Politični ogled. DRŽAVA SHS. Napad na Pašiča bi bili gotovi krogi v Beogradu prav radi naprtili Hrvatom in Slovencem ali z eno be«&> vsem proticentralistom. Takoj po atentatu so beograjska uredništva razobesila lepake, da je napadalec Htvat ia Radičevec, ki je hotel vzeti Pašiču življenje r_._i ostre politike proti Hrvatom, potem se je pa dojnalo ravno nasprotno, da je atentator pravi Srbin, Mitfutin Rajič po imenu in da je streljal, ker se mu je efielo, da se s Hrvati preveč milo postopa, z njim, prafim Srbem pa slabo in krivično. Atentator Rajič je sin iM^danjega bogatega vinskega trgovca iz Gradišta v Srbiji. Oče se je pečal tudi s politiko, bil je vnet pristaš Karadjordjevičev in radi tega ga je vlada pod Gbrenoviči preganjala, moral je bežati na Ogrsko in ko je bil leta 1903 ubit zadnji kralj Obrenovičevega rodu in so Karadjordjeviči zasedli srbski prestol, se je zopet Wnil v Srbijo. Rodbina pa ni imela sreče. Oče je umrl r blaznosti, brat je tudi zblaznel, ker je bil spolno boian, sestra se je sama usmrtila in tudi atentator je spolno bolan in slabo vzgojen. Ima komaj 26 let, vojakov ni služil, pač pa je imel brez prave izobrazbe službo pri vojnoodškodninski komisiji in je vlekel nad 2 tisoč frankov na mesec. Ker se je s svojim predstojnikom skregal, so ga odpustili in prišel je v Beograd prosit za eopetni sprejem. Načelnik v zunanjem ministrstvu mu je rekel, da ne bo sprejet, ker ga Pašič ne mara. Radi tega je v prvi vrsti posegel po revolverju, drugače ga je pa k temu nagnala tudi slaba vzgoja, ki poveličuje zločine. Beograjska namigavanja in sumničenja, da bi bili Hrvati v zvezi z napadom in napadalcem, so hrvatski listi dobro zavrnili, češ, da Hrvati še niso nol>enega kralja, kraljice ali pa državnika ubili in da tudi ne trpijo one vzgoje, ki nasilje in celo uboje poveličuje. Pašiču so čestitali k srečno prestali nevarnosti vsi člani parlamenta, ko se je pa napravil obhod po mestu, so se radikali in demokrati prepirali, kdo bo poprej govoril, orjunci in srbski fašisti bi se pa bili kmalu stepli radi zastav. Orjunci so zahtevali, naj se nosi državna, srbski fašisti so pa hoteli samo srbsko in so to končno tudi dosegli. V nedeljo je imel v Zagrebu svojo sejo odbor Radičeve stranke, v Sarajevu pa glavni odbor Jugoslovanske muslimanske organizacije. Hrv. rep. seljačka stranka napoveduje najostrejši boj beograjsikm oblastnikom in Radič je še posebno naglašal, da morajo biti vezi s srbskim narodom, s srbskim kmetom še zato posebno tfrsne, ker je nemogoč vsak sporazum s srbsko beograjsko gospodo. Odbor muslimanske organizacije je tudi odobril delo svojih poslancev ter povdarjal, da se hoče tudi v bodoče ravnati sporazumno s Hrvati in Slovenci v boju proti beograjskemu centralizmu. V Beogradu so sedaj samo seje zakonodajnega odbora in ministrskega sveta. V zakonodajnem odboru radikalski predsednik zaključuje seje kar brez glasovanja, če vidi, da slučajno nima dovolj glasov proti našim in muslimanskim poslancem, iz ministrskih sej se pa nič ne izve, niti to, kako se razvijajo pogajanja o reškem vprašanju. Radikali se že sedaj pripravljajo na občinske volilve v Srbiji 19. avgusta. Na razna upravna mesta so že začeli pošiljati svoje zaupnike, da bi lažje izpodrinili iz občin demokrate, zemljoradnike in pa južne Turke, »organizirane v takozvanem «Džemijelu«. BOLGARIJA. Nova velekapitalistična vlada jemlje kmetom, kar •so pridobili pod zemljoiadniško vlado ter nastopa s strašnim nasiljem. Preki sod izreka krvave obsodbe, ječe so polne kmetov in zaupnikov kmetske stranke, vlada pa pošilja v svet vesti, kako je vse v redu in zadovoljno. ANGLIJA IN FRANCIJA. Zaslopniki angleške vladajoče stranke so se začeli pogajati z Nemci glede vojnih odškodnin in poruhrskega vprašanja; vlada se zaenkiat teh pogajanj še ne udeležuje, poslala je pa Franciji svojo spomenico o ureditvi odškodninskega vprašanja. če Francija na to spomenico ne da jasnega odgovora, bo Anglija z drugimi državami sama začela pogajanja in bo Francijo označila kot odgovorno na propadu cele Evrope. Anglija si je že utrdila državni krog in države, ki slepo sledijo Franciji, kakor na pirmer naša, bodo prišle še v veliko zadrego: ali jih Francija izrabi ali si pa nakopljejo angleško neprijateljstvo. MED RUMUNIJO IN POLJSKO je bila povodom obiska rumunskcga kralja v Varšavi sklenjena vojaška zveza na pct let, ki je naperjena proti Rusiji. jeli so si za Judeževe groše samostojneže (Pucelj, Mcrmolja, Drofenik i. dr.) in demokrate iz Slovenije (Kukovec, Žerjav, Reisner) ter so z njihovo pomočjo na Vidovdan leta 1921 sklenili zloglasno centralistično ustavo. S pomočjo te veksrbske ustave so položili temelj za gospodarsko (finančno) izrabo Slovenije in za počasno posrbljenje našega ljudstva. In ta svoj načrt Pašičevi Ijudje sedaj že dejanski izvršujejo. Le poglejmo si vse, kar delajo. Strašne nove davke za Slovenijo, odtega 160 milijonov dinarjev za ceste in mostove v celi državi. A od tega samo borih 2 milijona 600.000 dinarjev za Slovenijo. Srbski kmet lahko plačuje davke z obveznicami, ki jih je dobil za precenjeno škodo, kojo mu je napravila vojska. Nam Slovencem pa so popolnoma odpovedali povrnitev vojnih posojil in 20 odstot. odvzetega denarja. To je gospodarska izraba Slovenije. A narodna? V šole vedno več cirilice, vedno več srbske jezikovne mešanice, slovenske uradnike se meče iz Slovenije v Srbijo in Macedonijo, a srbske v slovenske kraje. To je pričctek posrbljenja. Naši poslanci z vso energijo nastopajo proti takemu postopanju. In po ogromni večini stoji slovensko ljudstvo od izobraženca do priprostega kmeta ter delavca na strani naših poslancev, koji kličejo Velesrbom: Ne damo se gospodarsko izrabljati in izsesati, hoČemo se posrbiti. Zahtevamo samostojnost, avtonomijo naše SIovenije! Naše ljudstvo od Dravograda do Mure, od Triglava do Kolpe ve, da je gospodarskega izžemanja naših krajev in posrbljenja kriv ludi Radič, ki samo doma vpije, kakor kak židovski kramar, a tje dol v Beograd, kjer se reže kruh pravicc, ne gre s svojiini 70 poslanci na pomoč. Radič pa ima s svojo nesrcčno politiko še drugo grdo nakano. On hoče naše Slovence pobrvatitil Le poglejte, kar piše njegov «Slobodni dom«. Nedavno je zapisal besede: «Ako se posreči naš (Radičev) cilj, se bo hrvatska beseda in hrvalska moč razširila ne samo na jug in vzhod, ampak tudi na sever in zahod (Slovenijo).« To se pravi: Radič bi rad nas Slovence gospodarsko izrabil, kakor nas izrabljajo sedaj Velesrbi. On že sedaj računa na to, kako bi iz šol in uradov izgnal ne samo slovenski jezik ampak tudi slovenske učitelje in uradnike! Mi pa pravimo: Ne boste nas! Ne Pašič, ne Pribičevič, ne Radič! Slovenci hočemo ostati Slovenci. Mi si našega milodonečega jezika nismo izmislili, ali ga umetno ustvarili. To je jezik naših pradedov, naših mater in očetov! Kdor bi ga nam hotel vzeti, na ta ali oni način kraliti, njega bo naš narod smatral za roparja! Zalegadelj pa kličemo v imenu ogromne večine zavednega slovenskega ljudslva: Roke proč vi Pašiči, Pribičeviči in Radiči od slovenskega jezika! Nočemo biti ne gospodarsko izžemani od vas, nočemo izgubiti materine besede! Zategadelj pa neustiašeno nadaljujmo borbo za dosego avtonomije Slovenije. NOCEMO SE NE POSRBITI IN NE POHRVATITI. Veliki boj je bil slovenski narod cela desetletja proti ponemčevanju. Nakane Nemcev in nemčurjev niso uspele. Pred svetovno vojsko se je naša narodna borba preokrenila toliko na boljc za slovensko stvar, da je organiriran slovenski rod napredoval ne samo na kultiirnem, ampak tudi na gospodarskem in političnem polju. Na meji smo prodirali. Iztrgali smo Nemcem in nemčurjem občino za občino, postojanko za postojanko. Naš narod sc ni hotel ponemčiti, hotel je ostati zvest slovenski materni govorici. Ko je Slovenija prišla v državo SHS se je kmalu Tidelo, da Pašičevi in Pribičevičevi Velesrbi hočejo nas SloTence polagoma posrbiti. Da to čimprej dosežejo, na- ŠE NEKAJ O NOVEM VOJAŠKEM ZAKONU. Beograd, 29. junija. Pisal sem že zaporedoma o novem vojaškem zakonu, ki ga po vsej sili hoče upeljali vlada srbskih radikalcev. Ta zakon, ki bo sprejet samo vsled krivde Radičevega zapečnjaštva, bo tako strašno breme za naše uboge fante- vojake, staršc, posestnike in občine, da si posameznik tega nili blizu ne predstavlja. Nekaj olajšav so naši poslanci po trpkem boju v odseku sicer dosegli, a najhujših krivic niso mogli odpraviti, ker so v odseku bili z nami samo še zemljoradniki ter bosanski muslimani. Demokrati so šc celo za hujši militarizem, kakor radikali. Ljudje božji! Tu vidite, kako velikega kozla v škodo "vseh nas strelja Radič, ko čepi v Zagrebn v svoji vili, a naše slovenske poslance pusli same se boriti v državnem zhoru. Kako dolgo bo trajala novsi vojaška služba? V I. pozivu od 20. do 40. v II. od 40. do 50. in v III. pozivu od 50. do 55. leta. Naša poslanca Bedjanič in Škulj sta predlagala povsod skrajšane roke, tako da bi zadnji poziv veljal samo do 48. leta, a demokrati in pa srbski radikalci so bili proti. Posrečilo pa se je našima zastopnikoma, da sta dosegla, da se je prvotni načrt za zadnji poziv skrajšal za pct lct. Kadrska služba. Poslanci Slov. ljudske stranke so izdelali predlog in ga tudi predložili, po katerem bi se namesto stalne armade upeljala domača bramba (milica). V tem slučaju bi za infanterijo veljalo dva mesca, za kavalerijo tri mesce. Ker so srbski poslanci silno zdivjali proti temu pred logu in je skoro prišlo do dejanskih spopadov, je predlog propadel. Nato so naši stavili predlog, da se za infanterijo določi šest mescev, za kavalerijo in artilerijo pa devet mescev. A liberalci so se vso silo uprli našemu predlogu. Tako se je sprejel rok 18 mescev službe za vse vrste vojaštva. Šest mescev manj službe so pa naši poslanci (posebno pri artileriji) vendar le dosegli s svojim odločnim nastopom. Rekruti se ne sniejo pozivati v službo v hudi zimi je predlagal naš Bedjanič. Predlog je minister sprejel. Vojni begunci. Krut je paragraf ki določa, da morajo starši sina, ki noče k vojakom ali če pobegne, sami poiskati in ga izročiti vojaški oblasti. Če ga nc najdejo, morajo plačevati ogromno kazen. Tudi občine so odgovorne za dezerlerje. Te določbc so naravnost strašne za starše in občine. Naši poslanci so se z vso silo uprli temu, a liberalci in srbski radikalci so se upirali in tako je naš predlog žal propadel. Pri stalnih oprostitvah se je prvotno po dolgi borbi v odboru sprejel predlog poslanca Bcdjaniča in Škulja, da se stalno oprostijo tisti edinci, čijih star.ši plačujejo do 60 dinarjev direktnega zemljiškega davka. A kaj se je zgodilo. Pozneje se je sprejel protiprtdlog Uberalca Lukiniča, da zadostujc višina 5 din. Taki so demokrati. Tako bodo sedaj po zaslugi demoliratov oprostitve sko— raj nemogoče. Glede dopustov sta Bedjanič in Škulj doscgta livala Bogu lep uspeh. Sprejelo se je tudi — po težavni borbi — da dobi vsak kmetski in delavski fant na leto šesttedenski dopust. Za dopust — tje in nazaj — velja prosta vožnja po železnici, kar dosedaj ni bilo. Za to gre hVala krepkima našima poslancema. _> Orožne vaje bodo po novem zakonu veliko breme za naše ljudstvo. Vlada je predlagala, da se lahko vsakega pozove do 40 leta vsako leto na 4 tedne, a do 50 leta na 2 tedensko orožno vajo. Bedjanič in Škulj sla predlagaIa, da se orožne vaje od 32—55 leta sploh ukinejo, sicec pa zadostuje samo 14 dnevno vežbanje. A demokrati ia radikali so naš predlog preglasovali. Prihodnjič opišem grozote tega zakona glede vojaške takse in novih vojaških davkov (remontni fond) in _ glede oddaje konj in vozov. To so take stvari, da se moramo proti njim boriti z vsemi sredstvi. In v tena času čepi Radič doma v svoji lepi vili. —t. KAKO SO VINICARJE VLEKLI ZA NOS. Ali se še spominjate, viničarji na Slovenskem Štajerskem, kako so vas plačani hlapci srbske radikalne slranke lovili in vam obečavali velike podpore? Ali vam je še v spominu, kako sta znani Verlič iz St. Petra pri Mariboru in Filip Jurkovič iz Gornje Radgone hvalila srbsko radikalno stranko? Menda Vam še bo v spominu, da so morali župani v okrajih Maribor, Ptuj in Ljutomer par dni pred 18. marcem popisovati uboge viničarje, češ, da dobijo podporo v znesku 1 milijona in 400 tisoč kron in še par sto brejih krav povrh. Po naročilu voditeljev srfoske radikalne stranke so glavarstva nazna nila županom, da je ta denar že založen pri davčnem uradu v Mariboru in da se bo takoj razdelil po posebni komisiji. j Volitve so minile že davno, a viničarji niso dobili ne I vinarja in niti ene kravje dlake. Kje je neki ta i denar? Viničarji, tirjajte ga od okiajnega glavarstva In se sklicujte na uradni odlok okrajnega glavarstva z dae 14. marca. Skoro gotovo je ta denar ukraden ali pa so ga uporabili drugi, t. j. tisti, ki so ga obečavali. Danes smo dobili iz Beograda poročilo, da so naši poslanci dne 28. junija v tej zadevi vložili ostro interpelacijo na pristojne gg. ministre. Besedilo je naslednje: Interpelacija poslancev Franjo Žebota, dr. Josipa Hohnjeca in Ivan Vesenjaka na g. ministra za socijalno politiko, na g. ministra notranjih zadev in na g. minislra iinanc v zadevi izplačila zneska 1 rniljona 400.000 K za bedne vničarje v okrajnih glavarstvih Maribor, Ptuj in Ljutomer. G. minister! Glasom uradnega dopisa okrajnega glavarstva v Mariboru z dne 14. marca 1923, štev. 1097-23 je vlada v Beogradu nakazala znesek 1,400.000 K za bedni viničarski stan v okrajnih glavarstvih Maribor, Ptuj in Ljutomer. Isti uradni dopis predpisuje pogoje za dosego podpore. Kakor nam poročajo občinski uradi, se ogiašajo priglašeni viničarji ter zahtevajo izplačilo podpore, odnosao pojasnilo, zakaj niso bili deležni podpore. Zato vprašamo: 1. Ali so imenovanim gg. ministrom: ministru za notranje zadeve, ministru za finance in ministru za soc. skrb navedena dejstva znana? 2. Zakaj se ne izplača ta podpora, glasom citiranega uradnega dopisa okrajnegaa glavarstva deponirana pri davčnem uradu v Mariboru. 3. Ali hoče g. ministcr za socijalno politiko skrbeti, da se ta uradno zagotovljena podpora izplača tem bednim slojem? 4. Ali hoče g. minister financ naredili davčnemu uradu v Mariboru, da izroči naloženo svoto za določene namene? Prosimo za ustmen odgovor v zbornici. i V Beogradu, dne 28. junija 1923. Franjo žebot. Dr. Josip Hohnjec. Ivan Vesenjak. IZ SEJE KMETIJSKE DRUŽBE. Zadnja seja Kmetijske družbe je nudila žalostno sliko nelojalnosti. Kod prva točka dnevnega reda je bila. razpisana žalna seja za pokojnim predsednikom gosp. Pirc. Samostojni pa so zahtevali, da se rešijo najprej zaostale točke dnevnega reda zadnje seje. Ko se je vkljub temu olvorila žalna seja na podlagi dnevnega re-n da, so samostojni zapustili dvorano in predsednik jo je moral zaključiti. Oficijelno žalna seja za pokojnim predsednikom Kmetijske družbe in njenim dolgoletnim, mnogozasluženim glavnim tajnikom se torej ni mogla vršiti radi odsotnosti samostojnežev, kojih pristaš je bil blagopokojni Pirc. Odpadla je tudi druga točka predpoldanskega dnevnega reda (ogledovanje drevesnice na Poljanah) radi pomanjkanja časa. Po dolgem času se je namreč posrečilo našim odbornikom dokazati samostojnežem, da je sprememba dnevnega reda mogoča samo na poslavni podlagi. Na popoldanski seji je potem g. predsednik prof, Jarc v navzočnosli samostojnih izvršil prvo točko dnev-t nega reda in po trikratnem slava-klicu za pokojninf predsednikom G. Pirc in po petminutnem odmoru so ob priliki čitanja zadnjega zapisnika samostojni stavili predlog po spremembi dnevnega reda v tem smislu, da; se zaostale točke dnevncga reda zadnje seje izrršijo ta-« kotf po odobrenju zapisnika. Predlog je bil sprejet. Ptišla je torej določitev dneva prihodnjega občnega zbora. Samostojni so predlagali nedeljo dne 23. oktobra, kojemu predlogu pa so se naši uprli. Odboirnik Brenčič je dejal, da pade ta dan v čas bratve, odbornik Košar je povdarjal, da je nedelja za «*čni zfoor neprikladna, ker so nmogi kmetski delegati in duhovniki po svojih poslih zadržani. Na predlog odbornika Steblovnika se določi četrtek, dne 8. novembra 1923. Nato se izvrši žrebanje odbornikov. Naši so zopet ugovarjali proti načinu žrehanja, ker pravila nikjer ne kažejo, da bi morali žrehati Stajerci zase in Kranjci zase. Samostojna večina se nikdar ne ravna po pravilih, ampak vedno, kakor ji kažc. Zato bo tudi odgovorna za vse posledice svojih nepostavnih dejanj. Po rešitvi nekaterih osebnih zadev se proglasi tajna seja. Po sklepu iste poroča predsednik, da je število članov padlo od 32.000 na 15.000. Omeni tudi, da je vložil rekurz proti cariniški kazni v znesku 775.000 D radi galice. Naredi se tozadevna vloga na ministrstvo. Predsednik prosi, da se izvoli glede sklepanja kupčij ožji odbor, da se razbremeni odgovornost. Brencič predlaga, da se naj ne drži prevelikih blagovnih rezerv, radi nestalnosti valute. Se odobri in izvolijo se: predsednik Jarc, tajnik Lah, podprcdsednik Pipan, svetnik Rohrman, predstojnik blagovnega oddelka Šmid, za naročevanje galice pa še odborniki Košar, Bajuk in Skalicky. Po dolgi in vsestranski debati v katero so posegli vsi odborniki, se reši na to vprašanje: S čim se naj bavi blagovni oddelek jKmetijske družbe. Družba bo imela v jeseni 6—8000 sadnih drevesc na razpolago. Glede žrebčarne se vloži protest. Iz tajnikovega poročila se povzame, da je družbeni pašnik Ivje pri Radečah dal na dražbi 6710 D. Preizkušnje z umetnimi gnojili se bodo nadaljevale. Oddelek za kmetijstvo je poročal, da ne plača povišane stanarine za podkovsko šolo. Na Štajersko se je potom Kmetijske družbe oddalo 24 plemenskih mrjascev za polovično ceno; drugo polovico je krila subvencija. Sklene se študirati vprašanje, jeli ne bi bilo dobro ustanoviti pri družbi strokovno posvetovalnico, na katero bi se obračali kmetje, za slučaj nakupa gospodarskega orodja, kakor n. pr.: trierjev, veternjakov, mlatilnic in drugih strojev, ker hodijo po deželi razni agentje, ki ponujajo manjvredno blago ter delajo ljudstvu napačne proračune. Tajnik je še poročal o lepih uspehih gospodinjske šole v Marijanišču, nato pa so se sprejeli nekateri novi udje in potrdile tri nove podružnice. Kot zadnja točka te seje se je izvršila razdelitev podpor za vinske razstavljalce. V poštev je prišel samo vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru in Društvo vinogradnikov na Dolenskem. Predlog, da bi naj prvi dobil od skupne svote 18.000 din. samo 3000 din., Dolenci pa 15.000 din., so naši odločno zavrnili. Odbornik Košar je povdarjal, da je dobiček, katerega izkazuje vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, samo plod idealne požrtvovalnosti štajerskih vinogradnikov, ki so po večini dali svoja odseku brezplačno na razpolago. Predlagal je vsakemu polovico. Sprejet pa je bil s samostojnimi glasovi posredovalni predlog odbornika Bajnka, da se naj izplača vinorejskemu odseku 6000 din., dolenskemu vinogradnemu društvu pa 12.000 din. Proti temu sklepu se vloži priziv.