da sc Svetovna šahovska federacija ne more igrati s svojo avtoriteto in tudi naklonjenostjo tistih, ki ji najbolj stojijo ob strani.
To pomeni, ne le, da svoje odločitve ne more preklicati, ampak tudi ne sme skušati vplivati na današnje gostitelje, naj se prilagodijo spre-membam.
Slej ko prej bo zanesljivo prišlo do takšnih ali drugačnih zastojev oziroma težav in tedaj bo FIDE še kako potrebovala čvrsto načelno podporo, ki bi jo zaradi »modne- zahteve lahko zapravila. Vse kaj drugega pa je seveda, če bi Grki želeli sami ugoditi Singapurcem oziroma, če bi sami ugotovili, da bosta dve olimpiadi v dveh letih vendarle preveč.
BORIS KUTIN
SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
20. 3., Are — slalom: 1. Tomba (It) 1:41,41,2. McGrath (ZDA) 0.18, 3. Mader (Av) 0,25, 4. Worndl (ZRN) 1,02, 5. Stenmark (Šved) 1,23, 6. Sundquist (Šved) 1,57, 7. Beneddik 1,70, 8. Strolz (Av) 1,79. 9. Roth (ZRN) 1,83, 10. Tritscher (Av) 1,85, 11. Halvarsson (Šved) 2,73, 12. Bouvet (Fr) 2,87, 13. Pistor (ZRN) 3.33, 14. Okabe (Jap) 3,49, 15. Edalini (It) 4,03, brez uvrstitve Petrovič, Žan. kombinacija — 1. Mader (Av), 2. Zurbriggen (Švi), 3. Strolz (Av), 4. Piccard (Fr), 5. Halvarsson (Šved), 6. Miiller (Švi), 7. Eriksson (Šved), 8. Heinzer (Švi), 9. Degande (Švi), 10. Boyd (Kan), 11. Olson (ZDA), 12. Genolet (Švi), 13. Rey (Fr), 14. Hudson (ZDA), 15. Brotvn (ZDA).
22. 3., Oppdal — slalom: 1. Tomba (It) 112,75, 2. Okabe (Jap) 0,55, 3. Frommelt (Li-echt) 1,05, 4. Zurbriggen (Švi) 1,22, 5. Mader (Av) 1,43. 6. Benedik 1,45, 7. Stangassinger (Av) 1,78, 8. Bittner (ZRN) 1,82, 9. Nilsson (Šved) 1,91. 10. Kohlbichler (Av) 2,05, 11. Roth (ZRN) 2,29, 12. Berthold (Av) 2,70, 13. Deleže (Švi) 3,51, 14. Jagge (Nor) 3,61, 15. Furuseth (Nor) 4,42. brez uvrstitve Petrovič, Žan.
24.	3., Saalbach — superveleslalom:	1.
Hangl (Švi) 1:24,43, 2. Strolz (Av) 0,53, 3. Girardelli (Luks) 0,59, 4. Enn (Av) 0,74, 5. Zurbriggen (Švi) 0,92, 6. Stock (Av) 1,03, 7. Piccard (Fr) 1,47, 8. Pesando (It) 1,49, 9. Gu-gele (Av) in Tomba (It) 1,55, 11. Alphand (Fr) 1,67, 12. Eriksson (Šved) 1,88, 13. VVenzel (Li-echt) 1,90. 14. Mayer (Av) 1,92, 15. Čižman 1,93, 33. Petrovič 2,65, 38. Bergant 2,96, 39. Robič 3,07, 49. Planinšek 3,30, 53. Žan 3,55.
25.	3.. Saalbach - veleslalom: 1. Hangl (Švi) 2:24,53. 2. Girardelli (Luks) 0,12, 3. Zurbriggen (Švi) 0,87, 4. Strolz (Av) 0,98, 5. Stenmark (Šved) 1.49, 6. Mader (Av) 1,64, 7. Enn (Av) 2.35, 8. Hinterseer (Av) 2,42, 9. Čižman 2,69, 10. VVorndl (ZRN) 2,78, 11. Gaspoz Švi) 2,82, 12. Pieren (Švi) 3,09, 13. Stuffer (ZRN) 3,47,
14. Camozzi (It) 3,61, 15. Krčili (Av) 3,72,
Petrovič 3,76, 20. Bergant 4,25, brez uvrstitve Žan, Robič, Planinšek.
26.	3., Saalbach — slalom: 1. Frommelt (Li-echt) 99,65 2. Bittner (ZRN) 0,59, 3. Strolz (Av) 0,83, 4. Zurbriggen (Švi) 1,08, 5. McGrath (ZDA) 1,48, 6. Gerosa (It) 1,54, 7. Gstrein (Av) 1,57, 8. Okabe (Jap) 1,73, 9. Nilsson (Šved) 1,74, 10. Mader (Av) 1,90, 11. Totsch (It) 2,12, 12. Stangassinger (Av) 2,61, 13. Tritscher (Av) 2,89, 14. Grigis (It) 3,48, 15. Pistor (ZRN) 3,55, brez uvrstitve Križaj, Benedik, Žan, Bergant, Robič, Planinšek, Petrovič.
27.	3., Saalbach — paralelni slalom (le za
pokal narodov): 1. Tomba (It), 2. Zurbriggen (Švi), 3. Mayer (Av), 4. Stock (Av), 5. Pieren (Švi), 6. Enn (Av), 7. Heinzer (Švi), 8. Worndl (Av), 9. Bittner (ZRN), 10. McGrath (ZDA), 11. Alpiger (Švi), 12. Gstrein (Av), 13. Mair Ht), 14. Nilsson (Šved), 15. Strolz (Av). Ženske:
26, 11. 1987, Sestrieres — slalom: 1. Fernan-dez-Ochoa (Šp) 89,50, 2. Svet 0,66, 3. Schne-ider (Švi) 0,82, 4. Kinshofer (ZRN) 0,93, 5. -Steiner (Av) 1,33, 6. Schmidhauser (Švi) 1,80, 7. Ruf (Av) 2,17, 8. Kebrlova (ČSSR) 2,47, 9. Lesjak 2,50, 10. Nilsson (Šved) 2,64, 11. Gadi-ent (Švi) 2,80, 12. Buder (Av) 2,82, 13. Maier (Av) 2,91, 14. Ladstatter (Av) 3,09, 15. Gapp (Av) 3,14, 21. Šarec 4,35, 22. Dežman 4,49, brez uvrstitve Zajc, Pušnik.
28.	11. 1987, Sestrieres — superveleslalom:
I.	Wolf (Av) 1:16,64, 2. Svet 0,05, 3. Eder (Av) 1,06, 4. Gerg (ZRN) 1,07, 5. _Compagno-ni (It) 1,21, 6. Fernandez-Ochoa (Šp) 1,28, 7. Thys (ZDA) 1,29, 8. Kinshofer (ZRN) 1,45, 9. Hacher (ZRN) 1,49, 10. Schneider (Svi) 1,52,
II.	Kirchler (Av) 1,60, 12. Mosenlechner (ZRN) 1,61, 13. Kiehl (ZRN) 1,65, 14. Lee (Kan) 1,70, 15. Wachter (Av) 1,74, 54. Dežman 4,39, 59. Šarec 4,93, 62. Lesjak 4,97, 69. Pušnik 5,50.
30. 11. 1987, Courmayeur — slalom: 1.
VVachter (Av) 99,40, 2. Ladstatter (Av) 0,08, 3. Maier (Av) 0,13, 4. Nilsson (Šved) 0,21, 5. Chauvet (Fr) 0,29, 6. Strobl (Av) 0,45, 7. Ae-ijae (Šved) 1,76, 8. Gersch (ZRN) 1,90, 9. Gapp (Av) 1,95, 10. Dežman 2,10, 11. Gadi-ent (Švi) 2,43, 12. Medzihradska (ČSSR) 2,65, 13. Beck (VB) 2,74, 14. Carlsson (Šved) 2,96, 15. Voelker (ZDA) 3,09, 18. Lesjak 3,62, 21. Zajc 4,89, brez uvrstitve Svet, Šarec, Pušnik.
4.	12. 1987, Val dTsere — smuk I: 1. VValli-
ser (Švi) 1:21,14, 2. Figini (Švi) 0,05, 3. Haas (Švi) 0,24, 4. Graham (Kan) 0,39, 5. Oertli (Švi) 0,56, 6. Kiehl (ZRN) 0,62, 7. Zeller (Švi) in Gerg (ZRN) 1,00, 9. Percy (Kan) 1,10, 10. Bournissen (Švi) 1,22,	11. Mosenlechner
(ZRN) 1,24, 12. Casey (Kan) 1,27, 13. Wolf (Av) 1,34, 14. Lee (Kan) 1,71, 15. Meier (ZRN) 1,76.
5.	12. 1987, Val d’lsere — smuk II: 1. Bournissen (Švi) 1:22,64, 2. Kiehl (ZRN) 0,13, 3. Stanggassinger (ZRN) 0,30, 4. Compagnoni (It) 0,33, 5. Casey (Kan) 0,37, 6. Postnikova (SZ) 0,39, 7. VVolf (Av) 0.46, 8. Lee (Kan) 0,61,9. Figini (Švi) 0,63, 10. Kuradčenko (SZ) 0,72, 11. Mosenlechner (ZRN) 0,89, 12. Fletc-her (ZDA) 1,02, 13. Oertli (Švi) 1,04, 14. Zur-bnggen (Švi) in Graham (Kan) 1,08.
11.	12. 1987, Leukerbad - smuk: 1. Figini (Švi) 1:50,52,2. VVolf (Av) 0,12, 3. Oertli (Svi) 0,39, 4. Kirchler (Av) 0,42, 5. Graham (Kan)
0.	92, 6. VValliser (Svi) 0,98, 7. Eder (Av) 1,14, 8. Percy (Kan) 1,23, 9. Gerg (ZRN) 1,27, 10. Dedler (ZRN) 1,58, 11. Mosenlechner (ZRN) 1,74, 12. Zeller (Švi) 1,78, 13. VVallinger (Av) 1,94, 14. Zurbriggen (Švi) 2,04, 15. Kronberger (Av) 2,18.
12.	12. 1987, Leukerbad — superveleslalom:
1.	Figini (Švi) 1:30,21, 2. Eder (Av) 1,05, 3.
Mosenlechner (ZRN) 1,15	4. Percy (Kan)
1,33, 5. Fernandez-Ochoa (Šp) 1,37, 6. Dedler (ZRN) 1,73, 7. Kirchler (av) 1,78, 8. Gerg (ZRN) 1,82, 9. Zeller (Švi) 1,83, 10. VVachter
(Av) 1,89, 11. Vogt (ZRN) 2,13, 12. Maier (Av) 2,30, 13. Schneider (Švi) 2,40, 14. Graham (Kan) 2,41, 15. Kinshofer (ZRN) 2,42,
29. Svet 3,41, 43. Šarec 5,78, 55. Lesjak 8,42, 58. Pušnik 9,62, 59. Zajc 9,68, brez uvrstitve Dežman.
13. 12. 1987, Leukerbad — slalom: 1. Ladstatter (Av) 94,63, 2. Nilsson (Šved), 0,04, 3. Fernandez-Ochoa (Šp) 0,19, 4. Kronbichler (Av) 0,65, 5. Steiner (Av) 1,05, 6. Schmidhauser (Švi) 1,14, 7. D. Mogore (Fr) 1,17, 8. VVachter (Av) 1,85, 9. Guignard (Fr) 2,03, 10. Von Griiningen (Švi) 2,10, 11. Ruf (Av) 2,28, 12. Oertli (Svi) 2,30, 13. Aeijae (Šved) 3,42,
14.	Chauvet (Fr) 3,56, 15. Medzihradska (ČSSR) 4,41, brez uvrstitve Svet, Šarec, Dežman, Lesjak, Zajc, Pušnik.
kombinacija: 1. Oertli (Švi), 2. VVachter (Av), 3. Percy (Kan), 4. Gerg (ZRN), 5. Medzihradska (ČSSR), 6. VValliser (Švi), 7. Kronberger (Av), 8. Sadlerer (Av), 9. Vogt (ZRN), 10. Fletcher (ZDA), 11. Jamamoto (Jap).
19.	12. 1987, Piancavalio — slalom: 1. Kinshofer (ZRN) 92.07, 2. Chauvet (Fr) 0.21, 3. Šarec 0.32, 4. Schmidhauser (Švi) 0.41, 5. Steiner (Av) 0.44, 6. Maier (Av) 0.46, 7. Anders-son (Šved) 0.49, 8. Oertli (Švi) 0.60, 9. Buder (Av) 0.62, 10. Femandez-Ochoa (Šp) 0.68, 11. Guignard (Fr) 0.75, 12. Glasser-Bjerner (Šved) 0.81, 13. Gadinet (Švi) 0.99,14. Ruf(Av) 1.28,
15.	Strobl (Av) 1.30, brez uvrstitve Švet, Dežman, Zajc, Pušnik.
20.	12. 1987, Piancavalio - veleslalom: 1.
Ouittet (Fr) 2:27.32, 2. Schneider (Švi) 0.16, 3. Figini (Švi) 0.72, 4. Svet 0.80, 5. VValliser (Švi) 1.10, 6. VVachter (Av) 1.16, 7. VVolf (Av) 1.57, 8. Fernandez-Ochoa (Šp) 1.70, 9. Merle (Fr) 2.15, 10. Schmidhauser (Švi) 2.61, 11. Meier (ZRN) 2.67, 12. Gerg (ZRN) in Stotz (ZRN) 3.55, 14. Dedler (ZRN) 3.61, 15. Kinshofer (ZRN) 3.68, 24. Zajc 5.30, brez uvrstitve Dežman, Pušnik, Šarec.
za pokal narodov): 1. Oertli (Švi), 2. Schrr hauser (Švi), 3. Figini (Švi), 4. Kinshc (ZRN), 5. Nilsson (Šved), 6. VValliser (Švi) Ladstiiter (Av), 8. Meier (ZRN), 9. Ze (Švi), 10. VVolf (Av), 11. VVachter (Av), Steiner (Av), 13. Eder (Av), 14. Fernand Ochoa (Šp), Compagnoni (It) in Schnei (Švi).
5.	1., Tignes - veleslalom I: 1. Schneider (Š 2:33.68, 2. Quittet (Pr) 0.15, 3. Merle ( 1.14, 4. Figini (Švi) 1.44, 5. VVachter (J 1.69, 6. Svet 1.95, 7. VValliser (Švi) 1.98, Kiehl (ZRN) 2.41, 9. Gerg (ZRN) 2.51, Guignard (Fr) 2.55, 11. Schmidhauser (Š 2.97, 12. Stotz (ZRN) 3.10, 13. M. Mog« (Fr) 3.24, 14. Kindle (Liecht) 3.40, 15. Ki hofer (ZRN) 3.56, brez uvrstitve Zajc, Šare
6.	1. 1988, Tignes — veleslalom II: 1. Me (Fr) 2:27.96 2. VValliser (Švi) 0.66. 3. Fern: dez-Ochoa (Sp) 0.67, 4. Ouittet (Fr) 0.68, Schneider (Švi) 0.94, 6. VVolf (Av) 1.36, VVachter (Av) 1.61, 8. Kiehl (ZRN) 1.82, Salvenmoser (Av) 1.88, 10. Kinshofer (ZR 1.95, 11. Gerg (ZRN) 2.07, 12. M. Moge (Fr) 2.48, 13. Svet 2.55, 14. Figini (Švi) 2.) 15. Meier (ZRN) 2.81, brez uvrstitve Za Šarec.
9,	1., Lech - superveleslalom: 1. Haas (Š 1:15.55, 2. Ouittet (Fr) 0.20, 3. Figini (Š 0;24, 4. Gerg (ZRN) 0.61,5. Fernandez-Och (Sp) 0.63, 6. Maier (Av) 0.64, 7. Mosenlechn (ZRN) 0.66, 8. Oertli (Švi) 0.94, 9. Kinshol (ZRN) 1.13, 10. Kronberger (Av) 1 15 1 VValliser (Švi) 1.19, 12. Svet 1.20, 13. Želi (Svi) in Thys (ZDA) 1.28, 15. Compagnoni (
14. 1., Zinal - smuk I: 1. Figini (Švi) 155 1 2. Percy (Kan) 0.94, 3. Kronberger (Av) 1 4. VValliser (Švi) 1.36, 5. VVolf (Av) 1.65 Oertli (Svi) 2.12, 7. Gafner (Svi) 2 23 VVachter (Av) 2.27, 9. Fletcher (ZDA) 2’.3
10.	Lindh (ZDA) 2.50, 11. Steinebrunner (Ši
2.51, 12. Gutensohn (Av) 2.62, 13. VVallinger (Av) 2.67, 14. Gerg (ZRN) 2.80, 15. Merle (Fr) 2.91.
15. 1., Zinal - smuk H: 1. VValliser (Švi) 1:52.17, 2. Figini (Švi) 0.07, 3. Oertli (Švi) 0.70, 4. VVallinger (Av) 1.35, 5. Gutensohn (Av) 1.76, 6. Graham (Kan) 1.79, 7. Gafner (Švi) 1.96, 8. Kirchler (Av) 2.13, 9. VVolf (Av) 2.22, 10. Gerg (ZRN) in Percy (Kan) 2.26, 12. Casey (Kan) 2.37, 13. Lee (Kan) 2.38, 14. Merle (Fr) 2.43, 15. Thys (ZDA) in Bournissen (Švi) 2.65.
18. 1., Saas-Fee — slalom: 1. Oertli (Švi) 86.57, 2. Schneider (Švi) 0.23, 3. Chauvet (Fr) 0.24, 4. Schmidhauser (Švi) 0.42, 5. D. Mogore (Fr) 0.66, 6. Fernandez-Ochoa (Šp) 0.67, 7. Steiner (Av) 1.31,8. Magoni (it) 1.77 9. Maier (Av) 1.92, 10. Von Griiningen (Av) (Švi) 2.01, 11. Buder (Av) 2.06, 12. Ladstatter (Av) 2.10, 13. VVachter (Av) 2.21, 14. Strobl (Avj 2.70. 15. Lacasse (Kan) 3.42, 16. Zajc 3.81, brez uvrstitve Svet, Šarec, Pušnik, Dežman, Šelio-Vič, Rojs.
23.	1., Badgastein - smuk: 1. Gafner (Švi)
1:43.80, 2. Oertli (Švi) 0.34, 3. VVallinger (Av) 0.80, 4. Figini (Švi) 0.82, 5. Kronberger (Av) 1.09, 6. Kiehl (ZRN) in VValliser (Švi) 1.29, 8 Casey (Kan) 1.33, 9. Percy (Kan) 1.40, 10. Haas (Švi) 1.41, 11. Lee (Kan) 1.42, 12. Kirchler (Av) 1.67, 13. Bournissen (Švi) 1.71, 14 Fletcher (ZDA) 1.74, 15. Gutensohn (Avj.
24.	1., Badgastein - slalom: 1. Schneider (Švi) 1:19.11, 2. Kinshofer (ZRN) 0.62, 3. Schmidhauser (Švi) 0.68, 4. Nilsson (Šved) 0.75, 5. Svet 1.35, 6. Maierhofer (Av) 1.55, 7. Ladstatter (Av) 1.74, 8. Maier (Av) 2.25, 9' VVachter (Av) 2.26, 10. Fernandez-Ochoa (Šp) 2.46, 11. D. Mogore (Fr) 2.60, 12. Oertli (Švi) 2.61, 13. Buder (Av) 2.72, 14. Von Griiningen (Švi) 3.12, 15. Guignard (Fr) 3.46, 16. Šarec 4.03, 17. Dežman 4.13, brez uvrstitve Pušnik Zajc.
MA TJA Ž DEBELA K
Dobitniki Bloudkovih nagmd 1988
Posamezniki
MATJAŽ DEBELAK (Ljub-ljana) — za vrhunske dosežke v smučarskih skokih.
Doma iz Braslovč, kjer sc je za šport in še zlasti smučarske skoke navdušil v domačem okolju, se je Matjaž Debelak z leti, sedaj je član Elektrotehne Ilirije, razvil v eno izmed osrednjih osebnosti jugoslovanske skakalne reprezentance. Tako v poletih, kot tudi v skokih je postal pravi lovec na daljave, kar mu je kmalu prineslo tudi mednarodno veljavo. Čeprav star šele 22 let. je v olimpijski sezoni povsem dozorel kot skakalec in na olimpijski tekmi na veliki skakalnici v Calgaryju uresničil dolgoletni sen vseh rodov jugoslovanskih smučarskih skakalcev: osvojil je — našo prvo — bronasto kolajno v posamični tekmi na veliki skakalnici, uspeh pa je samo malo kasneje dopolnil z imenitnim nastopom v tekmovanju ekip, ki je naši reprezentanci navrglo drugo mesto.
JOŽE FIŠER (Maribor) - Za 60-letno uspešno organizacijsko in strokovno delo v športu.
V mnogokaterem okolju so ljudje, s katerimi lahko dejavnost takorekoč poosebljamo. To prav gotovo velja tudi za mariborski šport in Jožeta Fišerja. ki je v svojem življenju (letos je dopolnil 85 let) deloval na mnogih področjih. Deloval je predvsem v nogometu, je soustanovitelj športnega kluba Železničar (sedanjega ZŠD Maribor), pomemben je njegov delež v atletiki, kolesarstvu in še zlasti v šahu, ki mu je ves čas veljala njegova posebna ljubezen. Šport je spoznal v vseh različicah, saj je bil tudi sam aktiven v mnogih panogah, zato je tudi kot telesnokulturni delavec vedno znal upoštevati interese organizacije, a tudi posameznikov v njih. M. ri-borski šport bi brez Jožeta Fišerja gotovo ne dosegel tolikšnih uspehov. Fišerjev prispevek v njem znajo ceniti tudi drugod — v Sloveniji, po drugih jugoslovanskih okoljih in tudi v tujini. TILKA GAJŠEK (Ljubljana)
—	za nenadomestljivi prispevek k razvoju odbojke in košarke v Sloveniji.
Kot aktivna športnica je Tilka Gajšek imela naj večje uspehe v odbojki. Iz rodnega Kamnika se je preselila v Ljubljano, kjer je v Enotnosti in Železničarju dosegla kakovost, ki jo je pripeljala v državno reprezentanco, v kateri je postala kapetan in z njo med drugim osvojila bronasto kolajno na evropskem prvenstvu 1952 v Parizu. Kasneje še je posvetila poklicnemu delu v odbojkarski in košarkarski organizaciji, ki pa je bilo hkrati ljubiteljsko. Njene zagnanosti pri delu nikdar ni omejeval delovni čas. Kot tehnična sekretarka najprej za obe panogi, nato pa za košarko, je sodelovala pri vseh akcijah za razmah košarke v Sloveniji. Med njimi so mnoge, kot na primer pionirski festival, košarkarski tabori in druge, ki so enkratne pri nas, brez njih pa košarka v Sloveniji nikdar ne bi dosegla take razvitosti in kvalitete, kakršni sta značilni za njo. BENO HVALA (Ljubljana)
—	Za delovanje v športu in velik prispevek k razvoju športnega programa v RTV Ljubljana.
Kot srednješolec v Celju obetajoč atlet, se je Beno Hvala po preselitvi
v Ljubljano kmalu opredelil za reportersko pot. Začel je pri radiu, kasneje pa je bil med tistimi, ki so sodelovali pri rojstvu televizije na naših tleh. V vsem svojem delovanju je bil poudarjeno inovatorski, saj je z vedno novimi pnjemi (reporterska štafeta v radiu, neštete izpopolnitve pri organizaciji in realizaciji TV' prenosov) odločilno oblikoval Dodobo obeh avdo-vizualnih medijev pri nas. Prav z nekaterimi prenosi, ki jih je zasnoval, se je slovenska televizija prvič učinkovito predstavila tudi v Evroviziji, njegov sloves pa mu je v zadnjem obdobju
Poudarki iz slavnostnega govora Andreja Brvarja
•	Začel se je proces prestrukturiranja družbe, ki ga nakazujejo tri reforme: gospodarska, družbena in politična. Aktivno smo se vključili v družbena prizadevanja za demokratičnejši, humanejši in bogatejši jutri. Če uporabim športni izraz, smo športni delavci Lu hip na igrišču treh reform in ne na tribunah, kjer bi navijaško opazovali izid za to družbo in vsakega posameznika še kako usodne tekme. Skratka: tudi naša Iskanja sestavljajo koalicijo za uresničevanje treh reform.
•	Ta čas je slišati glasne argumente, da je treba razbremeniti gospodarstvo tako, da se zmanjšajo prispevne stopnje med drugim tudi v telesnokultur-nih skupnostih. Ne spuščam se v to, da mnogi napačno vidijo vzrok za neustrezen položaj gospodarstva zgolj v dejstvu, da je to preobremenjeno s prispevki. Opozarjam na to, da je naš odgovor na take omejitve velikokrat zgrešen. Linearno zniževanje stopenj predstavlja linijo najmanjšega odpora, oportunizem, ki telesne kulture ne bo prenovil. S takim pristopom stiskamo vse, tudi tiste, ki bi v novih časih morali vleči telesno kulturo v 21. stoletje. Premalo se poglabljamo v opozorila, da športni sistemi v svetu stanejo od 8— 10% vseh sredstev, pri nas pa 15-20%. Nekaj mora biti narobe s kriteriji, ki kažejo, da imamo v Sloveniji skoraj 800 vrhunskih športnikov. V šolah postaja delo učiteljev telesue vzgoje najmanj vrednoteno, vsak dan je v Sloveniji odsotnih z dela 5% delavcev zaradi bolezni, vse bolj financiramo organizacijo klubov in društev, ne pa teSes-nokuiturne programe, za kar so TKS ustanovljene.
•	Tržnega gospodarstva in 21. stoletja športni delavci ne čakamo s strahom, ker nismo brez izkušenj. Že danes predstavljajo sredstva telesuok ul-tu miti skupnosti po uekaterih ocenah samo 20-30% vseh sredstev, ki jih v družbi namenjamo za telesno kulturo. Vse drugo dobimo z lastnim delom, lastnimi viri, sponzorstvi in donatorstvi podjetij. Vendar pa moramo v isti sapi dodati, da za teh 70 — 80% sredstev nimamo celovite strategije. To je res veliko denarja, a je razdrobljen, včasih tudi nestrokovno in nesmotrno lociran. Zato je nujno, da v telesnokuiturnih skupnostih začnemo oblikovati splošna načela za članarino, sponzorstva in sklade, če naj nas v bodoče odlikujeta tudi večja ekonomičnost in poslovnost. Ta načela kaže razumeti kot družbeno konvencijo, nikakor pa ne predpisovanje, podrobno določanje ali celo vpletanje v neposredne interese ljudi s pozicije oblasti.
prinesel tudi zahtevne zadolžitve
—	organizacijske in producentske
—	v mednarodnih timih na največjih svetovnih športnih prireditvah. Ne kaže spregledati tudi pomembnega organizacijskega dela Bena Hvale v našem športu, kjer je bil zlasti aktiven v atletiki in kolesarstvu
JANEZ KRUŠIČ (Žirovnica)
—	za velik prispevek k razvoju gorništva in alpinizma.
, Ljubezen do gora je odločilno vplivala na življenje Janeza Krušiča, ki je tudi zdaj, kot 71-letni upokojenec, še vedno aktiven gornik. Pisana je paleta njegove dejavnosti. Kot alpinist je opravil skoraj 1500 plezalnih vzponov v domačih m tujih gorah, udeležil seje več kot 400 smučarskih tur, bil je soustanovitelj in 12 let načelnik alpinističnega odseka PD Jesenice in je v tem obdobju ogromno prispeval k posodabljanju te dejavnosti. Od leta 1952 je bil aktiven v gorski reševalni službi, vodil je tudi alpinistične odprave, bil pobudnik Triglavskega turnega smuka in mnogih drugih prireditev ter sodeloval pri obnavljanju mnogih planinskih postojank. Nekaj časa je bil tudi predsednik PD Jesenice. Simbolično je leta 1969 združil svoji dve veliki torišči delovanja: ob 100-letnici železarne Jesenice je popeljal svoje delovne tovariše na Triglav, po zgledu Jeseničanov pa zdaj že nekaj let ravnajo vsi slovenski železarji. Velike so Krušičeve zasluge pri zbiranju gradiva
0	alpinizmu, izkazal pa se je tudi kot pisec v razna glasila.
SADIK MUJKIČ in BOJAN PREŠEREN (Bled) — za vrhunske dosežke v veslanju.
Odlična blejska športnika sta nedvomno najboljša zastopnika našega novega veslaškega rodu, ki je pod zagnanim vodstvom trenerjev Stanka Slivnika in Miloša Janše v zadnjih letih dosegel vrsto zaporednih zmag na najpomembnejših domačih regatah, po mednarodni uveljavitvi na mladinskih svetovnih prvenstvih pa mu je z bronasto kolajno Prešerna in Mujki-ča v dvojcu brez krmarja na olimpijskih igrah v Seulu uspela potrditev visoke vrednosti in kvalitete tudi na svetovnem veslaškem odru. Tako 26-letni Bojan Prešeren, ki je leta 1983 osvojil na mladinskem SP srebrno kolajno v dvojcu brez krmarja, kot 20-letni Sadik Mujkič, ki je leta 1986 postal svetovni mladinski prvak v isti disciplini, veljata v svojem klubu Bled za prava vzora, saj ju odlikujejo zavzeto in trdo delo na treningih ter borbenost na tekmovanjih. V letošnji sezoni, ko sta prvič veslala skupaj v dvojcu brez krmarja, sta najprej zablestela na največji mednarodni veslaški regati v Luzernu, kjer sta osvojila tretje mesto. Ta svoj položaj v svetovnem veslanju sta nato potrdila tudi na
01	v Seulu, kjer sta ob izvrstni telesni in taktični pripravljenosti dokazala tudi svoje velike psihične sposobnosti.
PRIMOŽ ULAGA (Ljubljana) - za vrhunske dosežke v smučanju.
Vloga, ki jo je v našem alpskem smučanu odigral Bojan Križaj, je v smučarskih skokih in poletih pripadla Primožu Ulagi. Njemu je bilo prvemu dano uresničiti želje in cilje, ki so si jih zastavili pobudniki smučarskih skokov in kasneje poletov pri nas. Slednji so prav s Planico dobili med-
JOŽE KRUŠIČ
narodno razsežnost in postali samostojna smučarska disciplina. Ulaga je bil prvi Jugoslovan, ki mu je uspela posamična zmaga v svetovnem pokalu (zdaj jih ima že devet), bil pa je tudi prvi, ki je stal na zmagovalnih stopnicah na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, ko je letos v Oberst-dorfu osvojil srebrno kolajno. Kot tretji v letošnjem skupnem seštevku svetovnega pokala je tudi prvi naš skakalec, ki mu je v tem vsesezon-skem tekmovanju pripadla kolajna. Primož Ulaga je kot športnik otrok Mosteca, skakalnega središča Elektrotehne Ilirije, kjer je začel kot pionir, k njegovemu vzponu pa so prispevali vsi rodovi trenerjev in funkcionarjev, ki so delovali v tej zibelki naših skokov in v reprezentanci.
Ekipe
JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA V SMUČAR SKIH SKOKIH — za 2. mesto na 15. zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju 1988 v ekipni tekmi.
Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Primož Ulaga in Matjaž Zupan so na olimpijski moštveni tekmi z osvojitvijo srebrne kolajne dosegli naš doslej največji skakalni uspeh in tako potrdili ozračje kolektivnega ustvarjanja vrhunskih dosežkov na naj višji svetovni ravni, kakršnemu smo bili v dosedanji zgodovini slovenskega športa le redko priča. Načrtna dolgoletna organizacijska, strokovna in tekmovalna prizadevanja so na tej tekmi največjih mojstrov sveta dala sijajen rezultat, ki bo lahko še dolgo tudi simboličen kažipot za prihodnost te smučarske zvrsti pri
• Razgibajmo življenje je naša akcija v okviru svetovnega gibanja za šport kot pravico vsakogar. Procesi prehajanja industrijskih družb v informacijske so namreč v razvitem svetu v odnosu do športa povzročili:
1.	oblikujejo se državni programi in kampanje, kjer sodelujejo pristojna ministrstva za mladino, šport, šolstvo, zdravstvo, turizem in obrambo s ciljem, da ponujajo šport kot sestavni del življenja vsakega posameznika,
2.	podjetja na razne načine vse bolj stimulirajo svoje delavce, da se aktivno ukvarjajo s športom, ki ponekod že postaja sestavni del proizvodnje, kot na primer na Japonskem,
3.	pravi razcvet doživljajo aktivnosti v naravi v skladu s prebujeno ekološko zavestjo.
® Odgovornost telesnokuiturnih skupnosti je, da odpirajo prostor pobudam, vplivajo na zavest ljudi in omogočajo aktivirati čim širši krog ljudi. Znajti in odzvati se morajo v skladu s cilji tudi izvajalske organizacije, strokovne in znanstvene institucije, podjetja, množični mediji, občine in republika. Če bodo interesi, pobude, hotenja in nagnjenja ljudi napajali vse naše športne akcije, potem bomo pričakali 21. stoletje na kakovostno višji ravni življenja. Alternativa temu je duhovna in materialna revščina.
Dobitniki Bloudkovih plaket 1988
Posamezniki
STANKO ČESNIK. Ilirska Bistrica — za uspešno dolgoletno delo pri razvijanju množičnosti in ustvarjanju novih in boljših možnosti za delo in tekmovanja, predvsem pa širjenju raznovrstne športno-rekreativne dejavnosti.
FRANC ERNESTL, Sevnica
—	za vsestransko uspešno delo v telesni kulturi, predvsem pri razmahu športne rekreacije in ženskega rokometa.
LOJZE GVARDJANČIČ, Ljubljana — za izjemen prispevek pri razvoju nogometne sodniške organizacije in nogometa pri nas.
TONE JAGER, Celje - za dolgoletno neumorno delo v strelskem športu tako kot tekmovalec kot tudi zagnan organizator.
LUDVIK KOPRIVŠEK, Ljubljana — za uspešno strokovno delo v smučarskih skokih na vseh ravneh in z mnogimi rodovi športnikov.
LUCIJAN KOZLOVIČ, Izo-la — za dolgoletno zagnano te-lesnokulturno delo z mladimi
—	tako v šoli, kot v športnih organizacijah, še zlasti v smučanju in atletiki.
ALOJZ KOŽELJ, Ptuj - za več kot 40-letno vsestransko delo v telesni kulturi, še zlasti za prispevek k razmahu strelskega športa.
ALOJZ LAKNAR, Kranj
—	za več kot 40-letno prizadevno delo v strelski organizaciji v občini Kranj.
JOŽE MAVRIČ, Ljubljana
—	za organizacijsko in strokovno delo na področju ženske športne gimnastike in tudi siceršnjo dolgoletno uspešno aktivnost v telesni kulturi.
ALOJZ MESARIČ, Poljčane
—	za več ko 50-letno organizacijsko in strokovno delo v telesni kulturi, še posebej pri Partizanu Poljčane.
t Morda se sliši protislovno, da ponujamo ljudem šport, medtem ko nekateri zjutraj čakajo v vrstah za socialni kruh, da propagiramo šport za vsakogar, medtem ko mnogi ne vedo, kako se bodo prebili s plačo skozi mesec. Naš odgovor je da. Iz preprostega razloga, akcija Razgibajmo življenje prinaša novo kvaliteto življenja, bogati in plemeniti posameznika in družbo.
SADIK MUJKIČ
BOJAN PREŠEREN
PRIMOŽ ULAGA
RADO PŠENIČNIK, Ravne
—	za dolgoletno delo pri razvoju telesne kulture in športa v občini Ravne ter uspešno vodenje največje telesnokulturne organizacije v občini Športnega društva Fužinar.
IVAN STAVBAR, Fram
—	za uspešno strokovno in organizacijsko delo v telesni kulturi, saj je že dolga leta osrednja osebnost telesnokulturnega utripa v svojem okolju.
JOŽICA ŠEŠKO, Celje - za pomembne tekmovalne dosežke v kegljanju. Je članica EMO, Celje. Leta 1988 je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti z ekipo Jugoslavije osvojila zlato kolajno.
danilo Skerbinek,
Ljubljana — za uspešno vsestransko delo v planinski organizaciji, tako v bazi, kot v Planinski zvezi Slovenije, kjer je bil predsednik Izvršnega odbora, zdaj pa vodi Gorsko reševalno službo.
JOŽE dr. ŠUMAK, Ljutomer
—	za več kot 30-letno zagnano delo na področju odbojkarskega športa v Ljutomeru, Pomurju in Sloveniji.
BORIS URBANC, Golnik
—	za izredne tekmovalne dosežke v kegljanju. Je član Gradisa, Ljubljana. Na svetovnem prvenstvu 1988 v Budimpešti je postal prvak med posamezniki in v dvojicah ter osvojil bronasto kolajno z ekipo SFRJ.
STOJNA VANGELOVSKA, Ljubljana — za tekmovalne dosežke v košarki. Kot stalna državna reprezentantka — zdaj je članica Iskre Delte Ježica — je bila tudi v jugoslovanski reprezentanci, ki je na olimpijskih igrah 1988 v Seulu osvojila srebrno kolajno.
JURE ZDOVC, Slovenske Konjice — za tekmovalne dosežke v košarki, v kateri je z reprezentanco Jugoslavije (je član
Smelta Olimpije iz Ljubljane) na olimpijskih igrah 1988 v Seulu dosegel 2. mesto in si tako priboril srebrno kolajno.
Organizacije
PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK, Ilirska Bistrica — za vsestransko uspešno delo s poudarkom na množičnosti, ustvarjanju boljših materialnih razmer, informativni in propagandni dejavnosti ter sodelovanju s planinskimi društvi po vsej Jugoslaviji in zamejstvu.
ROKOMETNI KLUB DRAVA, Ptuj — za 40-letno uspešno delo, ko se je ta športna panoga v mestu vsestransko razvila. Dosegli so vrsto tekmovalnih uspehov, še posebej z dekleti, ustvarili pa tudi organizacijsko trdnost kluba, ki se lahko ponaša tudi s svojim malim štadionom.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM, Gorica — za 25-letno neprekinjeno uspešno delovanje kot ena izmed zamejskih športnih trdnjav, ki vključuje dobršen del slovenske mladine iz mesta in okolice, pomembna pa je — prek študentov — tudi za razmah dejavnosti v Benečiji. Posamezni odseki delujejo samostoj-
• Ponovno se je pokazalo, da športni delavci ohranjamo tudi vrline, ki sicer niso bile lastne le Bloudku, so ga pa izjemno odlikovale. To so humanost, svobodomiselnost in demokratičnost. V dejstvu, da je veliko društev, klubov, športnikov in športnih delavcev podprlo cilje Odbora za varstvo človekovih pravic, se je v bistvu razkrila še ena dimenzija našega gesla »sonce, voda, zrak, svoboda«. To je, da ni svobode telesa, če posameznik ali narod ni suveren, temveč utesnjen v svojih pravicah in duhovno zatiran.
no, ob športnih igrah pa se ukvarjajo tudi z gimnastiko in splošno telesno vzgojo.
Vatrostalna druga
JESENICE — Na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakla nadaljujejo pisano sezono tekmovanj v kegljanju na ledu. Tokrat je domači klub organiziral 33. mednarodni turnir za Pokal mesta Jesenice. Nastopilo je 22 ekip iz ZRN, Avstrije ter domače ekipe z Bleda, Rateč in Jesenic.
REZULTATI:	1. Kreuzberger
(Celovec), 2. Vatrostalna (Jesenice), 3. Asko (Beljak), 4. Gradbinec (Jese-race), 5. Bled. JANKO RABIČ
Slovensko prvenstvo veteranov v malem nogometu
IVANČNA GORICA - Komisija za mali nogomet pri NZS in organiza-cijski odbor v Ivančni Gorici vabita veterane na republiško prvenstvo v malem nogometu, ki bo v Ivančni Gorici 10. 12. Žrebanje parov bo 5. 12. ob 18. uri v prostorih KS Ivančna Gorica. Prijave sprejema organizacijski odbor NK Livar Ob prijavi nakažite prijavnino v znesku 80.000 din, in sicer na žiro račun 50130-678-93721 (ŠD Ivančna Gorica). Prvenstvo bo v obliki turnirja, vse druge informacije pa lahko dobile pri tovarišu Jefinu (tel: 783-140).
TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Smuška terminologija je živ spomin na naše bloške prednike
»Vse se izpreminja, vse se izpopolnjuje, slabo se ne vzdrži, temveč se slej ali prej umakne boljšemu. Preživele so se tudi starosvetne bloške smuči — nikaka sramota ni to — naprednejši športni duh je izumil času primernejše. Toda spomin nanje, njih poslanstvo in podedovana stara smučarska beseda pa nam bo ostala, dokler bo živel slovenski rod. ..«
Tako je zapisal naš prvi smučarski učitelj Rudolf Badjura (1881-1963) v knjižici Bloško starosvetno smučanje in besedje. Ko sc približuje novo leto in bomo Slovenci praznovali 300-letnico izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1689), je prav, da se spomnimo naših prednikov na Bloški planoti in Vidovskih hribih, ki so si že kdovekdaj omislili doma izdelane hodilne smuči, da so lahko tudi v hudih zimah potovali od hiše do hiše, iz kraja v kraj. Vendar pa niso uporabljali smuči samo kot prometno sredstvo, temveč tudi za razvedrilo. Čeprav so imeli preprosto opremo — poldrugi meter dolge bukove deščice z jermenom za stopala, so se k igrivosti nagnjeni mladi smučarji tako izurili, da so drseli po najbolj strmem pobočju in so s pomočjo dolge palice tudi zavijali. »Bili so kos svoj smuk po kačje kljukah in vijugati«, beremo v Rupljcvem prevodu znamenitega Valvasorjevega zapisa.
Tako lahko sklepamo, da naši predniki v rabi smuči niso bili začetniki in da je bilo ljudsko smučanje na Blokah in Vidovskih hribih že za časa Valvasorja stara navada. Valvasor verjetno še ni poznal niti slovenske besede za smuči niti norveške besede »ski«, pisal je o lesenih deščicah in snežni obutvi. Prvi, ki je objavil slovenski termin »šmeče«, je bil Podgri-varski (Jože Bevk) v Novicah leta 1845. V članku o hudi zimi na Blokah opisuje ljudsko smučanje podobno kakor Valvasor — znamenje, da se v poldrugem stoletju po Valvasorju ni nič bistvenega spremenilo. Novo pa je to, da omenja Jože Bevk tudi ženske: »V tem delu (v Metlah) ljudje šmeče najpridneje uporabljajo, celo ženske ob nedeljah po njih pridejo k službi božji.«
Ko so se začeli slovenski meščani okrog 1910 zanimati za moderno športno smučanje, ki se je iz Norveške širilo v alpske dežele, so bili v zadregi zaradi izrazoslovja. Rudolf Badjura se je že leta 1912 napotil na Bloke, povabil sedem bloških očancev-smučarjev v gostilno in se tako dolgo z njimi pogovarjal o snegu smučeh in smučanju, da je zbral potrebno gradivo za smuško terminologijo in jo objavil v posebni knjižici.
DRAGO ULAGA
Kakovostni skakalni čevlji iz tovarne Ratitovec
PLANICA - Preskus skakalnih čevljev, ki so jih minulo zimo začeli razvijati v prožni delovni organizaciji Ratitovec v Železnikih, je tako poleti na skakalnicah s plastiko kot tudi na snegu že potrdil, da so sc napori obrestovali. Izredno velik problem, v nekaj manjši meri za reprezentance SZS-SZJ, toliko večji pa za smučarske skakalne klube, jc končno urejen Seveda pa bodo v Ratitovcu skakalni čevelj razvijali naprej in sc poslej še bolj posvečali tistim finesam, zaradi katerih bo postal privlačen tudi za
Sto tekem Zlate selekcije -velika pomoč paraplegikom
Z izkupičkom nogometne ekipe nekdanjih olimpijcev in reprezentantov ZPS financira del socialnega in športnega programa
LJUBLJANA — Zlata selekcija, ekipa malega nogometa, sestavljena pod okriljem Dnevnika, v kateri igrajo nekdanji vrhunski športniki, med njimi Miro Cerar, Bojan Križaj, Branko Oblak, Bogdan Norčič in drugi, je te dni v Radečah odigrala stoto tekmo, kajpak spet v korist Zveze paraplegikov Slovenije.
djetja, delovne organizacije, partnerji pa so tudi Moped-show, plesne, glasbene in gimnastične skupine, mažo-retke in plesalci rock’n’ rolla, zmagovalke lepotnih tekmovanj itd. Tekmeci na športnem igrišču so igralci iz delovnih organizacij in občin, direktorji itd. Vseh se na sedežu ZPS hvaležno spominjajo in računajo z njihovim razumevanjem tudi v prihodnjem obdobju. Igralci Zlate selekcije, med njimi je rekorder nekdanji umetnostni drsalec Franek Klemenc, ki je odigral 99 tekem, manjkal je le, ko je bil na službeni poti — v Argentini, tudi radi sodelujejo, našli so svoje motive za sodelovanje: za dobrodelne namene si vsak rad vzame čas, radi se gibljejo, negujejo pripadnost h kolektivu in družabnost sploh, še se navdušujejo za športni boj, Še radi zmagujejo, športno pa znajo prenesti — kot nekdanji vrhunski športniki in reprezentanti - kdaj pa kdaj tudi poraze.
»Zlata selekcija je za nas izjemno dragocena, tudi prek nje so naši vsakdanji problemi prodrli do slehernega našega človeka,« je ob stoti tekmi Zlate selekcije dejal predsednik ZPS Ivan Peršak.
H. U.
Z izkupičkom s teh tekem ZPS financira svoj socialni in športni program, nekaj iztržka pa pojde zmeraj tudi za dom paraplegikov v Novem gradu, pripoveduje predsednik ZPS Ivan Peršak.
»Zasluga Zlate selekcije, njen pobudnik je Tone Fornezzi, je, da se je ZPS uveljavila ne samo v velikih mestih, marveč praktično povsod, tudi v najmanjših vaseh. Uveljavitev pomeni spoznanje, da v naši družbi živijo tudi prizadeti ljudje, ki vsak dan potrebujejo pomoč. Resnici na ljubo je treba povedati, da pa ljudje za dobrodelne namene radi prispevajo; zdi se celo, da je teh prireditev, skrbi in materialne podpore za težke invalide, premalo, ljudje radi pridejo na dobrodelne prireditve. S tem izražajo skrb za prizadetega sočloveka, ob moralni podpori primaknejo tudi materialno, s čimer invalidi lažje obvladajo svoj položaj v družbi in premagujejo pre-nekatere vsakdanje probleme,« meni Ivan Peršak.
Najpogostejša organizatorja tekem Zlate selekcije sta TKS ah ZTKO v občinah, ZPS pa najpogosteje zastopata Janez Češnovar in Jože Globokar. Zelo rada sodelujejo razna po-
Taborniki na pohodih
Praznike in mini počitnice ob dnevu republike izkoristijo v številnih taborniških enotah za daljše izlete, pohode, celo taborjenja in zimovanja. Ob letošnjem razmeroma zgodnjem snegu so programi že povsod skorajda povsem zimski. A to ne pomeni, da se taborniki le smučajo. Pravzaprav je tega v programih še najmanj, vsaj v pravih taborniških programih.
V izvirnih taborniških programih ni ničesar, čemur bi lahko rekli zimsko spanje. Načeloma naj bi taborniki pozimi hodili v naravo prav tako pogosto kot v toplejših letnih časih. Razmere po posameznih enotah pa so vendarle takšne, da se raje zaprejo v kabinete, taborniške domove in sobe in tam teoretizirajo, kaj in kako bodo počeli poleti, ko bo topleje.
Na zimsko življenje v naravi — prav take so razmere v teh večinoma prazničnih dneh — se je seveda treba dobro pripraviti. Predvsem pa taborniški organizatorji dobro vedo, da vse zimske akcije niso za vse starostne kategorije. Mlajši člani organizacije bodo v zimsko naravo odšli le za krajši čas, na sprehod. Tam bodo opazovali zimsko naravo, vodnik pa jim bo pomagal pri spoznavanju različnih drevesnih vrst, v snegu bodo odkrivali različne živalske sledove, jih skušali skicirati in si jih zapomniti. Poskusili bodo tudi zakuriti ogenj, kar je pozimi in v snegu nedvomno težje opravilo kot poleti.
Srednji in starejši rod tabornikov pa čakajo v naravi druge naloge. Kako
preživeti, če bi naključje ali nesreča nanesla, da bi se znašli predaleč od toplih koč. Treba je znati postaviti bivak, skopati snežno luknjo, postaviti iglu, hitro zakuriti ogenj in si na njem skuhati vsaj čaj, če ne kaj močnejšega. Tudi v snegu in mrazu je treba znati sotovarišu nuditi prvo pomoč in s pomočjo signalizacije sporočati, kje so in kaj se je zgodilo; klu-bovci in klubovke morajo na zimskih izletih v gore veliko vedeti, da jih plazovi in druge naravne nesreče ne bi prehiteli.
A. S.
Volkovi v Koprivni
Taborniki iz odreda Sivega Volka iz Ljubljane se bodo predvidoma danes vrnili s tridnevne akcije v dolini Koprivne. Približno štirideset tabornikov si je za začasni dom izbralo šolo zahodno od Črne na Koroškem. Poleg izleta na Raduho so pripravili še številne druge dejavnosti, povezane tudi s snegom.
Taborniški sejem
V petek, 2. decembra, popoldne (med 16. in 20. uro) pripravljajo taborniki odreda Sivega Volka iz Ljubljane, na pokritem dvorišču osnovne šole Prežihov Voranc, taborniški sejem. Nanj vabijo tabornike, ki bi radi prodali ali kupili staro in rabljeno, a še uporabno, taborniško, popotniško in planinsko opremo. Vabijo pa tudi starše, saj bo znani loški obrtnik Porenta predstavil svoj proizvodni
program. Njegovih nahrbtnikov sicer ne bo moč kupiti, bo pa za to kmalu priložnost, verjetno tako kot prejšnja leta, že na ljubljanskem novoletnem sejmu.
Dva vodniška tečaja
O vodniškem tečaju, ki so ga sredi novembra organizirali taborniki odreda Bičkove skale v Ljubljani in na Stojni smo v Taborniških novicah že poročali. V teh prazničnih dneh pa je živahno tudi v Soči, oziroma v domu odreda Puntarjev iz Tolmina. Tam namreč poteka vodniški tečaj za vodnike medvedkov in čebelic, ter za vodje murnov, pripravila pa ga je severnoprimorska taborniška zveza. Na tečaj se je prijavilo dvajset tabornikov, bodočih taborniških vodnikov.
Namesto diapozitivov srečanje
Ljubljanski Sivi volkovi pripravijo skorajda vsak petek zvečer v prostorih KS Ajdovščina predavanje z diapozitivi. Prejšnji petek so se s slikami vrnili na Mont Blanc, kamor se je pred časom povzpela skupina tabornikov. Prihodnji petek pa bo program nekoliko drugačen. Ob petnajstletnici odreda pripravljajo interno družabno srečanje, na katerem si bodo med drugim ogledali tudi stare filme in diapozitive z različnih akcij. Pripravljajo tudi manjšo razstavo fotografij in drugih dokumentov, ki so se v odredu nabrali v teh letih.
• Na domačem trgu Ratitovec prodaja skakalne čevlje glede na velikost po 250, 300 in 350 tisoč dinarjev, cene, ki sojo dosegli s Kanudčaui pa je 135 kanadskih dolarjev. Naročiti jih je mogoče neposredno v tovarni ali pa preko SZS (nordijski sektor).
najboljše in zato razumljivo tudi zelo izbirčne skakalce, kar zadeva vsakovrstno tehnično opremo.
»Veseli smo, da je sodelovanje s SZS, posebej moram omeniti moralno in gmotno podporo OK Planica, tako hitro obrodilo sadove. Ob 50-letnem jubileju, ki ga bomo proslavili prihodnje dni, smo si zelo želeli razviti nov, atraktiven izdelek. Kaže, da smo osnovnim zahtevam zadovoljili, pa tudi s ceno smo konkurenčni, tako da je čevelj tudi izvozno zanimiv. Trener Danilo Pudgarje pri nas že naročil 60 parov, te dni jih bomo odpremili v Kanado. Po tehnologiji in velikosti serij je skakalni čevelj pisan na našo kožo. Ni nam žal, da smo se v stvar zagrizli, čeprav smo kljub naši prožnosti zato morali ustanoviti poseben oddelek,« je med obiskom pri naših skakalcih v dolini skakalnic povedal direktor tovarne Ratitovec Matjaž Tičar.	O G.
BADMINTON
Napredek najmlajših badinintonistov
LJUBLJANA Kakovostna razlika v najmlajši starostni kategoriji bad-mintonistov in badmintonistk je že kar precejšnja, tako da je na republiških turnirjih za pionirje in pionirke vse manj presenečenj. Najobetavnejši po znanju že krepko presegajo vrstnike in v zaključne boje se praviloma vedno uvrščajo isti posamezniki in posameznice. Na drugem turnirju, na Galjevici je tekmovalo 38 pionirjev in 20 pionirk, je v obeh konkurencah med najboljšo četverico v primerjavi z uvodnim tekmovanjem le eno novo ime — Primož Pirec iz Braslovč, zmagovalca pa sta ista, brat in sestra Andrej in Maja Pohar (oba Olimpija).
Veliko bolj zanimiv je bil finale pionirk, kjer sta se pomerili Maja Pohar in Urša Jovan, ki sta pred nedavnim uspešno nastopili že na članskem turnirju A. Po zagrizeni igri je tudi ob kančku športne sreče zmagala Maja Pohar, čeprav tudi zmaga Jovanove ne bi bila nezaslužena, kajti izid jc bil najtesnejši v dosedanji seriji tovrstnih pionirskih tekmovanj — 10:12, 12:11, 12:9. Med fanti se jc Andrej Pohar dobesedno sprehodil do finala (v polfinalu je gladko odpravi! zmagovalca močnega mednarodnega turnirja v Kapošvaru Igorja Lebarja s 15:3, 15:0), čeprav je v zadnjih dnevih zelo intenzivno vadil. Nekoliko več kot je bilo pričakovati sta pokazala Kristjan Hajnšek in Primož Pirec, ki zadnje tedne zaradi neogrevane telovadnice v Braslovčah skorajda nista vadila.
Finalna rezultata pionirji: A. Pohar . Pelhan 15:7, 15.15; pionirke: M. Pohar : Jovan 10:12, 12:11, 12:9.
Končni vrstni red — pionirji: l.A. Pohar, 2. Pelhan (oba OI), 3. Kr. Hajnšek, 4. Pirec (oba Brasi), 5.-6. I. Lebar (M) in Galjot, 7.-8. Pavlič L Babnik (vsi OI) itd.; pionirke: 1. M. Pohar, 2. Jovan, 3. Slokan, 4. Slatnar, 5.-6. Mojsilovič in A. Pelhan, 7.-8. Kalin (vse OI) in Kralj (Brasi) itd.
Stanje po 2. turnirju — pionirji: 1. A. Pohar 100, 2.-3. Kr. Hajnšek in Pelhan po 94, 4. - 5. Pirec in Lebar po 85; pionirke: 1. M. Pohar 100, 2. Jovan 96, 3.-4. Slokan in Slatnar po 90, 5. Mojsilovič 78.
Naslednji turnir bo konec februarja.
ž. z.
SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
7
8
Okrnjena udeležba
LJUBLJANA — Ženske dvojice so naj slabša točka našega badmintona, kar je pokazal tudi 2. republiški turnir. kjer se je zbralo vsega pet parov. Z izjemo kombinacije Mar. Pohar-—Jelenc so manjkale vse najboljše dvojice in v tako okrnjeni konkurenci ni bilo nobenega dvoma o zmagovalkah. Lepo presenečenje sta pripravili najboljši pionirki Maja Pohar in Urška Jovan, ki sta najprej odpravili sestri Ponikvar in zatem, tudi v treh nizih, še mladinsko dvojico Ježice Čarman — Berlisk.
Finalni rezultati: Mar. Pohar—Jelenc : Maja Pohar—Jovan 15:4, 15:5.
Vrstni red: 1. Mar. Pohar—Jelenc. 2. Maja Pohar-Jovan (vse OI), 3. Čarman —Berlisk (J), 4. Ponikvar-— Ponikvar, 5. Cecič-Po. Zupančič (vse OI).
Turnir moških in mešanih dvojic so izvedli že pred tednom dni, sočasno s tekmovanjem posameznikov.
ž z.
SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
kombinacija:	1. Oertli (Švi), 2. Schneider
(Švi), 3. Kronberger (Av), 4. Wachter (Av), 5. Fernandez-Ochoa (Šp), 6. Maier (Av), 7. Per-cv (Kan), 8. Stangassinger (ZRN), 9. Figini (Svi), 10. VValliser (Švi), 11. Lee (Kan), 12. Medzihradska (ČSSR), 13 Meier (ZRN), 14. Mosenlechner (ZRN). 15. Vogt (ZRN).
30.	1., Kranjska Gora — veleslalom: 1. Svet 2:15.75, 2. Schneider (Švi) 1.66, 2. VVachter (Av) in Fernandez-Ochoa (Sp) 2.17, 5. Ouittet (Fr) 3.39, 6. Meier (ZRN) 3.44, 7. Maier (Av) 3.99, 8. Nilsson (Šved) 4.01, 9. Kinshofer (ZRN) 4.42, 10. Guignard (Fr) 4.51, 11 Merle (Fr) 4.78. 12. Salvenmoser (Av) 5.18, 13. Gersch (ZRN) 5.23. 14. Hurler (ZRN) 5.42. 15. Kindlt' (Liecht) 5.56, 17. Šarec 5.92, 23. Zajc 7.12, brez uvrstitve Dežman, Pušnik.
31.	1., Kranjska Gora - slalom:	1. Svet
85.45. 2. Schneider (Švi) in Steiner (Av) 0.60. 4 VVachter (Av) 1.21, 5. Fernandez-Ochoa (Šp) 1.25, 6. Kinshofer (ZRN) 1.55, 7. Maier-hofer (Av) 1.59, 8. Guignard (Fr) 1.84. 9. Schmidhauser (Švi) 2.17, 10. Maier (Av) 2.42,
11.	D. Mogore (Fr) 2.50, 12. Strobl (Av) 2.65,
13.	Kebrlova (ČSSR) 3.06, 14. Dežman 3.17, 15 Buder (Av) 3.19, 16. Pušnik 3.36, 18. Zajc 4.34, 23. Lesjak 6.38, brez uvrstitve Šarec.
5.	3., Aspen - smuk: 1. Oertli (Švi) 1:22,83. 2. Mosenlechner (ZRN) 0.23, 3. Zeller (Svi) 0.38, 4. Ouittet (Fr) 0.40, 5. VVallinger (Av) 0.43, 6. Lee (Kan) 0.61,7. Figini (Svi) 0.66. 8. Gutensohn (Av) 0.84, 9 Merle (Fr) 1.02, 10. Marzola (It) 1.09, 11. AUender (ZDA) 1.37,
12.	Dedler (ZRN) 1.39. 13. Spescha (Svi) 1.62,
14.	Meier (ZRN) 1.70, 15. Laroche (Kan) 1.75.
6.	3., Aspen — slalom: 1. Steiner (Av) 76.41, 2 VVachter (Av) 0.64, 3. Maierhofer (Av) 0.91, 4. Freiher Fr) in Buder (Av) 1.59, 6. Madsen (ZDA) 1.70, 7. Percv (Kan) 2.12, 8. Voelker (ZDA) 3.64, 9. Pelletier (ZDA) 5.15, 10. Dahlgren (ZDA) 6.60, 11. Frost (ZDA) 7.50,
12. Skaling (ZDA) 8.00, 13. Knapp (ZDA) 8.46, 14. Rattray (N. Zel.) 12.41, 15. Linne-berg (Čile) 20.42. brez uvrstitve Svet, ŠArec, Dežman, Zajc.
7. 3., Aspen — veleslalom: 1. Meier (ZRN) 2:23.16,2. Fernandez-Ochoa (Šp) 0.28, 3. Maier (Av) 0.57, 4. Svet 0.84, 5. McKinney (ZDA) 1.16, 6. Ouittet (Fr) 1.70, 7. VVachter (Av) 1.90, 8. Hurler (ZRN) 1.98,9. Merle (Fr) in Kinshofer (ZRN) 1.99, 11. Salvenmoser (Av) 2.82, 12. Oertli (Švi) 2.89, 13. Nilsson (Šved) 3.43, 14. Kirchler (Av) 3.74, 15. Armstrong (ZDA) 3.78. brez uvrstitve Šarec, Dežman, Zajc.
12.	3., Rossland - smuk: 1. Figini (Švi) 1:42.41,2. Oertli (Švi) 0.89, 3. VVallinger (Av) 1.26, 4. Gutesohn (Av) 1.40, 5. PeErcy (Kan) 1.42, 6. Kronberger (Av) 1.66, 7. Lee (Kan) 1.92, 8. Zanaerl (Av) 2.09, 9. Laroche (Kan) 2.12, 11. Wolf (Av) 2.33, 12. Thys (ZDA) 2.40. 13. Mosenlechner (ZRN) 2.49, 14. Graham (Kan) 2.61, 15. Bournissen (Švi) 2.63.
13.	3., Rossland — superveleslalom: 1. Figini (Švi) 1:16.43, 2. Maier (Av) 0.31. 3. VVachter (Av) 0.59, 4. Mosenlechner (ZRN) 0.65. 5. VVolf (Av) 0.78, 6. Eder (Av) 0.96, 7. Kronberger (Av) 1.26. 8. Fernandez-Ochoa (Šp) 1.30, 9. Kiehl (ZRN) 1.35, 10. Ouittet (Fr) 1.62, 11. Dedler (ZRN) 1.73, 12. Oertli (Svi) 1.77, 13. Percy (Kan) 1.81. 14. Marzola (It) 1.91, 15. Gutensohn (Av) 1.94.
23. 3., Saalbach — veleslalom; 1. Svel 2:13.91, 2. VVachter (Av) 0.37, 3. Maier (Av) 0.39, 4. Meier (ZRN) 0.44, 5. Hurler (ZRN) 0.57, 6. Tevssier (Fr) 0.77, 1. Hacher (ZRN) 1.19, 8. Fernandez-Ochoa (Šp) 1.46, 9. Burn (Švi) 1.48, 10. Guignard (Fr) 1.75, 11. Nilsson (Šved) 1.90, 12. Kiehl (ZRN) 1.94, 13. Kindle (Liecht) 2.11. 14. Roffe (ZDA) 2.22. 15. McKinnev (ZDA) 2.34. brez uvrstitve Potisk. 27. 3., Saalbach — paralelni slamom (le za
pokal narodov): 1. Meier (ZRN), Maier (Av),
3.	Steiner (av), 4. Oertli (Švi), 5. Lee (Kan), 6. Kirchler (Av), 7. VVachter (Av), 8. Figini (Švi), 9. Schmidhauser (Švi), 10. Kiehl (ZRN), 11. Eder (Av), 12. Merle (Fr), 13. VVolf (Av), 14. Ladstatter (Av), 15. Svet.
SVETOVNO PRVENSTVO - PROFESIONALCI
(2.- 3. 4. Aspen)
Moški - slalom: VVallner (Švedska), Neuriesser (Švedska), veleslalom:	Herzog (Avstrija),
Halsnes (Norveška), kombinacija: Herzog (Avstrija).
EVROPSKI POKAL 1987/88 Moški - skupna ocena: 1. Walk (Avstrija) 120, 2. Cižman 119, 3. Gugele (Avstrija) 107, 15. Bergant 56, 20. Robič 47, 28. Žan 32, slalom:
I.	Orlainskv (Avstrija) 84, 34. Planinšek 17, veleslalom: 1. VValk (Avstrija) 168, 2. Cižman 104, 8. Bergant 51, 10. Robič 45, 18. Petrovič 21, 20. Žan 18, superveleslalom: 1. Gugele (Avstrija) 45, 4. Čižman 15, 20. Robič 5; uvrstitve Jugoslovanov s točkami: 1. MESTO - Čižman, Rogla veleslalom I in II, Bansko veleslalom I, Geradamer veleslalom, Benedik, Golte slalom, 2. mesto - Bergan , Rogla veleslalom
II.	3. mesto - Bergant, Geradamer veleslalom,
4.	mesto — Planinšek, Geradamer slalom I, 5. mesto - Petrovič, Bansko veleslalom I, 6. mesto - Petrovič, Rogla veleslalom I, Robič, Sella Nevea veleslalom, 7. mesto - Žan, Rogla veleslalom II, 10. mesato - Žan, Auron slalom, 11. mesto - Bergant, Bansko veleslalom I, Robič, Sarajevo superveleslalom, Bansko veleslalom II. Geradamer veleslalom, Planinšek, Geradamer slalom II, 12. mesto — Žan. Rola veleslalom II, Bansko veleslalom I, Robič, Beljak veleslalom, 13. mesto - Čižman, Bansko veleslalom 11. Bergant, Geradamer slalom II, 14. mesto - Bergant, Geradamer slalom I, Robič. Rogla veleslalom II, Geradamer slalom II.
Ženske — skupna ocena: 1. Bernet (Švica 151,
2.	Burn (Švica) 148, 3. Lundback (Šved) 105, slalom: Lundback (Šved), Šarec, smuk: 1. Sad-leder (Av), 11. Potisk; uvrstitve Jugoslovank s točkami: 3. mesto - Šarec, St. Maurice slalom, Zajc, Les Saises slalom 1,4. mesto - Dežman, Les Saises slalom I, Zajc, Les Saises slalom II, 5. mesto — Dežman, Monte Campione slalom, 6. mesto - Potisk, smuk Valzoldana II, 8. mesto - Šarec, Les Saises slalom II, Potisk, smuk Valzoldana I, 11. mesto - Šarec, Monte Campione slalom, Dežman, Les Saises slalom II, 12. mesto - Zajc, Monte Campione slalom, 13. mesto - Pušnik, St. Maurice slalom, 14. mesto - Šarec. Todtnau superveleslalom. BALKANSKO PRVENSTVO 1988 (12.-13. 3., Predeal)
Moški - slalom; Popov (Bolg). 2. Planinšek, 3. Žagar, veleslalom: Čebulj, ženske - slalom: Postolache (Rom), Plajbes, veleslalom: Pirc,
3.	Rojs
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1988
(5.-6. 2., Kranjska gora)
Moški - slalom: Petrovič (Novinar) 1:37,34, Benedik (Jesenice) 1,24, Križaj (Tržič) 1,79, veleslalom: Čižman (Olimpija) 2:15,46, Bergant (Olimpija) 0,63, Žan (Jesenice) 0,75, ženske - slalom: Šarec (Novinar) 1:38,06, Svet (Novinar) 3,48, Jakopič (Radovljica) 7,91, veleslalom: Svet (Novinar) 2:14,63, Šarec (Novinar) 2.78, Pušnik (Črna) 3.12
MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO 1988
(23.-31. 1., Madonna di Campiglio)
Mladinci - smuk: 27. Jovan, 48. Miklavc,-64. Demšar, 65. Košir, superveleslalom 9. Miklavc, 33. Jovan, 53. Košir, veleslalom: 1. Grilc, 57. Jovan, 73. Košir slalom: 9. Miklavc, mladinke - smuk: 4. Potisk, 36. Rojs, 37. Lupše, 43. Šehovič, superveleslalom: 37. Šehovič, 43. Potisk, 44. Rojs, veleslalom: 33. Šehovič, 45. Potisk: slalom: 15. Šehovič.
Smučarski skoki
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 1988
(12, —28. 2.. Calgarv)
Srednja skakalnica: 1. Nykiinen (Fin) 229,1, 2. Ploc (ČSSR) 212,1, 3. Malec (ČSSR) 211,8, 4. Tepeš 211,2, 5. Parma (ČSSR) 203,8, 6. Kuttin (Av) 199,7, 16. Zupan 190,0, 26. Lotrič 180,1, 30. Ulaga 177,1; velika skakalnica: 1. Nykiinen (Finska) 224,0, 2. Johnsen (Norv) 207,9, 3. Debelak 207,7, 4. Klauser (ZRN) 205,1,5. Ploc (ČSSR) 204,1,6. Felder (Av) 203.9, 9. Zupan 195,8, 10. Tepeš 194,8. 40. Ulaga 161,0, ekipno: 1. Finska (Nikkola, Nykanen, Ylipulli, Pu-ikkonen) 634,4, 2. Jugoslavija (Ulaga, Zupan, Debelak, Tepeš) 625,5, 3. Norveška (Eidharn-mer. Kjorum, Fidjestoel, Johnsen) 596,1, 4. ČSSR 586,8, 5. Avstrija 577,6, 6. ZRN 559,0.
SVETOVNI POKAL 1987/88 Skupna uvrstitev: 1. Nykanen (Fin) 282, 2. Ploc (ČSSR) 187, 3. Ulaga 127, 4. Parma (ČSSR) 125, 5. Vettori (Av) 114, 6. VVeissflog (NDR) 111, 7. Johnsen (Nor) 106, 8. Tepeš 96, 9. Fidjestoel (Nor) 82, 10. Bokloev (Šved) 64, 11. Bauer (ZRN) 61, 12. Opaas (Nor) in S. Tallberg (Šved) 60, 14. Eidhammer (Nor) 57, 15 . Thoma (ZRN) 56, 16. Kjorum (Nor) 53, 17. Heumann (ZRN) 44, 18. Wiegele (Av) 43, 19. Nikkola (Fin) 41.20. Lotrič in Puikkonen (Fin) 40, 39. M. Debelak 21, 52. Kopač 10, 69. Dolar 4. Pokal narodov: 1. Finska 541, 2. ČSSR 425, 3. Norveška 412, 4. Avstrija 334, 5. Jugoslavija 309, 6. ZRN 180, 7. Švedska 165, 8, NDR 153, 9. Švica 77, 10. Kanada 68, 11. ZDA 33, 12. Italija 28, 13. Francija 20. 14. Poljska 9, 15. SZ 5, 16. Japonska 5, 17. Bolgarija 2.
SVETOVNO PRVENSTVO V POLETIH 1988
(11—13. 3., Oberstdorf)
1. Fidjestoel (Norveška) 364,0, 2. Ulaga 361,0, 3. Nykanen (Finska) 355,5, 4. Ploc (ČSSR)
342.0,	5. Stranner (Avstrija) 337,5, 6. Parma (ČSSR) 334,5, 10. Zupan 333,5, 15. M. Debelak 316,5, 24. Tepeš 295,5.
REZULTATI POSAMEZNIH TEKEM 5. 12. 1987: Thunder Bay — 90 m: 1. Nykanen (Fin) 250,2, 2. Ploc (ČSSR) zaostanek 23,0, 3. Vettori (Av) 29,7, 4. Bulau (Kan) 32,0, 5. Ulaga 32,2, 6. Tepeš 32,3, 7. Weissflog (NDR)
37.0,	8. Piazzini (Švi) 38,5,9. Hollarid (ZDA) in Parma (ČSSR) 39,8, 11. Opaas (Nor) 41,7, 12.’ Thoma (ZRN) 42,6, 13. Fidjestoel (Nor) 43,1, 14. Švagerko (ČSSR) 44,7, 15. Ylipulli (Fin) 46,8, 18, M. Debelak 55,2, 69. Zupan.
6.12. 1987, Thunder Bay — llOni: 1. Nykanen (Fin) 241,7, 2. Weissflog (NDR j 23,8, 3. Opaas (Nor) 28,4, 4. Ulaga 36,6, 5. Tepeš 41,3, 6 Ploc (ČSSR) 43,8, 7. Parma (ČSSR) 45,4, 8. Piazzini (Švi) 49,2, 9. Fidjestoel (Nor) 48,9, 10. Stjernen (Nor) 51,5, 11. Bulau (Kan) 52,2, 12. Thoma (ŽRN) 53,5, 13. Klauser (ZRN) 53,6, 14. Ylipulii (Fin) 55,6, 15. Nokelainen (Fin)
58.1,	35. Zupan 94,7, 44. Debelak 108,7
12.	12. 1987, Lake Placid - 90 m- 1. Ploc (ČSSR) 213,1,2. Thoma (ZRN) 14,0, 3. Bauer (ZRN) 24,2, 4. Vettori (Av) 25,0. 5 Holland (ZDA) 25,9, 6. Tepeš 28,3, 7. Astrom (Šved) in Parma (ČSSR) 34.8,9. Richards (Kan) 41,4, 10. Ylipulli (Fin) 41,5, 11. Vervejkin (SZ) 42,1, 12. Lehmann (Švi) 44,2, 13. Balanche (Švi) 45,8, 14. Švagerko (ČSSR) 46,9, 15. Bokloev (Šved) 47,4, 16. Ulaga 48,2, 21. M. Debelak 50,4, 52. Zupan.
13.	12. 1987, Lake Placid - 70 m: 1. Ploc (ČSSR) 246,2, 2. Parma (ČSSR) 9,8, 3. Opaas (Nor) 11,1, 4. Heumann (ZRN) 24,8, 5. Nokelainen (Fin) 26,4 6. Holland (ZDA) 28,1, 7. Švagerko (ČSSR) 28.4, 8. Ulaga 29,6, 9. M. Debelak 31,0, 10. Tepeš 31,3, 11. Bokloev (Šved) 32,0. 12. Felder (Av) 32,7, 13 Collins (Kan)34,7, 14. Fidjestoel (Nor) 35,1, 15.Bauer (ZRN) 36,1, 55. Zupan.

Ponedeljek, 28. novembra 1988



OBIŠČITE
POREŠKO
RIVIERO
Idealen kraj v fdealnem času 2a vaše počitnice. Cene polnega penziona že od 20.000 din za osebo v Poreču v hotelih PICA L, PARENTIUM, POREČ ter MAESTRAL v Novemgradu.
V nekaterih hotelih 10% popusta za upokojence.
Prisrčno vas vabimo v Poreč!
[			T		
			BI		i
					
			v!		»Al
					
					
					
			I		
					
					
					
					
					h
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
M PROSPEKTI IN CENIKI ►
P|QVQ |QQUHQ
Rlvlaro
Kmetijska zadruga Škofja Loka
objavlja
licitacijo rabljenih osnovnih sredstev:
izklicna cena/din 12 hladilnikov alfa laval	90.000(1 kos)
hladilna vitrina	200 000
tovorni avto TAM 170 t, letnik 1982	10.000.000
Al - kason za mercedes 12-13	3.500.000
3 hladilnih bazenov z agregatom LTH
1.700.000 (1 kos) Licitacija bo dne 7. 12. 1988, ob 10. uri pred mehanično delavnico Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč dan pred licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Varščina znaša 10% od izklicne cene in mora biti plačana pred licitacijo pri blagajni zadruge. Prometni davek plača kupec posebej Licitacija bo po sistemu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali
26-14265
••
•	•	institut >*jozef Stefan«
•	•
T*UIDE
USPOSABLJANJA
ZR UP0RRD0
HM -PC
KLIČITE ! (061) 214-399, int. 428
LUKOVICA da LUCHIANO
Maestro di cucina Italia 'da LUCHIANO' bedi vsak dan od 25. novembra do 3. decembra nad lonci in ponvami v restavraciji NAPOLEON. Od poldneva do polnoči se tako po Lukovici širi prijeten in vabljiv vonj po italijanski hrani. Ljubiteljem italijanske ki lhi nje priporočamo, da si rezervirajo bogato obloženo mizo, da bodo v miru uživali ob izvrstnih specialitetah svetovnega mojstra.
v Lukovici, ob evropski cesti F, 70 Dunaj-Ljubljana Trst (telefon o- 1/73' 12i
PREDSTAVNIŠTVO
RZ Marketing, 51440 POREČ - Pionirska 1	LJUBLJANA
tel.: (053) 34-122, 32-370, teleks 25123	KIDRIČEVA 11, tel.: (061) 210-688
teleks 31654
m
I I H ■ I
Delavski svet DO Igo razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
direktorja komercialnega sektorja
Pogoji:
—	visoka šola ekonomske ali strojne smeri tri leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih
in nalogah
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika
—	obvladanje predpisov s področja nabave in prodaje
Izbrani kandidati bodo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovani za 4 leta s tem, da so po končanem mandatu lahko ponovno imenovani.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Igo Ljubljana, Koprska 72 - s posebno oznako za razpisno komisijo Vse druge informacije dobite po telefonu 265-T80.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem postopku
26-14327
Donit, kemična industrija Medvode, n. sol. o.,
TOZD Trival, n. sub. o.,
Kamnik, Žebljarska pot 5
Delavski svet razpisuje
javno licitacijo
za prodajo:
1.	zastave 650 AD, letnik 1983, izklicna cena 25.000 000 din
2.	gasilskega kombija tip IMV, letnik 1987; izklicna cena 3.000.000 din
Kupec mora pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na ŽR proda-lalca.
Javna licitacija bo 8 12. 1988, ob 12 uri v prostorih sejne sobe TOZD Trival Kamnik, Žebljarska pot 5. Ogled premičnin bo 6. 12. 1988. od 12. do 14. ure na parkirišču DO Donit, TOZD Trival Kamnik, Žebljarska pot 5, kjer lahko dobite tudi potrebne podatke o licitiranih vozilih.
Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. Kupnino je treba plačati v 8 dneh po overovitvi kupne pogodbe.
Kupcem, ki v 8 dneh po javni licitaciji ne bodo podpisali kupne pogodbe, bomo kavcijo zadržali za kritje prodaje. Prometni davek na premičnine plača kupec,
25-14280
Navadno in vibracijsko vrtanje in dletenje, mehanizem za hitro vstavljanje svedrov in dlet, elektronsko stikalo za nastavitev števila vrtljajev, varnostna sklopka pri preobremenitvi.
EK 710 B
-	moč 710 W
-	število vrtljajev 0-680 mm
-	število vibracij 0-3900/min
-	vrtanje v beton 20 mm
-	masa 5,3 kg
Iskra
orodje za vsake roke
Če želite o električnem orodju Iskra več podatkov, nam pišite na naslov: Iskra ERO, Prodaja, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana ali na naslov filiale Iskra Commerce:
61000 Ljubljana. Kotnikova 6. tel. (061) 325-587
62000 Maribor, Partizanska 11, tel. (062) 20-251, teleks 33317
S
Metalkine korenine sežejo daleč nazaj.
Konec 19. stoletja je odprla vrata firma Schnaider-Verovšek, ki je uspešno trgovala z železom. Ja, že takrat je veljalo, da se trgovine med seboj ne ločijo toliko po žičnikih, vijakih in strojih, ki jih prodajajo, kolikor po ljudeh, ki kupca postrežejo in želijo, da je z nakupom res zadovoljen. To tradicijo danes nadaljuje Metalka. In čeprav smo razširili področje poslovanja, se odprli v svet in medse sprejeli veliko novih strokovnjakov — tisto nekaj več je ostalo.
© metalko
♦
CANKARJEV
DOM
Preživite praznike v CD!
BALETNI ANSAMBEL DR-ŽAVNEGA OPERNEGA IN BALETNEGA GLEDALIŠČA BELORUSKE SSR IZ MINSKA bo z vrhunsko balclno uprizoritvijo gost prazničnega programa v CD.
Ponedeljek, 28. novembra,ob 19.
uri - A. Adam: GISELLE, koreografija M. Petipa. (VD, 12.000, 10.000)
Sreda, 30. novembra, ob 20. uri:
ŽIVALSKI VRT PONOd'1 (Un zoo la nuit ). režija Jean-C laude Lauzon. Najboljši kanadski film leta 1987, kriminalka leta v Ameriki. (SD. 3.000)
Ponedeljek, 5., petek, 16. decembra, ob 20. uri: CARMEN, operni film, ponovitvi zaradi velikega zanimanja Režija Francesco Rosi, 1984, (SD, srbohrvaški podnapisi, 6.000)
ledalisee
Nedelja, 4. decembra, ob 19.30 - B Brecht: OPERA Z1A TRI GROŠE. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje s celotnim ansamblom in gosti, režija Vinko Mo-derndorfer. (VD. 7.000, 5.000)
Sreda, 7. decembra, ob 19.30:
ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE TOMAŽ LORENZ, violina in ALENKA ŠČEK-LORENZ, klavir.
To bo drugi iz cikla petih koncertov v sezoni 88/89, ki bodo razgrnili najpomembnejša dela slovenske literature za violino. V sodelovanju s TV Ljubljana.
(MD. 5.000)
Nedelja, 11. decembra, ob 19. uri: KONCERT OB 20-LETNI-CI ZBORA CONSORTIUM MUS1CUM, dirigent Mirko Cuderman. Program: Antonin Dvorak — Sveta Ljudmila, oratorij za zbor. soliste in orkester. (VD, 10.000. 8.000)
Torek, 6. decembra, ob 19.30: premiera plesnega večera
1 del - ISHIKANVA K.VAK, koreografija:	mlada diplomantka
londonske šole sodobnega plesa (Contcmporarv Dance School) Bethanie Sue Shakeshaft. kostumi Gordana Gašperin, glasba P. I Čajkovski.
2. del - PESMI ZA UMRLIMI OTROKI, koreografija Drago Boldin, glasba G. Mahler.
Plešejo člani Plesnega teatra, Ljubljana: Sinja Ožbolt (B. S. Shakeshaft), Andreja Obreza, Tanja Zgonc. Drago Grabnar, Marko Mlačnik, Iztok Kovač, Brane Potočan. Mateja Rebolj, Mateja Bučar, Sanja Ncškovič, Petra Pogačnik. (SD. 6.000)
II. decembra:	BRECHTOVO
GLEDALIŠKO IZROČILO, razstava ob 90-Ietnici rojstva Bertoka Brechta. V sodelovanju z Generalnim konzulatom DDR iz Zagreba. (I. preddverje) Petek, 2. decembra: RAZSTAVA O ŽIVLJENJU IN DELU ODRASLIH DUŠEVNO PRI ZADETIH OSEB. ki so vključeni v Varstveno delovni center Tončke Hočevar (I. preddverje).
Blagajna bo odprta: v ponedeljek, 28. novembra, od 18. do 19. ure in v sredo, 30. novembra, od 19. do 20. ure. Od četrtka, 1. decembra bo blagajna CD odprta kot običajno.
GLEDALIŠČA
DRAMA SNG
V LJUBLJANI
ČETRTEK, 1. decembra, ob 17. uri - Rudi Šeligo. VOLČJI ČAS LJUBEZNI. ABONMA Četrtek popoldanski in IZVEN (KONTO).
PETEK, 2. decembra, ob 19.30 - Rudi Šeligo: VOLČJI ČAS LJUBEZNI ABONMA Petek drugi in IZVEN (KONTO).
»t
lasba
Sobutu. 1». decembru, ob 18.
uri: HUBERT BERGANT, or gelski večer. (VD, 8.000, 6.000)
razstave
Do 30. novembra: CARL DE KEYZER (Belgija), fotografije na temo INDIJA. (Sprejemna dvorana)
Do 3. decembra: CSERI LAS-ZLO (Madžarska), fotografije iz cikla GUBE. (Mala fotogalerija)
Od 1. (otvoritev ob 18. uri) do
LJUBU ANA
TOZD OPERA IN BALET Župančičeva 1
ČETRTEK, 1. dec., čelrtek, 8. dec. in po ned., 12. dec., ob 15. uri:	D. Švara:	SLOVO OD
MLADOSTI. PREŠEREN, mla-dinske predstave SOBOTA, 3. dec., ob 19. uri: D. Švara, SLOVO OD MLADOSTI (PREŠEREN), IZVEN, SOLI DARNOSTNA PREDSTAVA na dan Prešernovega rojstva — v podporo prizadevanjem za uveljavitev človekovih pravic. Predstava je na Bienalu'88 prejela več nagrad! Čisti dohodek od predstave namenjamo dejavnostim Sveta za varstvo človekovih pravic.
SREDA, 7. dec., ob 19. uri: NAPOVEDUJEMO PREMIERO baleta Milka Šparembleka (sve-
NAHOČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV ČGP DELO STIK, LJUBLJANA, TITOVA 35, DO 12. URE ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
	
	
	
DANES ZADNJI DAN	akcijske prodaje zimske športne opreme v LJUBLJANSKI BLAGOVNICI METALKA: —	20% nižje cene pri plačilu z gotovino, ali na 4 obroke, brez obresti -	nagradno žrebanje za kupce v četrtek, 1. decembra v okviru METALKINEGA POPOLDNEVA.
,MAESTRO Dl CUCINA ITALIA* DA LUCHIANO	je na delovnem obisku v restavraciji NAPOLEON. Prišel je pripravljat italijanske specialitete za naše ljubitelje italijanske kuhinje. Rezervirajte si bogato obloženo mizo kadarkoli med dvanajsto in štiriindvajseto uro. Zavrtite (061) 735-120, restavracija NAPOLEON, Lukovica, ob evropski cesti Dunaj-— Ljubljana-Trst.
TERME ČATEŽ POSEBEN POPUST ZA UPOKOJENCE	Terme Čatež obveščajo, da nudijo upokojencem do 31. decembra 10% popust na cene 7- in 10-dnevnih paketov v hotelu Terme in v Zdraviliškem domu.
BAGAT V NAMI	Do 3. 12. vas Veleblagovnice Nama po Sloveniji vabijo na ugoden nakup šivalnih strojev bagat in drugih njihovih izdelkov. Nudijo vam 30% popust ob gotovinskem plačilu ali odplačilo na 4 obroke, brez obresti in brez j pologa.
JAZZ CLUB PALMA DANES OB 21. URI	Ponedeljkov Jazz Club Palma vas danes vabi na praznični jazz dancing. Vabljeni!
GORILCI KLOCKNER MERKUR KRANJ	Iz konsignacijske prodaje vam iz proizvodnega programa priznane firme KLOCKNER iz ZRN nudimo sodobno toplotno tehniko: oljne, plinske in kombinirane gorilce, vseh velikosti za zasebne stanovanjske hiše ali večje industrijske objekte. Gorilce odlikuje visoka stopnja izkoristka, hkrati pa varujejo okolje. Inf. in prodaja v konsignacijskih prodajalnah PARTNER, Kranj, Gregorčičeva 8, tel. (064) 24-654 ali IDEAL, Ljubljana, Wolfo-va 8, tel. (061) 216-320.
NAJ NAS SONCE GREJE	Samo do konca leta: ugodna kreditna prodaja celotne opreme za solarne centrale Tehnomont na pet obrokov, za gotovinsko plačilo 25-odstotni popust. Obiščite trgovini Primorje, Šempeter pri Novi Gorici in Laguna Commerce, Poreč. Tehnomont, vaša zveza s soncem.
VELEBLAGOVNICA NAPREDEK	V mesecu decembru je Veleblagovnica Napredek Domžale dobro založena in odprta vsako soboto do 19. ure. Na vseh oddelkih lahko kupujete blago po ugodnih kreditnih pogojih. V samopostrežni teče akcijska prodaja nekaterih živil, cenejših do 30%. Tudi naša slaščičarna in restavracija Slamnik sta v prazničnih dneh lahko prijeten zaključek družinskih nakupovanj ob dobri sladici ali okusni malici. Pričakujemo vas!
AVTOGENI TRENING PIONIRSKI DOM	Center za kulturo mladih vpisuje v tečaj avtogenega treninga, tehnike samorelaksa-cije in samokontrole. Uvodno predavanje bo v ponedeljek, 5. 12., ob 19. uri. Inf. po tel. 310-967.
NA TEČAJ ZA VOZNIKE IN UPRAVLJALCE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE	na Delavski univerzi Celje, Cankarjeva 1, tel. (063) 25-620 se lahko prijavite le še do 9. decembra. Predavanja in praktično delo poteka samo ob sobotah in nedeljah.
MERKUR KRANJ, VARILNI APARATI ISKRA	Po ugodnih pogojih s plačilom na 5 obrokov, brez obresti ali s čeki, vnovčljivimi v petmesečnem zaporedju, lahko kupite varilne aparate ISKRA za varjenje, v zaščiti plina C02. Z aparati so založene naslednje . trgovine: MERKUR in GLOBUS v Kranju, KAŠMAN Škofja Loka, ŽELEZNINA Radov-	! Ijica, KOVINA Lesce in UNION Jesenice.
PRAZNIČNI TELEKS	Nova številka Teleksa, tokrat obsežnejša in	i v barvah, je še naprodaj. Pravijo tudi, da je Teleks vse boljši. I l
tovno znanega in priznanega koreografa) na glasbo Gustava Mahlerja. PESMI LJUBEZNI IN SMRTI
»Pesmi ljubezni in smrti so zamišljene kot celovečerni ples smrti, v katerem je med prolog in epilog vključenih trinajst petih epizod ... V nasprotju med Ljubeznijo (Eros) in Smrtjo (Tanatos) obstaja vekomaj nedoumljiva vez... in ta je, verjetno, neka velika, vsemu bivajočemu skupna skrivnost ljubezni « Ves čas predstave sc spopadata Kronos (Čas oz. Smrt) in Jud Ahasver, popotnik, priča, ustvarjalec, žrtev in soigralec.
PETEK, 9. dec., ob 19. uri: Špa-remblek-Mahler, PESMI LJUBEZNI IN SMRTI, prva repriza za IZVEN, KONTO SREDA. 14. dec., ob 19. uri: VEČER Z LADKOM KOROŠCEM, koncert opernih arij Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13. ure ter uro pred predstavo, rezervacije po tel. 331-950 od 10. do 11. ure.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
SOBOTA, 3. dec , ob 19.30: Lope de Vega: LA DISCRETA ENAMORADA.	ZA
ABONMA C.
PONEDELJEK, 5. dec., ob 19.30: M. Zupančič: ELEKTRI-NO MAŠČEVANJE. ZA ABONMA MLADINSKI I ob 19.30: M. Lope de Vega: LA DISCRETA ENAMORADA, gostovanje v NOVEM MESTU. TOREK, 6. dec., ob 19.30: M. Zupančič: ELEKTRINO MAŠČEVANJE. ZA ABONMA RED U.
Ob 11.30 in ob 19.30: Lope de Vega: LA DISCRETA ENAMORADA. Gostovanje v NOVEM MESTU.
MALA SCENA MGL PETEK, 2. dec., ob 20. uri: Ž. Petan: DACHAUSKI PROCESI ZA IZVEN IN KONTO. ČETRTEK, 8. dec., ob 19.30: Ž. Petan: DACHAUSKI PROSESI. Za IZVEN IN KONTO Vstopnice za vse predstave so v prodaji v PIC — PRODAJNO INFORMATIVNEM CENTRU od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Informacije po telefonu 210-852. Vabljeni.

Krekov trg 2
PETEK, 2. decembra — Jože Moškrič:	RAZKRINKANA
MORALA, komedija. Ob 17. uri ZAKLJUČENO, ob 19.30 ABONMA RED A IN IZVEN Gostovanje s predstavo John Osborne: OZRI SE V GNEVU, sodobna drama je v Kopru ob 20. uri
SOBOTA, 3. decembra, ob 19.30: Jože Moškrič: RAZKRINKANA MORALA, komedija. ABONMA RED SOBOTNI IN IZVEN.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave ob 16. in 18. ure, na dan predstave pa dve uri pred pričetkom. Rezervacije po telefonu 312-860
Slovensko
Mladinsko Gledališče
Ljubljana
SOBOTA, 3. decembra, ob 19.30 - Jean Genet: BALKON (30) za IZVEN!
Še vedno je v našem mestu »Le Balcon«. Ne pozabite! REZERVACIJE VSTOPNIC od 1. decembra cfalje.
H
■ MARIBOR*
lrrir*I SLOVENSKO Lil IH* narodno
MARIBOR* GLEDALIŠČE DRAMA
ČETRTEK, 1. decembra, ob 15. uri - M. Pavlova: VRTILJAK MUZE PAVLOVE. Za Glasbeno mladino.
Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12.30 in od 18. ure do začetka, predstave. Ob nedaljah in popoldanskih predstavah je blagajna odprta uro pred predstavo. V teh urah lahko vstopnice rezervirate po telefonu 211-461, int. 15.
SLOVENSKI
MADRIGALISTI
mušica nosicramor
munoam
TOREK, 6. decembra, bo 19.30 v Narodni galeriji v Ljubljani PETEK, 9. decembra, ob 19.30 v Unionski dvorani v Mariboru Koncert slovenskih narodnih in domoljubnih pesmi ob izidu kasete ZEMLJE SLOVENSKA, ZEMLJICA SVETA .. . dirigent Janez Bole Predprodaja vstopnic za ljubljanski koncert je pri blagajni Narodne galerije vsak dan od 10. do 18. ure.
Koncerta je omogočil IMP.
KINO
PONEDEUEK
CANKARJEV DOM - VRHNIKA: amer., ZADNJI ZMAJ, ob 20. uri.
MARIBOR
GLEDALIŠČE: slov., ODPAD-NIK. ob 17. in 19. uri. MILLION DOLAR LADY (TRDA EROTIKA), ob 21. uri. GINGER - SUPER DEKLE (TRDA EROTIKA), ob 22.30. Mladini do 18. leta starosti ogleda filma ne dovolimo.
UNION: amer., VEČNI MAŠČEVALEC, ob 16 ., 18. in 20. uri PARTIZAN: amer., PREDA-
KRANJ: amer.,
ob 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
STORŽIČ - KRANJ: NI K1NO-PREDSTAV.
ŽELEZAR - JESENICE: amer., RDEČA VROČICA, ob 16., 18. in 20. uri.
LJUBLJANSKI KINEMATCeCAf I
A


Ponedeljkov popust — cenejše vstopnice!
KINOTEKA
16., 18., 20.:
ponedeljek: RIM, ODPRTO MESTO. 1945. Režija: Roberto Rossellini. Igrajo: Anna Magnani. Aldo Fabrizi
torek: PRAZNIK. 1967 Režija Dorde Kadijevič Igrajo: Jovan Janičijevič. Anka Zupanc. Bata Živojinovič.
sreda: GOSPOD HULOT NA POČITNICAH 1953 Re-žija in glavna vloga: Jagues Tati.
KOMUNA 10., matineja: ponedeljek: GREMLINI. V torek ni matineje.
16., 18., 20.:
v
CUDEZ V OSMI ULICI
(Batteries not included)
Produkcija: Števen Spielberg. Režija: Matthevv Robbins. _______Igrajo: Hume Cronin. Jessica Tandy
UNION
16., 18., 20.:
ameriška ljubezenska drama
( D i r t y D a n c i n g )
PatricK.	JenniSear
5wayze:	grey
Glasba: John Morris
Scenarij: Eleanor Bergstein Režija: Emile Ardolino
MINI KINO UNION
16., 18., 20., 22.:
9% TEDNOV. Video. Mickey Rourke in Kirn Basinger. V sredo ni predstave ob 22. uri!
BEŽIGRAD 16., 18., 20.:
KROKODIL DUNDEE II. Avstralsko-ameriška pustolovska uspešnica s Paulom Hoganom in Lindo Kozlowski.
TRIGLAV
16., 18., 20., repriza:
Michael J. Fox kot MLADI VOLKODLAK (Teen Wolf).
SISKA J 16.: TEX WILLER. Film po trdem ital. stripu.
JUA1PING JACK FLASH
Imenitna računalniško-špijonska kom. z Whoopi Goldberg.
20.: ŽENSKAR (Pick'-Up Artist). Komedija Jamesa Tobacka z Robertom Downeyem in Molly Ringvvald.____
MOJCA Najbolj pravi otroški kino v Ljubljani! ponedeljek, sreda, 16., 17.30, torek, 15., 16.30, 18.:
MAJA IN VESOLJČEK
Slovenska fantastična otroška komedija Janeta Kavčiča. Glasba Urban Koder Igrajo: Ana Papež, Dario Ajdovec, Maks Furijan idr.
SLOGA 10., 12.: Špan. erot. DEKOLTE z Lauro Conti.
14.,	16., 18., 20.: amer. erot. komedija PRIROČNIK ZA SEKS (Sex Appeal) Chucka Vincenta.
22.: trdoerot video FRANCOSKA ŠOLA
16.: PREVARA NA LOTU 18.: DETEKTIV IN DAMA
(Someone To Watch Over Me) „ Režija: Ridley Scott
U 20., D o u b le Bill:
a)	OBSODBA (The Verdict). Sodna drama s Paulom Nevvmanom in Charlotte Rampling. Režija: S. Lumet.
b)	TELEFON s C. Bronsonom kot »ruskim« inšpektorjem.
V torek premiera:
16.,	is.: OSUMLJENI (Suspect)
Cher in Dennis Quaid v dramatičnem vrtincu Petra Yatesa.
20.,	Double Bill: a) OSUMLJENI
b) VARUHI MEGLE (Rojet e mjeguties)
Kosovska resnica. Scenarij in režija: Isa Qos]a.
DOMŽALE
V ponedeljek ni predstav!
torek in sreda: HIŠA II Srhljivka Ethana Wileya.
Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav
DOM — KAMNIK: Filmsko gledališče: amer., RADA SE TE SPOMINJAM, ob 18. in 20. uri. TRŽIČ: amer., NOČ IN DAN MAKROJA. ob 17. in 19. uri RADOVLJICA: jugosl., OKTO-BERFEST, ob 18. uri.
Amer. barvna grozljivka HIŠA, ob 20. uri.
BLED:	amer, AFRIŠKE
AVANTURE, ob 20. uri. DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: amer., SMRT PO SMRTI, ob 18. uri.
(Za gledalce nad 14. letom.) DELAVSKI DOM - TRBOV-IJE: amer., ALIENS OSMI POTNIK (II. del), ob 17. uri BREŽICE:	amer., CIVILNA
PATROLA, ob 20. uri.
NOVO MESTO: amer., ME-TERJETNI MALCOLN, ob 18. uri.
Amer.. OFICIR IN GENTLE-MAN, ob 20. uri JLA - NOVO MESTO: amer , ČUDEŽNO DEKLE, ob 17. in 19. uri.
ROGAŠKA SLATINA: HAL-KRETOVA POGODBA, ob 17. in 19. uri.
SOČA - NOVA GORICA:
amer . JUTRO NASLEDNJE-GA DNE, ob 18. in 20. uri.
TOREK
CANKARJEV DOM - VRHNIKA: ameriški, VELIKI MIŠEK DETEKTIV, ob 17. uri. Italijanski, DEMONI SO MED NAMI, ob 20. uri.
NARODNI DOM - LOGATEC: ameriški, GLASNIK SMRTI, ob 20. uri.
CENTER - KRANJ: premiera ameriški, PREMLAD ZA SMRT, bo 15., 17. in 19. uri. Premiera jugoslovanski. ŽIVELA SVOBODA, ob 21. uri. STORŽIČ - KRANJ: ameriški. HLADNOKRVEN, ob 16., 18. in 20. uri.
ŽELEZAR - JESENICE: ameriški, RDEČA VROČICA, ob 16., 18. in 20. uri.
DOM - KAMNIK: ameriški, REŠITEV OB PRAVEM ČASU, ob 18. in 20. uri.
TRŽIČ: jugoslovanski, ODPADNIK, ob 17. uri.
Filmsko gledališče:	ameriški,
RADA SE TE SPOMINJAM, ob 19. uri.
RADOVLJICA: francoski, AS ASOV, ob 18. uri.
Ameriški, AFRIŠKE AVANTURE, ob 20. uri.
BLED:	ameriški, AFRIŠKE
AVANTURE, ob 18. uri. Ameriški, HIŠA, ob 20. uri. DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: ameriški, KOMANDOS, bo 17. uri.
Ameriški, SMRT PO SMRTI, ob 19. uri. (Samo za gledalce nad štirinajstim letom.)
BREŽICE: ameriški, ČAROVNICE IZ EASTVVICKA, ob 18. in 20. uri.
NOVO MESTO: ameriški, NEVERJETNI MALCOLN, ob 18. uri.
Ameriški, OFICIR IN GENTLE-MAN, ob 20. uri.
ROGAŠKA SLATINA: HAL-KRATOVA POGODBA, ob 17. in 19. uri.
SOČA - NOVA GORICA: ameriški, DIH SMRTI, ob 16. in 18. uri.
Ameriški, BARVA DENARJA, ob 20. uri.
SPORED ZA SREDO
CANKARJEV DOM VRHNIKA: ameriški, VELIKI MIŠEK DETEKTIV, ob 17. uri; Italijanski, DEMONI SO MED NAMI ob 20. uri.
STORŽIČ - KRANJ: ameriški, PREMLAD ZA SMRT, ob 15..
17.	in 29. uri;
nemški, ROSEMARIA, ob 21. uri. Otrokom ne dvolimo ogleda filma!
STORŽIČ — KRANJ: ameriški, MORSKI VOLKOVI, ob 16. in 20. uri;
ameriški, HLADNOKRVEN, ob
18.	uri.
ŽELEZAR - JESENICE:
amer., RDEČA VROČICA, ob 16. in 18. uri. Filmsko gledališče: amer. RADA SE TE SPOM1 NJAM, ob 20. uri.
DOM - KAMNIK: ameriški, REŠITEV OB PRAVEM ČASU, ob 18.uri;^
premiera jug. ŽIVELA SVOBODA, ob 20. uri.
DUPLICA:	amer., NILSKI
DRAGULJ, ob 20. uri.
TRŽIČ: jugoslovanski, ODPADNIK, ob 17. uri; ameriški, ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU, ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! RADOVLJICA: francoski, AS ASOV, ob 20. uri.
BLED: ameriški, HIŠA, ob 18. uri;
jugoslovanski, OKTOBERFEST, ob 20. uri
KULTRUNI CENTER - DELAVSKI DOM ZAGORJE OB SAVI:	ameriški, SMRT PO
SMRTI, ob 17. in 19. uri. (Samo za gledalce nad Štirinajstim letom)
BREŽICE: amer., ČAROVNICE IZ EASTVVICKA. ob 20. uri NOVO MESTO: amenSki, FOT-EOOSE, ob 18. uri; ameriški. BLIŽNJA SREČANJA, TRETJE VRSTE, ob 20. uri.
KRŠKO: franc.. HOJA V SENCI. ob. 18. uri.
SOČA NOVA GORICA: ameriški, fantastični. BUBA. ob 18 in 20. uri.
OBVESTILA
plesna šola
JENKO
PETK0VŠK0H0 NABREŽJI 35 vpisuje v naslednje plesne tečaje: začetni: 7 12. ob 19. uri. 20 12. ob 20.30
nadaljevalni: 28. 12. ob 20.30 izpopolnjevalni: 15. 12. ob 19. uri TEČAJI ZA STAREJŠE (nad 30 let):
začetni: 17. 12. ob 18. uri izpopolnjevalni: 17. 12. ob 19.30 VSAK PETEK IN SOBOTO VAS VABIMO NA PLES V FESTIVALNO DVORANO!
VPIS: od 16. do 20. ure — tel. 320-042
V Mestni galeriji je odprta razstava »Trenutek v slikarstvu Bosne in Hercegovine«. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 18. ure, razen v ponedeljek in v nedeljo od 10. do 13. ure.
-A *

JT
Plesnt^ šola
ROŽANC Trg OF 3 (pri kolodvoru) tel.: 325-878
Plesna šola Rožanc vabi v tečaje: zač. 6. 12.; nadalj. 23. 1 1 ; keep lit II 23. 11.; jazz I 14 12. jazz II 19. 12.
Dragi otroci!
Naredite prve plesne korake v otroških plesnih tečajih Plesne šole ROŽANC.
P. S. Obvestite starše, da pri vpisu do 29. 1 1 nudimo 10% popust. ŽUR TEČAJ — party plesi, družabne igre - 4. 12., SALSA - po filmih DIRTY DANCING in SALSA tudi tečaj - mambo, cha-cha, rumba, 9., brezplačna vaja v klubu Palma - 4 12.
SPK
KAZINA
Trg osvoboditve 1 Ljubljana, tel. 214-348
PLESNA ŠOLA MALA KAZINA
Informacije, rezervacije, vpis vsak dan, razen sobote in nedelje, od 16. — 19. ure.
Vabimo vas, da se nam pridružite na naslednjih plesnih tečajih za mladino in odrasle.
DRUŽABNI PLES Začetni: sobota, 19. 11. (17.10), torek, 22. 11. (17.50), sreda, 7. 12. (17.10);
Nadaljevalni:	petek, 25.	11.
(17.50), sreda 14. 12. (18.50); Izpopolnjevalni: sreda, 14. 12. (20.30);
Hit: (mambo, boogie woogie) sobota, 19. 1 L (18.50);
JAZZ
II - torek, 20. 12. (19.00) lil - četrtek, L 12. (19.00)
STEP
torek, 22. 11. (20.30)
IIOKUK
—	novost za dekleta in žene
—	več kot aerobika — torek, 6. 12. (20.00)
Vsako nedeljo vas ob 20. uri vabimo na ples v Festivalno dvorano.
U	ds	K\
(več kot plesna šola)		
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU hala B2/II - tel.: 327-651 INFORMACIJE, REZEVARICJE, VPIS: od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure
Mlade in odrasle vabimo v večerne tečaje za:
DRUŽABNI PLES:
I.	(začetni): torek, 6. 12. (nad 30 let), nedelja, 18. 12.
II.	(nadalj.): četrtek, 22. 12. (nad 30 let)
III.	(izpopol.): četrtek, 22. 12. AEROBIKA: torek 6. 12. ponedeljek, 12. 12.
JAZZ I., II.: sreda, 14. 12., ponedeljek, 19. 12.
DIRTY DANCING: sreda, 7. 12.
V petek ob 21. uri vas vabimo na
URŠKIN PLESNI VEČER z an
samblom Bagatela.
Dežurna cvetličarna »Marjetica«
Škofljica — dne 29. in 30. 11. od 8. do 13. ure.
27151-0
Cvetličarna »Mala FIoramy«, Tržaška 503, Brezovica, tel. (061) 653-338 bo odprta v torek in sredo od 9. do 14. ure. Naročila sprejemamo tudi na dom 310-794. Dostava.
21769-0
/A
f
■ j / ZAPLEŠIMO W O DRUŽABNO
Darilo, ki ga bodo vsi veseli. Knjiga in kaseta samo 38.000 din. Naročite: Zaplešimo, pp 18, 61113 Ljubljana
p-021869-0
MALI OGLASI
STANOVANJA
prodam
DVOSOBNO komfortno stanovanje v Ljubljani, središče Most. prodam. Ponudbe pod »Vseljivo takoj«.
p-27322-10
DVOSOBNO stanovanje (51 m2),
prodam za kredit in gotovino. Vselitev možna takoj. Ponudbe pod »Kredit in gotovina«.	p-27323-10
oddam
DVOSOBNO stanovanje v bližini centra oddam. Predplačilo 'SP* 325-830.	p-27289-14
OTROŠKA
OPREMA
prodam
OPREMO
dam. <X* (061) 221-412.
otroško sobo pro-
t-87210-30
MOTORNA
VOZILA
prodam
bmw
ODLOČITE SE KAR DA M ES!
LE ŠE DO 4. DECEMBRA VAM JE NA VGLJv DOLOČENA KOLIČINA PRIKOLIC ADRIA PO ZAJAMČENIH CENAH.
Informacije in vplačila na prodajnih mestih:
Prodajno skladišče IMV Novo mesto, tel 068/22-927, 21-770 Slovenijales Trgovina Ljubljana, tel 061 325-871 Avtohiša Ljubljana, tel. 061/348-040, 343-661 Avtocommerce Ljubljana, tel. 061.322-546, 310-361 Avtotehnika Celje, tel. 063/25-405, 24-601 Jeklotehna Maribor, tel. 062/39-349, 303-271 Murka Lesce, tel. 064/74-860, 75-650 Trgoavto Koper, tel. 066/25-473, 25-271
ODLOČITEV MED UDOBJEM DOMA IN KLICEM NARAVE
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
68000 NOVO MESTO, Zagrebška 20. tel <068} 22-927, teleks 35728
V KORIST BOJA
PROTI RAKU IN IZGRADNJE
ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA
PRISPEVKI V KORIST BOJA PROTI RAKU IN GRADNJI ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA v počastitev spomina umrlih po-darjajo:
Lovska družina Taborska jama pri Grosupljem, namesto cvetja na grob umrlega člana Milana Smiljaniča, 200.000 din; SDK Podružnica Ljubljana, delavci eksterne kontrole za pokojno mamo naše sodelavke Ano Marn,
145.000	din; Bole Dušan, Ulica Bratov Učakar 58, Ljubljana, namesto cvetja na grob Betki Sevec,
50.000	din; stanovalci Slomškova ul. 3, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Adolfa Žitko,
90.000	din; družina Lado Furlan, Ljubljana, Derčeva 23, namesto cvetja na grob pok. Andreja Krapeža, 100.000 din; Janja Zupančič, Kranj, St. Žagarja 21. namesto cvetja na grob Jožefe Pavlič,
40.000	din; namesto cvetja na grob pok. Tatjane Debeljak, roj. Matičič za nabavo opreme za Onk. inšt., 600.000 din: mož Viktor, sinovi: Viktor z ženo, Vitomir in Alen, mama Terezija, sestra Simona z družino, brat Slavko z družino, brat Jaka z družino, nečak Primož z družino, nečakinja Simona z družino, družina Fa-
B & Z
ANGLEŠČINA
Znanje je neprecenljivo. Ga boste prepustili naključju? Raje ne! B&Z - inštrukcije, ki jamčijo z uspehi. Tel. 324-347.
st-19484-ko
KOMPLETNE selitve, prevozi iz tujin'*, selitve pisarn, klavirjev, blagajn, strojev, demontaža pohištva. Janez trans, (061) 322-118.
pt-87233-165
ŽALUZIJE vseh barv naredimo hitro in servisiramo. Janko Koprivnik, <3P (061) 264-172, (061) 271-455.
p-021647-165
golf
BMW 315, letnik 84. 59.000 km. kovinske barve, reg. do novembra 89, prodam. <3B* (061) 222-224
pt-87206-71
GOLF, diesel, 1978. prodam. <3? (063) 831-450.	t-87180-74
GOLE' JX diesel julij 86, 4 vrata, prodam. ^ (068) 25-800. t-87218-74
zastava
LADO 1200, I. 73 reg. od 1977 in nova prtljažna vrata za Diano prodam. (067) 73-461, dopoldan.
t-87219-79
deli za avto
ZA FORD taunus, prodam stroj, 1600 ccm. ST (062) 816-499.
RAZGLASI
razno
NOV BREZŽIČNI telefon in neuporabljene vezi Tyro!ia, 90 prodam. <3* (061) 318-717. 1-87226-164
bac. Stane in Minka Habe, družina Kralj iz Domžal, dr. Mlakar; Autocommerce TOZD Zunanja trg.,Titova 146, Ljubljana, namesto venca za pok. Marijo Rems, Ljubljana, 90.0(10 din; Tovarna usnja Slov. Gradec, DSSS, namesto cvetja za Pavlo Felle (sestro Erike Bezovnik) — sodelavci,
150.000	din; Računovodstvo in . tajništvo tov. Meril, Slov. Gradec, namesto cvetja za Pavlo Felle (sestro Mire Košutnik) — sodelavci, 80.000 din; sodelavci komerciale tov. Meril, Slov. Gradec, namesto cvetja za Pavio Felle (sestro Mire Košutnik) — sodelavci, 80.000 dm; družina Skrabar, Koper, namesto venca Milanu Fajdigi, 50.000 din; Cirila in Avgust Karner. Murgle, namesto cvetja za pok. ing. arh. Nika Matula, 50.0000din; Alenka in Srečo Habič, Pod lipami 14, Ljubljana, namesto cvetja za pok. ing. arh. Nika Matula, 50.000 din; stanovalci Trubarjeve 61, Ljubljana, namesto venca za pok. Marijo Kremenšek, 100.000 din; Ida Gec, Koper, Vojke Šmuc 5, namesto cvetja na grob Tatjana Debeljak iz Sežane, 40.000 din; Milena Korže, Ljubljana, Trg pre-kom. br. 7, namesto venca za Marijo Levar - njene sošolke,
120.000	din; UKC DSSS OOZS, Bohoričeva 28, Ljubljana, na željo svojcev ob smrti delavke Bro-nislave Podobnik, 200.000 din; Andrej Bizjak, Postojna, Tržaška 10, namesto cvetja na grob brata Ivana, 70.000 din; SDK blagajna Titova 66, namesto cvetja ob smrti sodelavke Marije Dekič, 39.000 din; strokovni kolegij DO Lekarna, namesto venca na grob pok. kolegice mag. Majde Hočevar,
210.000	din; namesto cvetja na grob pok. Stanetu Zrimcu — delavci LB SCR. 183.150 din; OOS Mera DO »Potrošnik« TOZD Prodaja Slov. Gradec, namesto cvetja za Pavliko Felle, 140000 din; stanovalci hiše Kersnikova 3, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Marije Sršen — stanovalci h^e, 110.000 din; Tadej Ocvirk, Valvazorjeva 1, Ljubljana, namesto cvetja za pok. Jerneja Repov-ša, 100.000din;Goimir Lahajnar, namesto cvetja za pok. Nikolaja Lahajnarja, 120.000 din; strokovna služba samoupr. skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, namesto žal. venca Viktorju Savniku, očetu delavke Lenče Tomažič-Sav-nik, 100.000 din; sodelavkini mami Mariji Benedik-Jereb, namesto cvetja na njen grob — Delovna skupnost za zaposlovanje SR Slovenije, Ljubljana, 184.500 din; stanovalci Privoz 3a, 5a, 7a, Ljubljana, v spomin pok. Ivanu Tafan-tu, 157.000din; VDO FNT Ljubljana VTOZD Farmacija, namesto venca v spomin na pok. Jakoba Krbavčiča, 200.000 din; Interna banka Slovin, ob smrti Mirka Obida, 50.500 din; Ljubljanski geodetski biro Ljubljana, Cankarjeva ul. 1/1II, namesto venca na
grob pok očeta sodelavke Dež-man-Resnik Doroteje, 50.000 din; Marta Šlibar, Franc in Marta Šelik, Slov. Konjice, namesto venca na grob Pavle Zdovc, Slov. Konjice,B. Vinterja, 100.000din; Anda. Melita Zupan Ljubljana. Trebinjsk.t 14. namesto cvetja pok. Jelki Bernik, 100.000 din; Mladinska knjiga TOZD Založba, Ljubljana, namesto venca ob smrti Lili Radovan, 60.000 din; v spomin na pok. Anzclc Mira
—	njegovi prijatelji, 30.000 din; Mercator TOZD Grmada Ljubljana, namesto venca na grob pok. očeta Alenke Valenčak,
20.000	din; VIZ TOZD O. Š Dušana Jereba Slov. Konjice, namesto venca za tov. Hermino Novak, 100.000 din; Iskra elementi DSSS Ljubljana, Stegne 17. namesto venca očetu sodelavca Pompeta, 100.000 din, OOS »Ri-ko« Ribnica, namesto vencev na grobove ob smrti svojcev; očeta Staneta Henigmana, mame Vla-dota Peruška, očeta Franca Kozina, očeta Jožeta Pahtilje. očeta Staneta Šteblaja, očeta Staneta Janežiča, 720.000 din; Bedenko-vi, izletniška ul. Črnuče, namesto venca na grob za pok. teto Ivanko Mušič, 120.000 dur, Štefka Zupančič. Ljubljana, Rožičeva 7, namesto cvetja za pok. Albino Černe, 30.000 din; stanovalci Trubarjeve 61, Ljubljana, namesto cvetja za dr. Ivana Pintariča.
100.000	din; SGP Gorica TOZD Projektiva N. Gorica, namesto cvetja na grob pok. očeta Marjete Rupnik, 50.000 din; ŽG TOZD za promet, Postojna, Kolodvorska 25b, prispevek ob smrti Marjana Isteniča, 102.000din; Marija Čadež, Hotovlje 38, Gorenja vas, namesto rož na grob Branislave Podobnik, 40.000 din
Ostali prispevki:
Gospodarsko podjetje »DAJ-DAM« Ljubljana, 197.000 din
—	obveznice posojila — pomoč Kosovo 1980. leta; Piama Podgrad DSSS, prisp. od OD Vjeko-slava Folfa, 26.830 din; ČZ Uradni list SRS Ljubljana, avt. honorar od Rudija Cipota, Ljubljana, 15.120 din; TOZD »Komunist« Ljubljana, odpoved avt. honorarja v korist Onk. inšt. od: Edvarda Ovna, Silva Komarja, Marije Fe-dran, 150.000din; Ljubomir Mervar, Trbovlje, Kešetovo 12, 5000 din; Sodišče združenega dela v Ljubljani, Zvonimir Sajovic
—	sodnik porotnik, odpoved nagrade, 3400 din; Branka Zupančič, Grosuplje, 20.000din; Marija Kumše, Ljubljana, Cesta 1 H. div.,
80.000	din: Lojze Konhajzler, Ljubljana Bežigrad, 5000 din; prim dr. Fijavž, Tavčarjeva 31, T. Velenje, 50.000 din. Iskra Commerce — saldakonti 222,
50.000	din; Evgenija Birsa, Sp. Škofije 254, Škofije, 30.000 din; Marjan BlenkuS. Ljubljana, Bratov Kunovarjev 10. v korist bolnikov, 2,000.000 din
ZA VSE PRISPEVKE SE TOPLO ZAHVALJUJEMO! SKLAD ZA GRADNJO IN OPREMO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA IJUBUANA. Lipičeva 2, tel. 314-970, žiro račun: 50103-603-45793 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU LJUBLJANA, Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 322-861, žiro račun: 50101-678-49189
Optikc JLamrmr
specializirana trgovina z očali
GRADEC. Albrechtgasse 7, tel.: 9943/316-822358, Herrengasse 26, te!.: 9943/318-821175
SOLARNE CENTRALE

tehnomont vaša zveza s smmm
411 Ul
PAI
DORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA
PONEDELJKOV POGOVOR
Zares neverjeten napredek
Košarkar Smelta Olimpije Radisav Čurčič se je v poldrugem letu prebil iz l. B lige v državno reprezentanco — Jelovac ga je shujšal za 20 kg
Pred poldrugim letom se je košarkarjem Smelta Olimpije na pripravah v Pulju priključil 21-letni Kadisav Čurčič, dotedanji igralec Železničarja iz Čačka. Njegovi bodoči soigralci so se skupaj s trenerjem Jelovcem morali kar zadrževati, da se niso naglas nasmejali pojavi, ki naj bi bila njihov center v novem prvenstavu 1987/88.
Ne posebej visok igralec, kakšnih 205 cm, je bil težak približno 145 kg. Nihče ni mogel verjeti, da je sploh lahko igral v 1. B ligi — vzhod in da je bil najboljši strelec in skakalec te konkurence.
Toda le nekaj akcij in Čurči-čevih povsem nenadejanih reakcij, skokov in metov je opozorilo, da ta strojni tehnik, ki je tudi že odslužil vojaški rok, lahko za Smelt Olimpijo vendarle pomeni okrepitev. Trener Jelovac ga je resno vzel v roke, ogromna volja, delovne navade in ambicije pa so v poldrugem letu tega »težka-ša« pripeljale v državno reprezentanco.
»V mladih letih sem odigral tekmo za neko kombinirano mlado selekcijo, vendar nimam niti enega uradnega nastopa za kakšno državno reprezentanco. Toda po prvem letu igranja v Ljubljani sem vsekakor postal radoveden, ali se lahko prebijem v reprezentanco. Prej sem si želel le poskusiti, ali lahko igram v 1. A ligi, zdaj mislim, da se lahko in moram potegovati tudi za majico z državnim grbom,« se spominja Radisav Čurčič, popularni Čure, ki so ga košarkarski privrženci v Tivoliju sprejeli tako, kot le malokate-rega igralca. In to v rekordno kratkem času. Čure pač že deluje tako, da vzbuja simpatijo, četudi ga pobliže ne poznaš.
»Niti doma v Srbiji ne morejo prav razumeti, kako da me je Ljubljana tako hitro in lepo sprejela. Zato sem se tudi sam tako hitro vživel in postal Ljubljančan. Pred dnevi sem si prvič ogledal Ameriko. Za noben denar nobeno ameriško mesto ne bi zamenjal za Ljubljano.«
— Doživetje torej ni bilo takšno. kot je bilo pričakovati?
»Doživetje je seveda že potovati tja in enkrat igrati v domovini. košarke. Vse drugo je povsem drugačno, kot si predstavljaš. Predvsem pa premalo vidiš, saj si nenehno v letalu, avtobusu ali dvorani.«
— Reprezentanca je kar dobro igrala.
»Dobro, glede na to, da smo bili večinoma prvič skupaj, da ni bilo nikakršnega skupnega treninga. Tri tekme smo dobili. štiri izgubili. Če ne bi bilo tiste smole s pravili, bi lahko bilo tudi obratno.«
— Pa vtis o ameriški študentski košarki?
»Tam v košarki res dobro delajo, toda njihova igra mi ni preveč všeč. Ne razumite me napak. Po mojem le igrajo preveč šablonsko, preveč je videti, da je vse do podrobnosti naučeno, naštudirano. Včasih so se mi tekmeci zdeli kot komp-juterji. ki so za vsako potezo vnaprej programirani. To me je motilo. Imajo pa ogromno mladih, perspektivnih igralcev, v čemer so gotovo še daleč pred evropsko košarko.«
— Mnogi evropski, tudi naši igralci, neradi igrajo proti tem-
nopoltim ameriškim igralcem, ki so v vseh moštvih v večini.
»Res je največ črncev. Fenomenalno skačejo. Toda to je prirojeno, s šolanjem vse te sposobnosti samo še izpolnjujejo. Res je, da mnogi ne igrajo radi proti njim, mene pa osebno nič ne moti. Osebno me to še bolj motivira in prav užival sem v trdem boju pod koši.«
— Vse ocene o tvoji igri so bili za reprezentančni debut odlične. Zadovoljen?
»Kar zadovoljen sem, toda mislim, da to še ni vse, kar lahko pokažem. Gotovo sem
sposoben še več, samo še več bo treba tudi delati. Toda dela se nikdar nisem bal. Skrbi me le poškodba. Zadnje tri tekme sem igral šele potem, ko mi je zdravnik dal injekcijo v razboleli gleženj. Vem, da to ni dobro, toda želja je močnejša od treznega razmišljanja o morebitnih posledicah.«
— Nastopi v sedanji selekciji na turneji po ZDA ne štejejo med uradne nastope za državno reprezentanco.
»Prav zaradi tega sem bil tako jasen, ko sta trener Drvarič in zdravnik po telefonu dejala zveznemu trenerju Ivkoviču, da je zame bolje, če ne grem na Švedsko, temveč se zdravit domov, ker me bo reprezentanca še potrebovala. Ne veste, kako mi je žal, da nisem nastopil proti Švedski in tako tudi uradno debitiral v državni reprezentanci. Mi je bilo čisto vseeno, kakšna je bila noga. Zdaj sem se že pomiril. Prepričan sem, da sem z nastopi v ZDA upravičil uvrstitev v reprezentanco, da sem resen kandidat tudi za A reprezentanco in upam, da bom že na novoletni turneji v njej tudi uradno debitiral. Vse to so zame izjemni izzivi. Ne skrivam, da sem zdaj tudi bolj samozavesten, kar pa mi bo le pomagalo, da bom laže prenesel nove napore na poti k uresničitvi zahtevnih načrtov.«
— Igrati s takšno poškodbo je gotovo tudi malce pretirano.
»Ko pa je tako težko sedeti
na klopi. Ko so v zadnji tekmi Američani vodili za 15 točk, sem priganjal trenerja Drvariča, naj me pošlje v igro, da bom zmogel, da me noga ne boli. Res me ni bolela, ker je bila omrtvičena in nisem ničesar čutil. Mislim, da sem nato res pripomogel k preobratu in smo tekmo na koncu le dobili. Jasno pa mi je tudi bilo, da res moram domov, če se hočem pozdraviti. Samo naš fizioterapevt Šercer natančno pozna mojo nogo in poškodbo, sam se je prikopal do tega, kaj mi je in našel tudi najboljšo pot za zdravljenje. Le on mi je lahko pomagal in od njega je veliko odvisno, ali bom lahko normalno igral. Največ pa seveda od mene, če se bom držal vseh navodil.«
- V ZDA se jih nisi. Vložki za čevlje in copate so ostajali v torbi, bandažiranje gležnjev je bilo površno ali ga ni bilof vaje so ostajale samo v mislih. Kaj pa količine hrane in teža?
»Samo tega zadnjega sem se kar strogo držal. Ne smem se zrediti nazaj, če hočem normalno igrati. Tudi zaradi poškodbe bi bilo to prenevarno.«
— Kaj pa soigralci na turneji?
»Predvsem Jure Zdovc je igral kot zmaj. Bil je za menoj drugi najboljši skakalec, čeprav je branilec. In koliko žog je prestregel, koliko napadov vodil in hkrati narekoval obrambni ritem. Gotovo bo kmalu eden nosilcev igre v reprezentanci. Za mene je to samo dobro, kajti odlično se ujemava v igri, pa še v klubu skupaj igrava. Drugi so pač igrali po najboljših močeh. Vsak je skušal izkoristiti reprezentančno priložnost. Vesel sem, da je meni trener Drvarič dal toliko priložnosti, kajti zdaj bo vendarle lažje.«
Ob vsem navdušenju nad napredkom v poldrugem letu, ob igranju v mladi sekciji v ZDA, ga je med turnejo vsak dan moril spomin na katastrofalen klubski nastop proti Estudiantesu v Madridu. Ne more si ga oprostiti, pa čeprav je v ZDA uveljavljal drugačne ambicije.
»Čurčič je za Dalipagičem prvi igralec, ki je prišel do reprezentance brez nastopov v mladih selekcijah, kar potrjuje, da pri nas talentov ne izgubljamo, tudi če so v razvoju malce zamudili,« pravi zanj zvezni trener Ivkovič, ki ga je že vpisal na seznam reprezentantov, kajti takšne borce tudi najbojša sekcija vedno potrebuje.
Za Čurčiča samega pa je zdaj najbolj pomembno, da z ameriških in reprezentančnih oblakov spet sestopi na trdna domača, prvenstvena tla, ki ne priznavajo ameriških ali drugačnih nebes. Bolje bo, da s tal spet skače v oblake, kot pa da bi z njih padel na tla in se morda že na začetku poti tudi izgubil.
STANE TRBOVC
Pokal čedalje pomembnejši, vendar pa ima prednost SP
Najboljši tekači in tekačice na snegu to sezono z dvema ciljema - Sovjetska reprezentanca bo prav gotovo spet doma kopirala proge, na katerih bodo boji za kolajne SP v Lahtiju
Najboljši tekači in tekačice na smučeh na svetu imajo letos predvsem dva cilja: eden jih bo spremljal vso sezono, drugi bo vrhunec sezone — svetovni pokal in svetovno prvenstvo v Lahtiju. Boji za naslove imajo seveda prvenstveni pomen, svetovni pokal je v podrejeni vlogi, čeprav je njegov pomen od leta do leta večji, v letu, ko je svetovno prvenstvo, pa si tekači in tekačice s tekmami za svetovni pokal samo krepijo in pilijo formo in se privajajo trdemu boju. Seveda pa prav v nobenem taboru ne bi radi prišli v kraj svetovnega prvenstva — Lahti na Finskem bo to letos že petič (po 1926, 1938, 1958 in 1978) — z utrujeno ekipo, ki bi ji manjkala zaželena ostrina in udarnost.
Hkrati z letošnjo zimo pa se začenja tudi nov ciklus olimpijskih priprav za igre v Albertvillu 1992, kar je daljni cilj vseh taborov. Na minule igre v Calgaryju imajo najlepše spomine tekači in tekačice iz SZ, ki so bili veliki zmagovalci olimpijskega tekaškega sporeda 1988. Edini so tu-
• Najpomembnejša novost v nordijski kombinaciji je, da ni več rezultatov, ki ne bi šteli za končno oceno. Zanimivo je tudi, da naj bi bil vsakoletni štart zmeraj v eni izmed svetovnih tu-rističnih metropol — namreč v razvpitem in mondenem St. Moritzu. Letošnjo sezono bodo tudi tri tekmovanja v čezmorskih deželah.
di, ki ne razkrivajo svojih načrtov, njihove priprave so bolj ali manj — tudi letos — skrivnost — za razliko od Skandinavcev in Srednjeevropejcev, ki ne skrivajo svojih kart. Izkušnje iz prejšnjih let pa kažejo, bodo imeli Mihail Devjatjarov, Vladimir Smirnov, Aleksej Prokurorov, Vida Vencene, Tamara Tihono-va, Anfisa Recova in drugi spet kar najboljše podnebne in materialne razmere za kar najboljše priprave na sezono in še posebej na svetovno prvenstvo v Lahtiju. Praksa, da so doma kopirali proge, na katerih so boji za zlate, srebrne in bronaste kolajne svetovnega prvenstva, bo gotovo obveljala tudi letos.
Z drugimi besedami to pomeni, da bodo reprezentanti in reprezentantke iz SZ na mrzlih skandinavskih tleh v vročih bitkah med favoriti za odličja svetovnega prvenstva in tudi svetovnega pokala, če bodo le nastopili na dovolj tekmovanjih za točke.
Brez VVassberga
In kako je v drugih taborih? Obiščimo najprej Švede, za katere je leta 1987 prav v Lahtiju napočila »zlata doba«. Prvič po trinajstih letih bo moralo moštvo treh kron shajati brez legende Thomasa Wassberga, prvemu trenerju Larsu Goranu Pettersso-nu pa ne bosta na voljo tudi Erik Ostlund (poškodba) in Benny Kohlberg (konec kariere). Thomas Eriksson in Jan Ottoson sta tudi že stara okrog 30 let in nemara se že spogledujeta z umikom. Edini med mladimi, obetavnimi tekači je v prvem moštvu za SP Henrik Forsberg, zmagovalec drsalnega šprinta v Lahtiju, nove discipline svetovnega prvenstva. Tu so še Lars Haland, Christer Majback, bohinjski zmagovalec izpred let Torgny Mogren, Larry Poromaa in seveda Gunde Svan: »Svetovno prvenstvo v Lahtiju je moj veliki cilj v tej zimi. Če bom lahko zmagal na nekaterih tekmah svetov-
Tolažba z jahto
Nelson Piquet se z novo su-perjahto tolaži, da je izgubil naslov svetovnega avtomobilskega prvaka (v formuli 1). V Viareggiu gradijo jahto Pilar Rossi. Koliko bo dirkač odštel zanjo, previdno molči. 36-letni Brazilec računa, da bodo ladjo dogradili še letos. Ponosno Nelson Piquet razkriva nekaj podrobnosti: 35 m dolga, šest sob za goste in ploščad za pristajanje helikopterjev.
Počastitev prvaka
VVernerja Giinthorja, svetovnega in evropskega prvaka v suvanju krogle, so za osvojitev bronaste olimpijske kolajne v Seulu zelo počastili. Njegova domača občina Utt-wil ob Bodenskem jezeru je poimenovala novo ulico po njem. povrh pa so mu namenili denarni bon v vrednosti 1000 frankov — za mesne izdelke in klobase.
Jutta s katerino
Jutta Muller, kot trenerka je svetovna rekorderka, kar zadeva osvojenih kolajn, spremlja svojo varovanko-zvezdnico Katerino Witt tudi na nastopih v profesionalni reviji. »Sva pač ekipa,« meni uspešna trenerka umetnostnih drsalcev in drsalk. Na vprašanje, kdo bo nasledil Katerino Witt. je Jutta Muller odgovorila: »Zame bo to Claudia Leistner; lahko postane evropska in svetovna prvakinja, kajti edina: med drsalkami svetovnega slovesa je, ki je še ostala na ledu.«
Proti izgrednikom
S pomočjo računalnikov se namerava angleška vlada boriti proti izgrednikom na nogometnih tekmah. Vsak bo dobil svojo kartico, ki mu bo dovoljevala vstop na 92 štadionov. Lani so v Angliji zaprli skupno 6.000 izgrednikov. Klubi se bojijo, da bo odslej manjši obisk na tekmah.
Imena vabijo sponzorje
Kako je majhni Nafels pri Zurichu dobil veliko mednarodno tekmovanje — Jugoslovani v središču pozornosti — Korejka ugnala svetovni rekorderki
»Začelo se je pred petimi leti z dvobojem med Švico in Francijo. Potem se nam je pridružil Hans Riederer iz ZRN, svetovni prvak z zračno puško pqt‘d dvema letoma in dobitnik bronastega odličja letos v Seulu. Hans je postal nekakšen posrednik med Nafelsom in svetom. Z njegovo pomočjo smo že lani privabili na naš turnir kopico velikih imen svetovnega strelskega športa, letošnja udeležba pa je presegla vsa pričakovanja ...«
Tako je veliki mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem, ki si je že priboril mesto v koledarju svetovne strelske organizacije UIT, predstavil glavni organizator tega tekmovanja Gabriel Kundert, uspešni švicarski poslovnež, ki je kljub svojim šele 39 letom že kar nekaj časa direktor Švicarske na-
• Jugoslovani so bili v Švici de-ležni zares velike pozornosti, morda tudi zato, ker so na turnir edini poslali res vse najboljše. Tudi v lično urejenem, 64 strani obsegajočem biltenu je bilo naj-več prostora namenjenega prav naši reprezentanci. Posebej so bili predstavljeni Jasna Šekarič in Goran Maksimovič kot olimpijska prvaka ter Ljubljančan Rajmond Debevec kot nekdanji svetovni rekorder in zmagovalec lanskega svetovnega pokala v Mehiki. Ob tem kaže dodati, da je jugoslovanski odpravi, kije štela štiri člane, zraven pa je bil še Jasnin trener Zvonimir Kovačevič, pot v Švico omogočil ljubljanski Kompas Hertz. Ekipi so zastonj posodili renaultov espa-ce. Debevec, ki je bil izvrsten na strelni črti, se je to pot izkazal tudi kot odličen voznik____
rodne banke (Schvveizerische Volksbank) v kantonu Glarus. Nekoč je bil eden boljših švicarskih strelcev. Pred dvajsetimi leti je bil švicarski mladinski prvak z MK puško v trojnem položaju, pa prvak kantona z zračno puško. Dvakrat je sodeloval tudi na evropskih prvenstvih, toda, kot sam pravi, brez posebnih uspehov. Ker je bil torej že od mladih nog velik privrženec strelskega športa, se mu je poro-
dila misel, da bi majhni Nafels, ki pa je kljub 4000 prebivalcem drugo največje mesto v kantonu Glarus (istoimensko glavno mesto šteje le kakšnih dva tisoč duš več kot Nafels), v bistvu lahko gostil vso svetovno elito z zračnim orožjem . . .
Gabriel Kundert je takoj pljunil v roke. »Letos sem za ta turnir v zadnjih petih mesecih porabil najmanj dve uri na dan, tik pred tekmovanjem pa sem se tako in tako ukvarjal samo še z organizacijskimi posli. Banka je pač morala počakati,« je pripovedoval, ko je bilo tekmovanje že končano in ko si je lahko odtrgal malce več časa tudi za klepet s poročevalci iz Nafelsa, ki jih je tudi bilo nekaj. Prišli so kar iz štirih držav.
Turnir v Nafelsu, ki mu je Kundert letos nadel zveneče ime 01ympia Revanche (bilo je namreč le dober mesec po Seulu), je po svoje naravnost vzorčni primer, kako popularizirati strelski šport. »To je bil pravzaprav tudi moj osnovni namen,« je na kratko dejal mladi švicarski bankir. Zveneča imena so namreč privabila tudi sponzorje, ki jih je bilo letos že več kot 150. Simboličnih 50 frankov je letos prispeval tudi dvakratni olimpijski prvak v strelskem maratonu bradati Britanec Malcolm Cooper, glavni pokrovitelj »olimpijskega povračila« pa je bila prav Švicarska narodna banka, kjer je Kundert eden od direktorjev. Tako je mladi poslovnež s pomočjo sponzorjev pokril večino stroškov, 20.000 frankov pa je namenil še za nagrade najboljšim. Te so bile zares privlačne (fotoaparati, ure, zlatniki in podob-
no), tako da bo na 6. turnirju prihodnje leto udeležba zagotovo še uglednejša . . .
Že nad letošnjo se ne bi pritoževal noben organizator, kajti v Nafelsu je zlasti z zračno puško (pri fantih in pri dekletih) nastopila zares skorajda vsa svetovna elita. Malce slabše je bilo z zračno pištolo, kjer pa sta zadevo spet dvignila na visoko raven naša Jasna Šekarič, ki je v tej disciplini olimpijska in svetovna prvakinja ter zmagovalka svetovnega pokala, pa Madžar Zoltan Papanitz, lanski svetovni prvak v tej disciplini. O moški konkurenci z zračno puško smo podrobneje že pisali (Debevec je bil za štiri desetinke kroga ob prvo mesto, v zmagovalni jugoslovanski ekipi pa je Šačirja Džeka, ki v Švico ni mogel zaradi bolezni v družini, uspešno za-
• Združene države Amerike je v Nafelsu, ki je dobrih 50 kilometrov oddaljen od Zuricha, odlično zastopal Glenn Dubis, zmagovalec letošnjega svetovnega pokala v strelskem maratonu (drugi je bil Maksimovič). Glen-na se vselej oprime kak vzdevek. Na spomladanskem turnirju v Los Angelesu, Iger sta sodelovala tudi Jasna in Rajmond, je zmagal kar trikrat in ker so bUe prve nagrade v vseh treh primerih televizorji, so ga strelci takoj preimenovali v Glenna ti-vi Du-bisa. V Nafelsu je imel najboljšo finalno serijo z zračno puško, tako da se je s sedmega prebil kar na tretje mesto. Organizatorji so ga tako zaradi njegovega zares bleščečega tempa prekrstili kar v Glenna Millerja-Dubisa...
menjal komaj 16-letni Kragujev-čan Stevan Pletikosič), prav nič slabša pa ni bila udeležba pri dekletih. Prvi zvezdi sta bili svetovni rekorderki (s 399 krogi od 400 možnih) Silvia Sperber iz ZRN in drobna Madžarka Eva Joo. Silvia je v Seulu osvojila kar dve odličji (zlato in srebro),
nega pokala, bo to sicer lepo, ne pa tako pomembno: prednost ima svetovno prvenstvo.« Gunde Svan ima za sabo 750 ur treninga, med drugim tudi na ledenikih v Avstriji in Norveški, veliko se je posvetil rolkanju. Tolikšne priprave Švedov naj bi zadostovale tudi za popoln uspeh — kot doslej — v svetovnem pokalu. Podobne načrte imajo tudi švedske tekačice, ki pa so manj uspešne kot njihovi vrstniki.
Rehabilitacija za Calgary
Tekaška velesila Norveška bi se rada rehabilitirala za neuspehe v Calgaryju. Samo tri kolajne so osvojili tam: Pal Gunnar Mik-kelsplass srebrno na 15 km v klasičnem slogu in Vegard Ulvang bronasto na 30 km v klasičnem slogu, ženske, ki so prevladovale minula leta, pa so bile ob vodilni položaj, ki so ga morale prepustiti tekačicam SZ; samo štafeta je osvojila srebrno kolajno.
Norvežani jadikujejo, da so zanemarjali višinski trening, izjemna skrb za drsalno tehniko ni dala zaželenih rezultatov. Napake so želeli letos odpraviti, pri tem pa veliko eksperimentirajo: v uradni ekipi so med ženskami Dahlmo, Deybedahl, Elveos, Moen, S. Pettersen, Skeime in Wold, med moškimi pa Bjorn, Brors, Jevne, Langli, Mikkels-plass in Ulvang. To so tekačice in tekači, ki so trenirali z zveznima trenerjema Ketil Grindheim in Akejem Jonssonom. Odpadnikov, ki so ubirali svoja pota, je veliko, ti sestavljajo rezervno reprezentanco, ki utegne biti celo močnejša od uradne ekipe. Med ženskami so to bivša svetovna prvakinja Jahren, Nykkelmo, Ny-braaten. Boe, Ostvold in B. Pet-terrsen (trener Dag Haas), med moškimi pa Aaland, Monsen, M. Hole in Unsgaard (trenerja Od-var Braa in Lars-Erik Eriksen). Norvežani so približno 40 odstotkov svojega treninga posvetili
Slovo v sedlu
Bill Shoemaker, star 57 let, z več ko 8.700 zmagami najuspešnejši jahač na galopskih dirkah vseh časov, se namerava leta 1989 po 40 letih aktivnosti dokončno umakniti mlajšim tekmecem. To je izjavil med nekimi dirkami v ZDA.
Smučarski šport čist
Hubert Strolz, olimpijski zmagovalec v kombinaciji na igrah v Calgaryju, rad zagovarja alpske smučarje, češ da ne jemljejo nedovoljenih poživil: »Ža nas to nima nobenega pomena. Z močjo ne moreš dobiti nobene tekme, zato tudi nihče ne jemlje ničesar. Naš smučarski šport je čist.«
svetlolasa Eva pa je bila z zračno puško letos prva na evropskem prvenstvu v Stavangerju na Norveškem.
Toda vsi ti zveneči naslovi niso to pot pomagali ne Silvii ne Evi. Obe je ugnala Sang Njo Li iz Južne Koreje, ki je streljala zares izvrstno in sredi Švice poskrbela za pravo senzacijo. S tem je spravila v zagato tudi organizatorje, kajti Korejci niso poslali svoje himne, Švicarji pa je, jasno, tudi niso imeli. Tako so ji, ko je stopila na vrh zmagovalnih stopničk, zaigrali popularno olimpijsko popevko »Hand in
Hand«, kar je med številnimi gledalci pravzaprav še veliko bolj vžgalo kot himna. Toda s Korejci — ali bolje Korejkami — je bil v Nafelsu sploh velik direndaj. Ko so namreč organizatorji drobnim in po svoje prikupnim Korejkam poleg daril za zares dobre nastope hoteli pritisniti še en poljubček, kar je za Evropo nekaj povsem normalnega, so si sramežljiva dekleta z Daljnega vzhoda začela zakrivati obraz, zardevati in se obračati vstran. To je bilo smeha med strelsko druščino, organizatorji pa so seveda potem morali opustiti tovrstne poskuse . . .
Nasploh je bilo ozračje v Nafelsu sila prijetno in sproščeno. Nad nikomer ni visela tista huda mora z uradnih tekmovanj, da je treba za vako ceno doseči dobro uvrstitev. Morda so Švicarji prav zato sklenili, da se bodo od svoje najboljše strelke vseh časov Irene Dufaux-Suter poslovili prav na tem srečanju. Irene Du-faux, ki je bila lani druga na SP z zračno puško, dvakrat pa je bila tretja na evropskih prvenstvih, se je odločila končati kariero. Zdaj bo pomagala možu Pi-erra Alainu v Fribourgu, kjer imata popravljalnico športnega in lovskega orožja. Slovo od tega športa torej ne bo dokončno . ..
BRANKO SOBAN
Tudi boksarji SZ?
V Sovjetski zvezi sedaj ne izključujejo več možnosti, da bi tudi njihovi boksarji v prihodnje obogatili posel v poklicnem boksu.
rolkanju, velikokrat so bili tudi na ledenikih. Največ pričakujejo od Mikkelsplassa, Ulvanga in Marianne Dahlmo.
Spet velesila
Finci bi bili radi to, kar so nekoč bili: velesila, njihove tekmovalke pa bi rade vsaj zadržale položaje. Moški v Calgaryju niso
• Svetovni pokal 1987/88 — moški: 1. Gunde Svan (Švedska) 110 točk, 2. Torgny Mogren (Švedska) 100, 3. Pal-Gunnar Mikkelsplass (Norveška) 99, 4. Holger Bauroth (NDR) 81, 5. Vladimir Smirnov (SZ) 71, 6. Pi-erre Harvey (Kanada) 67; ženske: 1. Marjo Matikainen (Finska) 107, 2. Marie-Helene We-stin (Švedska) 92, 3. Marja-Liisa Kirvesniemi (Finska ) 82, 4. Tamara Tihonova (SZ) 81, 5. Vida Vencene (SZ) 78, 6. Raisa Sme-tanina (SZ) 65 itd.; moške štafete: 1. Švedska 95, 2. Norveška 67, 3. SZ 56 . . . 15. Jugoslavija 6; ženske štafete: 1. Norveška 90, 2. Švedska 70, 3. Finska 65 itd.; pokal narodov (moške in ženske štafete): 1. Švedska 165, 2. Norveška 157, 3. SZ 96 ... 17. Jugoslavija 6.
osvojili prav nobene kolajne (naj boljši: 7. Rjstanen na 50 km), po zaslugi Marje Matikainen (1. na 5 km, 3. na 10 km, 3. s štafeto) so se nekoliko bolje odrezale, vendar je za to odlično tekačico velika praznina. Novi športni direktor finske zveze Jorma Hyytia priznava: »Več smo si obetali od zime 1987/88. Preveč je bilo
Svetovni pokal v tekih na smučeh
Moški
kvantitetnega treninga na račun kvalitetnega, saj smo želeli ustvariti dobre temelje za svetovno prvenstvo v lastni državi. Letos smo manj trenirali na ledenikih, ker višinski trening omejuje kvalitetno vadbo. Zdaj smo poskušali hitro teči dalj časa, poskušali smo se prilagajati menjavi tempa.« Finci si glede svetovnega pokala obetajo dobre uvrstitve, prvi cilj pa je seveda Lahti.
Pri tem menijo, da imajo majhno prednost zaradi domačega terena, ugodna zanje pa naj bi bila tudi razdelitev slogov v razmerju 2:2 v štafeti in tudi v posamičnih disciplinah.
Povsod računice
V drugih taborih imajo seveda tudi svoje računice. Italijani so ostali skupaj, nihče med najboljšimi ni zapustil smučine, Mauri-lio de Zolt bi rad še enkrat blestel prav v sezoni 1988/89. V ZRN veliko delajo z mladimi, Jochen Behle in Karin Jager sta nosilca kvalitete. Avstrijski tekači so z denarjem, ki so ga sami zbrali, gostovali v Avstraliji. Najmočnejši naj bi bili Alois Stadlo-ber, ki je zaročen z nekdanjo alpsko smučarko Rosvvitho Steiner, Andre Blatter, Alois Schwarz, Markuš Gandler, Cornelia Sul-zer in Maria Theuerl. V ČSSR prisegajo na svojo štafeto (3. na OI), najmočnejša posameznika pa naj bi bila Ladislav Svanda in obetavni, 20-Ietni Lubomir Buchta. V češkoslovaškem taboru so letos posvetili več pozornosti klasičnemu slogu. Kvalitetni vrh v NDR je zelo ozek, njihov
10. 12.-11. 12. 88 14. 12. 88 17. 12.-18. 12. 88 7. 1.-8. 1. 89 13. 1.-15. 1. 89 17. 2.-26. 2. 89 2. 3.-4. 3. 89 10. 3.-12. 3. 89	Ramsau Bohinj Val di Sole Kavgolovo Nove Mesto Lahti Hoknenkollen Falun	Avstrija Jugoslavija Italija SZ ČSSR Finska Norveška Švedska	15 km F, 4x10 km 30 km F 15 km F, 15 km C 15 km C, 4x10 km F 15 km F, 30 km C 30 km C, 15 km C, 4x10 km C/F, 15 km F, 50 km F 4x10 km F, 50 km C 30 km F, 4x 10 km C
Ženske			
10. 12.-11. 12. 88	La Feclaz	Francija	5 km F, 4x5 km C
14. 12. 88	VVillingcn	ZRN	15 km F
17. 12.-18. 12. 88	Davos	Švica	10 km F, 4x5 km F
7. 1.-8. 1. 89	Kavgolovo	SZ	15 km C, 4x5 km F
13. 1.-15. 1. 89	Klingenthal	NDR	10 km C, 30 km F
17. 2.-26. 2. 89	Lahti	Finska	15 km C, 10 km C, 4x5 km
			C/F, 10 km F, 30 km F
2. 3.-4. 3. 89	Holmenkollen	Norveška	10 km C, 4x5 km C
10. 3.-12. 3. 89	Falun	Švedska	15 km F, 4x5 km C
• Opomba: F = prosta tehnika, C		= klasična tehnika	
Svetovni pokal v nordijski kombinaciji			
1988			
10. —11. 12.	St. Moritz	Švica	štafeta
17.-18. 12	Saalfelden	Avstrija	
29.-30. 12	Obenviesenthal NDR		
1989			
7.-8. 1.	Schonach	ZRN	
14.-15. 1.	Reit im Winkl	ZRN	
21.-22. 1.	Breitenvvang	Avstrija	
4.-5. 3.	Oslo	Norveška	
11.-12. 3.	Falun	Švedska	
18.-19. 3.	Lake Placid	ZDA	
22. 3.	Giants Ridge	ZDA	šprint
25.-26. 3.	Thunder Bay	Kanada	
DOBRI OBETI — Norvežan Ulvang med suhim treningom na Holmenkolnu.
najboljši Holger Bauroth (4. v svetovnem pokalu 1987/88) pa 'ima smolo: ob vrnitvi z Dachste-ina je nerodno izstopil iz avtobusa in si hudo poškodoval vezi. Med Švicarji se je Andi Griinen-felder (3. na 50 km na OI) lotil zanimivega poskusa: rad bi bil uspešen v smučini, povrh pa še redno študiral medicino. Mu bo uspelo? Med ženskami je zastavonoša Evi Kratzer. Iz drugih držav (Kanada, ZDA, Francija
itd.) bi lahko opazne rezultate dosegli samo posamezniki in posameznice.
Zastor nad svetovnim pokalom 1988/89 se bo dvignil 10. in 11. decembra v Ramsauu (Avstrija), že druga postaja pa bo Bohinjska Bistrica, kjer bo svetovna tekaška elita (moški) tek movala 14. decembra na 30 km v prostem slogu.
HENRIK UBELEIS
»Povratek herojev« le za najbolj zdržljive
40 tekmovalcev se bo na 9000 km dolgi poti preskusilo v ralliju, hoji, teku, plavanju, kolesarjenju, jadranju, surfu...
Sredi novembra je iz majhne senegalske vasice Ryar, kjer živijo zvečine ribiči, štirideset tekmovalcev krenilo na skoraj enomesečno preizkušnjo, ki se bo končala v Nici na francoski Ažurni obali. Premagovanje velike razdalje — trasa znaša 9000 kilometrov, poteka pa skozi Senegal, Mali, Nigerijo, Alžirijo, Tunizijo, Italijo in Francije — je vse do starta ostalo brez uradnega imena. Idejni oče te avanture, 25-letni Francoz Jacques Mon-nier, strokovnjak za marketing, je slednjič izbral ime »Povratek herojev«.
Gre za trdo preizkušnjo, med katero bodo tekmovalci v 22 etapah premagovali velike razdalje z najrazličnejšimi prevoznimi sredstavi in na najrazličnejše načine. V prvi etapi so sc pomerili v jadranju na deski, nato sledi šest etap, ki spominjajo na motociklistični del zloglasnega rallyja Pariz—Dakar. Štirideset udeležencev bo skušalo z motornimi kolesi čimprej priti do Agadeza v Nigeriji, nakar bosta sledili dve dolgi etapi v pešačenju v isti državi, zatem pet etap s posebnimi motornimi kolesi na štiri kolesa, prirejenimi za premagovanje alžirskih in tunizijskih peščin in puščavskih brezpotij.
Od nekdanje Kartagine bodo morali nastopajoči pokazati, kako hitro znajo s katamarani prijadrati v Italijo do Porto Empedocla na Sicilijo, kjer so jim organizatorji poklonili en dan počitka. V naslednji etapi Agrigento —Sirakuza na Siciliji bodo morali pokazati, kako hitro kolesarijo, naslednji dan pa jih čaka plavanje čez ožino med Messino in italijanskim škornjem. Po plavanju čez ožino, kjer bodo imeli obilico preglavic s tokovi, čakajo tekmovalce tri dolge kolesarske etape do Mentona v Franciji, za konec pa še maratonski tek od Mentona do Nice, kjer se bo izkazalo, koliko od na štartu zbranih »herojev« bo zmoglo celotno progo, ki je, kot rečeno, dolga okoli 9000 kilometrov. Zmagovalcu bo padlo v žep 100 milijonov lir, vsak izmed nastopajočih pa je moral za prijavo vplačati Četrtino te vsote. Visoka prijavnina in predhodne kvalifikacije so dobro oklestile konkurenco. Med štiridesetimi tekmovalci je kar 34 Francozov (med njimi tri ženske), pet Senegalcev in en Italijan. Med sodelujočimi najdemo vsemogoče športne tekmovalne profile. Nekaj je atletskih triatloncev, nekaj jadralcev, policajev iz posebnih enot, pilotov in učiteljev telesne vzgoje. Znanih imen s svetovne športne arene med njimi ni bilo opaziti, bo pa zagotovo prišel v svetlobo žarometov javnosti tisti, ki bo na konc zmagal, saj ta nova preizkušnja nikakor ni lahka ovira.
F. S.
Phil in Steve nov mik
Poklicnim smučarskim tekmovalcem se je pridružila vrsta novih — Naš nekdanji reprezentant Tomaž Cerkovnik četrtič v ZDA
Nekdanji član naše reprezentace v alpskem smučanju Tomaž Cerkovnik začenja že četrto tekmovalno sezono med smučarskimi profesionalci. Kaže, da se je v zahtevnih razmerah poklicnega športa kar udomačil, zato ga vedno znova zvabijo ameriška smučišča. Ko je prvo zimo tekmoval med poklicnimi smučarji, je bil v skupni uvrstitvi trinajsti, vendar je moral zaradi poškodbe prekiniti turnejo, ko je bil na šestem mestu. Naslednje leto je bil četrti, minulo sezono pa drugi.
Tomaž Cerkovnik prav nič ne skriva, da mu po svoje bolj ustreza tekmovanje med profesionalci kot v reprezentančni vrsti. Sedaj je sam za vse, sam svoj trener, vodja potovanja, skrbi za vse, kar pač sodi k tekmam. V surovem svetu poklicnega športa je nedvomno pridobil, na potovanjih razširil obzorje, sam pa o tem, da se je spet odločil za naporno tekmovanje, ki bodo trajale tja do 9. aprila, pravi:
»Nekako sem se privadil, navsezadnje pa je profesionalni to-ur sedaj, ko sem bil v minuli sezoni drugi, vabljivejši tudi finančno, čeprav tega tekmovanja po tej plati sploh ni mogoče primerjati z uspehi na tekmah svetovnega pokala.«
Poglavitna značilnost nove sezone profesionalnega smučarskega toura bosta vsekakor brata Phil in Steve Mahre, ki sta se odločila preizkusiti tudi v tej konkurenci. Ker jima na avtomobilističnih dirkah razreda Da-ytona 500 ne gre najbolje, sta razširila poletno sponzorstvo tudi na smučarske tekme. Pričakovati je, da bosta slavna ameriška smučarska dvojčka, doslej nedvomno najbolj popularna ameriška smučarja, velik mik toura, zato bo poklicno tekmovanje deležno večje publicitete in s tem tudi več zanimanja.
»Zlasti v začetku bo zanimanje za naše tekme prav gotovo večje,« meni Cerkovnik, »športna javnost je na moč radovedna, kaj Phil in Steve še zmoreta. Od sarajevskih olimpijskih iger, po katerih sta prenehala tekmovati, sta bila resda veliko na snegu, tekmovala pa vendarle nista. Tudi nas poklicne tekmovalce zanima, kako se bosta obnesla. Po mojem se nam ne bo dobro pisalo, če nas bosta premagova-
la. Znano mi je, da sta se dobro pripravljala. Ze maja sta bila dvajset dni na snegu, kot izkušena tekmovalca pa tudi nista pozabila, kako priti do rezultata.«
Brata Phil in Steve Mahre pa ne bosta edina novinca med poklicnimi tekmovalci. Pridružili so se jima še Šveda Lindqvist in Sundqvist, Avstrijca Orlainsky in Pfeiffer in Američan Levvis, izmed dosedanjih tekmovalcev pa nihče ni odnehal. Potemtakem se je zbralo v ZDA več kot 32 dobrih tekmovalcev, zato ne
bo manjkalo trdih bojev že v kvalifikacijah.
Glede priprav se Tomaž Cerkovnik pred odhodom na prve tekme v ZDA ni pritoževal. Opravil je načrtovani program vadbe.
»Imel sem srečo. Treniral sem enako kot lani. Po opravljeni kondicijski vadbi sem bil od 1. septembra 25 dni na snegu. Treniral sem s Švicarjem Julnom in Seilerjem ter Francozom Vuille-tom, celoten trening na snegu pa je opravila z nami tudi Andreja Leskovšek,« je o vadbi povedal Cerkovnik.
Poklicni smučarji bodo imeli na sporedu 28 tekem, ena od teh bo na Japonskem, dve pa bosta veljali za svetovno prvenstvo, ki bo 9. aprila v Aspnu. Ženske imajo v načrtu 20 tekem.
JOŽE DEKLEVA
Melbourne
-	avstralski kandidat za 01 1996
Izvršni odbor avstralskega nacionalnega olimpijskega komiteja je sklenil, da bo predlagal glavno mesto Viktorije, Melbourne, za avstralskega kandidata za organizacijo letnih olimpijskih iger leta 1996. Odločili so s tajnim glasovanjem. Sklep je že izzval različne reakcije na celini
—	od navdušenih zastopnikov in prebivalcev Melbourna do neskritega razočaranja zastopnikov Sydncya in Brisba-neja.
Melbourne je sicer edino mesto v južni hemisferi, ki je že bilo gostitelj letnih olimpijskih iger (leta 1956). Mesto slovi tudi po izvedbi enega izmed štirih največjih teniških turnirjev na svetu, to je odprtega prvenstva Avstralije, in po organizaciji tradicionalnega Melbournskega pokala, tretje največje galopske dirke na svetu.
ČETRTA SEZONA — Tomaž Cerkovnik.
20 TEKEM V ZDA — Andreja Leskovšek
KRONIKA
DELO ★ stran 5
»Krvavi tekoči trak« na
nevarnih sovjetskih cestah
Na sovjetskih cestah vsako leto umre približno 40 tisoč ljudi, približno 260 tisoč pa se jih rani — Vsako peto nesrečo naj bi povzročili pijani udeleženci
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 27. novembra — Na sovjetskih cestah vsako leto umre približno 40 tisoč ljudi, okoli 260 tisoč pa jih je ranjenih. Polovico teh nesreč povzročijo lastniki osebnih vozil. Ko je septembra predlanskim potonila potniška ladja Admiral Nahimov, je utonilo okoli štiristo ljudi. Vsa velika država je dolgo objokovala to katastrofo. »A kljub takšnemu objokovanju, kljub razburjanju sovjetske javnosti se vsako leto na cestah zgodi sto podobnih katastrof,« opozarja nu kritično stanje v sovjetskem cestnem prometu V. Davidov, namestnik predsednika Vseruskega prostovoljnega društva avtomobilistov.
Istočasno s Pravdo namenja temu problemu tudi članek Sovjetskega Rossija. Napisal pa ga je namestnik predsednika vlade Ruske federacije L. Gorškov. Čeprav navaja dosti manj podatkov, pa razkriva dejstvo, da velikanski del cestnih katastrof povzročajo vozniki z državnih kmetij.
Sovjetska zveza je velikanska država, tako po površini kot po številu prebivalstva (nad 280 milijonov). Še zdaleč pa ni velikanska po številu motornih vozil; števila le-teh in kategorij pa sovjetska statistika raje ne objavlja, ker ne more doseči propagandnega učinka z njimi.
0 Gorškov opozarja na pijanstvo kot enega osrednjih vzrokov za tragično bilanco na cestah Ruske federacije. Vsaka peta nesreča naj bi šla na rovaš alkohola. (Davidov pa za vso ZSSR pravi, da je četrtino vseh nesreč s smrtnim izdidom treba pripisati pijanosti voznikov.)
Zato pa drži žalosten rekord z vidika posledic prometnih nesreč. Delež mrtvih v njih je namreč v ZSSR desetkrat višji, kot pa je v ZDA; tu umre 13 od sto ranjenih, tam pa le 1,3 odstotka.
Kje so vzroki za tako porazno stanje? Kdor se vsaj malo vozi po sovjetskih ulicah in cestah, že sum takoj spozna enega bistvenih: ceste so v poraznem stanju. Le izjemoma redko znajo poravnati asfalt, ko razkopljejo cesto. Le izjemoma redko je odprtina jaška za razne komunalne naprave na ravni površine; pogosto so tu luknje globoke deset ali več centimetrov. Asfalt na odprtih cestah zunaj mest je še slabši spolzek, valovit, luknjast. Cestna signalizacije je slaba razen večnih in nerazumnih j omejitev hitrosti, ki pa največkrat spet služijo temu, da si lahko prometna miiica na križišču ali odseku ceste dodobra ogleda vse mimo vozeče.
Od kod se jemlje dejstvo, da polovico nesreč zagrešijo lastniki
zasebnih avtomobilov, ko pa so razmeroma redki v tej deželi?
• Lani je na sovjetskih cestah izgubilo življenje 13 tisoč pešcev, kar je več, kot v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji. Tako daleč torej prednjači Sovjetska zveza s »krvavim tekočim trakom« na svojih cestah.
Tudi o tem nas lahko nazorno pouči krajši sprehod po moskovski ulici. Brezobzirnost tu namreč nima meja. Črne limuzine
»načaljstva« sploh ne priznavajo nikakršnih signalov in črt na cestišču, ne vidijo niti mater z otroškimi vozički. Pešcu v Moskvi preprosto ne smeš ustaviti, ko koraka čez ulico. Tako bogaboječe moskovski pešec čaka in čaka in sprejema nase vso usodnost motoriziranega su-perčloveka.
Mogoče je psihološko sklepati, da se ravna lastnik osebnega avtomobila že zato superiorno do pešca, ker je bolj ali manj superioren tudi sicer v družbi. Sploh pa mu moralno zaslombo daje »načaljstvo« z vedenjem svojih limuzin. Nemoralo potrjuje tudi sam Gorškov, ko pravi, da je prometna milica (GAI) polna intervencijskih posegov raznih inštanc in osebnosti zaradi storjenih prometnih nesreč. Sploh pa si je težko predstaviti, da bi predstavnik nomenklature odgovarjal za nesrečo, saj jo praktično zagreši le voznik njegove limuzine.
ANTON RUPNIK
POZOR. »VROČA ROBA!«
Bo zaradi neprevidnosti občanov med prazniki spet serija vlomov?
LJUBLJANA, 27. novembra — Pritisnil je rnraz in naredil konec zmikavtski sezoni na prostem. Mopedisti in kolesarji so svoja vozilca pospravili na varno, v shrambe in kleti, tatinske roke pa so lastniki potisnili globoko v žepe, da ostanejo prsti gibčni. Za vsak primer, če se kje le ponudi kakšna stvarčica, ki se jo da tako mimogrede speljati komu izpred nosa.
Na kolesu pa se zdaj le sem in tja vidi kakšnega obupanega športnega zagnanca, na mopedu pa prezebajočega kurirja kakšne stiskaške delovne organizacije ali obubožane ustanove, ki lahko s tem pripravi obogega reveža do tega, da bo moral na bolniško ali pa med potjo večkrat na kakšen požirek; seveda na svoje stroške. Prav jim je, zakaj pa mu ne kupijo vsaj katrce. Še dimnikarji jih imajo.
Seveda še nikjer ni rečeno, da so poletna prevozna sredstva v kleteh, shrambah in kolesarnicah varna pred tatinskimi rokami. Niso. Še zlasti, če so ti prostori na stežaj odprti in tatovi že poskrbe, da bodo svoj nečeden posel opravili, ne da bi jih presenetil kdo od stanovalcev, ki mu je zmanjkalo kurjave. Sicer ni bil naš namen, da bi na veliko opozarjali, ampak nekaj besed vseeno. Prazniki so pred vrati, marsikdo bo k prostim dnem primaknil še kakšen dan dopusta in ga ves teden ne bo doma. In prazna stanovanja, kar vabijo dolgoprstneža z vlomilskim orodjem v žepih. Ni malo takih, ki jim ni nič težko za dopoldansko malico, sredi belega dne vlomiti v stanovanje in odnesti vse, kar je vrednega.
KS A V ER DOLENC
Mopedi: tomos 3 M, moder, št. motorja in okvirja 651.038; tomos APN 6, rjav, št. motorja in okvirja 319.267; tomos avtomatik, rdeč, št. motorja in okvirja 280.897.
Kolesa: rog pony, modro, št. 195.206; rog. modro, št. 127.382; rog maraton, moško, št. 337886; rog. žensko, temno rdeče, št. 673.497; rdeče žensko kolo neznane znamke, št. 241.083.
Avtoradio: aciko, top ARP 222, št. 86081183.
28. november
1820 Proletariat je imel v zgodovini svojega boja tri velike mislece — Manca, Engelsa in | Lenina — ki so se dvignili nad interese delavskega razreda in ki so pravilno dojeli vse novo v družbenih dogajanjih. Zanesljivo je, da gre Marxu poglavitna zasluga za pretvorbo socializma iz zamisli v znanost.
' Manc je odkril zakone, ki so gibalo človeške zgodovine, pokazal na materialne pobude ljudi, vlogo množic m osebnosti,
■ prikazal boj razredov kot gibalno silo v zgodovini družbe, pokazal na razredni boj, ki izvira iz narave družbene proizvodnje in ki vodi k diktaturi proletariata, ta pa k socializmu. Velika zasluga za obdelavo teh podatkov pa pripada njegovemu tesnemu sodelavcu Engelsu (rojenemu 28. novembra 1820, umrl 5. avgusta 1895). Engels je filo-\ zofske osnove socializma pri-jj bližal razumevanju širokih množic, po drugi strani pa je z vso potrebno znanstveno natančnostjo obravnaval za historični materializem odločilna ::	vprašanja: dialektika narave,
formiranje družbe in narave.. . Skupaj z Mancom je napisal Sveto družino. Nemško ideolo-i gijo in Komunistični manifest. Dal je dokončno obliko druge-
mu in tretjemu delu Kapitala in je avtor nekaterih temeljnih del historičnega materializma (An-tiDiihring, Ludvvig Feuerbach in konec nemške klasične filozofije, Izvor družine, privatne lastnine in države in Dialektika narave).
29. november
1943 V Jajcu se je začelo II. zasedanje A VNOJ, na katerem so bili sprejeti zgodovinski sklepi: A VNOJ se je oblikoval kot najvišji predstavniški organ oblasti narodnoosvobodilnih odborov, ki so nastali med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo jugoslovanskih narodov. Zasnovan je bil na načelu enotnosti oblasti (zakonodajne in izvršne). Organa AVNOJ sta bila predsedstvo (sestavljeno iz predsednika in petih podpredsednikov. dveh sekretarjev in najmanj 40 članov) in NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve), ki so ga sestavljali predsednik, trije podpredsedniki in ustrezno število poverjenikov. NKOJ na čelu s Titom je prevzel funkcijo začasne vlade. Sprejet je bil sklep o odvzemu pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini, monarhija je bila odpravljena in kralju Petru II. prepovedana vrnitev v domovino. S posebnim sklepom o izgradnji Jugoslavije na
federativni osnovi je bila nakazana državnopravna rešitev nacionalnega vprašanja v tej fazi revolucije AVNOJ je sprejel sklep o uvedbi in podelitvi naziva maršala Jugoslavije Josipu Brozu in o podelitvi zahvale Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Potrjeni sta bili odločitvi OF slovenskega naroda in ZA VNOH, da se domovini priključijo Slovensko primorje, Istra, Reka, Zadar in drugi deli, ki so bili po prvi svetovni vojni priključeni Italiji. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so bili ustavne narave. Čeprav je bila s tem prekinjena kontinuiteta s Kraljevino Jugoslavijo, pa nova Jugoslavija ni postala nov subjekt v mednarodnih odnosih, temveč je kljub okupaciji in razdelitvi in kljub notranjepolitičnim spremembam ohranjala kontinuiteto (od leta 1918 na-prej).
30. november
1835 Življenje in delo ameriškega pisatelja Marka Ttraina
(rojenega 30. novembra 1835 — umrlega 21. marca 1910) je neločljivo povezano z veliko ameriško reko Mississippi. Reko samo in življenje na njej je dobro poznal, saj je bil rojen ob njenih bregovih, in nekaj časa je tudi krmaril parnike po njenih rokavih in vijugah. Celo
V Zagrebu izteklo 32 ton kisline
Bojijo se, da bo iztekla žveplena kislina onesnažila pitno vodo — Ta je vsaj za sedaj še pitna
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 27. novembra — Na robu Novega Zagreba so uredili ranžirno železniško postajo, ki ima omejeno uporabno dovoljenje in prepoved prevažanja nevarnih tovorov. V neposredni bližini je glavno za. ;tje pitne vode za Zagreb, ki je pod postajo zavarovano pred onesnaženjem z 20 metrov visoko betonsko pregrado. Iz zajetja pitne vode Mala mlaka se oskrbuje 46 odstotkov Zagrebčanov in okoličanov. In nemara je prav to razlog, da so o hudi nesreči obvestili časnikarje komaj včeraj popoldne, čeprav se je na postaji razlilo 32 ton žveplene kisline že v petek zjutraj.
Eksplozija
poškodovala
spomenik
SPLIT, 27. novembra (Tanjug) — Spomenik padlim borcem narodnoosvobodilnega boja in ustanovitvi 11. dalmatinske udarne brigade v krajevni skupnosti Kozišča v občini Vr-gorac je včeraj zjutraj, malo po četrti uri, hudo poškodovala silovita eksplozija. Ta veličastni spomenik, eden najlepših v Dalmaciji, stoji na magistralni cesti Vrgorac —Zagvoz—Split. Razstrelivo je bilo podtaknjeno približno dva metra visoko in je naredilo veliko luknjo v spomenik ter popolnoma razneslo plošče z imeni padlih borcev.
Na kraj eksplozije so prišli opravit ogled preiskovalni sodnik splitskega okrožnega sodišča ter preiskovalci mestnega SNZ Split ter SNZ Makarska in Vrgorac, vendar včeraj popoldne še nihče od preiskovalnih organov ni mogel kaj več povedati o tem neprijetnem dogodku in rezultatih dosedanje preiskave. Vse kaže, da je bil napad na spomenik v Koziščah pripravljen skoraj enako kot nedavni napad na spomenik Mati domovina v Drveniku pri Trogiru.
Po dosedanjih ugotovitvah naj bi tovorni vlak, ki je iz rudnika Bor v Srbiji vozil 145 ton žveple-
• Čeprav nam je danes direktor Vodnega gospodarstva Zagreb povedal, da nadzorujejo vse bližnje studence in da še na srečo nikjer niso ugotovili onesnaženja, bo glavno črpališče vode Mala mlaka v nevarnosti najmanj leto dni. Prepovedali pa so uporabo vode iz zasebnih studencev v bližini ranžirne postaje.
ne kisline za Tovarno kemičnih izdelkov Zagreb, v petek ob 5.15 na ranžirno postajo pripeljal skozi rdečo luč, čeprav stro-
jevodja Muhamed Njemčevič trdi drugače. Dobil naj bi dovoljenje za vstop. In po dosedanjih ugotovitvah so so reševalci po trčenju dveh tovornih vlakov na postaji, ko je iz poškodovane cisterne izteklo 32 ton kisline, ukrepali zelo nespretno. S prevrnitvijo poškodovane cisterne bi lahko v njej zadržali vsaj 16 ton te kisline, ki se koncentrirana močno veže z vodo.
Prebivalcem v naseljih Jakuše-vac, kjer je med drugim tudi glavno mestno smetišče, Mioče-vac, Veliko polje, Hrelič in Bu-zina so razdelili lakmusove papirje, s katerimi je moč ugotoviti nezaželeno spremembo v vodi. Mestni komite za zdravstvo pa je sporočil, da z žvepleno kislino onesnažene vode ni moč uporabljati niti prekuhane. Bojijo se epidemije, manjših in večjih prebavnih motenj pri ljudeh, še posebej, če bo žveplena kislina dosegla eno izmed črpališč mestnega vodovoda.
PETER POTOČNIK
NOČNA KRONIKA
Poiizredno stanje ni le na Kosovu, povsod je že Vsaj fantje in možje ob šankrJi tako razmišljajo. Kaj ne bi, pravijo, če moraš pri vsakem kozarčku že tudi misliti, afi imaš še za jutrišnjega, če nihaš med sendvičem in Šilcem, če ie »baba« zafrkava, pa je ne smeš klepniti, ker imaš takoj miličnika za vratom. Je to kakšno življenje? Ob takih debatah seveda najlepše slečeta še dva decilitra, ali pa več.
•	Posledice so seveda včasih nerodne. Tako se je zagovoril Franc P. Našli so ga, izgubljenega, ko je ležal na dvorišču neke hiše ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Moža niso mogli spraviti k sebi in z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Klinični center, kjer so mu prečistili drobovje.
•	V oziroma pred gostilno Pod vrbo so napadli Štefana B. Miličniki so ugotovili, da se je možakar cei večer spogledoval t neznano žensko, ko pa je šel iz lokala, sta ga napadla dva neznanca in ga malce pretepla.
•	Pri odhodu so naleteli tudi na prvo neznano »truplo« na Trgu komandanta Staneta. Kasneje so ugotovili, da gre za Alojzija R.
M. S.
0D PETKA DO PONEDELJKA
Umrla v gorečem avtomobilu
SEŽANA, 27. novembra — V so-boto ob 23.50 je osemindvajsetletni Petar Krste v iz Strumice, začasno prijavljen v Divači, vozil osebni avto škoda s koprsko registracijo po regionalni esti Divača— Lokev—Lipica. Ko je voznik na ravnem delu ceste pred križiščem Škibin v bližini Lipice začel zavirati Je njegovo vozilo zaradi spolzke ceste začelo zanašati, tako da je avto udaril v varovalno ograjo ob cesti. Po trčenju je eksplodiral bencinski rezervoar, zaradi česar se je vozilo vuelo. V ognju je kljub takojšnjemu posredovanju nekega občana poleg voznika Krsteva umrl tudi nje-
Dežurne trgovine
V torek in sredo so od 9. do 17. ure odprti naslednji kioski Mercator Sadja zelenjave: pri Korabaru, na Linhartovi, Zaloški in Močnikovi. Kioski podjetja Borinci pa so odprti od 8. do 17. ure in sicer pri Korabaru, pri kolodvoru in na centralni tržnici. Celovška 106.
Bonboniera je v torek zaprta. V sredo pa je odprta od 12. do 16. ure (Celovška 117 in v Kliničnem centru).
Privatna trgovina Daš imaš na Pokopališki 10 je odprta vse dni od 8. do 22. ure.
gov sedemintridesetletni sopotnik Nedeljko Klječevič, prav tako stanujoč v Divači. (J. O.)
Tri dni na veliki nogi
GRADEC. 27. novembra — Dva Avstrijca, stara 20 in 16 let, sta vdrla v neko graško trgovino, našla ključ blagajne in odnesla 150.000 šilingov. »Obiskala« sta tudi nekaj drugih lokalov in razbila vse, kar jima je prišlo pod roke. Naročila sta taksi in se odpeljala na Dunaj. Tam sta sedla v letalo in se odpeljala v Frankfurt, potem pa nadaljevala potovanje z letalom v Hamburg. Ko sta se vrnila v Gradec, je eden od njiju najel drago hotelsko sobo. Kupil si je tudi obleko za 8000 šilingov. Kupil je drag osebni avtomobil, vendar ga ni mogel odpeljati, ker ga je prej prijela policija. Prijeli so tudi drugega pajdaša, ki je na veliko zapravljal denar po diskotekah. Obema so že dokazali tudi udeležbo pri dveh ropih na bencinske črpalke. (N. S.)
Med prazniki prepoved vožnje za tovornjake
BEOGRAD, 27. novembra (Tanjug) — Avto-moto zveza Jugoslavije sporoča, da bo med novembrskimi prazniki na večini magistralnih cest v držav: prepovedana vožnja za vsa vozila, katerih teža presega pet ton. Na Hrvaškem, v Srbiji in Vojvodini bo prepoved veljala do 30. novembra od petih zjutraj do 20. ure, v Bosni in Hercegovini 28. in 30. novembra, od 15. do 20. ure. v Sloveniji pa bo prepoved veljala 30. novembra od 16. do 21. ure. Na cestah v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu prazničnih zapor ne bo.
ime, psevdonim Mark Twain (njegovo pravo ime je bilo Samuel Langhorne Clemens) je povezano z reko. Brodarji, ki so merili globino, so uporabljali vzklik »mark Twoy (fanthoms deep)«, kar pomeni »označi globino dveh fantomov« (fantom je angleška globinska mera), v ameriškem dialektu s srednjega zahoda pa so stavek skrajšali v »mark twain«. Državljanska vojna je prekinila promet po reki in Twain se je napotil novim dogodivščinam nasproti. Postal je novinar, se družil s pustolovci, kavboji in revolveraši in nenadoma zaslovel s kratko povestjo »Slavni žabec skakač iz Calaverasa«. Njegovo prvo obširnejše delo je potopis »Nedolžni v tujini«, ki ga je napisal med svojim potovanjem po Evropi. Delo je polno svežega, bistroumnega humorja na račun viktorijanske miselnosti. Twainovo najbolj znano delo pa so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sawerja in Huckleberrvja Fin-na, junakov, ki ».. . simbolično izraža možnosti, ki jih nosijo v sebi vsa človeška bitja. Zakaj človek tako redko postane tisto, kar je kot, deček želel in nameraval postati«. Za pisateljevo najboljše delo pa imajo literarni kritiki avtobiografski roman »Življenje na Mississip-piju«.
Za lažno diplomo je bilo treba
odšteti do 1,8 milijona dinarjev
V Sremski Mitroviči so vložili kazenske prijave proti skupini, ki je osumljena ponarejanja diplom
SREMSKA MITROVIČA, 27, novembra (Tanjug) — Medobčinski' sekretariat za notranje zadeve v Sremski Mitovici je vložil kazenske prijave zoper Milenko Vučkoviča, Boro Ivankoviča in Katka Samardžijo. Obstaja namreč utemeljen sum, da so ponaredili in prodali več diplom in spričeval .
Diplome so potem prodajali različnim ljudem, ki so si hoteli na lahek način pridobiti dokaz o tem, da so usposobljeni za določeno obrt. Do zdaj so odkrili 52 ponarejenih diplom. Največ so jih našli v Borovu, nekaj pa tudi v Osijeku, Belišču, Bijeljini, Bogatiču, Šabcu in in še nekaterih drugih mestih. Število diplom je gotovo precej večje.
Kot so ugotovili, je bil vodja skupine Milenko Vučkovič, ki je zaposlen kot šofer v klavnici Mi -tros. Vučkovič je priskrbel diplome in spričevala, ki sta jih potem Ivankovič in Samardžija prodajala. Skupina je imela obrazce za diplome in spričevala, ki jih izdajajo delavski univerzi Djuro Salaj in Novi Beograd ter prometni šolski center v Zemunu. V formularje so potem sami vpisovali imena in ocene — v glavnem odlične in prav dobre. Žig je po vsej verjetnosti izdelal neki beograjski obrtnik.
Take diplome so stale od 300.000 do 1,800.000 dinarjev.
Delavci na začasnem delu v tujini so diplome kupovali z devizami. Kupci diplom so tako postali gostinski delavci, kovinostrugarji, strojni ključavničarji in šoferji. Mnogi so se kot šoferji zaposlili v Mitro-transu v Sremski Mitroviči, nekateri pa so celo odprli svoje delavnice ali gostinske lokale.
Pogrebi
UOBUANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 65-letnega upokojenca Karla Braza (ob 9. uri); 86-letnega upokojenca Franca Grada (ob 12. uri), 54-letne profesorice Irene Svetličič (ob 13. uri); 63-letnega prof. dr. Albina Stritarja (ob 14. uri) in 42-letnega veterinarja Miloša Pelhana (ob 16. uri).
VIČ: Danes, v ponedeljek ob 11. uri bo na pokopališču na Viču pogreb 84-letne upokojenke Marije Laznik, od 69-letnega upokojenca Vinka Pascola pa se bodo svojci poslovili ob 15. uri. (R. D.)
VRTIMO GLOBUS
Pametne ulice in avtomobili
Povprečna hitrost avtomobilske vožnje v evropskih mestih je padla na manj kot 20 kilometrov na uro, promet na velikih avtocestah se je podvojil vsakih deset let in do konca stoletja bomo potovali na cilj dvakrat ali celo trikrat dlje kot sedaj. »Evropske prometne žile so zamašene kot pri koronarni trombozi,« pravi Fotis Karamitsos, izvedene za promet pri evropski komisiji v Bruslju.
Evropska skupnost vidi rešitev svojih zadreg na cestah v dragem (stal bo milijardo dolarjev) sistemu za nadzor nad prometom iz zraka, ki ga bodo izpopolnjevali sedem let m bo usmerjal vozila na manj prometne poti, tako da se bodo izognili zastojem. Razvijati so ga začeli leta 1986, ko se je 14 evropskih izdelovalcev avtomobilov skupaj s 70 univerzami in raziskovalnimi inštituti lotilo študije, kako bi s sodobno elektroniko razbremenili promet. Delo je že obrodilo sadove. Kmalu bodo lahko vozniki na zaslonih na armaturni plošči prebrali, da se bližajo prometni gneči, zastoju, megli, nesreči na cesti ali kakšni drugi oviri, priročen računalnik pa jim bo pokazal, kako se neprijetnostim in nevarnostim najlaže izognejo.
-pan

V zahodnem delu Berlina, kjer je elektronski gigant Siemens AG napeljal sistem za elektronski nadzor po vsem mestu, so že začeli preskušati najpomembnejši element Prometejevega sistema. Drugo leto ga bodo preskusili še v Londonu, a v desetkrat večjem obsegu. Pri obeh prototipih gre za »pametne ulice«, povezane z računalniškim sistemom in prepredene s senzorji, ki beležijo število mimo vozečih avtomobilov. Ko vozila nič več ne švigajo mimo, ampak lezejo po polžje, računalnik začuti, da je nekaj narobe, in sporoči ta podatek kontrolnemu centru. Po sistemu »autoguide«, ki bo kmalu posta! običajni del avtomobilske opreme, takšen, kakršen je radio, bodo elektronski policaji dali navodila voznikom na tistem območju. Na črni škatlici na armaturni plošči bo voznik označil svoj cilj, računalnik pa mu bo s podatki osrednjega prometnega nadzornega sistema pokazal, kod bo prispel na cilj najhitreje.
Od vseh Prometejevih načrtov bodo »autoguide« (avtomobilski vodič) verjetno še najprej uresničili. Do leta 1992 ga bodo preskusili v Miinchnu, Sevilli, Parizu, Londonu, Toulousu in Torinu.
Drugi zanimivi Prometejev načrt razen pametnih ulic pri vodiču avtomobilov (»autogu-
ide«) so »pametni avtomobili«, v katerih vidijo prihodnost izdelovalci avtomobilov. Za njihov razvoj je ES namenila v naslednjem desetletju milijardo dolarjev, dotlej pa bo tudi sistem autoguide, ki zdaj stane tisoč dolarjev, standardna oprema slehernega avtomobila.
»Pametni« avtomobili se bodo sporazumevali med seboj, a ne z radiom, ampak z računalnikom. Prometej bo posvaril voznika na nevarnosti: »Nesreča 200 metrov pred vami.« »Spolzka cesta pred vami. Zmanjšajte hitrost « In radarju podobna naprava bo posvetila v meglo z ozkim snopom svetlobe. Močne meglenke ne bodo več zaslepljevale nasproti vozečih in jih ne bodo več spravljale v nevarnost.
Evropa, ki nima prostora za mogočne nove avtoceste se bo s Prometejem izognila obsežnim novogradnjam in povečala učinkovitost in zmogljivost obstoječega omrežja. A preden bodo ta sistem razpredli širom po njenem ozemlju, bo bržkone minilo celo desetletje.
Ena metoda so tudi »cestni vlaki«, kolone avtomobilov ali tovornjakov, povezanih z računalnikom, ki bodo potovale s hitrostjo do 140 kilometrov na uro. S takšnimi cestnimi vlaki se menda da zmogljivost cest celo potrojiti. V mestnih predelih bo Prometej usmerjal voznike stran od gneče in bo prižigal semaforje tako, da bo čimbolj ublažil zastoje. Tam, kjer je nova cesta nujno potrebna, jo bo Prometej pomagal najpametneje locirati.
Tudi Japonci, ki prežijo na vse dobre ideje, že posnemajo nekaj Prometeju podobnega. Tamkajšnje ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo skupaj z več kot 50 japonskimi elektronskimi družbami raziskuje v tej smeri in na prometnem območju med Tokiom in Jokohamo že preskušajo majhen sistem, ki usmerja avtomobile na najboljšo pot. Američani so malce počasnejši, a General Motors namerava kmalu razkriti svoj sistem za usmerjanje avtomobilov.
Oslo ima novo trgovsko središče
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1632 se je rodil francoski skladatelj, violinist in dirigent italijanskega rodu Jean-Baptiste LuUy ( s pravim imenom Giovanni Battista Lulli), prvi mojster francoske opere (umrl 1687).
Kralj je prišel v gledališče na premiero Lul-lyjeve opere, a mojster še ni končal s pripravami na začetek. Vladar je ves nestrpen poslal k skladatelju komornika, ki je očitajoče rekel Luljvju:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
Lully se ni zmenil za to in je hotel z delom naprej, nakar je komornik energično ponovil:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
»Ze prav,« je odvrnil skladatelj. »Saj lahko čaka! Tu je gospodar in nihče mu ne more tega prepovedati!«
•
Ko je ležal Lully na smrtni postelji, je zahteval spovednik od njega, naj zažge delo, ki ga je nazadnje napisal, češ da je brezbožno. Lully se je vdal in ko so listi goreli, se je njegov sin razjokal zaradi izgube za umetnost.
»Bedak,« mu je zašepetal oče na uho, »prijatelj Colas ima prepis!«
Fred kratkim so v norveški prestolnici odprli novo trgovsko središče, večje od vseh dosedanjih Postavili so ga prav v osrčje mesta poleg železniške postaje in v njem uredili na stotine raznih trgovin, restavracij in kavarnic, celo otroški vrtec in lunapark za malčke.
Najdražja violina je Guarnerijeva
Violina, ki jo je leta 1743 izdelal najbolj znani član družine italijanskih graditeljev godal v 17. in 18. stoletju iz Creinone Giuseppe Gu-arneri, imenovna del Gesu (1689-1744), je postala najdražja violina na svetu. Za 572.000 funtov so jo prodali na Sothebyjevi dražbi v Londonu. Tako je Sotheby povečal svoj lastni rekord, ki ga je postavil marca letos s prodajo 280 let stare stradivarke (zanjo so dobili 473.000 funtov).
Kot ocenjujejo strokovnjaki, Guarneri v svojem kratkem življenju m naredi! več kot 150 violin. Manj je znan kot Stradivari, a marsikateri glasbenik ceni njegove instrumente celo boli od tistih, ki nosijo podpis njegovega slavnejšega rojaka Antonia Stradivarija (1644-1737).
Alcxandra Manners

1GANKA
67. nadaljevanje_____________________________
Zavesi v loži nasproti sta se razprli. Karran, ;	.'it., na svoj krhki stol, je videla, kako se kot
regiment izgubljenih Tudorjev razvršča na svoja mesta Kerruisheva dinastija. Vsa ta bela koža in k’ vavordeči lasje, ves ta pretirani sijaj! Premišljal: je kaj bi rekla večina gledalcev, če bi videli hi in v njenih Kinradejevih časih, v zanemarjeni mi in z otroki, umazanimi od blata, s smrkavim Sebastianom. Kako lepi so bili! Po gledališču je ivelo Karran bi skoraj pričakovala, da se bosta i rin in Elizabeth zahvalili občinstvu za zanimanje kot kraljici, ki pozdravljata svoje podanike. Potihem se je nasmehnila tej misli.
Tudi Olive je bil tam in tisti temni Barneyev nadzornik. Karran je sama pri sebi menila, da je i a izmed vseh videti najbolj dober in ga šopirjenje žensk v njegovi družbi prav zabava. Razen ' harlotte seveda. Ta je zmeraj dajala vtis, da je zaprta v tesen, majhen stekleni svet, kjer se je ne more nič dotakniti. Pa vendar je bila tudi ona nocoj drugačna. Nosila je zeleno obleko namesto svoje običajne rjave ali sive in lase je imeia počesane z več domišljije kot navadno. Okoli tenkega mladega vratu ji je visela verižica navidez dragih biserov, okoli drobnega zapestja in prstanov je imeia zlato. Otroštvo je neizpodbitno minilo.
Erin v pavjem blišču in Elizabeth v odtenkih lilaste in sivkine barve, nenavadno učinkovitih na ženski s tako nenavadnimi barvami; blesk smaragdov. Boyce in Seb3stian, ki nista nič več kazala razlike v letih, sta nosila obvezno belo
srajco in temen suknjič. Morajo me videti, je pomislila. Poznajo me. Erin ni bilo treba drugega kot dvigniti belo orokavičeno roko in prikimati. A ni. Velike zelene oči so bile vsepovsod razen naravnost pred seboj. Elizabeth je kazala hladen profil. Le Clive se je nasmehnil in Nat Gelling, ki je sedel neudobno na najbolj oddaljenem voglu, je vljudno prikimal z glavo. Bar-ney Kerruish je bil zatopljen v svoje, očitno nevesele misli. Karran se je mož globoko zasmilil. Dolgo je že tega, kar je bil videti srečen, pa vendar sta na začetku oba z Erin zdelo zadovoljna. Nocoj sta si sedela nasproti, vsak v svojem koncu lože, Elizabeth pri materi in Charlotte poleg Barneya. Brata in Clive so tvoriii nekak branik na sredi, z Natom, kije sedel precej daleč za Erin. Skoraj otipljivo je bilo čutiti na pol pokopani spor.
Toda mar so bili oni kaj boljši: ona, John in Abel? Moraia je biti poštena. Johnu je ležalo nekaj na srcu in ni bil tako zaupen kot nekoč. Abel je hotel priti pri svojem dobrotniku in soavtorju na prvo mesto. Kot ilustrator mu skoraj ne more ponuditi manj. Povrh je Abel videl korist tudi v tem, da bi čustveno navezal Hovvarda nase; Hovvard je bil razočaran v svojem odnosu z ženo, ki ni marala otrok. Njihove težave so bile enake tistim, kakršnekoli so že bile, ki so pestile Kerruisheve.
Pred zaveso je stopil moški v volneni škotski ogrinjavki. Njegova rdečkasta griva očitno ni bila pristna in se ni prav nič ujemala z njegovimi črnimi obrvmi in modrikasto brado. Napovedal je igro v jeziku, za katerega je Karran sumila, da je škotščina. Starejši člani občinstva so si zaradi nje prislanjali k ušesom slušala in se mrščili, ker niso razumeli pomena izrečenega. A tisti z boljšim sluhom niso bili nič kaj na boljšem. Ženske so s komolci dregale svoje može. mladi pa so se hihitali čudoviti nerazumljivosti govora.
Prolog se je končal tako, da so razumeli komaj kaj drugega kot besedi Macbeth in Dun-can, in možak se je umaknil za stransko kuliso. Po dolgotrajnem škripanju in obotavljanju so se zavese odprle in prikazala se je peščica skrivenčenih dreves in sivih korenin vresja, pred njimi pa so okoli črnega lonca čepele tri razcapane ženske. Po nekakšni ukani z lučjo so se kopali v svetlobi le njihovi obrazi, vse drugo je bilo v temi. Za Karran so bile tiste tri ženske dobro znane. Mršava, z dolgimi srebrnimi lasmi, je bila Deborah, obe temni bitji ciganskega videza pa bi lahko bili Johanne in Aggie. Pačile so se in kokodakale, zvijajoč svoja na pol vidna telesa. »Lepo je zlo in zlo lepo: piuj skoz nečisti zrak in meglo.«
Besede so bile Karran čudno znane. Zgrbljene postave so izginile, brž ko je oder preplavila modra svetloba in najavila prihod kralja s svojimi lordi in vojaško stražo. Ta se je čisto bled resnično odmajal proti dobro razpoloženemu občinstvu v parterju, od koder je zdaj zavel močan duh po pomarančah.
Dialog je bil klen in krvoločen.
». . .dokler ga ni preklal od popka v golt in na nadzidke naše nateknil njepove glave.«
Karran je ošinila Kerruishevo ložno nasproti, da bi videla, kako oni doživljajo gostobesedni izziv in usodnost drame, in presenetila Charlot-to, ki je nepremično strmela v senco poleg nje. Kako le je dekle spoznalo Abela Costaina? Očitno je bil umetnik tisti, kije zanimal Barney-evo hčer. Niti za hip ni odmaknila pogleda od njega.
Drznila si je na hitro pogledati na stran in videla je, da se Abel popolnoma zaveda zaverovanega Charlottinega pogleda. Na lepo oblikovanih ustnicah mu je igral slaboten nesmešek in stiskal je konice prstov kakor vselej, kadar je imel v načrtu kaj pomembnega.
Paolo Levi
NAPAČNE POTEZE
5. nadaljevanje______________________________
Marchi se je presenečeno sklonil: na levem zapestju se je svetila prava ura Piaget, tanka kot kovanec za sto lir, s številčnico iz granita in zlatim »jermenčkom«: morala je stati nekaj milijonov. Torej ni bilo mogoče trditi, da je zločinec umoril dekle zato, da bi jo oropal
»Mhm,« je ponovil in se mukoma zravnal. »Težko bi rekel, zakaj je umorjena. . .«
»Norost, posilstvo, obračun . . « je začel naštevati Cabella, pri tem pa strmel v francosko turistko v kratkih hlačkah in prozorni bluzi.
»Mogoče .. .« Nobena izmed treh domnev se mu ni zdela prepričljiva. »Mogoče pa gre za morilca, ki ga je naročila tretja stran. V tem primeru pa zbogom . . .«
»Misliš, da gre za mamila?«
»Tudi to bi bilo mogoče. Vendar stvari niso tako preproste. Killerji ne prenašajo trupel, pustijo jih in mirno odidejo. Tale pa ni bila ubita tukaj « Pokazal je na dva majhna krvava madeža, ki sta že skoraj izginila v zemlji. »Ko je bila prenesena v avto, je bila že mrtva.«
Cabella je nehal strmeti v francosko turistko in ogledal si je precej nerazločne sledove avtomobilskih pnevmatik, ki so se nehali nekaj metrov od trupla. Videti je bilo sledove zaviranja.
»V avto? Iz motela? Se pravi, da je stlačil truplo v avto, in veš, da to ni lahko. . . da je pogna! motor, kar je vedno kolikor toliko glasno .. . potem pa prevozil petdeset metrov in se ustavil. Veliko manj truda bi ga stalo, če bi jo
nesel. Ali je ponoči tukaj razsvetljeno?« je vprašal portirja, ki je bil z njima.
Portir je odkimal.
»Zadaj ne. Samo ena luč gori pri vratih za osebje tamle na vogalu. Ta stran motela je prazna, tu so samo hodniki Vse sobe gledajo na cesto.«
»Ne morem si misliti, zakaj naj bi morilec uporabil avto.«
»Saj ni zanesljivo, da jo je ubil v motelu.«
»Po moje že ne,« se je vmešal portir. »Gotovo bi kdo slišal strele.«
»Ali pa ne, če bi morilec uporabil dušilnik. Kaže, da je žrtev rekla prijateljici, da je bil pri njej, nekaj minut preden jo je ubil.«
»V' njeni sobi že ni moglo biti.« je rekel Marchi. »Potem bi uro pozneje našli kakšno sled, vsaj kapljo krvi. Mogoče je punca rekla prijateljici kaj bolj nedoločenega, na primer ,sem v Spezii, v motelu Fiori’, vendar s tem ni mislila v tistem trenutku. Vemo, da je večerjala zunaj. Ali bi se lahko vrnila, ne da bi jo opazili?«
»Ne,« je brž odgovoril portir, potem pa dodal: »No, skoraj neverjetno, komaj mogoče. Včeraj smo imeli zasedenih osemnajst sob. med njimi nobene enoposteljne. Ne vem, kako bi se lahko prikradla . . .«
»Dobro, dobro,« ga je prekinil Cabella. »Umorili so jo bog ve kje . . . recimo, v kakšni gostilni. In potem?«
»Morilec jo je pripeljal sem in jo odložil na takšnem kraju, da bi jo lahko čimprej odkrili in da bi bilo videti, kot da je bila ubita v motelu «
»Domnevamo lahko tudi drugače: zvlekel jo je iz avta, hotel jo je skriti za živo mejo, tedaj pa je zaslišal glasove - ali se mu je zazdelo, da jih sliši — in hitro pobegnil.«
»Že mogoče,« je dejal Marchi. nato pa nenadoma udaril s pestjo v dlan: »Vendar ni! Tako že ni bilo! Prizor je čisto drugačen.«
»Kako?«
»Glej: zaprl ji je oči, krilo ima lepo potegnjeno pod kolena, niti skuštrana ni « Cabella je ob vsaki podrobnosti za malenkost še bolj razprl oči. »Medtem ko truplo, ki pade ali je zavlečeno iz avta, obleži v grdi, skoraj opolzki pozi.«
»Se pravi, da imamo opraviti s sramežljivim in bogatejšim morilcem.« Cabelli je bilo skoraj neprijetno.
»Opraviti imamo z morilcem, ki je žrtev ne le sovražil, temveč tudi spoštoval in jo morda tudi imel rad «
»To je res lepo dokazal «
»Ne bi bilo prvič. Lahko da gre za ljubosumnega moškega, na primer takšnega, ki pravi .ali bo moja ali od nikogar’. Takšni so dandanes sicer redki, vendar se še dobijo.«
»Če je tako,« je poln optimizma rekel Cabella, »je seznam morebitnih ljubčkov dokaj kratek. Upajmo vsaj.«
»Ni rečeno, da gre za ljubčka. Obstajajo tudi nepriznani ljubimci, obsedenci, verski fanatiki .. .« Marchi je odprl torbico žrtve, ki mu jo je izročil policaj: držal jo je za ročaj le z dvema prstoma, kakor da bi se bal, da bi se opekel
V torbici je bilo nekaj papirnatih robčkov, ključ od sobe v motelu, sto tisoč lir v majhnih bankovcih in nekaj drobiža, škrlatno rdečilo za ustnice in že neveljavno vozniško dovoljenje.
Med fotografijama v vozniškem dovoljenju in potnem listu je bilo pet let razlike. Teresa Raviglia je bila na prvi sliki videti kot deklica, kot da ima šestnajst ali sedemnajst let: ustnice je imela stisnjene in v licih je imela jamici, kot da bi premagovala smeh. Oči so bile videti pohlepne, kot da bi hotele zajeti ves svet. Lasje so bili kratki, na čelu je imela resice. Oblečena je bila v spodobno bluzo, okoli vratu je imela verižico s svetinjico, ki je na drugi fotografiji ni bilo.
»Krvavi tekoči trak« na nevarnih sovjetskih cestah
sovjetskih cestah vsako leto umre približno 40 tisoč ljudi, približno 260 Leč pa se jih rani — Vsako peto nesrečo naj bi povzročili pijani udeleženci
•	Gorškov opozarja na pijan-nivo kot enega osrednjih vzro-
•	» za tragično bilanco na cestah Ruske federacije. Vsaka peta nesreča naj bi šla na rovaš
►iiola. (Ilavidov pa za vso ZSSR pravi, da je četrtino vseh nesreč s smrtnim izdidom treba pripisati pijanosti voznikov.)
zasebnih avtomobilov, ko pa so razmeroma redki v tej deželi?
() > NAŠEGA DOPISNIKA
'•MSKVA, 27. novembra — Na sovjetskih cestah vsako leto umre p 1L.10 40 tisoč ljudi, okoli 260 tisoč pa jih je ranjenih. Polovico P v .*č povzročijo lastniki osebnih vozil. Ko je septembra pred-I; -v.kim potonila potniška ladja Admiral Nahimov, je utonilo okoli t . ljudi. Vsa velika država je dolgo objokovala to katastrofo. j‘b takšnem v objokovanju, kljub razburjanju sovjetske javno-v	tako leto na cestah zgodi sto podobnih katastrof,« opozarja
r kriti Ino stanje v sovjetskem cestnem prometu V. Davidov, nafoestnik predsednika Vseruskega prostovoljnega društva avtomobilistov.
Istočasno s Pravdo namenja teinu problemu tudi članek Sovjetskega Rossija. Napisal pa ga ji namestnik predsednika vlade Ruske federacije L. Gorškov, čeprav navaja dosti manj podatkov, pa razkriva dejstvo, da velikanski del cestnih katastrof povzročajo vozniki z državnih kmetij.
* Sovjetska zveza jc velikanska država, tako po površini kot po številu prebivalstva (nad 280 milijonov) Še zdaleč pa ni velikanska po številu motornih vozil; števila le-teh in kategorij pa sovjetska statistika raje ne objavlja, ker ne more doseči propagandnega učinka z njimi.
• Lani je na sovjetskih cestah izgubilo življenje 13 tisoč pešcev, kar je več, kot v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji. Jako daleč torej prednjači Sovjetska zveza s »krvavim tekočim trakom« na svojih cestah.
Tudi o tem nas lahko nazorno pouči krajši sprehod po moskovski ulici. Brezobzirnost tu namreč nima meja. Črne limuzine
»načaljstva« sploh ne priznavajo nikakršnih signalov in črt na cestišču, ne vidijo niti mater z otroškimi vozički. Pešcu v Moskvi preprosto ne smeš ustaviti, ko koraka čez ulico. Tako bogaboječe moskovski pešec čaka in čaka in sprejema nase vso usodnost motoriziranega su-perčloveka.
Mogoče je psihološko sklepati, da sc ravna lastnik osebnega avtomobila že zato superiorno do pešca, ker je bolj ali inanj superioren tudi sicer v družbi. Sploh pa mu moralno zaslombo daje »načaijstvo« z vedenjem svojih limuzin. Nemoralo potrjuje tudi sam Gorškov, ko pravi, da je prometna milica (GAI) polna intervencijskih posegov raznih inštanc in osebnosti zaradi storjenih prometnih nesreč. Sploh pa si je težko predstaviti, da bi predstavnik nomenklature odgovarjal za nesrečo, saj jo praktično zagreši le voznik njegove limuzine.
ANTON RUPNIK
Zato pa drži žalosten rekord z vidika posledic prometnih ne-rcč. Delež mrtvih v njih je namreč v ZSSR desetkrat višji, kot pa je ZDA: tu umre 13 od sto ranjenih, tam pa le 1,3 odstotka.
Kje so vzroki za tako porazno stanje? Kdor se vsaj malo vozi n sovjetskih ulicah in cestah, že -takoj spozna enega bistvenih: ceste so v poraznem stanju. Le izjemoma redko znajo porav-n: :i asfalt, ko razkopljejo cesto. Le izjemoma redko jc odprtina jaška za razne komunalne naprave na ravni površine; pogosto so tu luknje globoke deset ali več centimetrov. Asfalt na odprtih cestah zunaj mest je še slabši spolzek, valovit, luknjast. Cessna signalizacije je slaba — razen večnih in nerazumnih omejitev hitrosti, ki pa največkrat spet služijo temu, da si lahko prometna milica na križišču iii odseku ceste dodobra ogleda vse mimo vozeče.
Od kod se jemlje dejstvo, da polovic: nesreč zagrešijo lastniki
POZOR, »VROČA ROBA!«
Bo zaradi neprevidnosti občanov med prazniki spet serija vlomov?
LJUBLJANA, 27. novembra — Pritisnil je mraz in naredil konec zmikavtski sezoni na prostem. Mopedi,Si in kolesarji so svoja vozliča pospravili na varno, v shrambe in kleti, tatinske roke pa so lastniki potisnili globoko v žepe. da ostanejo prsti gibčni. Za vsak primer, če se kje le ponudi kakšna stvarčica, ki se jo da tako mimogrede speljat: komu izpred nosa.
Na kolesu pa se zdaj le sem in tja vidi kakšnega obupanega športnega zagnanca, na mopedu pa prezebajočega kurirja kakšne stiskaške delovne organizacije ali obubožane ustanove, ki lahko s tem pripravi obogega reveža do tega, da bo moral na bolniško ali pa med potjo večkrat na kakšen požirek; seveda na svoje stroške. Prav jim je, zakaj pa mu ne kupijo vsaj katrce. Še dimnikarji jih imajo.
Seveda še nikjer ni rečeno, da so poletna prevozna sredstva v kleteh, shrambah in kolesarnicah varna pred tatinskimi rokami. Niso. Še zlasti, če so ti prostori na stežaj odprti in tatovi že poskrbe, da bodo svoj nečeden posel opravili, ne da bi jih presenetil kdo od stanovalcev, ki mu je zmanjkalo kurjave. Sicer ni bil naš namen, da bi na veliko opozarjali, ampak nekaj besed vseeno. Prazniki so pred vrati, marsikdo bo k prostim dnem primaknil še kakšen dan dopusta in ga ves teden ne bo doma. In prazna stanovanja, kar vabijo dolgoprstneža z vlomilskim orodjem v žepih. Ni malo takih, ki jim ni nič težko za dopoldansko malico, sredi belega dne vlomiti v stanovanje in odnesti vse, kar je vrednega.
KSAVER DOLENC
Mopedi: tomos 3 M, moder, št. motorja in okvirja 651.038; toraos APN 6, rjav, št. motorja in okvirja 319.267; tomos avtomatik, rdeč, št. motorja in okvirja 280.897.
Kolesa: rog pony, modro, št. 195.206; rog. modro, št. 127.382; rog maraton, moško, št. 337886; rog. žensko, temno rdeče, št. 673.497; rdeče žensko kolo neznane znamke, št. 241.083.
Avtoradio: aciko, top ARP 222, št. 86081183.
Eksplozija
poškodovala
spomenik
SPLIT, 27. novembra (Tanjug) — Spomenik padlim borcem narodnoosvobodilnega boja in ustanovitvi i 1. dalmatinske udarne brigade v krajevni skupnosti KozišČa v občini Vr-gorac je včeraj zjutraj, malo po četrti uri, hudo poškodovala silovita eksplozija. Ta veličastni spomenik, eden najlepših v Dalmaciji, stoji na magistralni cesti Vrgorac—Zagvoz—Split. Razstrelivo je bilo podtaknjeno približno dva metra visoko in je naredilo veliko luknjo v spomenik ter popolnoma razneslo plošče z imeni padlih borcev.
Na kraj eksplozije so prišli opravit ogled preiskovalni sodnik splitskega okrožnega sodišča ter preiskovalci mestnega SNZ Split ter SNZ Makarska in Vrgorac, vendar včeraj popoldne še nihče od preiskovalnih organov ni mogel kaj več povedati o tem neprijetnem dogodku in rezultatih dosedanje preiskave. Vse kaže, da je bil napad na spomenik v Koziščah pripravljen skoraj enako kot nedavni napad na spomenik Mali domovina v Drveniku pri Trogiru.
V Zagrebu izteklo 32 ton kisline
Bojijo se, da bo iztekla žveplena kislina onesnažila pitno vodo — Ta je vsaj za sedaj še pitna
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 27. novembra — Na robu Novega Zagreba so uredili ranžirno železniško postajo, ki ima omejeno uporabno dovoljenje in prepoved prevažanja nevarnih tovorov. V neposredni bližini je glavno zajetje pitne vode /a Zagreb, ki je pod postajo zavarovano pred onesnaženjem z 20 metrov visoko betonsko pregrado. Iz zajetja pitne vode Mala mlaka se oskrbuje 46 odstotkov Zagrebčanov in okoličanov. In nemara je prav to razlog, da so o hudi nesreči obvestili časnikarje komaj včeraj popoldne, čeprav se je na postaji razlilo 32 ton žveplene kisline že v petek zjutraj.
Po dosedanjih ugotovitvah naj bi tovorni vlak, ki je iz rudnika Bor v Srbiji vozil 145 ton žveple-
• Čeprav nam je danes direktor Vodnega gospodarstva Zagreb povedal, da nadzorujejo vse bližnje studence in da še na srečo nikjer niso ugotovili onesnaženja, bo glavno črpališče vode Mala mlaka v nevarnosti najmanj leto dni. Prepovedali pa so uporabo vode iz zasebnih studencev v bližini ranžirne postaje.
ne kisline za Tovarno kemičnih izdelkov Zagreb, v petek ob 5.15 na ranžirno postajo pripeljal skozi rdečo luč, čeprav stro-
OD PETKA DO PONEDELJKA
Umrla v gorečem avtomobilu
SEŽANA. 27. novembra - V so-boto ob 23.50 jc osemandvttj.setifc£ui Petar Krst e v iz Strumice, začasno prijavljen v Divači, tožil osebni avto škoda s koprsko registracijo po regionalni esti Divača —Lokev —Lipica. Ko je voznik na ravnem delu ceste pred križiščem Škibin v bližini Lipice začel zavirati^e njegovo vozilo zaradi spolzke ceste začelo zanašati, tako da je avto udaril v varovalno ograjo ob cesti. Po trčenju je eksplodiral bencinski rezervoar, zaradi česar se je vozilo vnelo. V ognju je kljub takojšnjemu posredovanju nekega občana poleg voznika Krsteva umrl tudi njegov sedemintridesetletni sopotnik Nedeljko Klječevič, prav tako stanujoč v Divači. (J. O.)
V spovednico
je prinese! ukradeni
denar
DUNAJ, 27. novembra — Samo nekaj dni po ropu v eni od dunajskih hranilnic se je ropar očitno skesal, saj je prišel k spovedi in župniku izročil ukradeni denar — 44.500 šilingov. Župnik je izročil denar policiji, vendar ga je vezala spovedna molčečnost. Vkljub temu je policija izsledila roparja, 45-letnega Mathiasa Sukupa.
(N. S.)
28. november
Ut20 Proletariat je ime! v zgodovini svojega boja tri velike mislece — Marxa. Engelsa in Leninu — ki so se dvignili nad interese delavskega razreda in ki so pravilno dojeli vse novo v družbenih dogajanjih. Zanesljivo je, da gre Murxu poglavitna zasluga za pretvorbo socializma iz zamisli v znanost. 'Aarx je odkril zakone, ki so gibalo človeške zgodovine, pokazal na materialne pobude Iju-\ vlogo množic in osebnosti, prik zal boj razredov kot gibalno ’o v zgodovini družbe, po-kazal n , razredni boj, ki izvira iz narave družbene proizvodnje in ki vodi k diktaturi proletariata, ta pa k socializmu. Velika zasluga za obdelavo teh podat-k ;v pa pripada njegovemu tes-'k mu st >delavcu Engelsu (rojenemu 28. novembra 1820, umrl ; vg usta 1895). Engels je filozofske osnove socializma približal razumevanju širokih množic, po drugi strani pa je z vso potrebno znanstveno natančnostjo obravnaval za historični materializem odločilna vprašanja: dialektika narave, formiranje družbe in narave . . . Skupaj z Marxom je napisal Sveto družino. Nemško ideologijo in Komunistični manifest. Dal je dokončno obliko druge-
mu in tretjemu delu Kapitala in je avtor nekaterih temeljnih del historičnega materializma (An-tiDuhring, Ludwig Feuerbach in konec nemške klasične filozofije. Izvor družine, privatne lastnine in države m Dialektika„ narave).
29. november
1943 V Jajcu se je začelo II. zasedanje A VNOJ, na katerem so bili sprejeti zgodovinski sklepi: A VNOJ se je oblikoval kot naj višji predstavniški organ oblasti narodnoosvobodilnih odborov, ki so nastali med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo jugoslovanskih narodov. Zasnovan je bil na načelu enotnosti oblasti (zakonodajne in izvršne). Organa AVNOJ sta bila predsedstvo (sestavljeno iz predsednika in petih podpredsednikov, dveh sekretarjev in najmanj 40 članov) in NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve), ki so ga sestavljali predsednik, trije podpredsedniki in ustrezno število poverjenikov. NKOJ na čelu s Titom je prevzel funkcijo začasne vlade. Sprejet je bil sklep o odvzemu pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini, monarhija je bila odpravljena in kralju Petru II. prepovedana vrnitev v domovino. S posebnim sklepom o izgradnji Jugoslavije na
federativni osnovi je bila nakazana državnopravna rešitev nacionalnega vprašanja v tej fazi revolucije. AVNOJ je sprejel sklep o uvedbi in podelitvi naziva maršala Jugoslavije Josipu Brozu in o podelitvi zahvale Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Potrjeni sta bili odločitvi OF slovenskega naroda in ZA VNOH, da se domovini priključijo Slovensko primorje, Istra, Reka, Zadar in drugi deli, ki so bili po prvi svetovni vojni priključeni Italiji. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so bili ustavne narave. Čeprav je bila s tem prekinjena kontinuiteta s Kraljevino Jugoslavijo, pa nova Jugoslavija ni postala nov subjekt v mednarodnih odnosih, temveč je kljub okupaciji in razdelitvi in kljub notranjepolitičnim spremembam ohranjala kontinuiteto (od ieta 1918 na-prej).
30. november
1835 Življenje in delo ameriškega pisatelja Marka Tnaina
(rojenega 30. novembra 1835 — umrlega 21. marca 1910) je neločljivo povezano z veliko ameriško reko Mississippi. Reko samo in življenje na njej je dobro poznal, saj je bil rojen ob njenih bregovih, in nekaj časa je tudi krmaril parnike po njenih rokavih in vijugah. Celo
ime, psevdonim Mark Twain (njegovo pravo ime je bilo Samuel Langhorne Clemens) je povezano z reko. Brodarji, ki so merili globino, so uporabljali vzklik »mark Tvvo’ (fanthoms deep)«, kar pomeni »označi globino dveh fantomov« (fantom je angleška globinska mera), v ameriškem dialektu s srednjega zahoda pa so stavek skrajšali v »mark twain«. Državljanska vojna je prekinila promet po reki in Twain se je napoti! novim dogodivščinam nasproti. Postal je novinar, se družil s pustolovci, kavboji in revolveraši in nenadoma zaslovel s kratko povestjo »Slavni žabec skakač iz Calaverasa«. Njegovo prvo obširnejše delo je potopis »Nedolžni v tujini«, ki ga je napisal med svojim potovanjem po Evropi. Delo je polno svežega, bistroumnega humorja na račun viktorijanske miselnosti. Twainovo najbolj znano delo pa so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sawerja in Huckleberrvja Fin-na, junakov, ki ». . . simbolično izraža možnosti, ki jih nosijo v sebi vsa človeška bitja. Zakaj človek tako redko postane tisto, kar je kot, deček želel in nameraval postati«. Za pisateljevo najboljše delo pa imajo literarni kritiki avtobiografski roman »Življenje na Mississip-piju«.
Med prazniki prepoved vožnje za tovornjake
BEOGRAD, 27. novembra (Ta njug) - Avto-moto zveza Jugoslavije sporoča, da bo med novembrskimi prazniki r.a večini magistralnih cest v državi prepovedana vožnja za vsa vozila, katerih teža presega pet ton. Na Hrvaškem, v Srbiji m Vojvodini bo prepoved veljala dc 30. novembra od petih zjutraj do 20. ure, v Bosni in Hercegovini 28. in 30. novembra, od 15. do 20. ure, v Sloveniji pa ho prepoved veljala 30. novembra od 16. do 23. ure. Na cestah v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu prazničnih zapor ne bo.
Tri dni na veliki nogi
GRADEC, 27. novembra — Dva Avstrijca, stara 20 in 16 let, sta vdrla v neko graško trgovino, našla ključ blagajne in odnesla 150.000 šilingov. »Obiskala« sta tudi nekaj drugih lokalov in razbila vse, kar jima je prišlo pod roke. Naročila sta taksi in se odpeljala na Dunaj. Tam sta sedla v letalo in se odpeljala v Frankfurt, potem pa nadaljevala potovanje z letalom v Hamburg Ko sta se vrnila v Gradec, je eden od njiju najel drago hotelsko sobo. Kupil si je tudi obleko za 8000 šilingov. Kupil je drag osebni avtomobil, vendar ga ni mogel odpeljati, ker ga je prej prijela policija. Prijeli so tudi drugega pajdaša, ki je I na veliko zapravljal denar po diskotekah. Obema so že dokazali tudi udeležbo pri dveh ropih na bencinske Čr- j palke. (N. S.)
jevodja Muhamed Njemčcvič trdi drugače. Dobil naj bi dovoljenje za vstop. In po dosedanjih ugotovitvah so so reševalci po trčenju dveh tovornih vlakov na postaji, ko je iz poškodovane cisterne izteklo 32 ton kisline, ukrepali zelo nespretno. S prevrnitvijo poškodovane cisterne bi lahko v njej zadržali vsaj 16 ton te kisline, ki se koncentrirana močno veže z vodo.
Prebivalcem v naseljih Jakuše-vac, kjer je med drugim tudi glavno mestno smetišče, Mioče-vac, Veliko polje, Hrelič in Bu-zina so razdelili lakmusove papirje, s katerimi je moč ugotoviti nezaželeno spremembo v vodi. Mestni komite za zdravstvo pa je sporočil, da z žvepleno kislino onesnažene vode ni moč uporabljati niti prekuhane. Bojijo se epidemije, manjših in večjih prebavnih motenj pri ljudeh, še posebej, če bo žveplena kislina dosegla eno izmed črpališč mestnega vodovoda.
PETER POTOČNIK
NOČNA KRONIKA
Polizredno stanje ni le na Kosovu, povsod je že. Vsaj fantje in možje ob šankih tako razmišljajo. Kaj ne bi, pravijo, če moraš pri vsakem kozarčku že tudi misliti, ali imaš še za jutrišnjega, Če nihaš med sendvičem in Šilcem, če te »baba« zafrkava, pa je ne smeš klepniti, ker imaš takoj miličnika za vratom. Je to kakšno življenje? Ob takih debatah seveda naj lepše steče ta še dva decilitra, ali pa več.
Posledice so seveda včasih nerodne. Tako se je zagovoril Franc P. Našli so ga, izgubljenega, ko je ležal na dvorišču neke hiše oh Dolenjski cesti v Ljubljani. Moža niso mogli spraviti k sebi in z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Klinični center, kjer so mu prečistili drobovje.
•	V oziroma pred gostilno Pod vrbo so napadli Stefana B. Miličniki so ugotovili, da se je možakar cel večer spogledoval z neznano zensko, ko pa je šel iz lokala, sta ga napadla dva neznanca in ga malce pretepla.
•	Pri odhodu so naleteli tudi na prvo neznano »truplo« na Trgu komandanta Staneta. Kasneje so ugotovili, da gre za Alojzija R.
M. S.
VRTIMO GLOBUS
Za lažno diplomo je bilo treba odšteti do 1,8 milijona dinarjev
V Sremski Mitroviči so vložili kazenske prijave proli skupini, ki je osumljena ponarejanja diplom
SREMSKA MILKOVIČA, 27. novembra (Tanjug) - Medobčinski sekretariat za notranje zadeve v Sremski Mitovici je vložil kazenske prijave zoper Milenko Vučkoviča, Boro Ivankoviča in Katka Samardžijo. Obstaja namreč utemeljen sum, da so ponaredili in prodali več diplom in spričeval.
Diplome so potem prodajali različnim ljudem, ki so si hoteli na lahek način pridobiti dokaz o tem, da sS^usposobljeni za določeno obrt. Do zdaj so odkrili 52 ponarejenih diplom. Največ so jih našli v Borovu, nekaj pa tudi v Osijeku, Belišču, Bijeljini, Bogatiču, Šabcu in in še nekaterih drugih mestih. Število diplom je gotovo precej večje.
Kot so ugotovili, je bil vodja skupine Milenko Vučkovič, ki je zaposlen kot šofer v klavnici Mi-tros. Vučkovič je priskrbel diplome in spričevala, ki sta jih potem Ivankovič in Samardžiia prodajala. Skupina je imela obrazce za diplome in spričevala, ki jih izdajajo delavski univerzi Djuro Salaj in Novi Beograd ter prometni šolski center v Zemunu. V formularje so potem sami vpisovali imena in ocene — v glavnem odlične in prav dobre. Zig je po vsej verjetnosti
izdelal neki beograjski obrtnik. Take diplome so stale od 300.000 do 1,800.000 dinarjev.
Delavci na začasnem delu v tujini so diplome kupovali z devizami. Kupci diplom so tako postali gostinski delavci, kovinostrugarji, strojni ključavničarji in šoferji. Mnogi so se kot šoferji zaposlili v Mitro-transu v Sremski Mitroviči, nekateri pa so celo odprli svoje delavnice ali gostinske lokale.

Pametne ulice in avtomobili
HHH
Povprečna hitrost avtomobilske vožnje v evropskih mestih je padla na mani kot 20 kilometrov na uro, promet na velikih avtocestah se je podvojil vsakih deset let in do konca stoletja bomo potovali na cilj dvakrat ali celo trikrat dlje kot sedaj. »Evropske prometne žile so zamašene kot pri koronarni trombozi,« pravi Fotis Karamitsos, izvedene za promet pri evropski komisiji v Bruslju.
Evropska skupnost vidi rešitev svojih zadreg na cestah v dragem (stal bo milijardo dolarjev) sistemu za nadzor nad prometom iz zraka, ki ga bodo izpopolnjevali sedem let in bo usmerjal vozila na manj prometne poti, tako da se bodo izognili zastojem. Razvijati so ga začeli leta 1986, ko se je 14 evropskih izdelovalcev avtomobilov skupaj s 70 univerzami in raziskovalnimi inštituti lotilo študije, kako bi s sodobno elektroniko razbremenili promet. Delo je že obrodilo sadove. Kmalu bodo lahko vozniki na zaslonih na armaturni plošči prebrali, da se bližajo prometni gneči, zastoju, megli, nesreči na cesti aii kakšni drugi oviri, priročen računalnik pa jim bo pokazal, kako se neprijetnostim in nevarnostim nailaže izognejo.
■; »L
^	!.J
ide«) so »pametni avtomobili«, v katerih vidijo prihodnost izdelovalci avtomobilov. Za njihov razvoj je ES namenila v naslednjem desetletju milijardo dolarjev, dotlej pa bo tudi sistem autoguidc, ki zdaj stane tisoč dolarjev, standardna oprema slehernega avtomobila.
»Pametni« avtomobili se bodo sporazumevali med seboj, a ne z radiom, ampak z računalnikom. Prometej bo posvaril voznika na nevarnosti: »Nesreča 200 metrov pred vami « »Spolzka cesta pred vami. Zmanjšajte hitrost.« In radarju podobna naprava bo posvetila v meglo z ozkim snopom svetlobe. Močne meglenke ne bodo več zaslepljevale nasproti vozečih in jih ne bodo več spravljale v nevarnost.
Evropa, ki nima prostora za mogočne nove avtoceste se bo s Prometejem izognila obsežnim novogradnjam in povečala učinkovitost in zmogljivost obstoječega omrežja. A preden bodo ta sistem razpredli širom po njenem ozemlju, bo bržkone minilo celo desetletje.
Ena metoda so tudi »cestni vlaki«, kolone avtomobilov ali tovornjakov, povezanih z računalnikom, ki bodo potovale s hitrostjo do 140 kilometrov na uro. S takšnimi cestnimi vlaki se menda da zmogljivost cest celo potrojiti. V mestnih predelih bo Prometej usmerjal voznike stran od gneče in bo prižigal semaforje tako, da bo čimbolj ublažil zastoje, lam, kjer je nova cesta nujno potrebna, jo bo Prometej pomagal najpametneje locirati.
Tudi Japonci, ki prežijo na vse dobre ideje, že posnemajo nekaj Prometeju podobnega. Tamkajšnje ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo skupaj z več kot 50 japonskimi elektronskimi družbami raziskuje v tej smeri in na prometnem območju med Tokiom in Jokohamo že preskušajo majhen sistem, ki usmerja avtomobile na najboljšo pot. Američani so malce počasnejši, a General Motors namerava kmalu razkriti svoj sistem za usmerjanje avtomobilov.
Oslo ima novo trgovsko
središče
ir
lil

im
iii i
jf-
SRKI iH
Pred kratkim so v norveški prestolnici odprli novo trgovsko središče, večje od vseh dosedanjih. Postavili so ga prav v osrčje mesta poleg železniške postaje in v njem uredili na stotine raznih trgovin, restavracij in kavarnic, celo otroški vrtec in lunapark za malčke.
Na jdra/ja violina je Guarnerijeva
Violina, ki jo je leta 1743 izdelal najbolj znani član družine italijanskih graditeljev godal v 17. in 18. stoletju iz Cremone Giuseppe Gu-arneri, imenovna del Gesu (1689—1744), je postala najdražja violina na svetu. Za 572.000 funtov so jo prodali na Sothebyjevi dražbi v Londonu. Tako je Sotheby povečal svoj lastni rekord, ki ga je postavil marca letos s prodajo 280 let stare stradivarke (zanjo so dobili 473.000 funtov).
Kot ocenjujejo strokovnjaki, Guarneri v svojem kratkem življenju ni naredil več koi 150 violin. Manj je znan kot Stradivari, a marsikateri glasbenik ceni njegove instrumente celo bolj od tistih, ki nosijo podpis njegovega slavnejšega rojaka Antonia Stradivarija (1644-1737).
V zahodnem delu Berlina, kjer je elektronski gigant Siemens AG napeljal sistem za elektronski nadzor po vsem mestu, so že začeli preskušati najpomembnejši element Prometejevega sistema. Drugo leto ga bodo preskusili še v Londonu, a v desetkrat večjem obsegu. Pri obeh prototipih gre za »pametne ulice«, povezane z računalniškim sistemom in prepredene s senzorji, ki beležijo število mimo vozečih avtomobilov. Ko vozila nič več ne švigajo mimo, ampak lezejo po polžje, računalnik začuti, da je nekaj narobe, in sporoči ta podatek kontrolnemu centru. Po sistemu »autoguide«, ki bo kmalu postal običajni del avtomobilske opreme, takšen, kakršen je radio, bodo elektronski policaji dali navodila voznikom na tistem območju. Na črni škatlici na armaturni plošči bo voznik označil svoj cilj, računalnik pa mu bo s podatki osrednjega prometnega nadzornega sistema pokazal, kod bo prispel na cilj najhitreje.
Od vseh Prometejevih načrtov bodo »auto-' guide« (avtomobilski vodič) verjetno še najprej uresničili. Do leta 1992 ga bodo preskusili v Miinchnu, Sevilli, Parizu, Londonu, Toulousu in Torinu.
Drugi zanimivi Prometejev načrt razen pametnih ulic pri vodiču avtomobilov (»autogu-
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1632 se je rodil francoski skladatelj, violinist in dirigent italijanskega rodu Jean-Baptiste Lully ( s pravim imenom Giovanni Battista Litlli), prvi mojster francoske opere (umrl 1687).
Kralj je prišel v gledališče na premiero Lul-lyjcve opere, a mojster še ni končal s pripravami na začetek. Vladar je ves nestrpen poslal k skladatelju komornika, ki je očitajoče rekel Lullyju:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
Lully se ni zmenil za to in je hotel z delom naprej, nakar je komornik energično ponovil:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
»Ze prav,« je odvrnil skladatelj. »Saj lahko čaka! 7u je gospodar m nihče mu ne more tega prepovedati!«
«
Ko je ležal Lully na smrtni postelji, je zahteval spovednik od njega, naj zažge delo, ki ga jc nazadnje napisal, češ da je brezbožno. Lully se je vdal in ko so listi goreli, se je njegov sin razjoka! zaradi izgube za umetnost.
»Bedak,« mu je zašepetal oče na uho, »prijatelj Colas ima prepis!«
Jtxandra Manners
CIGANKA
67. nadaljevanje __________
Zavesi v loži nasproti sta se razprli. Karran, pribita na svoj krhki stol, je videla, kako se kot regin ent izgubljenih Tudorjev razvršča na svoja ■ i i Kerruisheva dinastija. Vsa ta bela koža in .»rvavordeči lasje, ves ta pretirani sijaj! Premi-- pluje, kaj bi rekla večina gledalcev, če bi videli inv njenih Kinradejevih časih, v zanemarjeni oči in z otroki, umazanimi od blata, s smrkavim -• bestianom. Kako lepi so bili! Po gledališču je , uvelo. Karran bi skoraj pričakovala, da se bosta • i in in Elizabeth zahvalili občinstvu za zanima-kot kraljici, ki pozdravljata svoje podanike, i -’.:hem se je nasmehnila tej misli.
1 udi Clive je bil tam in tisti temni Barneyev nad iinik. Karran je sama pri sebi menila, da je ta • med vseh videti najbolj dober in ga šopirjenje žensk v njegovi družbi prav zabava. Razen Chirlotte seveda. Taje zmeraj dajala vtis, da je zaprta v tesen, majhen stekleni svet, kjer se je ne more nič dotakniti. Pa vendar je bila tudi ona nocoj drugačna. Nosila je zeleno obleko name-,iu svoje običajne rjave ali sive in lase je imela počesane z več domišljije kot navadno. Okoli tenkega mladega vratu ji je visela verižica navidez dragih biserov, okoli drobnega zapestja in prstanov je imela zlato. Otroštvo je neizpodbitno minilo.
Erin v pavjem blišču in Elizabeth v odtenkih iiiaste in sivkine barve, nenavadno učinkovitih na ženski s tako nenavadnimi barvami; blesk smaragdov. Boyce in Sebastian, ki nista nič več kazala razlike v letih, sta nosila obvezno belo
srajco in temen suknjič. Morajo tr.e videti, je pomislila. Poznajo me. Erin ni bilo treba drugega kot dvigniti belo orokavičeno roko in prikimati. A ni. Velike zelene oči so bile vsepovsod razen naravnost pred seboj. Elizabeth je kazala hladen profil. Le Clive se je nasmehnil in Nat Gelling, ki je sedel neudobno na najbolj oddaljenem voglu, je vljudno prikimal z glavo. Bar-ney Kerruish je bil zatopljen v svoje, očitno nevesele misli. Karran se je mož globoko zasmilil. Dolgo je že tega, kar je bil videti srečen, pa vendar sta na začetku oba z Erin zdelo zadovoljna. Nocoj sta si sedela nasproti, vsak v svojem koncu lože, Elizabeth pri materi in Charlotte poleg Barneya. Brata in Clive so tvorili nekak branik na sredi, z Natom, kije sedel precej daleč za Erin. Skoraj otipljivo je bilo čutiti na pol pokopani spor.
Toda mar so bili oni kaj boljši; ona, John in Abel? Morala je biti poštena. Johnu je ležalo nekaj na srcu in ni bit tako zaupen kot nekoč. Abel je hotel priti pri svojem dobrotniku in soavtorju na prvo mesto. Kot ilustrator mu skoraj ne more ponuditi manj. Povrh je Abel videl korist tudi v tem, da bi čustveno navezal Hovvarda nase; Hovvard je bil razočaran v svojem odnosu z ženo, ki ni marala otrok. Njihove težave so bile enake tistim, kakršnekoli so že bile, ki so pestile Kerruisheve.
Pred zaveso je stopil moški v volneni škotski ogrinjavki. Njegova rdečkasta griva očitno ni bila pristna in se ni prav nič ujemala z njegovimi črnimi obrvmi in modrikasto brado. Napovedal je igro v jeziku, za katerega je Karran sumila, da je škotščina. Starejši člani občinstva so si zaradi nje prislanjali k ušesom slušala in se mrščili, ker niso razumeli pomena izrečenega. A tisti z boljšim sluhom niso bili nič kaj na boljšem. Ženske so s komolci dregale svoje može, mladi pa so se hihitali čudoviti nerazumljivosti govora.
Prolog se je končal tako, da so razumeli komaj kaj drugega kot besedi Macbeth in Dun-can. in možak se je umaknil za stransko kuliso. Po dolgotrajnem škripanju in obotavljanju so se zavese odprle in prikazala se je peščica skrivenčenih dreves in sivih korenin vresja, pred njimi pa so okoli črnega lonca čepele tri razcapane ženske. Po nekakšni ukani z lučjo so se kopali v svetlobi le njihovi obrazi, vse drugo je bilo v temi. Za Karran so bile tiste tri ženske dobro znane. Mršava, z dolgimi srebrnimi lasmi, je bila Deborah, obe temni bitji ciganskega videza pa bi lahko bili Johanne in Aggie. Pačile so se in kokodakale, zvijajoč svoja na poi vidna telesa. »Lepo je zlo in zlo lepo; pluj skoz nečisti zrak in meglo.« Besede so bile Karran čudno znane. Zgrbljene postave so izginile, brž ko je oder preplavila modra svetloba in najavila prihod kralja s svojimi lordi in vojaško stražo. Ta se je čisto bled resnično odmajal proti dobro razpoloženemu občinstvu v parterju, od koder je zdaj zavel močan duh po pomarančah.
Dialog je bil klen in krvoločen.
». . .dokler ga ni preklal od popka v golt in na nadzidke naše nateknil njegove glave.« Karran je ošinila Kerruishevo ložno nasproti, da bi videla, kako oni doživljajo gostobesedni izziv in usodnost drame, in presenetila Charlot-to, ki je nepremično strmela v senco poleg nje. Kako le je dekle spoznalo Abela Costaina? Očitno je bil umetnik tisti, ki je zanimal Barney-evo hčer. Niti za hip ni odmaknila pogleda od njega.
Drznila si je na hitro pogledati na stran in videla je, da se Abel popolnoma zaveda zaverovanega Charlottinega pogleda. Na lepo oblikovanih ustnicah mu je igral slaboten nesmešek in stiskal je konice prstov kakor vselej, kadar je imel v načrtu kaj pomembnega.
Paolo Levi	„
NAPAČNE mm
5. nadaljevanje
Marchi se je presenečeno sklonil: na levem zapestju se je svetila prava ura Piaget, tanka kot kovanec za sto lir, s številčnico iz granita in zlatim »jermenčkom«; morala je stati nekaj milijonov. Torej ni bilo mogoče trditi, da je zločinec umoril dekle zato, da bi jo oropal.
»Mhm,« je ponovil in se mukoma zravnal. »Težko bi rekel, zakaj je umorjena. . .«
»Norost, posilstvo, obračun . . .« je začel naštevati Cabelta. pri tem pa strmel v francosko turistko v kratkih hlačkah in prozorni bluzi.
»Mogoče . . .« Nobena izmed treh domnev se mu ni zdela prepričljiva. »Mogoče pa gre za morilca, ki ga je naročila tretja stran. V tem primeru pa zbogom . . .«
»Misliš, da gre za mamila?«
»Tudi to bi bilo mogoče. Vendar stvari niso tako preproste. Killerji ne prenašajo trupel, pustijo jih in mirno odidejo. Tale pa ni bila ubita tukaj.« Pokazal je na dva majhna krvava madeža, ki sta že skoraj izginila v zemlji. »Ko je bila prenesena v avto, je bila že mrtva.«
Cabella je nehal strmeti v francosko turistko in ogledal si je precej nerazločne sledove avtomobilskih pnevmatik, ki so se nehali nekaj metrov od trupla. Videti je bilo sledove zaviranja.
»V avto? Iz motela? Se pravi, da je stlačil truplo v avto, in veš, da to ni lahko. . da je pognal motor, kar je vedno kolikor toliko glasno . . potem pa prevozil petdeset metrov in se ustavil. Veliko manj truda bi ga stalo, če bi jo
nesel. Ali je ponoči tukaj razsvetljeno?« je vprašal portirja, ki je bil z njima.
Portir je odkimal.
»Zadaj ne. Samo ena luč gori pri vratih za osebje tamle na vogalu. Ta stran motela je prazna, tu so samo hodniki. Vse sobe gledajo na cesto.«
»Ne morem si misliti, zakaj naj bi morilec uporabil avto.«
»Saj ni zanesljivo, da jo je ubil v motelu «
»Po moje že ne,« seje vmešal portir. »Gotovo bi kdo slišal strele.«
»Ali pa ne, če bi morilec uporabil dušilnik. Kaže, da je žrtev rekla prijateljici, da je bil pri njej, nekaj minut preden jo je ubil.«
»V njeni sobi že ni moglo biti,« je rekel Marchi. »Potem bi uro pozneje našli kakšno sled, vsaj kapljo krvi. Mogoče je punca rekla prijateljici kaj bolj nedoločenega, na primer .sem v Spezii, v motelu Fiori', vendar s tem ni mislila v tistem trenutku. Vemo, da je večerjala zunaj. Ali bi se lahko vrnila, ne da bi jo opazili?«
»Ne,« je brž odgovoril portir, potem pa dodal; »No, skoraj neverjetno, komaj mogoče. Včeraj smo imeli zasedenih osemnajst sob, med njimi nobene enoposteljne. Ne vem. kako bi se lahko prikradla . . .«
»Dobro, dobro,« ga je prekinil Cabella. »Umorili so jo bog ve kje . . . recimo, v kakšni gostilni. In potem?«
»Morilec jo je pripeljal sem in jo odložil na takšnem kraju, da bi jo lahko čimprej odkrili in da bi bilo videti, kot da je bila ubita v motelu.«
»Domnevamo lahko tudi drugače: zvlekel jo je iz avta, hotel jo je skriti za živo mejo. tedaj pa je zaslišal glasove - ali se mu je zazdelo, da jih sliši — in hitro pobegnil.«
»Že mogoče,« je dejal Marchi, nato pa nenadoma udaril s pestjo v dlan: »Vendarni! 1 ako že ni bilo! Prizor je čisto drugačen.«
»Kako?«
»Glej: zaprl ji je oči, krilo ima lepo potegnjeno pod kolena, niti skuštrana ni.« Cabella je ob vsaki podrobnosti za malenkost še bolj razprl oči. »Medtem ko truplo, k i pade ali je zavlečeno iz avta, obleži v grdi. skoraj opolzki pozi.«
»Se pravi, da imamo opraviti s sramežljivim in bogatejšim morilcem.« Cabelli je bilo skoraj neprijetno.
»Opraviti imamo z morilcem, ki je žrtev ne le sovražil, temveč tudi spoštoval in jo morda tudi imel rad.«
»To je res lepo dokazal.«
»Ne bi bilo prvič. Lahko da gre za ljubosumnega moškega, na primer takšnega, ki pravi .ali bo moja ali od nikogar'. Takšni so dandanes sicer redki, vendar se še dobijo.«
»Če je tako,« je poln optimizma rekel Cabella. »je seznam morebitnih ljubčkov dokaj kratek. Upajmo vsaj «
»Ni rečeno, da gre za ljubčka. Obstajajo tudi nepriznani ljubimci, obsedenci, verski fanati ki . . .« Marchi je odprl torbico žrtve, ki mu jo je izročil policaj: držal jo je za ročaj le z dvema prstoma, kakor da bi se bal, da bi se opekel.
V torbici je bilo nekaj papirnatih robčkov, ključ od sobe v motelu, sto tisoč lir v majhnih bankovcih in nekaj drobiža, škrlatno rdečilo za ustnice in že neveljavno vozniško dovoljenje.
Med fotografijama v vozniškem dovoljenju in jiotnem listu je bilo pet let razlike. Teresa Raviglia je bila na prvi sliki videti kot deklica, kot da ima šestnajst ali sedemnajst let: ustnice je imela stisnjene in v licih je imela jamici, kot da bi premagovala smeh. Oči so bile videti pohlepne, kot da hi hotele zajeti ves svet. Lasje so bili kratki, na čelu je imela resice. Oblečena je bila v spodobno bluzo, okoli vratu je imela verižico s svetinjico, ki je na drugi fotografiji ni bilo.
»Krvavi tekoči trak« na nevarnih sovjetskih cestah
Na sovjetskih cestah vsako ieto umre približno 40 tisoč ljudi, približno 260 tisoč pa se jih rani — Vsako peto nesrečo naj bi povzročili pijani udeleženci
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 27. novembra — Na sovjetskih cestah vsako leto umre približno 4(1 tisoč ljudi, okoli 260 tisoč pa jih je ranjenih. Polovico teh nesreč povzročijo lastniki osebnih vozil. Ko je septembra predlanskim potonila potniška ladja Admiral Nahimov, je utonilo okoli štiristo ljudi. Vsa velika država je dolgo objokovala to katastrofo. »A kljub takšnemu objokovanju, kljub razburjanju sovjetske javnosti se vsako leto na cestah zgodi sto podobnih katastrof,« opozarja na kritično stanje v sovjetskem cestnem prometu V. Davidov, namestnik predsednika Vseruskega prostovoljnega društva avtomobilistov.
Istočasno s Pravdo namenja zasebnih avtomobilov, ko pa so temu problemu tudi članek Sov- razmeroma redki v tej deželi? jetskega Rossija. Napisal pa ga je namestnik predsednika vlade Ruske federacije L. Gorškov.
Čeprav navaja dosti manj podatkov, pa razkriva dejstvo, da velikanski del cestnih katastrof povzročajo vozniki z državnih kmetij.
Sovjetska zveza je velikanska država, tako po površini kot po številu prebivalstva (nad 280 milijonov). Še zdaleč pa ni velikanska po številu motornih vozil; števila le-tch in kategorij pa sovjetska statistika raje ne objavlja, ker ne more doseči propagandnega učinka z njimi.
• Lani je na sovjetskih cestah izgubilo življenje 13 tisoč pešcev, kar je več, kot v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji. Tako daleč torej prednjači Sovjetska zveza s »krvavim tekočim trakom« na svojih cestah.
Tudi o tern nas lahko nazorno pouči krajši sprehod po moskovski ulici. Brezobzirnost tu namreč nima meja. Črne limuzine
»načaljstva« sploh ne priznavajo nikakršnih signalov in črt na cestišču, ne vidijo niti mater z otroškimi vozički. Pešcu v Moskvi preprosto ne smeš ustaviti, ko koraka čez ulico. Tako bogaboječe moskovski pešec čaka in čaka in sprejema nase vso usodnost motoriziranega su-perčloveka.
Mogoče je psihološko sklepati, da se ravna lastnik osebnega avtomobila že zato superiorno do pešca, ker je bolj ali manj superioren tudi sicer v družbi. Sploh pa mu moralno zaslombo daje »načaljstvo« z vedenjem svojih limuzin. Nemoralo potrjuje tudi sam Gorškov, ko pravi, da je prometna milica (GAI) polna intervencijskih posegov raznih inštanc in osebnosti zaradi storjenih prometnih nesreč. Sploh pa si je težko predstaviti, da bi predstavnik nomenklature odgovarjal za nesrečo, saj jo praktično zagreši le voznik njegove limuzine.
ANTON RUPNIK
• Gorškov opozarja na pijanstvo kot enega osrednjih vzrokov za tragično bilanco na cestah Ruske federacije. Vsaka peta nesreča naj bi šla na rovaš alkohola. (Davidov pa za vso ZSSR pravi, da je četrtino vseh nesreč s smrtnim izdidom treba pripisati pijanosti voznikov.)
Zato pa drži žalosten rekord z vidika posledic prometnih nesreč. Delež mrtvih v njih je namreč v ZSSR desetkrat višji, kot pa je v ZDA. tu umre 13 od sto ranjenih, tam pa le 1,3 odstotka.
Kje so vzroki za tako porazno stanje? Kdor se vsaj malo vozi po sovjetskih ulicah in cestah, že sam takoj spozna enega bistvenih. ceste so v poraznem stanju. Le izjemoma redko znajo poravnati asfalt, ko razkopljejo cesto. Le izjemoma redko je odprtina jaška za razne komunalne naprave na ravni površine; pogosto so tu luknje globoke deset ali več centimetrov. Asfalt na odprtih cestah zunaj mest je še slabši
—	spolzek, valovit, luknjast. Cestna signalizacije je slaba
—	razen večnih in nerazumnih omejitev hitrosti, ki pa največkrat spet služijo temu, da si lahko prometna milica na križišču ali odseku ceste dodobra ogleda vse mimo vozeče.
Od kod se jemlje dejstvo, da polovico nesreč zagrešijo lastniki
POZOR. »VROČA ROBA!«
Bo zaradi neprevidnosti občanov med prazniki spet serija vlomov?
LJUBLJANA, 27. novembra — Pritisnil je mraz in naredi! konec /mikaviski sezoni na prostem. Mopedisti in kolesarji so svoja vozilca pospravili na varno, v shrambe in kleti, tatinske roke pa so lastniki potisnili globoko v žepe, da ostanejo prsti gibčni. 7.a vsak primer, če se kje le ponudi kakšna stvarčica, ki se jo da tako mimogrede speljati komu izpred nosa.
Na kolesu pa se zdaj le sem in tja vidi kakšnega obupanega športnega zagnanca, na mopedu pa prezebajočega kurirja kakšne stiskaške delovne organizacije ali obubožane ustanove, ki lahko s tem pripravi obogega reveža do tega, da bo moral na bolniško ali pa med potjo večkrat na kakšen požirek; seveda na svoje stroške. Prav jim je, zakaj pa mu ne kupijo vsaj katrce. Še dimnikarji jih imajo.
Seveda še nikjer ni rečeno, da so poletna prevozna sredstva v kleteh, shrambah in kolesarnicah varna pred tatinskimi rokami. Niso. Še zlasti, če so ti prostori na stežaj odprti in tatovi že poskrbe, da bodo svoj nečeden posel opravili, ne da bi jih presenetil kdo od stanovalcev, ki mu je zmanjkalo kurjave. Sicer ni bil naš namen, da bi na veliko opozarjali, ampak nekaj besed vseeno. Prazniki so pred vrati, marsikdo bo k prostim dnem primaknil še kakšen dar* dopusta in ga ves teden ne bo doma. In prazna stanovanja, kar vabijo dolgoprstneža z vlomilskim orodjem v žepih. Ni malo takih, ki jim ni nič težko za dopoldansko malico, sredi belega dne vlomiti v stanovanje in odnesti vse. kar je vrednega.
KSAVER DOLENC
Mopedi; tomos 3 M, moder, št. motorja in okvirja 651.038; tomos APN 6. rjav, št. motorja in okvirja 319.267; tomos avtomatik, rdeč, št. motorja in okvirja 280.897.
Kolesa: rog pony, modro, št. 195.206; rog. modro, št. 127.382; rog maraton, moško, št. 337886; rog. žensko, temno rdeče, št. 673.497; rdeče žensko kolo neznane znamke, št. 241.083.
Avtoradio: aciko, top ARP 222, št. 86081183.
Eksplozija
poškodovala
spomenik
SPLIT, 27. novembra (Tanjug) — Spomenik padlim borcem narodnoosvobodilnega boja in ustanovitvi 11. dalmatinske udarne brigade v krajevni skupnosti Kozišča v občini Vr-gorac je včeraj zjutraj, malo po četrti uri, hudo poškodovala silovita eksplozija. Ta veličastni spomenik, eden najlepših v Dalmaciji, stoji na magistralni cesti Vrgorac — Zagvoz — Split. Razstrelivo je bilo podtaknjeno približno dva metra visoko in je naredilo veliko luknjo v spomenik ter popolnoma razneslo plošče z imeni padlih borcev.
Na kraj eksplozije so prišli opravit ogled preiskovalni sodnik splitskega okrožnega sodišča ter preiskovalci mestnega SNZ Split ter SNZ Makarska in Vrgorac, vendar včeraj popoldne še nihče od preiskovalnih organov ni mogel kaj več povedati o tem neprijetnem dogodku in rezultatih dosedanje preiskave. Vse kaže, da je bil napad na spomenik v Koziščah pripravljen skoraj enako kot nedavni napad na spomenik Mati domovina v Drveniku pri Trogiru.
V Zagrebu izteklo 32 ton kisline
Bojijo se, da bo iztekla žveplena kislina onesnažila pitno vodo — Ta je vsaj za sedaj še pitna
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 27. novembra - Na robu Novega Zagreba so uredili ranžirno železniško postajo, ki ima omejeno uporabno dovoljenje in prepoved prevažanja nevarnih tovorov. V neposredni bližini je glavno zajetje pitne vode za Zagreb, ki je pod postajo zavarovano pred onesnaženjem z 20 metrov visoko betonsko pregrado. Iz zajetja pitne vode Mala mlaka se oskrbuje 46 odstotkov Zagrebčanov in okoličanov. In nemara je prav to razlog, da so o hudi nesreči obvestili časnikarje komaj včeraj popoldne, čeprav se je na postaji razlilo 32 ton žveplene kisline že v petek zjutraj.
jevodja Muhamed Njemčevič trdi drugače. Dobil naj bi dovoljenje za vstop. In po dosedanjih ugotovitvah so so reševalci po trčenju dveh tovornih vlakov na postaji, ko je iz poškodovane cisterne izteklo 32 ton kisline,
Po dosedanjih ugotovitvah naj bi tovorni vlak, ki je iz rudnika Bor v Srbiji vozil 145 ton žveple-
• Čeprav nam je danes direktor Vodnega gospodarstva Zagreb povedal, da nadzorujejo vse bližnje studence in da še na srečo nikjer niso ugotovili onesnaženja, bo glavno črpališče vode Mala mlaka v nevarnosti najmanj leto dni. Prepovedali pa so uporabo vode iz zasebnih studencev v bližini ranžirne postaje.
ne kisline za Tovarno kemičnih izdelkov Zagreb, v petek ob 5.15 na ranžirno postajo pripeljal skozi rdečo luč, čeprav stro-
OD PETKA DO PONEDELJKA
Umrla v gorečem avtomobilu
SEŽANA, 27. novembra — V soboto ob 23,50 je osemindvajsetletni Petar Krste v iz Stnimice, začasno prijavljen v Divači, vozil osebni avto škoda s koprsko registracijo po regionalni esti Divača —Lokev —Lipica. Ko je voznik na ravnem delu ceste pred križiščem Škibin v bližini Lipice začel zaviratije njegovo vozilo zaradi spolzke ceste začelo zanašati, tako da je avio udaril v varovalno ograjo ob cesti. Po trčenju je eksplodiral bencinski rezervoar, zaradi česar se je vozilo vnelo. V ognju je kljub takojšnjemu posredovanju nekega občana poleg voznika Krsteva umrl tudi njegov sedemintridesetletni sopotnik Nedeljko Klječevič, prav tako stanujoč v Divači. (J. O.)
V spovednico
je prinesel ukradeni
denar
DUNAJ, 27. novembra — Samo nekaj dni po ropu v eni od dunajskih hranilnic se je ropar očitno skesal, saj je prišel k spovedi in župniku izročil ukradeni denar — 44.500 šilingov. Župnik je izročil denar policiji, vendar ga je vezala spovedna molčečnost Vkljub temu je policija izsledila roparja, 45-letnega Mathiasa Sukupa.
(N S.)
28. november
1820 Proletariat je imel v zgodovini svojega boja tri velike mislece ■- Marxa, Engelsa in Lenina — ki so se dvignili nad interese delavskega razreda in ki so pravilno dojeli vse novo v družbenih dogajanjih. Zanesljivo je, da gre Marxu poglavitna zasluga za pretvorbo socializma iz zamisli v znanost. Marx je odkril zakone, ki so gibalo človeške zgodovine, pokazal na materialne pobude ljudi vlogo množic in osebnosti, ptikuzal boj razredov kot gibalno silo v zgodovini družbe, pokazal na razredni boj, ki izvira iz narave družbene proizvodnje in ki vodi k diktaturi proletariata, ta pa k socializmu Velika zasluga za obdelavo teh podatkov pa pripada njegovemu tesnemu sodelavcu Engelsu (rojenemu 28. novembra 1820. umrl 5. avgusta 1895). Engels je filozofske osnove socializma približal razumevanju širokih množic, po drugi strani pa je z vso potrebno znanstveno natančnostjo obravnaval za historični materializem odločilna vprašanja: dialektika narave, formiranje družbe in narave. . Skupaj z Marxom je napisal Sveto družino. Nemško ideologijo in Komunistični manifest. Dal je dokončno obliko druge-
mu in tretjemu delu Kapitala in je avtor nekaterih temeljnih del historičnega materializma (An-tiDiihring, Luduig Feuerbach in konec nemške klasične filozofije. Izvor družine, privatne lastnine in države in Dialektika narave).
29. november
1943 V Jajcu se je začelo 11. zasedanje A VIS OJ, na katerem so bili sprejeti zgodovinski sklepi: AVNOJ se je oblikoval kot naj višji predstavniški organ oblasti narodnoos vobodilnih odborov, ki so nastali med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo jugoslovanskih narodov. Zasnovan je bil na načelu enotnosti oblasti (zakonodajne in izvršne). Organa AVNOJ sta bila predsedstvo (sestavljeno iz predsednika in petih podpredsednikov, dveh sekretarjev in najmanj 40 članov) in NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve), ki so ga sestavljali predsednik, trije podpredsedniki in ustrezno število poverjenikov. NKOJ na čelu s Titom je prevzel funkcijo začasne vlade. Sprejet je bil sklep o odvzemu pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini, monarhija je bila odpravljena in kralju Petru II. prepovedana vrnitev v domovino. S posebnim sklepom o izgradnji Jugoslavije na
.federativni osnovi je bila nakazana državnopravna rešitev nacionalnega vprašanja v tej fazi revolucije. AVNOJ je sprejel sklep o uvedbi in podelitvi naziva maršala Jugoslavije Josipu Brozu in o podelitvi zahvale Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Potrjeni sta bili odločitvi OF slovenskega naroda in ZAVNOH, da sc domovini priključijo Slovensko primorje, Istra, Reka, Zadar in drugi deli, ki so bili po prvi svetovni vojni priključeni Italiji. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so bili ustavne narave. Čeprav je bila s tem prekinjena kontinuiteta s Kraljevino Jugoslavijo, pa nova Jugoslavija ni postala nov subjekt v mednarodnih odnosih, temveč je kljub okupaciji in razdelitvi in kljub notranjepolitičnim spremembam ohranjala kontinuiteto (od leta 1918 na-prej).
30. november
1835 Življenje in delo ameriškega pisatelja Marka Ttvaina
(rojenega 30. novembra 1835 — umrlega 21. marca 1910) je neločljivo povezano z veliko ameriško reko Mississippi. Reko samo in življenje na njej je dobro poznal, saj je bil rojen ob njenih bregovih, in nekaj časa je tudi krmaril parnike po njenih rokavih in vijugah. Celo
ime, psevdonim Mark Twain (njegovo pravo ime je bilo Samuel Langhorne Clemcns) je povezano z reko. Brodarji, ki so merili globino, so uporabljali vzklik »mark Two' (fanthoms deep)«, kar pomeni »označi globino dveh fantomov« (fantom je angleška globinska mera), v ameriškem dialektu s srednjega zahoda pa so stavek skrajšali v »mark twain«. Državljanska vojna je prekinila promet po reki in Twain se je napotil novim dogodivščinam nasproti. Postal je novinar, se družil s pustolovci, kavboji in revolveraši in nenadoma zaslovel s kratko povestjo »Slavni žabec skakač iz Calaverasa«. Njegovo prvo obširnejše delo je potopis »Nedolžni v tujini«, ki ga je napisal med svojim potovanjem po Evropi. Delo je polno svežega, bistroumnega humorja na račun viktorijanske miselnosti. Twainovo najbolj znano delo pa so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sa iverja in Huckleberryja Fin-na, junakov, ki ». . . simbolično izraža možnosti, ki jih nosijo v sebi vsa človeška bitja. Zakaj človek tako redko postane tisto, kar je kot, deček želel in nameraval postati«. Za pisateljevo najboljše delo pa imajo literarni kritiki avtobiografski roman »Življenje na Mississip-piju«.
Med prazniki prepoved vožnje za tovornjake
BEOGRAD, 27. novembra (Tanjug) - Avto-moto zveza Jugoslavije sporoča, da bo med novembrskimi prazniki na večini magistralnih cest v državi prepovedana vožnja za vsa vozila, katerih teža presega pet ton. Na Hrvaškem, v Srbiji in Vojvodini bo prepoved veljala do 30. novembra od petih zjutraj do 20. ure, v Bosni in Hercegovini 28. in 30. novembra, od 15. do 20. ure, v Sloveniji pa bo prepoved veljala 30. novembra od 16. do 21. ure. Na cestah v Makedoniji, Orni gori in na Kosovu prazničnih zapor ne bo.
Tri dni na veliki nogi
GRADEC, 27. novembra - Dva Avstrijca, stara 20 in 16 let, sta vdrla v neko graško trgovino, našla ključ blagajne in odnesla 150.000 šilingov. »Obiskala« sta tudi nekaj drugih lokalov in razbila vse kar jima je prišlo pod roke. Naročila sta taksi in se odpeljala na Dunaj Tam sta sedla v letalo in se odpeljala v Frankfurt, potem pa nadaljevala potovanje z letalom v Hamburg. Ko sta se vrnila v Gradec, je eden od njiju najel drago hotelsko sobo. Kupi! si je tudi obleko za 8000 šilingov. Kupil je drag osebni avtomobil, vendar ga ni mogel odpeljati, ker ga je prej prijela policija. Prijeli so tudi drugega pajdaša, ki je na veliko zapravljal denar po diskotekah. Obema so že dokazali tudi udeležbo pri dveh ropih na bencinske črpalke. (N. S.)
ukrepali zelo nespretno. S prevrnitvijo poškodovane cisterne bi lahko v njej zadržali vsaj 16 ton te kisline, ki se koncentrirana močno veže z vodo.
Prebivalcem v naseljih Jakuše-vac, kjer je med drugim tudi glavno mestno smetišče, Mioče-vac, Veliko polje, Hrelič in Bu-zina so razdelili lakmusove papirje, s katerimi je moč ugotoviti nezaželeno spremembo v vodi. Mestni komite za zdravstvo pa je sporočil, da z žvepleno kislino onesnažene vode ni moč uporabljati niti prekuhane. Bojijo se epidemije, manjših in večjih prebavnih motenj pri ljudeh, še posebej, če bo žveplena kislina dosegla eno izmed črpališč mestnega vodovoda.
PETER POTOČNIK
nočnakronikT
Po&uredno stanje ni le na Kosovu, povsod je že. Vsaj fantje in možje ob šanldh tako razmišljajo. Kaj ne bi, pravijo, če moraš pri vsakem kozarčku že tudi misliti, ali imaš še za jutrišnjega, če nihaš med sendvičem in Šilcem, če te »baba« zafrkava, pa je ne smeš k lepo j ti, ker imaš takoj miličnika za vratom. Je to kakšno življenje? Ob trkih debatah seveda najlepše »tečeta še d« a decilitra, aii pa več.
•	Posledice so seveda včasih nerodne. Tako se je zagovoril Franc P. Našli so ga, izgubljenega, ko je ležal na dvorišču neke hiše ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Moža niso mogli spraviti k sebi in z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Klinični center, kjer so mu prečistili drobovje.
•	V oziroma pred gostilno Pod vrbo so napadli Štefana B. Miličniki so ugotovili, da se je možakar cel večer spogledoval z neznano žensko, ko pa je še( iz lokala, sta ga napadla dva neznanca in ga malce pretepla.
•	Pri odhodu so naleteli tudi na prvo neznano »truplo« na Trgu komandanta Staneta. Kasneje so ugotovili, da gre za Alojzija R.
M. S.
VRTIMO GLOBUS
Za lažno diplomo je bilo treba odšteti do 1,8 milijona dinarjev
V Sremski Mitroviči so vložili kazenske prijave proti skupini, ki je osumljena ponarejanja diplom
SREMSKA MITROVIČA, 27. novembra (Tanjug) — Medobčinski sekretariat ra notranje zadeve v Sremski Mitovici je vložil kazenske prijave zoper Milenko Vučkoviča, Boro Ivankoviča in Katka Samardžijo. Obstaja namreč utemeljen sum, da so ponaredili in prodali več diplom in spričeval.
Diplome so potem prodajali različnim ljudem, ki so si hoteli na lahek način pridobiti dokaz o tem, da so usposobljeni za določeno obrt. Do zdaj so odkrili 52 ponarejenih diplom. Največ so jih našli v Borovu, nekaj pa tudi v Osijeku, Belišču, Bijeljini,
Bogatiču, Šabcu in in še nekaterih drugih mestih. Število diplom je gotovo precej večje.
Kot so ugotovili, je bil vodja skupine Milenko Vučkovič, ki je zaposlen kot šofer v klavnici Mi-tros. Vučkovič je priskrbel diplome in spričevala, ki sta jih potem Ivankovič in Samardžija prodajala. Skupina je imela obrazce za diplome in spričevala, ki jih izdajajo delavski univerzi Djuro Salaj in Novi Beograd ter prometni šolski center v Zemunu. V formularje so potem sami vpisovali imena in ocene — v glavnem odlične in prav dobre. Zig je po vsej verjetnosti
izdelal neki beograjski obrtnik. Take diplome so stale od 300.000 do 1,800.000 dinarjev.
Delavci na začasnem delu v tujini so diplome kupovali z devizami. Kupci diplom so tako postali gostinski delavci, kovinostrugarji, strojni ključavničarji in šoferji Mnogi so se kot šoferji zaposlili v Mitro-transu v Sremski Mitroviči, nekateri pa so celo odprli svoje delavnice ali gostinske lokale.
Pametne ulice in avtomobili
m
Povprečna hitrost avtomobilske vožnje v evropskih mestih je padla na manj kot 20 kilometrov na uro, promet na velikih avtocestah se je podvojil vsakih deset let in do konca stoletja bomo potovali na cilj dvakrat ali celo trikrat dlje kot sedaj. »Evropske prometne žile so zamašene kot pri koronarni trombozi,« pravi Fotis Karamitsos, izvedene za promet pri evropski komisiji v Bruslju.
Evropska skupnost vidi rešitev svojih zadreg na cestah v dragem (stal bo milijardo dolarjev) sistemu za nadzor nad prometom iz zraka, ki ga bodo izpopolnjevali sedem let in bo usmerjal vozila na manj prometne poti, tako da se bodo izognili zastojem. Razvijati so ga začeli leta 1986, ko se je 14 evropskih izdelovalcev avtomobilov skupaj s 70 univerzami in raziskovalnimi inštituti lotilo študije, kako bi s sodobno elektroniko razbremenili promet. Delo je že obrodilo sadove. Kmalu bodo lahko vozniki na zaslonih na armaturni plošči prebrali, da se bližajo prometni gneči, zastoju, megli, nesreči na cesti ali kakšni drugi oviri, priročen računalnik pa jim bo pokazal, kako se neprijetnostim in nevarnostim najlaže izognejo.
ide«) so »pametni avtomobili«, v katerih vidijo prihodnost izdelovalci avtomobilov. Za njihov razvoj je ES namenila v naslednjem desetletju milijardo dolarjev, dotlej pa bo tudi sistem autoguidc, ki zdaj stane tisoč dolarjev, standardna oprema slehernega avtomobila.
»Pametni« avtomobili se bodo sporazumevali med seboj, a ne z radiom, ampak z računalnikom. Prometej bo posvaril voznika na nevarnosti: »Nesreča 200 metrov pred vami« »Spolzka cesta pred vami. Zmanjšajte hitrost « In radarju podobna naprava bo posvetila v meglo z ozkim snopom svetlobe. Močne meglenke ne bodo več zaslepljevale nasproti vozečih in jih ne bodo več spravljale v nevarnost.
Evropa, ki nima prostora za mogočne nove avtoceste se bo s Prometejem izognila obsežnim novogradnjam in povečala učinkovitost in zmogljivost obstoječega omrežja. A preden bodo ta sistem razpredli širom po njenem ozemlju, bo bržkone minilo celo desetletje.
Ena metoda so tudi »cestni vlaki«, kolone avtomobilov ali tovornjakov, povezanih z računalnikom, ki bodo potovale s hitrostjo do 140 kilometrov na uro. S takšnimi cestnimi vlaki se menda da zmogljivost cest celo potrojiti. V mestnih predelih bo Prometej usmerjal voznike stran od gneče in bo prižigal semaforje tako, da bo čimbolj ublažil zastoje. Tam, kjer je nova cesta nujno potrebna, jo bo Prometej pomagal najpametneje locirati.
Tudi Japonci, ki prežijo na vse dobre ideje, že posnemajo nekaj Prometeju podobnega. Tamkajšnje ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo skupaj z več kot 50 japonskimi elektronskimi družbami raziskuje v tej smeri in na prometnem območju med Tokiom in Jokohamo že preskušajo majhen sistem, ki usmerja avtomobile na najboljšo pot. Američani so malce počasnejši, a General Motors namerava kmalu razkriti svoj sistem za usmerjanje avtomobilov.
Oslo ima novo trgovsko središče
m
. * s*	",.
S'
,Mpr-
...	f
iRišAoA if	|
Pred kratkim so v norveški prestolnici odprli novo trgovsko središče, večje od vseh dosedanjih. Postavili so ga prav v osrčje mesta poleg železniške postaje in v njem uredili na stotine raznih trgovin, restavracij in kavarnic, celo otroški vrtec in lunapark za malčke.
Najdražja violina je Guarnerijeva
Violina, ki jo je leta 1743 izdelal najbolj znani član družine italijanskih graditeljev godal v 17. in 18. stoletju iz Cremone Giuseppe Gu-arneri, imenovna del Gesu (1689—1744), je postala najdražja violina na svetu. Za 572.000 funtov so jo prodali na Sothebyjevi dražbi v Londonu Tako je Sotheby poveial svoj lastni rekord, ki ga je postavil marca letos s prodajo 280 let stare stradivarke (zanjo so dobili 473.000 funtov).
Kot ocenjujejo strokovnjaki, Guarneri v svojem kratkem življenju ni naredil več kot 150 violin. Manj je znan kot Stradivari, a marsikateri glasbenik ceni njegove instrumente celo bolj od tistih, ki nosijo podpis njegovega slavnejšega rojaka Antonia Stradivarija (1644-1737).
V zahodnem delu Berlina, kjer je elektronski gigant Siemens AG napeljal sistem za elektronski nadzor po vsem mestu, so že začeli preskušati najpomembnejši element Prometejevega sistema. Drugo leto ga bodo preskusili še v Londonu, a v desetkrat večjem obsegu. Pri obeh prototipih gre za »pametne ulice«, povezane z računalniškim sistemom in prepredene s senzorji, ki beležijo število mimo vozečih avtomobilov. Ko vozila nič več ne švigajo mimo, ampak lezejo po polžje, računalnik začuti, da je nekaj narobe, in sporoči ta podatek kontrolnemu centru. Po sistemu »autoguide«, ki bo kmalu postal običajni del avtomobilske opreme, takšen, kakršen je radio, bodo elektronski policaji dali navodila voznikom na tistem območju. Na črni škatlici na armaturni plošči bo voznik označil svoj cilj, računalnik pa mu bo s podatki osrednjega prometnega nadzornega sistema pokazal, kod bo prispel na cilj najhitreje.
Od vseh Prometejevih načrtov bodo »auto-| guide« (avtomobilski vodič) verjetno še najprej uresničili. Do leta 1992 ga bodo preskusili v Miinchnu, Sevilli, Parizu, Londonu, Toulousu in Torinu.
Drugi zanimivi Prometejev načrt razen pametnih ulic pri vodiču avtomobilov (»autogu-
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1632 se je rodil francoski skladatelj, violinist in dirigent italijanskega rodu Jean-Baptiste Lully ( s pravim imenom Giovanni Battista Lulii), prvi mojster francoske opere (umrl 1687).
Kralj je prišel v gledališče na premiero Lul-lyjeve opere, a mojster še ni končal s pripravami na začetek. Vladar je ves nestrpen poslal k skladatelju komornika, ki je očitajoče rekel Lullyju:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
Lully se ni zmenil za to in je hotel z delom naprej, nakar je komornik energično ponovil:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
»Ze prav,« je odvrnil skladatelj. »Saj lahko čaka! Tu je gospodar in nihče mu ne more tega prepovedati!«
•
Ko je ležal Lully na smrtni postelji, je zahteval spovednik od njega, naj zažge delo, ki ga je nazadnje napisal, češ da je brezbožno. Lully se je vdal in ko so listi goreli, se je njegov sin razjokal zaradi izgube za umetnost.
»Bedak,« mu je zašepetal oče na uho, »prijatelj Colas ima prepis!«
Alexandra Manners
CIGANKA
67. nadaljevanje __________
Zavesi v loži nasproti sta se razprli. Karran, pribita na svoj krhki stol, je videla, kako se kot regiment izgubljenih Tudorjev razvršča na svoja mesta Kerruisheva dinastija. Vsa ta beia koža in krvavordeči lasje, ves ta pretirani sijaj! Premišljala je, kaj bi rekla večina gledalcev, če bi videli Erin v njenih Kinradejevih časih, v zanemarjeni koči in z otroki, umazanimi od blata, s smrkavim Sebastianom. Kako lepi so bili! Po gledališču je zavelo. Karran bi skoraj pričakovala. da se bosta Erin in Elizabeth zahvalili občinstvu za zanimanje kot kraljici, ki pozdravljata svoje podanike. Potihem se je nasmehnila tej misli.
Tudi Clive je bil tam in tisti temni Barneyev nadzornik. Karran je sama pri sebi menila, daje ta izmed vseh videti najbolj dober in ga šopirjenje žensk v njegovi družbi prav zabava. Razen Charlotte seveda. Taje zmeraj dajala vtis, da je zaprta v tesen, majhen stekleni svet, kjer se je ne more nič dotakniti. Pa vendar je bila tudi ona nocoj drugačna. Nosila je zeleno obleko namesto svoje običajne rjave ali sive in lase je imela počesane z več domišljije kot navadno. Okoli tenkega mladega vratu ji je visela verižica navidez dragih biserov, okoli drobnega zapestja in prstanov je imela zlato. Otroštvo je neizpodbitno minilo.
Erin v pavjem blišču in Elizabeth v odtenkih lilaste in sivkine barve, nenavadno učinkovitih na ženski s tako nenavadnimi barvami; blesk smaragdov. Boyce in Sebastian, ki nista nič več kazala razlike v letih, sta nosila obvezno belo
srajco in temen suknjič. Morajo me videti, je pomislila. Poznajo me. Erin ni bilo treba drugega kot dvigniti belo orokavičeno roko in prikimati A ni. Velike zelene oči so bile vsepovsod razen naravnost pred seboj. Elizabeth je kazala hladen profil. Le Clive se je nasmehnil in Nat Gelling, ki je sedel neudobno na najbolj oddaljenem voglu, je vljudno prikimal z glavo. Bar-ney Kerruish je bil zatopljen v svoje, očitno nevesele misli Karran se je mož globoko zasmilil. Dolgo je že tega, kar je bil videti srečen, pa vendar sta na začetku oba z Erin zdelo zadovoljna. Nocoj sta si sedela nasproti, vsak v svojem koncu lože, Elizabeth pri materi in Charlotte poleg Barneya. Brata in Clive so tvorili nekak branik na sredi, z Natom, ki je sedel precej daleč za Erin. Skoraj otipljivo je bilo čutiti na pol pokopani spor.
Toda mar so bili oni kaj boljši: ona, John in Abel? Moraia je biti poštena. Johnu je ležalo nekaj na srcu in ni bil tako zaupen kot nekoč. Abel je hotel priti pri svojem dobrotniku in soavtorju na prvo mesto. Kot ilustrator mu skoraj ne more ponuditi manj. Povrh je Abel videl korist tudi v tem, da bi čustveno navezal Hotvarda nase; Howard je bil razočaran v svojem odnosu z ženo, ki ni marala otrok. Njihove težave so bile enake tistim, kakršnekoli so že bile, ki so pestile Kerruisheve.
Pred zaveso je stopil moški v volneni škotski ogrinjavki. Njegova rdečkasta griva očitno ni bila pristna in se ni prav nič ujemala z njegovimi črnimi obrvmi in modrikasto brado. Napovedal je igro v jeziku, za katerega je Karran sumila, da je škotščina. Starejši člani občinstva so si zaradi nje prislanjali k ušesom slušala in se mrščili, ker niso razumeli pomena izrečenega. A tisti z boljšim sluhom niso bili nič kaj na boljšem. Ženske so s komolci dregale svoje može, mladi pa so se hihitali čudoviti nerazumljivosti govora.
Prolog se je konča! tako, da so razumeli komaj kaj drugega kot besedi Macbeth in Dun-can, in možak se je umaknil za stransko kuliso. Po dolgotrajnem škripanju in obotavljanju so se zavese odprle in prikazala se je peščica skrivenčenih dreves in sivih korenin vresja, pred njimi pa so okoli črnega lonca čepele tri razcapane ženske. Po nekakšni ukani z lučjo so se kopali v svetlobi le njihovi obrazi, vse drugo je bilo v temi. Za Karran so bile tiste tri ženske dobro znane. Mršava, z dolgimi srebrnimi lasmi, je bila Deborah, obe temni bitji ciganskega videza pa bi lahko bili Johanne in Aggie. Pačile so se in kokodakale, zvijajoč svoja na pol vidna telesa. »Lepo je zlo in zlo lepo: pluj skoz nečisti zrak in meglo.« Besede so bile Karran čudno znane. Zgrbljene postave so izginile, brž ko je oder preplavila modra svetloba in najavila prihod kralja s svojimi lordi in vojaško stražo. Ta se je čisto bled resnično odmajal proti dobro razpoloženemu občinstvu v parterju, od koder je zdaj zavel močan duh po pomarančah.
Dialog je bil klen in krvoločen.
». . .dokler ga ni preklal od popka v golt in na nadzidke naše nateknil njegove glave « Karran je ošinila Kerruishevo ložno nasproti, da bi videla, kako oni doživljajo gostobesedni izziv in usodnost drame, in presenetila Charlot-to, ki je nepremično strmela v senco poleg nje. Kako le je dekle spoznalo Abela Costaina? Očitno je bil umetnik tisti, ki je zanimal Barney-evo hčer. Niti za hip ni odmaknila pogleda od njega.
Drznila si je na hitro pogledati na stran in videla je, da se Abel popolnoma zaveda zaverovanega Charlottinega pogleda. Na lepo oblikovanih ustnicah mu je igral slaboten nesmešek tn stiskal je konice prstov kakor vselej, kadar je imel v načrtu kaj pomembnega.
Paolo Levi
NAPAČNE POTEZE
5. nadaljevanje______________________
Marchi se je presenečeno sklonil: na levem zapestju se je svetila prava ura Piaget. tanka kot kovanec za sto lir, s številčnico iz granita in zlatim »jermenčkom«; morala je stati nekaj milijonov. Torej ni bilo mogoče trditi, da je zločinec umoril dekle zato, da bi jo oropal.
»Mhm,« je ponovil in se mukoma zravnal. »Težko bi rekel, zakaj je umorjena. . .«
»Norost, posilstvo, obračun . . .« je začel naštevati Cabella, pri tem pa strmel v francosko turistko v kratkih hlačkah in prozorni bluzi.
»Mogoče . . .« Nobena izmed treh domnev se mu ni zdela prepričljiva. »Mogoče pa gre za morilca, ki ga je naročila tretja stran. V tem primeru pa zbogom . . .«
»Misliš, da gre za mamila?«
»Tudi to bi bilo mogoče. Vendar stvari niso tako preproste. Killerji ne prenašajo trupel, pustijo jih in mirno odidejo. Tale pa ni bila ubita tukaj.« Pokazal je na dva majhna krvava madeža, ki sta že skoraj izginila v zemlji. »Ko je bila prenesena v avto, je bila že mrtva.«
Cabella je nehal strmeti v francosko turistko in ogledal si je precej nerazločne sledove avtomobilskih pnevmatik, ki so se nehali nekaj metrov od trupla. Videti je bilo sledove zaviranja.
»V avto? Iz motela? Se pravi, da je stlačil truplo v avto, in veš, da to ni lahko... da je pognal motor, kar je vedno kolikor toliko glasno .. . potem pa prevozil petdeset metrov in se ustavil. Veliko manj truda bi ga stalo, če bi jo
nesel. Ali je ponoči tukaj razsvetljeno?« je vprašal portirja, ki je bil z njima.
Portir je odkimal.
»Zadaj ne. Samo ena luč gori pri vratih za osebje tamle na vogalu. Ta stran motela je prazna, tu so samo hodniki. Vse sobe gledajo na cesto.«
»Ne morem si misliti, zakaj naj bi morilec uporabil avto.«
»Saj ni zanesljivo, da jo je ubil v motelu.«
»Po moje že ne,« seje vmešal portir. »Gotovo bi kdo slišal strele.«
»Ali pa ne, če bi morilec uporabil dušilnik. Kaže, da je žrtev rekla prijateljici, da je bil pri njej, nekaj minut preden jo je ubil.«
»V njeni sobi že ni moglo biti,« je rekel Marchi. »Potem bi uro pozneje našli kakšno sled, vsaj kapljo krvi. Mogoče je punca tekla prijateljici kaj boij nedoločenega, na primer ,sem v Spezii, v motelu Fiori', vendar s tem ni mislila v tistem trenutku. Vemo, da je večerjala zunaj. Ali bi se lahko vrnila, ne da bi jo opazili?«
»Ne,« je brž odgovoril portir, potem pa dodal: »No. skoraj neverjetno, komaj mogoče. Včeraj smo imeti zasedenih osemnajst sob, med njimi nobene enoposteljne. Ne vem, kako bi se lahko prikradla . . .«
»Dobro, dobro,« ga je prekinil Cabella. »Umorili so jo bog ve kje . . . recimo, v kakšni gostilni. In potem?«
»Morilec jo je pripeljal sem in jo odložil na takšnem kraju, da bi jo lahko čimprej odkrili in da bi bilo videti, kot da je bila ubita v motelu «
»Domnevamo lahko tudi drugače; zvlekel jo je iz avta. hotel jo je skriti za živo mejo. tedaj pa je zaslišal glasove - ali se mu je zazdelo, da jih sliši - in hitro pobegnil.«
»Že mogoče,« je dejal Marchi. nato pa nenadoma udaril s pestjo v dlan: »Vendarni! Tako že ni bilo! Prizor je čisto drugačen.«
»Kako?«
»Glej: zaprl ji je oči, krilo ima lepo potegnjeno pod kolena, niti skuštrana ni.« Cabella je ob vsaki podrobnosti za malenkost še bolj razprl oči. »Medtem ko truplo, ki pade ali je zavlečeno iz avta, obleži v grdi, skoraj opolzki pozi «
»Se pravi, da imamo opraviti s sramežljivim in bogatejšim morilcem « Cabelli je bilo skoraj neprijetno.
»Opraviti imamo z morilcem, ki je žrtev ne le sovražil, temveč tudi spoštoval in jo morda tudi imel rad «
»To je res lepo dokazal «
»Ne bi bilo prvič. Lahko da gre za Ijubosum nega moškega, na primer takšnega, ki pravi .ali bo moja ali od nikogar". Takšni so dandanes sicer redki, vendar se še dobijo.«
»Če je tako,« je poln optimizma rekel Cabella »je seznam morebitnih ljubčkov dokaj kratek Upajmo vsaj «
»Ni rečeno, da gre za ljubčka. Obstajajo tudi nepriznani ljubimci, obsedenci, verski fanatiki . . .« Marchi je odprl torbico žrtve, ki mu jo je izročil policaj: držal jo je za ročaj le z dvema prstoma, kakor da bi se bal. da bi se opekel.
V torbici je bilo nekaj papirnatih robčkov, ključ od sobe v motelu, sto tisoč lir v majhnih bankovcih in nekaj drobiža, škrlatno rdečilo za ustnice in že neveljavno vozniško dovoljenje.
Med fotografijama v vozniškem dovoljenju in potnem listu je bilo pet let razlike. Teresa Raviglia je bila na prvi sliki videti kot deklica, kot da ima šestnajst ali sedemnajst let; ustnice je imela stisnjene in v licih je imela jamici, kot da bi premagovala smeh. Oči so bile videti pohlepne, kot da bi hotele zajeti ves svet. Lasje so bili kratki, na čelu je imela resice. Oblečena je bila v spodobno bluzo, okoli vratu je imela verižico s svetinjico, ki je na drugi fotografiji ni bilo.
DELO ★ stran 5
»Krvavi tekoči trak« na nevarnih sovjetskih cestah
Na sovjetskih cestah vsako leto umre približno 40 tisoč ljudi, približno 260 tisoč pa se jih rani — Vsako peto nesrečo naj bi povzročili pijani udeleženci
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 27. novembra — Na sovjetskih cestah vsako leto umre približno 40 tisoč ljudi, okoli 260 tisoč pa jih je ranjenih. Polovico teh nesreč povzročijo lastniki osebnih vozil. Ko je septembra predlanskim potonila potniška ladja Admiral Nahimov, je utonilo okoli štiristo ljudi. Vsa velika država je dolgo objokovala to katastrofo. »A kljub takšnemu objokovanju, kljub razburjanju sovjetske javnosti se vsako leto na cestah zgodi sto podobnih katastrof,« opozarja na kritično stanje v sovjetskem cestnem prometu V. Davidov, namestnik predsednika Vseruskega prostovoljnega društva avtomobilistov.
Istočasno s Pravdo namenja temu problemu tudi članek Sovjetskega Rossija. Napisal pa ga je namestnik predsednika vlade Ruske federacije L. Gorškov. Čeprav navaja dosti manj podatkov, pa razkriva dejstvo, da velikanski del cestnih katastrof povzročajo vozniki z državnih kmetij.
Sovjetska zveza je velikanska država, tako po površini kot p<j> številu prebivalstva (nad 280 mi* lijonov). Še zdaleč pa ni velikanska po številu motornih vozil; števila le-teh in kategorij pa sovjetska statistika raje ne objavlja, ker ne more doseči propagandnega učinka z njimi.
• Gorškov opozarja na pijanstvo kot enega osrednjih vzrokov za tragično bilanco na cestah Ruske federacije. Vsaka peta nesreča naj bi šla na rovaš alkohola. (Davidov pa za vso ZSSR pravi, da je četrtino vseh nesreč s smrtnim izdidom treba pripisati pijanosti voznikov.)
Zato pa drži žalosten rekord z vidika posledic prometnih nesreč. Delež mrtvih v njih je namreč v ZSSR desetkrat višji, kot pa je v ZDA: tu umre 13 od sto ranjenih, tam pa le 1,3 odstotka.
Kje so vzroki za tako porazno stanje? Kdor se vsaj malo vozi po sovjetskih ulicah in cestah, že sam takoj spozna enega bistvenih. ceste so v poraznem stanju. Le izjemoma redko znajo poravnati asfalt, ko razkopljejo cesto. Le izjemoma redko je odprtina jaška za razne komunalne naprave na ravni površine; pogosto so tu luknje globoke deset ali več centimetrov. Asfalt na odprtih cestah zunaj mest je še slabši
—	spolzek, valovit, luknjast. Cestna signalizacije je slaba
—	razen večnih in nerazumnih omejitev hitrosti, ki pa največkrat spel služijo temu, da si lahko prometna milica na križišču ali odseku ceste dodobra ogleda vse mimo vozeče.
Od kod se jemlje dejstvo, da polovico nesreč zagrešijo lastniki
zasebnih avtomobilov, ko pa so razmeroma redki v tej deželi?
• Lani je na sovjetskih cestah izgubilo življenje 13 tisoč pešcev, kar je več, kot v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji. Tako daleč torej prednjači Sovjetska zveza s »krvavim tekočim trakom« na svojih cestah.
Tudi o tern nas lahko nazorno pouči krajši sprehod po moskovski ulici. Brezobzirnost tu namreč nima meja. Črne limuzine
»načaljstva« sploh ne priznavajo nikakršnih signalov in črt na cestišču, ne vidijo niti mater z otroškimi vozički. Pešcu v Moskvi preprosto ne smeš ustaviti, ko koraka čez ulico. Tako bogaboječe moskovski pešec čaka in čaka in sprejema nase vso usodnost motoriziranega su-perčloveka.
Mogoče je psihološko sklepati, da se ravna lastnik osebnega avtomobila že zato superiorno do pešca, ker je bolj ali manj superioren tudi sicer v družbi. Sploh pa mu moralno zaslombo daje »načaljstvo« z vedenjem svojih limuzin. Nemoralo potrjuje tudi sam Gorškov, ko pravi, da je prometna milica (GAI) polna intervencijskih posegov raznih inštanc in osebnosti zaradi storjenih prometnih nesreč. Sploh pa si je težko predstaviti, da bi predstavnik nomenklature odgovarjal za nesrečo, saj jo praktično zagreši le voznik njegove limuzine.
ANTON RUPNIK
POZOR, »VROČA ROBA!«
Bo zaradi neprevidnosti občanov med prazniki spet serija vlomov?
LJUBLJANA, 27. novembra — Pritisnil je mraz in naredil konec zmikavtski sezoni na prostem. Mopedisti in kolesarji so svoja vozilca pospravili na varno, v shrambe in kleti, tatinske roke pa so lastniki potisnili globoko v žepe, da ostanejo prsti gibčni. Za vsak primer, če se kje le ponudi kakšna stvarčica, ki se jo da tako mimogrede speljati komu izpred nosa.
Na kolesu pa se zdaj le sem in tja vidi kakšnega obupanega športnega zagnanca, na mopedu pa prezebajočega kurirja kakšne stiskaške delovne organizacije ali obubožane ustanove, ki lahko s tem pripravi obogega reveža do tega, da bo moral na bolniško ali pa med potjo večkrat na kakšen požirek; seveda na svoje stroške. Prav jim je, zakaj pa mu ne kupijo vsaj katrce. Še dimnikarji jih imajo.
Seveda še nikjer ni rečeno, da so poletna prevozna sredstva v kleteh, shrambah in kolesarnicah varna pred tatinskimi rokami. Niso. Še zlasti, če so ti prostori na stežaj odprti in tatovi že poskrbe, da bodo svoj nečeden posel opravili, ne da bi jih presenetil kdo od stano alcev, ki mu je zmanjkalo kurjave. Sicer ni bil naš namen, da bi na veliko opozarjali, ampak nekaj besed vseeno. Prazniki so pred vrati, marsikdo bo k prostim dnem primaknil še kakšen dan dopusta in ga ves teden ne bo doma. In prazna stanovanja, kar vabijo dolgoprstneža z vlomilskim orodjem v žepih. Ni malo takih, ki jim ni nič težko za dopoldansko malico, sredi belega dne vlomiti v stanovanje in odnesti vse, kat je vrednega.
KSAVER DOLENC
Mopedi: tornos 3 M, moder, št. motorja in okvirja 651.038; tomos APN 6, rjav. št. motorja in okvirja 319.267; tomos avtomatik, rdeč, št. motorja in okvirja 280.897.
Kolesa: rog pony, modro, št. 195.206; rog. modro, št. 127.382; rog maraton, moško, št. 337886; rog žensko, temno rdeče, št. 673.497; rdeče žensko kolo neznane znamke, št. 241.083.
Avtoradio: aciko, top ARP 222, št. 86081183.
Eksplozija
poškodovala
spomenik
SPLIT, 27. novembra (Ta-njug) — Spomenik padlim borcem narodnoosvobodilnega boja in ustanovitvi 11. dalmatinske udarne brigade v krajevni skupnosti Kozišča v občini Vr-gorac je včeraj zjutraj, malo po četrti uri, hudo poškodovala silovita eksplozija. Ta veličastni spomenik, eden najlepših v Dalmaciji, stoji na magistralni cesti Vrgorac-Zagvoz —Split. Razstrelivo je bilo podtaknjeno približno dva metra visoko in je naredilo veliko luknjo v spomenik ter popolnoma razneslo plošče z imeni padlih borcev.
Na kraj eksplozije so prišli opravit ogled preiskovalni sodnik splitskega okrožnega sodišča ter preiskovalci mestnega SNZ Split ter SNZ Makarska in Vrgorac, vendar včeraj popoldne še nihče od preiskovalnih organov ni mogel kaj več povedati o tem neprijetnem dogodku in rezultatih dosedanje preiskave. Vse kaže, da je bil napad na spomenik v Koziščah pripravljen skoraj enako kot nedavni napad na spomenik Mati domovina v Drveniku pri Trogiru.
V Zagrebu izteklo 32 ton kisline
Bojijo se, da bo iztekla žveplena kislina onesnažila pitno vodo — Ta je vsaj za sedaj še pitna
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 27. novembra — Na robu Novega Zagreba so uredili ranžirno železniško postajo, ki ima omejeno uporabno dovoljenje in prepoved prevažanja nevarnih tovorov. V neposredni bližini je glavno zajetje pitne vode za Zagreb, ki je pod postajo zavarovano pred onesnaženjem z 20 metrov visoko betonsko pregrado. Iz zajetja pitne vode Mala mlaka se oskrbuje 46 odstotkov Zagrebčanov in okoličanov. In nemara je prav to razlog, da so o hudi nesreči obvestili časnikarje komaj včeraj popoldne, čeprav se je na postaji razlilo 32 ton žveplene kisline že v petek zjutraj.
Po dosedanjih'ugotovitvah naj bi tovorni vlak, ki je iz rudnika Bor v Srbiji vozil 145 ton žveple-
• Čeprav nam je danes direktor Vodnega gospodarstva Zagreb povedal, da nadzorujejo vse bližnje studence in da še na srečo nikjer niso ugotovili onesnaženja, bo glavno črpališče vode Mala mlaka v nevarnosti najmanj leto dni. Prepovedali pa so uporabo vode iz zasebnih studencev v bližini ranžirne postaje.
ne kisline za Tovarno kemičnih izdelkov Zagreb, v petek ob 5.15 na ranžirno postajo pripeljal skozi rdečo luč, čeprav stro-
OD PETKA DO PONEDELJKA
Umrla v gorečem avtomobilu
SEŽANA, 27. novembra — V so-boto ob 23.50 je osemindvajsetletni Petar Krste v iz Strumice, začasno prijavljen v Divači, vozil osebni avto škoda s koprsko registracijo po regionalni esti Divača —Lokev —Lipica. Ko je voznik na ravnem delu ceste pred križiščem Škibin v bližini Lipice začel zavirati,je njegovo vozilo zaradi spolzke ceste začelo zanašati, tako da je avto udaril v varovalno ograjo ob cesti. Po trčenju je eksplodiral bencinski rezervoar, zaradi česar se je vozito vnelo. V ognju je kljub takojšnjemu posredovanju nekega občana poleg voznika Krsteva umrl tudi njegov sedemintridesetletni sopotnik Nedeljko Klječevič, prav tako stanujoč v Divači. (J. O.)
V spovednico
je prinesel ukradeni
denar
DUNAJ, 27. novembra — Samo nekaj dni po ropu v eni od dunajskih hranilnic se je ropar očitno skesal, saj je prišel k spovedi in župniku izročil ukradeni denar — 44.500 šilingov. Župnik je izročil denar policiji, vendar ga je vezala spovedna molčečnost. Vkljub temu je policija izsledila roparja, 45-letnega Mathiasa Sukupa.
(N. S.)
28. november
1820 Proletariat je imel v zgodovini svojega boja tri velike mislece — Marxa, Engelsa in Lenina — ki so se dvignili nad interese delavskega razreda in ki so pravilno dojeli vse novo v družbenih dogajanjih. Zane-sljivo je, da gre Marxu poglavitna zasluga za pretvorbo socializma iz zamisli v znanost. \1arx je odkril zakone, ki so gibalo človeške zgodovine, pokazal na materialne pobude ljudi, vlogo množic in osebnosti, prikazal boj razredov kot gibalno silo v zgodovini družbe, pokazal na razredni boj, ki izvira iz narave družbene proizvodnje in ki vodi k diktaturi proletariata, ta pa k socializmu. Velika zasluga za obdelavo teh podatki >v pa pripada njegovemu tesnemu sodelavcu Engelsu (rojenemu 28. novembra 1820, umrl 5. avgusta 1895). Engels je filozofske osnove socializma približal razumevanju širokih množic, po drugi strani pa je z vso potrebno znanstveno natančnostjo obravnaval za historični materializem odločilna vprašanja: dialektika narave, formiranje družbe in nara ve .. . Skupaj z Mar.xom je napisal Sveto družino. Nemško ideologijo in Komunistični manifest. Dal je dokončno obliko druge-
mu in tretjemu delu Kapitala in je avtor nekaterih temeljnih del historičnega materializma (An-tiDiihring, Ludwig Feuerbach in konec nemške klasične filozofije, Izvor družine, privatne lastnine in države in Dialektika narave).
29. november
1943 V Jajcu se je začelo II. zasedanje A V ISO J, na katerem so biti sprejeti zgodovinski sklepi: AVNOJ se je oblikoval kot naj višji predstavniški organ oblasti narodnoos vobodilnih odborov, ki so nastali med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo jugoslovanskih narodov. Zasnovan je bil na načelu enotnosti oblasti (zakonodajne m izvršne). Organa AVNOJ sta bila predsedstvo (sestavljeno iz predsednika in petih podpredsednikov, dveh sekretarjev in najmanj 40 članov) in NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve), ki so ga sestavljali predsednik, trije podpredsedniki in ustrezno število poverjenikov. NKOJ na čelu s Titom je prevzel funkcijo začasne vlade. Sprejet je bil sklep o odvzemu pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini, monarhija je bila odpravljena in kralju Petru II. prepovedana vrnitev v domovino. S posebnim sklepom o izgradnji Jugoslavije na
federativni osnovi je bila nakazana državnopravna rešitev nacionalnega vprašanja v tej fazi revolucije. A VNOJ je sprejel sklep o uvedbi in podelitvi naziva maršala Jugoslavije Josipu Brozu in o podelitvi zahvale Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Potrjeni sta bili odločitvi O F slovenskega naroda in ZA VNOH, da se domovini priključijo Slovensko primorje, Istra, Reka, Zadar in drugi deli, ki so bili po prvi svetovni vojni priključeni Italiji. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so bili ustavne narave Čeprav je bila s tem prekinjena kontinuiteta s Kraljevino Jugoslavijo, pa nova Jugoslavija ni postala nov subjekt v mednarodnih odnosih, temveč je kljub okupaciji in razdelitvi in kljub notranjepolitičnim spremembam ohranjala kontinuiteto (od teta 1918 naprej).
30. november
1835 Življenje in delo ameriškega pisatelja Marka Tsvaina
(rojenega 30. novembra 1835 — umrlega 21. marca 1910) je neločljivo povezano z veliko ameriško reko Mississippi. Reko samo in življenje na njej je dobro poznal, saj je bil rojen ob njenih bregovih, in nekaj časa je tudi krmaril parnike po njenih rokavih in vijugah. Celo
ime. psevdonim Mark Tvvain (njegovo pravo ime je bilo Samuel Langhorne Clemens) je povezano z reko. Brodarji, ki so merili globino, so uporabljali vzklik »mark Two' (fanthoms deep)«, kar pomeni »označi globino dveh fantomov« (fantom je angleška globinska mera), v ameriškem dialektu s srednjega zahoda pa so stavek skrajšali v »mark twain«. Državljanska vojna je prekinila promet po reki in Twain se je napotil novim dogodivščinam nasproii. Postal je novinar, se družil s pustolovci, kavboji in revolveraši in nenadoma zaslovel s kratko povestjo »Slavni žabec skakač iz Calaverasa«. Njegovo prvo obširnejše delo je potopis »Nedolžni v tujini«, ki ga je napisal med svojim potovanjem po Evropi. Delo je polno svežega, bistroumnega humorja na račun viktorijanske miselnosti. Twainovo najbolj znano delo pa so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Savverja in Huckleberryja Fin-na, junakov, ki ». . . simbolično izraža možnosti, ki jih nosijo v sebi vsa človeška bitja. Zakaj človek tako redko postane tisto, kar je kot, deček želel in nameraval postati«. Za pisateljevo najboljše delo pa imajo literarni kritiki avtobiografski roman »Življenje na Mississip-piju«.
Med prazniki prepoved vožnje za tovornjake
BEOGRAD, 27. novembra (Tanjug) — Avto-moto zveza Jugoslavije sporoča, da bo med novembrskimi prazniki na večini magistralnih cest v državi prepovedana vožnja za vsa vozila, katerih teža presega pet ton. Na Hrvaškem, v Srbiji in Vojvodini bo prepoved veljala do 30. novembra od petih zjutraj do 20. ure, v Bosni in Hercegovini 28. in 30. novembra, od 15. do 20. ure, v Sloveniji pa bo prepoved veljala 30. novembra od 16. do 21. ure. Na cestah v Makedoniji, Črni gon in na Kosovu prazničnih zapor ne bo.
Tri dni na veliki nogi
GRADEC, 27. novembra — Dva Avstrijca, stara 20 in 16 let, sta vdrla v neko graško trgovino, našla ključ blagajne in odnesla 150.000 šilingov. »Obiskala« sta tudi nekaj drugih lokalov in razbila vse, kar jima je prišlo pod roke. Naročila sta taksi in se odpeljala na Dunaj. Tam sta sedla v letalo in se odpeljala v Frankfurt, potem pa nadaljevala potovanje z letalom v Hamburg. Ko sta se vrnila v Gradec, je eden od njiju najel drago hotelsko sobo. Kupil si je tudi obleko za 8000 šilingov. Kupil je drag osebni avtomobil, vendar ga ni mogel odpeljati, ker ga je prej prijela policija. Prijeli so tudi drugega pajdaša, ki je na veliko zapravljal denar po diskotekah. Obema so žc dokazali tudi udeležbo pri dveh ropih na bencinske črpalke. (N. S.)
jevodja Muhamed Njemčevič trdi drugače. Dobil naj bi dovoljenje za vstop. In po dosedanjih ugotovitvah so so reševalci po trčenju dveh tovornih vlakov na postaji, ko je iz poškodovane cisterne izteklo 32 ton kisline, ukrepali zelo nespretno. S prevrnitvijo poškodovane cisterne bi lahko v njej zadržali vsaj 16 ton te kisline, ki se koncentrirana močno veže z vodo.
Prebivalcem v naseljih Jakuše-vac, kjer je med drugim tudi glavno mestno smetišče, Mioče-vac. Veliko polje, Hrelič in Bu-zina so razdelili lakmusove papirje, s katerimi je moč ugotoviti nezaželeno spremembo v vodi. Mestni komite za zdravstvo pa je sporočil, da z žvepleno kislino onesnažene vode ni moč uporabljati niti prekuhane. Bojijo se epidemije, manjših in večjih prebavnih motenj pri ljudeh, še posebej, če bo žveplena kislina dosegla eno izmed črpališč mestnega vodovoda.
PETER POTOČNIK
NOČNA KRONIKA
Polizredno stanje ni le na Kosovu, povsod je že. Vsaj fantje in možje ob šankih tako razmišljajo. Kaj ne bi, pravijo, če moraš pri vsakem kozarčku že tudi misliti, ali imaš še za jutrišnjega, če nihaš med sendvičem in Šilcem, če te »baba« zafrkava, pa je ne smeš kJepniti, ker imaš takoj miličnika za vratom. Je to kakšno življenje? Ob takih debatah seveda najlepše stečeta še dva decilitra, ali pa več.
•	Posledice so seveda včasih nerodne. Tako se je zagovoril Franc P. Našli so ga, izgubljenega, ko je ležal na dvorišču neke hiše ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Moža niso mogli spraviti k sebi in z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Klinični center, kjer so mu prečistili drobovje.
•	V oziroma pred gostilno Pod vrbo so napadli Štefana B. Miličniki so ugotovili, da se je možakar cel večer spogledoval z neznano žensko, ko pa je še| iz lokala, sta ga napadla dva neznanca in ga malce pretepla.
•	Pri odhodu so naleteli tudi na prvo neznano »truplo« na Trgu komandanta Staneta. Kasneje so ugotovili, da gre za Alojzija R.
M. S.
Za lažno dipiomo je bilo treba odšteti do 1,8 milijona dinarjev
V Sremski Mitroviči so vložili kazenske prijave proti skupini, ki je osumljena ponarejanja diplom
SREMSKA MITROVIČA, 27. novembra (Tanjug) — Medobčinski sekretariat za notranje zadeve v Sremski Mitoviei je vložil kazenske prijave zoper Milenko Vučkoviča, Boro Ivankoviča in Katka Samardžijo. Obstaja namreč utemeljen sum, da so ponaredili in prodali več diplom in spričeval.
Diplome so potem prodajali različnim ljudem, ki so si hoteli na lahek način pridobiti dokaz o tem, da so usposobljeni za določeno obrt. Do zdaj so odkrili 52 ponarejenih diplom. Največ so jih našli v Borovu, nekaj pa tudi v Osijeku, Belišču, Bijeljini, Bogatiču, Šabcu in in še nekaterih drugih mestih. Število diplom je gotovo precej večje.
Kot so ugotovili, je bil vodja skupine Milenko Vučkovič, ki je zaposlen kot šofer v klavnici Mi-tros. Vučkovič je priskrbel diplome in spričevala, ki sta jih potem Ivankovič in Samardžija prodajala. Skupina je imela obrazce za diplome in spričevala, ki jih izdajajo delavski univerzi Djuro Salaj in Novi Beograd ter prometni šolski center v Zemunu. V formularje so potem sami vpisovali imena in ocene — v glavnem odlične in prav dobre. Zig je po vsej verjetnosti
izdelal neki beograjski obrtnik. Take diplome so stale od 300.000 do 1,800.000 dinarjev.
Delavci na začasnem delu v tujini so diplome kupovali z devizami. Kupci diplom so tako postali gostinski delavci, kovinostrugarji, strojni ključavničarji in šoferji. Mnogi so se kot šoferji zaposlili v Mitro-transu v Sremski Mitroviči, nekateri pa so celo odprli svoje delavnice ali gostinske lokale.
VRTIMO GLOBUS
Pametne ulice in avtomobili
Povprečna hitrost avtomobilske vožnje v evropskih mestih je padla na manj kot 20 kilometrov na uro, promet na velikih avtocestah se je podvojil vsakih deset let in do konca stoletja bomo potovali na cilj dvakrat ali celo trikrat dlje kot sedaj. »Evropske prometne žile so zamašene kot pri koronarni trombozi,« pravi Fotis Karamitsos, izvedene za promet pri evropski komisiji v Bruslju.
Evropska skupnost vidi rešitev svojih zadreg na cestah v dragem (stal bo milijardo dolarjev) sistemu za nadzor nad prometom iz zraka, ki ga bodo izpopolnjevali sedem let in bo usmerjal vozila na manj prometne poti, tako da se bodo izognili zastojem. Razvijati so ga začeli leta 1986, ko se je 14 evropskih izdelovalcev avtomobilov skupaj s 70 univerzami in raziskovalnimi inštituti lotilo študije, kako bi s sodobno elektroniko razbremenili promet. Delo je že obrodilo sadove. Kmalu bodo lahko vozniki na zaslonih na armaturni plošči prebrali, da se bližajo prometni gneči, zastoju, megli, nesreči na cesti ali kakšni drugi oviri, priročen računalnik pa jim bo pokazal, kako se neprijetnostim in nevarnostim najlaže izognejo.
V zahodnem delu Berlina, kjer je elektronski gigant Siemens AG napeljal sistem za elektronski nadzor po vsem mestu, so že začeli preskušati najpomembnejši element Prometejevega sistema. Drugo leto ga bodo preskusili še v Londonu, a v desetkrat večjem obsegu. Pri obeh prototipih gre za »pametne ulice«, povezane z računalniškim sistemom in prepredene s senzorji, ki beležijo število mimo vozečih avtomobilov. Ko vozila nič več ne švigajo mimo, ampak lezejo po polžje, računalnik začuti, da je nekaj narobe, in sporoči ta podatek kontrolnemu centru. Po sistemu »autoguide«, ki bo kmalu postal običajni del avtomobilske opreme, takšen, kakršen je radio, bodo elektronski policaji dali navodila voznikom na tistem območju. Na črni škatlici na armaturni plošči bo voznik označil svoj cilj, računalnik pa mu bo s podatki osrednjega prometnega nadzornega sistema pokazal, kod bo prispel na cilj najhitreje.
Od vseh Prometejevih načrtov bodo »autoguide« (avtomobilski vodič) verjetno še najprej uresničili. Do leta 1992 ga bodo preskusili v Miinchnu, Sevilli, Parizu, Londonu, Toulousu in Torinu.
Drugi zanimivi Prometejev načrt razen pametnih ulic pri vodiču avtomobilov (»autogu-
ide«) so »pametni avtomobili«, v katerih vidijo prihodnost izdelovalci avtomobilov. Za njihov razvoj je ES namenila v naslednjem desetletju milijardo dolarjev, dotlej pa bo tudi sistem autoguide, ki zdaj stane tisoč dolarjev, standardna oprema slehernega avtomobila.
»Pametni« avtomobili se bodo sporazumevali med seboj, a ne z radiom, ampak z računalnikom. Prometej bo posvaril voznika na nevarnosti: »Nesreča 200 metrov pred vami.« »Spolzka cesta pred vami. Zmanjšajte hitrost „ In radarju podobna naprava bo posvetila v meglo z ozkim snopom svetlobe. Močne meglenke ne bodo več zaslepljevale nasproti vozečih in jih ne bodo več spravljale v nevarnost.
Evropa, ki nima prostora za mogočne nove avtoceste se bo s Prometejem izognila obsežnim novogradnjam in povečala učinkovitost in zmogljivost obstoječega omrežja. A preden bodo ta sistem razpredli širom po njenem ozemlju, bo bržkone minilo celo desetletje.
Ena metoda so tudi »cestni vlaki«, kolone avtomobilov ali tovornjakov, povezanih z računalnikom, ki bodo potovale s hitrostjo do 140 kilometrov na uro. S takšnimi cestnimi vlaki se menda da zmogljivost cest celo potrojiti. V mestnih predelih bo Prometej usmerjal voznike stran od gneče in bo prižigal semaforje tako, da bo čimbolj ublažil zastoje Tam, kjer je nova cesta nujno potrebna, jo bo Prometej pomagal najpametneje locirati
Tudi Japonci, ki prežijo na vse dobre ideje, že posnemajo nekaj Prometeju podobnega. Tamkajšnje ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo skupaj z več kot 50 japonskimi elektronskimi družbami raziskuje v tej smeli in na prometnem območju med Tokiom in Jokohamo že preskušajo majhen sistem, ki usmerja avtomobile na najboljšo pot. Američani so malce počasnejši, a General Motors namerava kmalu razkriti svoj sistem za usmerjanje avtomobilov.
Oslo ima novo trgovsko središče
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1632 se je rodil francoski skladatelj, violinist in dirigent italijanskega rodu Jean-Baptiste Lully ( s pravim imenom Giovanni Battista Lulli), prvi mojster francoske opere (umrl 1687).
Kralj je prišel v gledališče na premiero Lul-lyjcve opere, a mojster še ni končal s pripravami na začetek. Vladar je ves nestrpen poslal k skladatelju komornika, ki je očitajoče rekel Lullyju:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
LuUy se ni zmenil za to in je hotel z delom naprej, nakar je komornik energično ponovil:
»Njegovo veličanstvo čaka!«
»Ze prav,« je odvrnil skladatelj. »Saj lahko čaka! Tu je gospodar in nihče mu ne more tega prepovedati!«
•
Ko je ležal Lully na smrtni postelji, je zahteval spovednik od njega, naj zažge delo, ki ga je nazadnje napisal, češ da je brezbožno. Lully se je vdal in ko so listi goreli, se je njegov sin razjokal zaradi izgube za umetnost.
»Bedak,« mu je zašepetal oče na uho, »prijatelj Colas ima prepis!«
' jtofeS______...... ..
Pred kratkim so v norveški prestolnici odprli novo trgovsko središče, večje od vseh dosedanjih. Postavili so ga prav v osrčje mesta poleg železniške postaje in v njem uredili na stotine raznih trgovin, restavracij in kavarnic, celo otroški vrtec in lunapark za malčke.
Naj dražja violina je Guarnerijeva
Violina, ki jo je leta 1743 izdelal najbolj znani član družine italijanskih graditeljev godal v 17. in 18. stoletju iz Cremone Giuseppe Gu-arneri, imenovna del Gesu (1689—1744), je postala najdražja violina na svetu. Za 572.000 funtov so jo prodali na Sothebyjevi dražbi v Londonu. Tako je Sotheby povečal svoj lastni rekord, ki ga je postavil marca letos s prodajo 280 let stare stradivarke (zanjo so dobili \ 473.000 funtov).
Kot ocenjujejo strokovnjaki, Guarncri | v svojem kratkem življenju ni naredil več kot f 150 violin. Manj je znan kot Stradivari, a mar- jj sikateri glasbenik ceni njegove instrumente ce- jj lo bolj od tistih, ki nosijo podpis njegovega f slavnejšega rojaka Antonia Stradivarija jf (1644-1737).
Alexandra Manners
CIGANKA
67, nadaljevanje__________
Zavest v loži nasproti sta se razprli. Karran. pribita na svoj krhki stol, je videla, kako se kot regiment izgubljenih Tudorjev razvršča na svoja mesta Kerruisheva dinastija. Vsa ta bela koža in krvavordeči lasje, ves ta pretirani sijaj! Premišljala je. kaj bi rekla večina gledalcev, če bi videli Erin v njenih Kinradejevih časih, v zanemarjeni koči in z otroki, umazanimi od blata, s smrkavim Sebastianom. Kako lepi so bili! Po gledališču je zavelo. Karran bi skoraj pričakovala, da se bosta Erin in Elizabeth zahvalili občinstvu za zanimanje kot kraljici, ki pozdravljata svoje podanike. Potihem se je nasmehnila tej misli.
Tudi Clive je bil tam in tisti temni Barneyev nadzornik. Karran je sama pri sebi menila, daje ta izmed vseh videti najbolj dober in ga šopirjenje žensk v njegovi družbi prav zabava. Razen Charlotte seveda Ta je zmeraj dajala vtis, daje zaprta v tesen, majhen stekleni svet, kjer se ie ne more nič dotakniti. Pa vendar je bila tudi ona nocoj drugačna. Nosila je zeleno obleko namesto svoje običajne rjave ali sive in lase je imela počesane z več domišljije kot navadno. Okoli tenkega mladega vratu ji je visela verižica navidez dragih biserov, okoli drobnega zapestja in prstanov je imela zlato. Otroštvo je neizpodbitno minilo.
Erin v pavjem blišču in Elizabeth v odtenkih lilaste in sivkine barve, nenavadno učinkovitih na ženski s tako nenavadnimi barvami; blesk smaragdov. Boyce in Sebastian, ki nista nič več kazala razlike v letih, sta nosila obvezno belo
srajco in temen suknjič. Morajo me videti, je pomislila. Poznajo me. Erin ni bilo treba drugega kot dvigniti belo orokavičeno roko in prikimati. A ni. Velike zelene oči so bile vsepovsod razen naravnost pred seboj. Elizabeth je kazala hladen profil. Le Clive se je nasmehnil in Nat Gelling, ki je sedel neudobno na najbolj oddaljenem voglu, je vljudno prikimal z glavo. Bar-ney Kerruish je bil zatopljen v svoje, očitno nevesele misli. Karran seje mož globoko zasmilil. Dolgo je že tega, kar je bil videti srečen, pa vendar sta na začetku oba z Erin zdelo zadovoljna. Nocoj sta si sedela nasproti, vsak v svojem koncu lože, Elizabeth pri materi in Charlotte poleg Barneya. Brata in Clive so tvorili nekak branik na sredi, z Natom, kije sedel precej daleč za Erin. Skoraj otipljivo je bilo čutiti na pol pokopani spor.
Toda mar so bili oni kaj boljši: ona, John in Abel? Morala je biti poštena. Johnu je ležalo nekaj na srcu in ni bil tako zaupen kot nekoč. Abel je hotel priti pri svojem dobrotniku in soavtorju na prvo mesto. Kot ilustrator mu skoraj ne more ponuditi manj. Povrh je Abel videl korist tudi v tem, da bi čustveno navezal Howarda nase; Hovvard je bil razočaran v svojem odnosu z ženo, ki ni marala otrok. Njihove težave so bile enake tistim, kakršnekoli so že bile, ki so pestile Kerruisheve.
Pred zaveso je stopil moški v volneni škotski ogrinjavki. Njegova rdečkasta griva očitno ni bila pristna in se ni prav nič ujemala z njegovimi črnimi obrvmi in modrikasto brado. Napovedal je igro v jeziku, za katerega je Karran sumila, da je škotščina. Starejši člani občinstva so si zaradi nje prislanjali k ušesom slušala in se mrščili, ker niso razumeli pomena izrečenega. A tisti z boljšim sluhom niso bili nič kaj na boljšem. Ženske so s komolci dregale svoje može, mladi pa so se hihitali čudoviti nerazumljivosti govora.
Prolog se je končal tako, da so razumeli komaj kaj drugega kot besedi Macbeth in Dun-can, in možak se je umaknil za stransko kuliso. Po dolgotrajnem škripanju in obotavljanju so se zavese odprle in prikazala se je peščica skrivenčenih dreves in sivih korenin vresja, pred njimi pa so okoli črnega lonca čepele tri razcapane ženske. Po nekakšni ukani z lučjo so se kopali v svetlobi le njihovi obrazi, vse drugo je bilo v temi. Za Karran so bile tiste tri ženske dobro znane. Mršava, z dolgimi srebrnimi lasmi, je bila Deborah, obe temni bitji ciganskega videza pa bi lahko bili Johanne in Aggie. Pačile so se in kokodakale, zvijajoč svoja na pol vidna telesa. »Lepo je zlo in zlo lepo: pluj skoz nečisti zrak in meglo.«
Besede so bile Karran čudno znane. Zgrbljene postave so izginile, brž ko je oder preplavila modra svetloba in najavila prihod kralja s svojimi lordi in vojaško stražo. Ta se je čisto bled resnično odmajal proti dobro razpoloženemu občinstvu v parterju, od koder je zdaj zavel močan duh po pomarančah.
Dialog je bil klen in krvoločen.
». . .dokler ga ni preklal od popka J golt in na nadzidke naše nateknil njegove glave.«
Karran je ošinila Kerruishevo ložno nasproti, da bi videla, kako oni doživljajo gostobesedni izziv in usodnost drame, in presenetila Charlot-to, ki je nepremično strmela v senco poleg nje. Kako le je dekle spoznalo Abela Costaina? Očitno je bil umetnik tisti, ki je zanimal Barney-evo hčer. Niti za hip ni odmaknila pogleda od njega.
Drznila si je na hitro pogledati na stran in videla je, da se Abel popolnoma zaveda zaverovanega Charlottinega pogleda. Na lepo oblikovanih ustnicah mu je igral slaboten nesmešek in stiskal je konice prstov kakor vselej, kadar je imel v načrtu kaj pomembnega.
Paolo Levi
NAPAČNE POTEZE
5. nadaljevanje__________________
Marchi se je presenečeno sklonil: na levem zapestju se je svetila prava ura Piaget, tanka kot kovanec za sto lir, s številčnico iz granita in zlatim »jermenčkom«: morala je stati nekaj milijonov. Torej ni bilo mogoče trditi, da je zločinec umoril dekle zato, da bi jo oropal.
»Mhm,« je ponovil in se mukoma zravnal. »Težko bi rekel, zakaj je umorjena . . .«
»Norost, posilstvo, obračun , . .« je začel naštevati Cabella. pri tem pa strmel v francosko turistko v kratkih hlačkah in prozorni bluzi.
»Mogoče . . .« Nobena izmed treh domnev se inu ni zdela prepričljiva. »Mogoče pa gre za morilca, ki ga je naročila tretja stran. V tem primeru pa zbogom . . .«
»Misliš, da gre za mamila?«
»Tudi to bi bilo mogoče. Vendar stvari niso tako preproste. Killerji ne prenašajo trupel, pustijo jih in mirno odidejo. Tale pa ni bila ubita tukaj.« Pokazal je na dva majhna krvava madeža. ki sta že skoraj izginila v zemlji. »Ko je bila prenesena v avto, je bila že mrtva.«
Cabella je nehal strmeti v francosko turistko in ogledal si je precej nerazločne sledove avtomobilskih pnevmatik, ki so se nehali nekaj metrov od trupla. Videti je bilo sledove zaviranja.
»V avto? Iz motela? Se pravi, da je stlačil truplo v avto, in veš. da to ni lahko. . . da je pognal motor, kar je vedno kolikor toliko glasno . . . potem pa prevozil petdeset metrov in se ustavil. Veliko manj truda bi ga stalo, če bi jo
nesel. Ali je ponoči tukaj razsvetljeno?« je vprašal portirja, ki je bil z njima.
Portir je odkimal.
»Zadaj ne. Samo ena luč gori pri vratih za osebje tamle na vogalu. Ta stran motela je prazna, tu so samo hodniki. Vse sobe gledajo na cesto.«
»Ne morem si misliti, zakaj naj bi morilec uporabil avto.«
»Saj ni zanesljivo, da jo je ubil v motelu.«
»Po inoje že ne,« seje vmešal portir. »Gotovo bi kdo slišal strele «
»Ali pa ne, če bi morilec uporabil dušilnik. Kaže, da je žrtev rekla prijateljici, da je bil pri njej. nekaj minut preden jo je ubil.«
»V njeni sobi že ni moglo biti,« je rekel Marchi. »Potem bi uro pozneje našli kakšno sled. vsaj kapljo krvi. Mogoče je punca rekla prijateljici kaj bolj nedoločenega, na primer .sem v Spezii. v motelu Fiori’, vendar s tem ni mislila v tistem trenutku. Vemo, daje večerjala zunaj. Ali bi se lahko vrnila, ne da bi jo opazili?«
»Ne,« je brž odgovoril portir, potem pa dodal: »No, skoraj neverjetno, komaj mogoče. Včeraj smo imeli zasedenih osemnajst sob, med njimi nobene enoposteljne. Ne vem, kako bi se lahko prikradla . . .«
»Dobro, dobro,« ga je prekinil Cabella. »Umorili so jo bog ve kje . . . recimo, v kakšni gostilni. In potem?«
»Morilec jo je pripeljal sem in jo odložil na takšnem kraju, da bi jo lahko čimprej odkrili in da bi bilo videti, kot da je bila ubita v motelu.«
»Domnevamo lahko tudi drugače: zvlekel jo je iz avta, hotel jo je skriti za živo mejo, tedaj pa je zaslišal glasove - ali se mu je zazdelo, da jih sliši — in hitro pobegnil.«
»Že mogoče,« je dejal Marchi, nato pa nenadoma udaril s pestjo v dlan: »Vendar ni! Tako že ni bilo! Prizor je čisto drugačen.«
»Kako?«
»Glej: zaprl ji je oči. krilo ima lepo potegnjeno pod kolena, niti skuštrana ni.<- Cabella je ob vsaki podrobnosti za malenkost še bolj razprl oči. »Medtem ko truplo, ki pade ali je zavlečeno iz avta, obleži v grdi. skoraj opolzki pozi «
»Se pravi, da imamo opraviti s sramežljivim in bogatejšim morilcem.« Cabelli je bilo skoraj neprijetno.
»Opraviti imamo z morilcem, kije žrtev ne le sovražil, temveč tudi spoštoval in jo morda tudi imel rad «
»To je res lepo dokazal «
»Ne bi bilo prvič. Lahko da gre za ljubosumnega moškega, na primer takšnega, ki pravi .ali bo moja ali od nikogar'. Takšni st) dandanes sicer redki, vendar se še dobijo.«
»Če je tako,« je poln optimizma rekel Cabella. »je seznam morebitnih ljubčkov dokaj kratek. Upajmo vsaj.«
»Ni rečeno, da gre za ljubčka. Obstajajo tudi nepriznani ljubimci, obsedenci, verski fanatiki. . .« Marchi je odprl torbico žrtve, ki mu jo je izročil policaj: držal jo je za ročaj le z dvema prstoma, kakor da bi se bal. da bi se opekel.
V torbici je bilo nekaj papirnatih robčkov, ključ od sobe v motelu, sto tisoč lir v majhnih bankovcih in nekaj drobiža, škrlatno rdečilo za ustnice in že neveljavno vozniško dovoljenje.
Med fotografijama v vozniškem dovoljenju in potnem listu je bilo pet let razlike. Teresa Raviglia je bila na prvi sliki videti kot deklica, kot da ima šestnajst ali sedemnajst let: ustnice je imela stisnjene in v licih je imela jamici, kot da bi premagovala smeh. Oči so bile videti pohlepne, kot da bi hotele zajeti ves svet. Lasje so bili kratki, na čelu je imela resice. Oblečena je bila v spodobno bluzo, okoli vratu je imela verižico s svetinjico, ki je na drugi fotografiji ni bilo.