Številka 292. Trst v torek 23. oktobra 1906. Tečaj XXXI. pV Izhaja vsaki dan 'aH oh lEčeiian ii praziiLU cd 5. nri, obrpoledelitil on 9. irt mtiaj. Poumifae Številke se vrodajajo po 3 avč (6 stotin k) r mnogih tobakarnah v Trrtu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju. Fetru, fcšeiaci, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Poatojni. Dornbergu, 8olkanu itd. »>ne oflaeov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2i/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 «tot. ; ta osmrtnice, zahvale, popluiice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na--aljna vrsta K 2." Mali oglasi po 3 at. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglaee 6j rejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje ee Izključno le upravi „Edinosti". Naročnina znal* za vBe leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi so re vrnčajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Oiorgio Galatti 18. (NarodrS dom). Glasilo političnega društva „Edinost14 za Primorsko. V edinosti je moč t Pofitno-hranllničnl račun št. 841.G52. TOM itn. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Glas s Krasa. (Dopis.) „Soči1* in „Primorcu" ni po volji, da g. Alojzij Večerina prireja shode po Krasu na katerih propagira misel ustanovitve agrarne stranke v naši deželi. Na teh shodih se sicer res ne vrše tisti hrupni prizori, tisto med-i bojno pobijanje in klanje, kakor smo je videli pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami, ali vendar si dovoljujemo trditi, da so i sedanji shodi koristni, ker tu se govori kmečkemu ljudstvu mirno besedo o tem, če--;ir bi mu trebalo v njega gospodarsko kul-turelno in politično povzdigo. „Sočiu in „Primorcu" se ne zdi umestno •ia bi se snovala v naši deželi še tretja stranka in njega, ki propagira misel ustanovitve agrarne stranke, imenujeta „škodljivca" :n „zapeljivca". To označenje zadevlje torej g. Večerino in morda se ne motimo, ako si domnevamo, da „Soča" sluti v rečenem go-podu prikritega klerikalca in političnega nasprotnika narodno-napredni stranki, da je torej snovanje agrarne stranke naperjeno v vi vrsti proti narodno-napredni stranki. ,Mi -aj dobivamo utis, da je „Soča" zato je nejevoljna na javno delovanje, g. Večerine, ker sluti v njem nekakega najemnika sovraž-.ikov njeni stranki. Tako se nam dozdeva ; Če pa se motimo, bodi nam dobrotno oproščena ta zmota. Predno navedemo nekoliko besed v svoje opravičenje. dovoljujemo si konstariti, da je tudi ..Notranjec' ki gotovo ne služi klerikalcem, že opetovano toplo priporočal misel organizacije gospodarjev po Notranjski, torej osnutje — agrarne stranke! In iz Vipavske doline se nedolgo temu prihajal glas — in o tem se je govorilo med Vipavci tudi na Vilharjevi slavnosti v Postojni — da mislijo tam liberalci na osnutje agrarne stranke. S tem je menda že dovedeno ad absurdum domnevanje, da so naši nameni le skriven manever liberalcem na škodo in klerikalcem na korist. Ne, ne draga „Soča" ! Naš cilj je sicer res političen, ali ne v gornjem smislu. Nam e do tega, da bi ta masa kmečkega prebivalstva — ki tvori temelj narodni eksistenci naši — ne spala dalje spanje pravičnega, ali »olje rečeno: spanje indolence, nezavednosti !n neumevanja svoje lastne cene, svojih potreb in pravic. Naša želja je ravno, da bi se to naše ljudstvo politično vzdramilo ravno potom organizovane samopomoči ! Zaslužujemo-li res radi tega označenje „škodljivcev" in ..zapeljivcev" ? ! Stremljenje agrarne stranke naj ne bo a priori naperjeno ne proti liberalcem in ne proti klerikalcem, ampak služilo naj bo — agrarni stranki ! Temu primerno bi bilo tudi nje razmerje do družili domačih strank urejevati po okolnosti, kakor se bodo stranke vedle ozirom na interese in potrebe kmetovalcev. Iz kratka: organizacija agrarcev naj služi — agrarcem. Po mnenju „Soče« in „Primorca" naj bi se za kmečko prebivalstvo prirejali shodi, na katerih naj bi se predavalo izključno le o kulturnih stvareh. Bog čuvaj pa spregovoriti o politični organizaciji in skupnem nastopanju kmečkega prebivalstva ! Naše uverjenje pa govori : ako hočemo to naše ljudstvo, ki je tako konservativno, ki se tako rado drži starih, če tudi slabih tradicij, ki je tako težko pristopno novim idejam, navajati k zanimanju za javno življenje, k politični dozorelosti, torej k napredku, moramo si pridobivati zaupanje tega ljudstva ! To pa dosežemo, ako mu govorimo najprej o stvareh, ki so mu najbližje in za katere ima največ smisla! Moramo mu govoriti o vprašanjih, ki se tesno dotikajo njegove kože, o njegovih potrebah za vsakdanje življenje, o njegovih življenskih pogojih. A ni zadosti, da govorimo o tem, ampak ljudstvo mora tudi videti, da smo pripravljeni pomagati mu, da naš namen je ravno ta, da je s primerno organizacijo vsposobimo za brainbo svojih življenskih interesov. Le kdor tako nastopa pred ljudstvom, si zadobiva tudi zaupanje ljudstva. In še le tisti, ki ima zaupanje, more govoriti ljudstvu, da človek ni rojen samo za to, da je in pije in hrani svoje življenje ter skrbi za večnost, ampak da je tudi na tem svetu še družili, etičnih, duševnih potreb. Tako bi se naše ljudstvo navajalo k političnemu in kulturelnemu napredku, od česar bi imela — ker je kmečki stan pre-važen sestaven del narodne celote — pozitiven dobiček narodna skupnost. Taki cilji so nam pred očmi ; smo-li radi tega : „škodljivci" in „zapeljivci" ?! V naši državi se bliža nova doba, ki prinese povsem nove politične in socijalne razmere. Trenotek, ko se bliža splošna volilna pravica, trka nestrpno tudi na vrata našega kmetovalca: pripravi se, organizuj se, ako se hočeš vzdržati in se dvigati, in ako nočeš, da te drugi ne pahnejo v stran z energičnimi lakti!! To je kritičen trenotek, ko naše kmečko ljudstvo mora spoznati dvojno : kako mu v parlamentu treba sposobnega zastopstva njegovih gospodarskih interesov, in kako da more priti do tacega zastopstva le po energičnem skupnem nastopu po organizaciji. Ne mislimo s tem propagirati misli, da le kmet zastopaj kmeta ! Ne — ta formula se nam zdi nevarna, ker bi mogla v mnogih slučajih dovesti do jako zgrešenih računskih zaključkov. Kajti često bi se moglo dogoditi, da bi kmet prav slabo in nesrečno zastopal interese kmeta. Ni torej glavno vprašanje : kdo naj zastopa interese kmetov, ampak : kako naj jih zastopa ? ! (Zvršetek.) delitev okrajev postaviti pod varstvo dvetre-tjinske večine. Govorili so posl. Liicker, He-rold, Hrubv in Franko Stein. Slednji je izjavil, da uporabijo vsenemci vsa parlamentarna sredstva, da preprečijo volilno reformo. Danes ima odsek tudi sejo. PODLISTEK. Človek — človek. Slika Drago Komac. „Keijuiescat in pace Amen" odmolil je mladi župnik ob odprtem grobu. Krog in krog je stala množica ljudi. Eni so glasno jokali, drugi držali robce in nemo zrli v globino, tesnega kotička, kjer se končuje vse, kjer leži tudi zdaj — dovršeno življenje. Votlo je zabobnela na krsti vlažna zemlja ki jo je mladi župnik, zmolivši vrgel na njo. — Ta glas je segal do dna duše ; globoko težko je vzdihnil župnik — pogledal še enkrat v grob, kjer leži zdaj strto, vničeno mlado življenje. Obrnil so je in z naglimi koraki — kakor bi ga nehi duh podil — hitel je s pokopališča — — — — — — — — — — — --------V tesnih, mrzlih grobovih je sladak san !--— — — — V svoji sobici je sedel župnik. V rokah je držal robec in brisal solze, Plakal je za Odsek za volilno reformo. Ta odsek je na včerajšnji seji nadaljeval razpravo o nemški zahtevi, da se mora raz- Odstop grofa Qoluchowskega. Torej to pot odhaja zares. Z Dunaja poročajo, da je cesar v nedeljo vsprejel našega ministra za vnanje stvari grofa GoluchoAvskega v avdijenci in da je poslednji podal svojo ostavko. Govori se tudi, da je cesar vsprejel ostavko ter da je Golu-chowski predlagal svojim naslednikom markiza B a c q u e h e m a, predsednika državnega sodišča in bivšega ministra. Cesar se ni še odločil. Dalje se imenujejo kakor možni nasledniki grofa Golucho\vskega avstro-ogrski poslaniki grof Mensdorff v Londonu, baron Aehrenthal v Petrogradu in grof K h e-venhiiller v Parizu. Ker je odločitev prepuščena cesarju in v tem tednu nikakor ni pričakovati odločitve, je jednostavno izključeno vsako zanesljivo ugibanje, kateri teh diplomatov ima največ šans, da postane naš bodoči minister za vnanje stvari. Tem bolj pada v oči, da se dunajsko novinstvo — na čelu mu „Neue Freie Presse" — najbolj peča z londonskim poslanikom, grofom Mens-dorffom. Glavno glasilo avstrijskih Nemcev prinaša kar celo vrsto spisov, ki opisujejo vse vrline grofa Mensdorffa kakor diplomata, človeka in družabnika, njegove mnogoštevilne zveze z vso „družbo14 na Angležkem, njegovo priljubljenost toliko v krogih najviše aristokracije, kolikor v priprostih liberalnih krogih. Posebno pa se povdarja njegovo krvno sorodstvo z angležkim kraljem in knezom Ferdinandom Bolgarskim in posebno važnost se poklada na to, da je med vsemi londonskimi diplomati ravno grof Mensdorff najbolj omiljen angležkemu kralju. Iz kratka : vse možno spravljajo skupaj, da bi grofa Mensdorffa predočili kakor najprimernejega bodočega avstro-ogrskega ministra za vnanje stvari. To prizadevanje po nemških listih vzbuja slutnjo, da so Nemci in žnjimi zvezani visoki biro-kratiški in dvorni krogi že na delu se svojim vplivom za grofa Mensdorffa. Ali tudi pravemu razlogu tej nemški vnemi pridemo morda na sled, ako pazno čitamo vse one slavospeve. Kakor znano vladajo že dolgo med Anglijo in Nemčijo zelo napeti odnošaji, tako, da se je že mnogokrat govorilo o vojni med obema tema državama kakor o neizogibni stvari. Nu, v slavospevih o grofu Mens-dortfu je posebno podčrtano in z neko ten-dencijoznostjo naglašano, da je Mensdorff večkrat vspešno posredoval za ublaženje med Anglijo in Nemčijo! Niso-li morda naši nemški krogi zato tako vneti za imenovanje grofa Mensdorffa, ker se nadejajo, da bo ravno ta mož se svojo priljubljenostjo fn svojim vplivom najbolje služil — B e r o 1 i n u tam. v Angliji, kjer je toli nevarna pozicija nemške vnanje politike ? ! O vzrokih padu grofa, Goluchowskega pripovedujejo : Goluchowski je svoječasno zahteval, naj mu ogrska vlada da garancijo v dvojni smeri: da v prihodnjem zasedanju ogrske delegacijo ne dobi nezaupnice in da se njegove osebe ne bo tako napadalo kakor v zadnjem zasedanju. Ogrski ministerski predsednik \Vekerle je baje obljubil, da si bo prizadeval v smislu želje Goluchowskega pri vladajoči ogrski stranki. Ali te dni je AVekerle priobčil cesarju, da ni vspel. Goluchowskemu ni preosta-jalo druzega, nego : ali odstopiti, ali pa stopiti v boj proti ogrskim nasprotnikom. In izvolil je ono — prvo ! Mi Slovani smo trdili vedno in dosledno, da je mož neslavno vprav-ljal naše ministerstvo za vnanje stvari ; sedaj pa morajo priznati tudi njegovi najbolji prijatelji, da je tudi pad njegov nečasten. Njegova demisija po oni izjavi \Veker-1 o v i priča, da ta kavalir ni imel toliko moške srčnosti, da bi bil nastopil v svojo obrambo pred svojimi nasprotniki; pač pa kaže gori navedena njegova zahteva d o o g r-ske vlade, daje hotel ostati še nadalje minister po milosti istih svojih nasprotnikov!! Mož, ki ni bil ni malo sposoben za svojo veliko nalogo, in ki ni imel sedaj niti toliko spoštovanja do samega sebe, da bi bil možki padel — tak mož je zaslužil, da se ga avstrijska diplomacija .... iznebi. umrlim mladim življenjem — za njo — ki jo je ljubil že v mladih dneh, ki jo je ljubil on--on---človek. Odprl je miznico — vzel iz male šatulje sliko. Gledal jo je opazoval premilo obličje — s katerim je sanjal nekdaj mladostne sanje — — več mu ni bilo dovoljeno.-- Pa pokopali so jo, pokopali. In on je zraven stal — tako mirno kakor bi ne občutil nič, kakor bi ne bila njegova duša nekdaj sorodna z njeno. — — — — — — — — Obrnil je pogled od slike tja skozi okno v daljavo. Dolga vrsta lepih dni vrstila se je pred njegovimi očmi. A zdaj ? Dovršeno je ! Pogled se je vrnil na mizo, tam je ležal — brevir lepo rudeče vezan. — — — — — Skozi dušo mu je zašumelo--- toda — saj tudi on je človek — kakor človek ljubi. Morda čistejša je njegova vest — nego kakega pobožnega farizeja! Zvezali so mu roke — —--— — a srca mu ne morejo iztreti — — — — Poljubil je sliko lepe deve. Položil jo je zopet v šatuljo. Pokleknil je tja pred razpelo ter se uglobil v gorečo molitev.----- Z BAIiKAflA. Nove zastave za srbsko armado. Srbski polki dobe nove zastave, ki bodo narejene v srbskih narodnih barvah (rudeče-modro-bele) s podobo sv. Andreja, domačega patrona kralja Petra na eni, z državnim orlom na drugi strani. Zastavin trak bo imel i kraljev monogram in številko dotičnega polka. Stare zastave so še iz srbsko-tur-ških vojn ter jih izroče vojnemu muzeju. Bolgarske finance. Iz Sotije poročajo, da so zopet pričela pogajanja med vlado in neko skupino francoskih bank glede konvertiranja bolgarskega državnega dolga. V bolgarskih vladnih krogih se nadejajo, da pogajanja dovedejo do ugodnih vspehov. Turška in Črnogora. Turške oblasti so prepovedale kiistija-nom v novobazarskem sandžaku nositi črnogorsko obleko. Crnogorska vlada se ie radi tega obrnila na porto z noto, v kateri opozarja, da tako postopanje ni pripravno za vzdrževanje mira ob meji. Grki se izseljujejo iz Bolgarske. V zadnjem času so se začeli Grki v velikih masah izseljevati iz Bolgarije. Temu so v prvi vrsti krivi nemiri in sovražnosti med njimi in Bolgari, ki so se hudo pojavili izla- — — — — — Blagor mrtvim — — — V zračnih višinah je žgolel skrjanček svojo pesmico. Tam doli sredi žitnega polja v gnezdecu je sedela njegova ljubica. Brezskrbno je pel — in bil je vesel, da je svobodno povolji izbirati smel. — — — — — Na nebeškem prestolu sedi Bog oče in zraven njega kleči Peter vratar. Nekoliko začudeno maja Peter z glavo. Hm, res čudna je ta, da človek nima volje svoje — — — A ptiček jo ima-------- -------=-- Iz tržaške prošlosti. (Ferdo Plemič.) Vsako jutro tam okoli sedme ure pricinglja tržaškega prošlost od spomenika Rossettijevega po ulici Stadion navzdol. Jaz sem človek, ki zgodaj vstaja in ki ima poguma dovolj, da zre prošlosti v obraz. Tržaška prošlost pa nima odurnega lica, tudi temna ni. kakor bi človek mislil. Tri okna na levi, tri okna na desni razsvetljujejo dovolj njeno notranjost. Seveda, kar je leži še pod klopmi, tega ne ve živ krst, in niti jaz nisem vtaknil tjakaj svojega zvedavega nosu. Ponižno pricinglja po ulici, glas njenega zvončka ni tako oduren in nazalen kakor n. pr. glas zvoncev električnih vozov, ki ob isti uri tudi dirjajo na vse strani našega mesta. Mehko se ziblje ponižen glasek po jutranjem zraku kakor bi hotel reči : „Ljudje božji, prosim lepo, umaknite se mi. Stara škatlja sem že, saj vidite". In milosrčno se jej umika vsak, rado" voljno in z nekako začudeno spoštljivostjo. Ona pa se pelje s svojim parom konj dalje. Tražaška prošlost se pelje s konji, s parom konj ? Da, tržaška prošlost je sedela na konjih. S tem seveda nisem še rekel, da je tržaška sedanjost na — psu. In potem jo zavije po ulici Torrente navzdoli mimo „Narodnega doma14 ter zgine slednjič v novi luki. Tam preživi ves dan in ne prikaže se več modernemu svetu, do večera ne. Ko pa se vračaš pozno zvečer domov, srečaš zopet tržaško prošlost. Stran II. »EDINOST« Stev. 292 V torek, dne 2:5. oktobra 190t» sti v novejem času ; v drugi vrsti pa nedavno izdana odredba vlade, da ima konečno stopiti v veljavo § 10 zakona o ljudski pro-sveti. Ta zakon obstoja že 14 let, toda oni paragraf, ki sili Grke in druge narodnosti, poučevati v ljudskih šolah v bolgarskem jeziku, se doslej ni uporabljal. Grki, ki jih je okolo 120.000, so imeli, čeravno bolgarski podaniki, svoje lastne ljudske Sole, s svojimi lastnimi učnimi knjigami, ki jih ni bilo treba predložiti bolgarski vladi v odobrenje. Dočim so se druge narodnosti, kakor Armenci in Turki, polagoma dobrovoljno in v njihovem lastnem interesu prilagodili rečenemu paragrafu, Grki niso tega storili, marveč so dosledno odklanjali bolgarski jezik v svojih ljudskih in srednjih šolah. Toda ne le bolgarski jezik jim je bil zopern, marveč tudi zgodovina in zemljepis dežele. Otroci, vzgojeni v grških šolah, so pač dobro poznali zgodovino J Grkov in zemljepis „Velike Grške", toda od' dežele, kjer so bili rojeni in kjer so živeli,' niso vedeli ničesar ni v zgodovinskem ni v( zemljepisnem pogledu; da, vcepljalo se jim je celo povsem krive pojme o deželi in ljudeh in neko sovraštvo do Bolgarov. Tako so bilT Grki vedno tujci nasproti deželi; in mesto _ da bi se amalgamirali z Bolgari, so se j čim dalje bolj odtujevali. — To so bili vspehi svobode pouka na grških ljudskih šo-' lah. Ako stopi torej v veljavo § 10 zakona o J ljudski prosveti, se s tem gotovo noče bolga-; rizirati Grkov, kar tudi ni možno, pač pa j bodo otroci Grkov v novopreosnovanih šolah dobivali tako naziranje, da ne bodo domače. dežele smatrali kakor deželo sovražnikov. To pa bolgarskim Grkom ne ugaja, ker imajo svoje tradicije in predsodke, po katerih smatrajo Bolgare kakor inferijorno raso in kakor sovražnike helenstva. Zato se pa raje izseljujejo, nego da bi se otresli svojih starih predsodkov. Istočasno s šolskim vprašanjem se reši tudi cerkveno vprašanje. Grške škofe je doslej imenoval patrijarhat v Carigradu, ne da bi se tamkaj kaj brigali za bolgarsko vlado in njeni „placet". To je bila gotovo anomalija, da bi je niti Turki ne trpeli. Zato bo bolgarska vlada znala v bodoče bolje varovati svojo avtoriteto tudi ob imenovanju grških škofov in metropolitov. Tu ne bodo pomagali več nikaki protesti grškega patrijarha in njegove sinode. Bolgarija je sklenila, da hoče biti gospodar v svoji hiši. Dogodki na Ruskem. Največa ruska oklopnjača. V nedeljo je bila v Kronstadtu spuščena v morje vojna ladija „Andrej Pervozvani", največa oklopnjača, ki jo sedaj poseduje Rusija. Ta ladija ima 17.400 tonelat, dolga je 460 čevljev, široka 80 ter vozi 16 vozlov na uro. Ladija ima šest stolpov, več velikih in mnogo manjih topov. Nekoliko statistike o prvi državni dumi. Ruski list rKieč" je priobčil statistiko poslancev razpuščene dume. Po tej statistiki je bil 1 poslanec ubit, 1 je zblaznel, 10 jih je pobegnilo, 2 sta bila mučena, 50 jih je proganjeno administrativnim potom, 33 jih je pod policijskim nadzorstvom, 24 jih je zaprtih, 182 jih bo poklicanih pred so-' dišče! _ Odrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 22. Na današnji seji je izjavil posl. Lengvel: Ako se sedaj ne ugodi pritožbam Hrvatov, tedaj nastane na Hrvatskem ogorčenje, ki utegne kaliti dobro raz- V noči se vrača tudi ona domov. Zopet gledaš v njeno lice in njeno fnotranjost, v kateri sedi temna možica utrujenih meščanov iz prejšnjega stoletja. Notranjost razsvetljuje petrolejka, ponižna petrolejka, ki meče nekaj svojih skromnih žarkov še po hrbtu zastarele konjske dvojice. V dobrih rokah je tržaška prošlost. Dva debela moža jo oskrbujeta, tako debela, da jima poka višnjeva uniforma na okroglih hrbtih. A obraza se jima svetlikata tolšče in rudečice, sicer ne one nevestine rudečice, a neke druge, ki dokazuje, da raste po holmih krog Trsta dobra vinska [kapljica. Pač lepa zastopnika tržaške prošlosti, one lepe, filister-ske prošlosti ! Nu, in potem jo zavije gor k Rossettije-vemu kipu, mimo ljudskega vrsta v — tram-waysko remizo. Da mi ne boste citirali današnje „Edinosti" v dokaz, da sem jaz sanjač, razode-nem vam še sklepčno, da nisem gledal pošasti. Vsakdo se lahko prepriča o resničnosti teli vrstic ter se celo lahko pelje s -tršaško prostostjo", ki ni nič drugega nego — slednja proga konjske poulične železnice v Trstu. merje, ki je v poslednjem času obstojalo med Ogrsko in Hrvatsko. Lengyel je grajal dosedanjo politiko o povspeševanju industrije ter dejal, da je namen povspeševanju industrije ne le, da se ustanovljajo tovarne, marveč tudi, da se ojači madjarstvo. V tem pogledu se je v minolosti mnogo grešilo. Govornik je zaključil, naj bi parlament imel najobširnejo kontrolo nad subvencijami. Posl. Magdi'5 je govoril hrvatiki. V svojem govoru je izrazil željo, naj bi se predloge tičoče se Hrvatske dostavljale hrvatskim poslancem v hrvatskem jeziku. — Minister za trgovino je v imenu vlade izjavil, da ne more izpolniti želje posl. Magdiča. Ko se gre za predloge, tičoče se Hrvatske, se iste več tednov prej priobčijo banu in hrvatski deželni vladi ter se v soglasju z isto določijo. [Pohvala]. Podpredsednik Navav je konstatoval, da se zbornica strinja z izjavo ministra za trgovino. Nato je rekel: Ako ne kratimo hrvatskim poslancem njih zakonite pravice, da smejo tukaj govoriti hrvatski, se na drugi strani trdno držimo zakona in storimo vse, kar je primerno, da se ohrani edinost ogrske države. [Živahna pohvala]. Po kratkem odgovoru posl. Magdiča je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Srbska skupščina. (Brz. poročilo). BELIGrRAD 22. Na današnji seji skupščine se je nadaljevala debata o "odgovoru mi-nisterskega predsednika Pašiča na interpelacijo posl. Kozovljanina glede pogajanj o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Draškovič, bivši minister za poljedelstvo v mladoradikalnem kabinetu Stoj ano viče ve m, je izjavil, da je srbska vlada prišla radi neopravičenih zahtev Avstro-Ogrske v težaven položaj ; vendar na strani vlade stoji skupščina in javno mnenje Srbije in Evrope in celo vitežke Ogrske. Govornik je očital vladi, da otežuje položaj s podaljševanjem modusa vivendi, da je prekinila pogajanja o trgovinskih pogodbah z drugimi, ki jih je lansko leto pričela ter da je stem potratila mnogo časa, konečno da je Avstro-Ogrski ponudila, da se vprašanje o nabavi topov uredi v posebni tajni pogodbi. Govornik je predlagal dnevni red, v katerem naj se vladi radi položaja provzročene-ga vsled nje pomanjkljive odločnosti izreče obžalovanje. Ministerski predsednik Pašič je odvrnil, da je modus vivendi bUa ustvarila že mlado-radikalna stranka ter je izjavil, da je bila tudi prejšnja vlada pripravna, da se v Avstro-Ogrski nabavi topov za 26 milij., vrhu tega da je hotela tudi še del nabave orožja prepustiti Avstro-Ogrski. [Pohvala na desnici]. Draškovič je proti temu polemiziral ob pritr- vanju levice. Velikovič [nacijonalist] je izjavil, naj bi se bila vlada v vprašanju topov jednostavno sklicala na poročilo komisije in s tem bi se bilo preprečilo vse nadaljne komplikacije. Domače vesti. „Začudenja in neosnovane agitacije". Pod tem naslovom je prinesel „Piccolo" od minolega četrtka dolgo vest, v kateri se kakor najnedolžneje dete čudi: čemu da Slovenci uprizarjajo sedaj agitacije proti ustanovitvi italijanske šole pri sv. Ivanu ?! Neki list — (s tem aludira na r Edinost") se je — pravi „Piccolo" — kar čudil sklepu, ko je večina mestnega sveta vsprejela predlog svet. dra. Rybara, da se otvorijo tudi slovenske večerne šole v predmestjih in v okolici. „Piccolo" pojasnuje, da ono glasovanje ni morda posledica kake spremembe v taktiki ali bitnosti italijanske politike; ampak so glasovali za Rvbarev predlog, ker je ta postulat Slovencev drugačne naravi, nego so drugi. Italijani da so ▼ sikdar pripravljeni dati Slovencem, kar jim gre po pravu in kar ni na škodo in v žaljenje dfu-g i m. Če pa Slovenci zahtevajo kaj neopravičenega, potem Italijani dosledno pravijo — ne !! Radi teh trditev bi mogli držati s „Piccolo m" dolg, dolg obračun in dokazali bi mu črno na belem, da je to le plod bujne ori-jentalske fantazije in — predrznosti, ako nam tržaški list hoče zatrjati, da je bil naš mestni svet vsikdar dosleden v gori hvaljeni nepristranosti in pravičnosti nasproti Slovencem! Dokazali bi mu s konkretnimi podatki, da je bilo ravno narobe, da je resnica na nasprotni strani: da je bil namreč tržaški mestni svet dosleden v tem, da je odklanjal — in če tega ni mogel — pa vsaj zavlačeval vsako, tudi naj skromnejšo zahtevo Slovencev, edino radi tega, ker je bila slovenska, — brez vsacega ozira, je-li bila sicer opravičena ali ne ! Kričeč izgled te doslednosti v krivičnosti je -— sramotna zgodovina šolskega vprašanja v Gropadi. In mi smo uverjeni, da Gropajci dobe šolo le tedaj, ako energično posegne vmes kaka viša volja, kakor smo tudi uverjeni, da bi ne bilo danes v naši okolici ni ene slovenske šole več, ako bi bilo to odvisno le od volje večine našega mestnega sveta. „Piccolo" se je torej oddaljil s pota resnice in se izpodtika po razoranih poteh svoje lažnjivosti in virtuvoznosti r falziticira-nju dejstev, ko trdi, da so bili signori vsikdar dosledni v pravičnosti do Slovencev. Zato pa naj se nikar ne dela tako začudenega, če se je kak slovenski list čudil na tem, da so gospodje enoglasno pritrdili rečenemu predlogu dra. Rjbara. In veruje naj nam, da je vsa tržaška javnost začudeno gledala okolo sebe. Vzroki temu glasovanju so nam tudi danes še neznani. Najodločneje pa odklanjamo prizadevanje „Piccola", da bi na podlagi tega glasovanja slovensko jstranko in Svetoivančane še posebno predstavil svetu kakor zdražbarje in nemirne elemente zato, ker nasprotujejo ustanovitvi italijanske šole pri sv. Ivanu. Malo dni potem — tako pravi „Piccolo" — ko je večina mestnega sveta vsprejela Rybarev predlog, so pisali slovenski listi besne članke in sklicavali shode proti istemu mestnemu svetu, ker hoče pri sv. Ivanu ustanoviti italijansko šolo ! Ta vsklik „Piccola" kvitiramo z nekakim zadoščenjem, ker priča, da je shod pri sv. Ivanu zadel v živo meso, tako, da se celo „Piccolo", (ki je sicer nedosežen mojster v zatajevanju) ni mogel vzdržati, da ne bi priznal, da ga nekaj peče in boli. Radi jemljemo tudi na znanje, kar navaja v dokaz potrebe italijanske šole pri sv. Ivanu, ker to, kar pravi, je najbolja argumentacija za ustanovitev slovenske šole v mestu in k j e r j e t a k a š o 1 a potrebna. „Piccolo" pravi, da se z ustanovitvijo italijanske šole noče v ničemer oškodovati Slovencev, ker se jim nič ne jemlje ! Nu „Piccolo" naj nam odgovori sedaj : kaj in koliko bi bilo vzeto Italijanom, če bi se v Trstu ustanovila slovenska šola za slovenske otroke ? ! Kaj pravite — a? AH odgovorite po zahtevah logike, ki ne more biti taka, ko gre za italijanske postulate, in drugačna, ko gre za slovenske zahteve ! Logika je ena in vedno ista, istotako kakor resnica ! rPiccolo" pravi, da nikdo ne more tajiti potrebe italijanske šole pri sv. Ivanu ter se sklicuje na otroke, ki polnijo šolo „Lege Nazionale". Pa dobro! Ali dovoli naj nam, da se tudi mi Slovenci sklicujemo na circa 800 otrok, ki polnijo šolo družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu na slovenske otroke, ki polnijo nemške državne šole (kakih 400) in na neštete slovenske otroke, ki polnijo italijanske mestne šole tako, da s o v n e -katerih razredih celo v veliki večini!! Če zahteva „Piccolo", da se pri-poznava njegov svetoivanski argument, pa mora priznati tudi on naš mestni, povsem analogni, a gotovo še bolj kričeči argument ! Še klasičneje je nastopno opravičevanje „Piccolovo11 italijanske šole pri sv. Ivanu. Pravi namreč, da nikdo ne bo vabil, še manje pa silil slovenskih otrok, naj zapuste slovensko šolo. Italijanska šola da bo lezaltali-j a n e. In vsklika : Kje neki bi bila tu le senca kake krivičnosti proti Slovencem ? ! Po grenkih izkušnjah, ki smo jih doživeli doslej na vseh krajih ne bi bilo čudno, ako bi mi ne verjeli zgornjim medenim apo-strofam „Piccola" ; pa za danes — verujmo jim in položimo slovesno prisego pred vsem italijanskim svetom: da v slovensko mestno šolo, ko jo dobimo, ne bomo vabili ne silili nijednega italijanskega otroka, naj zapusti italijansko šolo!! Prisegamo, da bo ta slovenska šola za Slovence. In zdaj apostrofujemo mi „Piccola" : bi-li bila torej slovenska šola le senca kake škode za Italijane?! Če nima „Piccolo" dru-zih pomislekov proti slovenski šoli v mestu in proti slovenskim šolam sploh, potem more v tem hipu odnehati od svojega upora proti temu našemu najopravičenej emu postulatu ! A neha se tudi na naši strani vsako razburjenj in vznemirjenje proti kateri si bodi italijanski šoli, čim bo naše mej seboj no razmerje zasnovano na vzajemnem spoštovanju slovenske, ozir. italijanske lasti, tako, da bodo v italijanske šole hodili italijanski, v slovenske p slovenski otroci. Ko ne bo več povoda za bojazen, da je italijanska šola permamentn;* nevarnost za našo narodno ekzistenco, pon -hajo — to naj nam veruje „Piccolo" — tudi agitacije na naši strani : pri sv. Ivanu ii. povsodi. A potem bo Italijanom še le prav jasno, koliko je vredno zanje dobro razmerje do Slovencev! „Piccolo" proti Jadranski banki. Sobotni „Piccolo" se v daljšem članku perfidno zaleta v Jadranske banko v Trstu, katera s je, kakor smo to že naznanili, preselila 15. t. m. v svoje nove prostore v lastni hiši. | \ ia. Risparniio št. 5]. Lepi in moderno urejeni prostori „Jadranske banke" v pritličju omenjene hiše, ki se nahaja v centrumu mesta v takozvanem bančnem predelu in slovenski napisi so razjarili „Piccola" tako, kakor rude. prt besnega bika. S „Piccolovim" člankom se bomo pečali jutri podrobneje. Za danes rečemo le to, da je ,,Piccolov" sobotni izbrul: najboljša reklama za Jadransko banko in zajedno najboljši dokaz, kako važen faktor j postal ta zavod za naš gospodarski razvoj v kratkem času svojega obstanka in kaka bodočnost jo še pričakuje, bodočnost, ki na?> mora navdajati z veseljem in ponosom a „Picco-lovce" se — strahom. Kako že pravi nek;, pesem ? — Mi vstajamo in Vas je strah ! Občni zbor ruskega kružka v Trst; vršil ye je ob precejšni udeležbi členov v srede 17. t. m. Predsednik g. dr. Wilfan je navzoče pozdravil kar najprisrčneje ter je v svojem simpatičnem, jedernatem govoru narisal vspeli in delovanje kružka, odkar ta obstoji. „Mali jubilar je naš kružok, saj je dosegel svoje peto leto,, — dejal je g. govornik — in da*! se je od začetka, če se gleda na navdušenost, s katero se je pozdravila njega ustanovitev, ve< pričakovalo, storilo se je vendar mnogo, e upoštevamo naše razmere." Na zaklučku svojega lepega govora poživljal je člane, naj ostanejo zvesti vse leto, kajti od vztrajnosti učencev je odvisen obstanek ruskega kružka. Po tem zanimivem govoru, ki so ga pazljivi poslušalci spremljali z odobravanj en;, prečitala je tajnica, ga Marica Bartol, svoje poročilo o delovanju kružka, iz katereg; posnemljemo le nekaj odstavkov : Gospića Zor k a Bubalo je poučevali ruščino v dveh oddelkih in sicer v vsakem p dve uri, a to le ocl začetka, kajti učenci i/ prvega tečaja so tako izostali, da se je mora! pouk za one, ki so še ostali, obdržavati le po pol ure pred učno uro druzega kurza. Pouk seje začel IG. oktobri, ter nehal 2 6.j u n i j a. Članarina, oziroma učnina se je znižal; s treh K. na 2 K. mesečno, ker je odbor mislil, da si fako pridobi več učencev a se je varal tako, da je že po treh mesecih poročala gospica blagajničarica v odborovi seji. da že 100 K deficita. Položaj ruskega kružlc je bil torej prav kritičen, ker bi ta deficit ob enakih stroških in enakem številu učencev vedno naraščal. Kar je predlagal v isti odborovi seji predsednik d r. \V i 1 f a n , naj se na podlagi pravil ruskega kružka otvori hrvatski in češki kurz. če se dobita dotična brezplačna učitelja, in je še dostavil, če se za hrvaščino ne dobi brezplačnega učitelja, prevzame pouk on sam. In tako je tudi bilo. Dne 5. februarja je začel dr. \Vilian učiti hrvaščino, učenci so plačevali učnino kružku in tako je postal naš predsednik p r a vi rešitelj našega kružka. Izrekam mu tu v imenu vseh nas, ki nam je na srci ostanek ruskega kružka, prav toplo in presrčno zahvalo. Prav iskreno in toplo se moram zahvaliti tu le tudi gospodu profesorju Zabolodskemu iz Varšave, ki nam pošilja Varšavški Dnevnik in razne druge liste, kakor tudi za mnoge knjige, ki nam jih je daroval sam, ali ki so jih po njegovem prizadevanju poslali drugi. Njegova zasluga je, da šteje naša ruska knjižnica blizo poldrugo sto knjig." Ko je gospa tajnica še povedala, da do sedaj ni bilo možno prirediti predavanj in zabavnih večerov, je dejala : „Koliko pa nas je, ki vztrajamo vse leto ? Jaz si v resnici ne morem razlagati te malomarnosti. Izgovor je obično ta-le : tako sem zvečer truden, ne ljubi se mi; a mi, ki ostajamo zvesti vse šolsko leto, ali morda nismo trudni na večer? Saj imamo tudi mi vsak svoje de- V torek, dne 23. oktobra 1906 »EDINOST« štev. 292 Stran III. lo, a če se le delo menja, je že to odpočitek;' in iz svoje skušnje lahko rečem, da se v kružku šele oddahnem in odpočijem od vsakdanjih! opravi!. Spominjam se nekega kričavega „ro-, dol juha" ki je vpil: „V petnajstih letih bo vse rusko !" in tudi lani so se nekateri bahali, j da porušijo ves svoj kraj, a po par urah po-, uka izginili so iz kružka — za vselej. Ne, takih kričačev, mi ne potrebujemo! , Zrel človek ve, kaj so vredne fraze, žuganje in enako kričanje ; razsoden človek se takemu , početju le smeje, ker on gleda le na dejanja' in na delo. Delavnih, vztrajnih ljudi si želimo, takih se veselimo v našem kružku." H koncu je tajnica še pristavila, da bi se vsi slovanski narodi morali učiti ruščine, da bi ne bilo treba posluževati se nemščine, ko se shaja severni Slovan z južnim i. t. d. Poznati vsa slovanska narečja, bila bi prevelika zahteva, a ruskega jezika se poleg svojega materinega nauči lahko vsak inteligenten Slovan" Za tajnico je poročala blagajničarica g.ca Ljudmila Man k očeva o financijelnem stanju ruskega kružka. Zanimivo je bilo slišati. kako so se dohodki zmanjševali vsak mesec, kakor so učenci izostajali. Vendar je bilo v obče gmotno stanje kružka vsaj povoljno. Ivo je bilo tudi to poročilo odobreno, -e je prešlo na točko : volitev novega odbora. Gospod G. je predlagal, da se dosedanji odbor voli zopet kar soglasno, kajti če je izhajal in vodil kružok v tako kritičnih časih, bo tem Kolje vodil sedaj, ko se ,vremena malce jasnijo'. Zborovalci so pritrdili in tako so bili voljeni : predsednik : Dr. Wilfan ; odborniki: gca. Milka Mankočeva, gospa Marica Bartolova gca. Josipina Furlani, gospod Janko Pogorele, gospod Anton Grmek, gospod Zvonimir Masle. Zaključuje se je naznanilo, da se čim prej otvori tečaj, kakor obično, za ruski jezik, letos pa tudi češki in hrvatski. Vr^me. V Trstu imamo že nekaj časa iako vlažno, južno vreme. Včeraj popoludne, že proti večeru je pa pritisnila jako gosta megla. Neznani tatovi so predvčerajšnjim ulo-mili v stanovanje Nade Osteghe v hiši št. 8 v ulici deli' Istituto ter ukradli poštno- hranilnično knjižico, na katero je vloženih 10 kron. V stanovanje 41-letne perice Karoline Rizi v kiši št. 43 v Kolonji so pa vdrli pred-sinočnjim mej 9. in 11. uro, ko je Karolina spala. Tu so vzeli raznih dragocenosti v skupni vrednosti 180 kron in pa 24 kron denarja. Samomor. 17-letna Henrika Krašovec, ki je stanovala z roditelji v ulici della Sta-zione št. 17, je včeraj piedpoludne ob 9. uri spila precejšnjo množino karbolne kisline. Po-zvan je bil k njej zdravnik se zdravniške postaje. ki jej je nemudoma izpral želodec ter io dal potem prenesti v mestno bolnišnico, kjer so jo bili vsprejeli v III. oddelek. A pol ure po prihodu v bolnišnico je nesreč-nica umrla. Nevarna otroška igra. V nedeljo popoludne je več paglavcev, katerih ni nobeden imel več kakor 10 let, igralo na čolnih, ki so privezani v kanalu blizu cerkve sv. Antona novega. Lovili so se, skakaje iz čolna v čoln, pri tem je pa eden njih, imenom Ivan Oblak, pal v morje in začel vpiti na pomoč. Prihitel je neki redar, ki mu je pomolil sabljo, da se je dečko prijel zanjo in ga je tako potegnil iz vode. l uden slučaj se je pripetil v nedeljo popoludne 44-letnemu kovaču Ivanu Sopiču. Bil je v kavarni „Goldoni", ki je na isto-imennem trgu. Na krat je zapazil, da mu manjka zlata ura in verižica, ki ju je imel na telovniku, odnosno v istega žepu. Ura in verižica sta bili vredni 40 kron. Ko je mož zapazil, da mu manjkata ura in verižica, se le takoj odločil, da poj de prijavit policiji tatvino, katere je bil žrtva. Rečeno, storjeno. Sel je na redarstveno stražnico v ulici Giu-seppe Parini in tam povedal stvar ter dejal, da mu ure in verižice ni mogel vzeti nihče drugi, nego neki Alojzij V., ki je v kavarni sedel poleg njega. Se stražnice je šel takoj v kavarno neki redar, ki je rečenega Alojzija V. povabil na stražnico. Na stražnici so Alojzija V. preiskali, a niso našli pri njem ničesar, na kar so ga zopet izpustili. Ko je na to šel se stražnice tudi kovač Sepič, je slučajno segel z roko v zunanji jo-pičev žep, in glej — v istem žepu je našel uro in verižico. Kola dar In vreme. Danes: Ivan Kapiatran; Du.-evlad; Živka — Ju'jri: Arbangelj Kafael; Ma-• Ha; Blag.-ita. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne — iS' Celsius. Vreme včeraj: lepo. na večer Društvene vesti in zabave. „Slovansko pevsko društvo" opozarja svoje pevke in pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes zvečer ob navadni uri v -Del. podp. društvu". Pevsko društvo „Slava" pri Sv. M. Magdaleni spodnji, priredi v nedeljo dne 28. t. m. svojo koncertno veselico s petjem, godbo, igro in plesom ; program se objavi pravočasno. Bratovščina sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu bo imela svoj občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 4. ari in pol v prostorih šole sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu (via Giuliani) z navadnim vsporedom. Čitalnica pri sv. Jakobu se je s posebno prošnjo obrnila do več rodoljubov in društev za podporo, da bi jej s tem omogočili nabavo raznega inventarja, knjig in družili potrebščin. Tem potom pa prosi odbor tudi druge cenj. rodoljube blagohotne podpore ; zakar jim bo naša vrla mladina neizmerno hvaležna. Hvaležno se v sprejemajo toliko denarni, kolikor književni darovi. Vsi darovi bodo objavljeni v „Edinosti". Ker je „Čitalnica" velike važnosti za povzdigo narodne zavednosti, nadeja se odbor, da se odzovejo tej prošnji posamični rodoljubi in društva. E XVIII 3004, C lz-pred porotnega sodišča. Radi zločina ropa. Včeraj je sedel zopet na zatožni klopi pred porotniki oni 20-letni Alfred Lukovec, doma iz Rodika, ki je bil obtožen zločina ropa. Proti Lukovcu se je že vršila razprava v tem zasedanju dne 18. septembra, a je bila odgodjena, ker je bilo sodišče vsprejelo bra-niteljev predlog, da naj toženca preiščejo zdravniški izvedenci psihijatri, ter potem isti izrečejo svoje mnenje o duševni zmožnosti in o odgovornosti toženca. Lukovec je bil tožen, da je v noči od 15. na 16. maja t. 1., skupaj z dvema drugima nepoznanima človekoma, v ulici della Stazione napal pomorskega kurjača Luketa. Lukovec in njegova dva tovariša so namreč vstavili kurjača, in dočim sta ga dva držala za rame in ga tiščala k zidu, mu je tretji preiskal žepe in mu iz enega istih vzel 25 kron denarja. Luketa je pozneje prijavil dogodek policiji, a policija je na podlagi poizvedeb, ki jih je nabrala o tej stvari, aretovala Alfreda Lukovca. Ko so potem na policiji pokazali Lukovca okradenemu kurjaču, je ta poslednji v Lukovcu spoznal enega onih treh, ki so ga bili napadli in ga okradli. Na včerajšnji razpravi je toženec, kakor že dne 18. septembra, tajil. Odgovarjal je istotako zmedeno, kakor na prvi razpravi. Na predsednikova vprašanja ni vedel, kako bi odgovoril, slednjič je vendar dal kak odgovor, a potem je isti odgovor popravljal. Kakor priče so bili zaslišani oropani Josip Luketa — ki je dejal, da spozna v Lukovcu napadalca po srajci, a ne po obrazu —, dalje Lukovčev očim Danijel Ziernstein in toženčeva mati Lucija Ziern-stein. Mnenje zdravniških izvedencev psihiatrov se je glasilo, da je Lukovec pri zdravi pameti in da je odgovoren za svoje čine. Porotniki so Lukovca z 9 glasovi proti 3 proglasili krivim zločina ropa, a sodišče ga je na podlagi tega pravoreka obsodilo na 3 leta in pol težke ječe, poostrene s postom vsakih 6 mesecev. Hazne vesti. * Železnice v Združenih državah. V Združenih državah je bilo leta 1905 eno-(Dalje na četrti strani). Dražbeni oklic. Po zahtevan j 11 Ivanke Giorguli in Terezije Kratochwill, zastopani po odv. Dr. Pretnerju v Trstu, bo dne 20. novembra 1906 predpoludnem ob 10. uri na spodaj oznanjeni sodniji, v ulici Sa-nita štev. 19, I. nadstr., izba štev. 48 dražba nepremičnin tab. štev. 1689, 1690 na Opčinah in tab. štev. 476 v Banah. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na K 83*70 za tab. štev. 1689 na Opčinah, na K 126*73 za tab. štev. 1690 na Opčinah in na K 2088 01 na tab. štev. 476 v Banah. Najmanjši ponudek znaša K 54*80, ozir. K 84-49, ozir. K 1392*01. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se odobrujejo, in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-vknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki želč kupiti, pregledati na spodaj oznanjeni sodniji, v izbi 48 med uradnimi urami. C. i on sodnija u ci?, stvari Oddelek XVIII. TRST, dne 19. oktobra 1906. !>r. STKAUSS. ^loiioiioMOtioiioiionoiioiioim M^ Tovarna pohištva "M Aleksander levi Jfvm nli Pridite vsi! V gostilni ulica Belvedere štev. 17 ima lastnik orkestron »JUNO«, kateri svira navlaže za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. daja novo ia rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v naiem. ~ Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazi ler<:lu)>iafijjoč-ega mazila, ki §e dohi t vseh lekarnah naj k vedno pazi na znamko „SIDRO". Lekarna dr. 1IOHTEBJA v PRAGI. Podpirajmo Dijaško podporno društvo v TRSTU ajfcoljšo s.-edstvo -c-tlti ves^'.^fino ru-:: cnoalićrr oobuvalo ™ -rajGclj ac p riporoča ^ ; c Sosoalic.Oscaria wnevreaux in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII "n