94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 DELAVSKO GIBANJE V TOVARNI SANITETNEGA MATERIALA NA VIRU 1936-1941 ob ŠTIRIDESETLETNICI USTANOVITVE SINDIKATA IN USPEŠNE STAVKE MIRO STIPLOVŠEK Tekstilno delavstvo se je na Slovenskem začelo bolj načrtno organizirati šele v drugi polovici tridesetih let. Tedaj je bilo že naj- številnejša industrijska skupina, saj je bilo v tekstilnih podjetjih zaposlenih največ oko- li 17.000 delavcev in uslužbencev, v stro- kovnih organizacijah — sindikatih pa se je organizirala le približno četrtina tekstilcev. Največ se jih je vključilo v »rdečo« social- nodemokratsko Strokovno komisijo, za njo je prifiobila veliko tekstilnih delavcev v svo- je skupine »bela« krščanskosocialistična Ju- goslovanska strokovna zveza (JSZ), znatno manj pa »plava« narodnoliberalna Narodna strokovna zveza in »zelena« režimska kleri- kalna Zveza združenih delavcev (ZZD). 2'la- sti premajhna organiziranost in hkrati še razcepljenost v štiri sindikalne centrale ter struktura tekstilnega delavstva (oikoli 65 "/o zaposlenih je bilo delavk) sO' negativno vpli- vale na materialni položaj in delovne razme- re tekstilcev. Podjetniki so bolje plačevali delavstvo in dosledneje izvajali zakonodajo za varstvo delavstva zlasti zaradi dejavnosti strokovnih organizacij, praviloma pa so ime- U moški za polovico večje zaslužke kot žen- ske. Posebno hude pa so bile razmere v manj- ših obratih, kjer delavstvo ni bilo sindikalno organizirano in ni enotno nastopalo. V njih so bile mezde pod eksistenčnim minimu- mom, delovne razmere neustrezne in tudi nezdrave, delovni čas pa se je ravnal po na- ročilih za proizvode, ki jih je želel podjet- nik čimprej izipolniti in ga je zato podaljše- val ter pogosto kršil zakonska določila o njem. Tako je delavstvo v takih podjetjih delalo pogosto po 12 ur in več, ko pa je de- la zmanjkalo, je moralo na brezplačni do- pust. Tudi 50 Vo poviška mezd za nadurno delo, ki ga je določal zakon, ni dobilo. Za- radi strahu pred odpusti in brezposelnostjo pa se delavstvo običajno ni upalo upreti ne- zakonitemu ravnanju podjetnikov. S posa- meznimi »uporniki« so podjetniki lahko ob- računali, zato je delavstvo vedno bolj spo- znavalo, da bo le organizirano lahko izboje- valo izboljšanje svoje življenjske ravni in ustrezne delovne pogoje. Takšne razmere so vladale tudi na dom- žalskem območju,! içjeii- so po propadu evrop- sko znane slamnikarske industrije v prvi svetovni vojni začela zaradi veliko cenene delovne sile, ugodnih energetskih virov in prometnih zve^ nastajati nova industrijska podjetja, kot leta 1920 Bonačeva papirnica na Koli cevem in Bistra, kasnejša tovarna barv in škroba Medič-Zankl, v Domžalah, j Prvj obrat ng Količevem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1978 95 leta 1923 pa tekstilna tovarna Induplati v Jaršah, Marxova tovarna lakov in Kocjan- čičeva tovarna sanitetnega materiala na Ko- ličevem. Tu je tvrdka Franc Kocjančič in drug d. z o. z., ki je bila protokolirana 1. marca 1923, začela s tremi delavkami izdelo- vati obveze in vato. Tvrdka je imela obrat tudi V Ljubljani, višina podjetniškega kapi- tala pa je bila 120.000 din. Podjetje je po- stopoma širilo proizvodnjo, leta 1928 je imelo 15 zaposlenih, letna produlkcija pa je znašala do 300.000 obvez ter do 200.000 zavojev va- te in gaze. Velika prelomnica v njegovem razvoju je bil nakup nove zgradbe za tovar- ne na Viru, v kateri je že pozimi 1929/30 stekla redna proizvodnja. Število zaposlenih je tedaj naraslo na! okoli 30 delavcev in de- lavk, vrednost podjetniškega kapitala pa se je dvignila na 1,7 milijona din. V tridesetih letih se je nato Kocjančičevo podjetje us- pešno razvijalo. Povečalo je tovarno na Viru, odprlo obrat v Mefeinjah pri Kamniku, iz- boljšalo strojno opremljenost, razširilo vr- sto sanitetnih proizvodov, vrednost proizvod- nje se je dvignila na oikoli 1,8 milijona din letno, število zaposlenih pa je naraslo do okoli 100 delavik in delavcev.- Tako kot delavstvo v drugih podjetjih na domžalskem območju je tudi v Kocjančiče- vo tovarno prihajalo pretežno iz kmečke sre- dine in se šele postopoma oblikovalo v pravi industrijski proletariat. Zaradi tega je tudi ideja o potrebi sindikalne organiziranosti vanj težje prodirala, še posebej pa je na to vplival strah pred odpusti, s katerimi so v letih 1927/28 štrli v Bonačevi tovarni in v Induplati prva prizadevanja za ustanovitev strokovnih organizacij in pred katerimi so bili v nenehni nevarnosti v času velike go- spodarske krize. Delavstvo domžalskega in kamniškega območja pa je končno spodbu- dila in opogumila osem tedenska stavka pa- pirniškega delavstva v Bonačevi tovarni na Količevem, ki se je 14. oktobra 1935 konča- la s pomembno zmago delavstva. To je da- lo z odločnim bojem vsem drugim zgled, ka- ko se je treba boriti za pravico sindikalne- ga organiziranja. Podjetnik, ki je hotel z odpustom komunista Franca Bukovca zlomi- ti organizacijo, je moral na pogajanjih ne le povečati mezde, temveč tudi pristati, da bo v prihodnje vse delavske zadeve obravnaval z vodstvom tovarniške skupine JSZ in de- lavskimi zaupniki. V tej stavki pa ni šlo le za ureditev razmer v Bonačevi tovarni, mar- več hkrati tudi za zlom nasilja domžalskih podjetnikov zoper organiziranje delavstva. Stavka na Količevem, ki je bila leta 1935 najdaljša na Slovenskem, ima pomembno mesto v stavkovnem valu, ki so ga sprožili komunisti po IV. pokrajinski konferenci KPJ za Slovenijo v prizadevanju, da dvig- nejo borbenost delavstva in ga usmerijo k akcij äki enotnosti. Potek papirniške stavüce je usmerjal pokrajinski komite KPJ za Slo- venijo, komunisti z območja Doba, Prevoj in Lukovice pa so organizirali široko poli- tično in materialno podporo stavkajočim de- lavcem. Tako se je partija s stavko na Ko- ličevem pomembno uveljavila v delavskem gibanju na domžalskem območju in si ustva- rila pogoje za kasnejše usmerjanje tamkaj- šnjih organizacij JSZ na napredne pozicije. Komunistični »Delavski obzornik« je v ana- lizi boja panirniškega delavstva poudaril: »Stavka na Količevem je pokazala nazorno, kaj zmore enotno, nerazcepljeno delavstvo, če ima vedno pred seboj jasen končni cilj ..« in ta izkušnja je bila posebno dragocena tu- di za delavstvo drugih tovarn na domžal- skem območju, ki se je začelo jeseni 1935 organizirati.3 Spomladi 1936 so se opogumile tudi de- lavke v Kocjančičevi tovarni. Članice pri- pravljalnega odbora (Ivanka Baje, Marija Kerč, Francka Osolnik, Francka Srša in Ma- rija Vodlan) so začele posamezne delavke in delavce navduševati za ustanovitev strokov- ne organizacije — sindikata. V njegovem imenu se je oglasila pri tedaj najbolj znanem organizatorju sindikalnega gibanja na dom- žalskem območju Francu Bukovcu na Koli- čevem Marija Vodlanova in ga seznanila z željo, da bi se tudi tekstilci na Viru orga- nizirali v Jugoslovanski strokovni zvezi. V krščanskosocialističnih strokovnih organiza- cijah JSZ je bilo tedaj organizirano tudi drugo delavstvo na domžalskem območju, kar je bilo porok za medsebojno pomoč v bojih in tudi za enotno nastopanje delavstva v skupnih vprašanjih. Bukovec jt nato ob- vestil o odločitvi delavstva Kocjančičeve to- varne osrednje vodstvo JSZ v Ljubljani. Dne 22. 6. 1936 se je zbralo v društvenem domu v Dobu okrog 30 do 35 delavk in de- lavcev »na prijateljski razgovor zaradi usta- novitve strokovne organizacije«. Iz Ljublja- ne je prišel strokovni tajnik JSZ Jože Gro- šelj, ki je poudarjal v svojem govoru zlasti izkoriščanje žendke delovne sile v tovarnah, Franc Bukovec pa je obširno govoril o nalo- gah strokovnih organizacij, ki morajo izbo- jevati izpolnjevanje vseh zakonov za varstvo delavstva. Ugotovil je tudi, da so plače v Kocjančičevi tovarni »skrajno nizke, da de- lajo v tovarni, kjer je zrak zelo kvaren zdra- vju, nadure se ne plačujejo z zalkonitim do- plačilom«. Pozval je delavstvo, naj se orga- 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Tovarna vate In obvezilne- ga materiala Kocijančič & drug na Viru nizira po zgledu delavstva na Količevem »brez strahu, ker jim bodo stali ob strani vsi organizirani tovariši in tovarišice«. Ob sklepu prvega sestanka so vsi navzoči pod- pisali pristopnice za JSZ.^" Dne 29. junija 1936 je bil nato v Dobu sestanek na novo ustanovljene skupine JSZ, na katerem je strokovni tajnik Peter Lom- bardo iz Ljubljane obvestil člane iz Kocjan- čičeve tovarne, da poteka enotna akcija vseh strokovnih organizacij za ureditev nevzdrž- nih razmen v vseh tekstilnih tovarnah v Sloveniji. Franc Bukovec je na sestanku po- drobneje obrazložil organizacijsko delo v skupinah JSZ in poudaril, »da je organiza- cija v veliko korist delavstva kot tudi pod- jetja, katero hoče socijalno gledati na za- posleno delavstvo«. Strokovni tajnik Gro- šelj pa je tudi povedal, da je lastnika Koc- jančiča seznanil s ustanovitvijo skupine JSZ v tovarni. Odgovoril mu je: »Nimam nič pro- ti temu.« Zato je Grošelj pozval organizira- ne delavce in dela vike, naj se »ne bojijo iz- zivalnega nastopanja tistih izjem, ki od ce- lotnega zaposlenega delavstva niso stopili v organizacijo«.* Toda že čez nekaj dni je prišlo v tovaimi do hudega spora, ki se je zaostril v stavko. »Delavska pravica« je v članku »V borbi za svobodo združevanja« pisala, da je v Koc- jančičevi tovarni nenadoma začelo primanj- kovati dela, brž ko se je delavstvo organi- ziralo. Podjetje je 3. in 4. julija ustavilo pro- izvodnjo z obrazložitvijo, da je zmanjkalo naročil, kljub temu da še niso bili izdelani proizvodi, ki so bili že naročeni. V soboto 4. julija je bil nabit razglas, da se do nadalj- njega preneha z rednim obratovanjem, ko- likor pa bodo spet naročila, bo podjetje spro- ti poklicalo delavstvo na delo. Na sestanku je delavstvo izrazilo prepričanje, da je ta ukrep posledica ustanovitve skupine JSZ, Soglasno je sklenilo, da mora podjetje pri- stati, »da se zaposlijo vsi, ako ni mogoče na enkrat, pa s skrajšanim delovnim časom ali izmenami«, preden se vrne na delo. Delav- stvo pa si je hkrati prizadevalo, da bi se spor rešil brez njegovega skrajpega orožja — stavke. Zato je zastopnik centrale JSZ v po- nedeljek 6. julija zjutraj izročil v pisarni podjetja pismeno vlogo, v kateri je organi- zacija JSZ izrazila željo-, naj se delo uredi sporazumno z njo. Toda lastnik podjetja je odpotoval na dopust, uradniki pa so izjavili, da nimajo pooblastil za odpiranje pisem, še manj pa za kakršnekoli razgovore. Glede na to je nastala »težka situacija, za katero de- lavstvo ne more odgovarjati«. Tako se je de- jansko začela stavka v odgovor na podjetni- kov začasni kolektivni odpust —• izpor. De- lavstvo je okrog tovarne postavilo straže, da bi neorganizirani posamezniki ne postali stavikokazi. Kljub temu jih je nökaj prišlo skozi zadnji vhod in pomagalo končati na- ročene izdelke. Stavkokaze pa so kmalu »na silo izvlekli iz tovarne« in stavka je bila po- polna. »Delavska pravica« je poudarila: »Ob- rat sedaj stoji. Delavstvo čaka, da se vrne lastnik podjetja. Delav,stvo je odločeno, da brani svoje pravice, predvsem pa si ne pu- sti, da bi mu kdo kratil pravico združevanja.« O razmerah v Kocjančičevi tovarni pa so za- stopniki delavstva obvestili tudi sresko na- čelstvo v Kamniku.'' Končno je 11. julija prišlo do pogajanj med Francem Kocjančičem, zastopnikom De- lavske zbornice Antonom Marinčkom ter za- stopnikom delavstva in centrale JSZ Jože- tom Grošljem, na katerih so dosegli na- slednji sporazum: »1. Podjetje ni skrajšalo obrata za nekaj dni iz nasprotja proti organizaciji JSZ, am- pak radi tega, ker so tako zahtevale po>- slovne razmere tovarne. 2. S 13. 7. prične tovarna obratovati v pol- nem obsegu, kot je bilo že v naprej rečeno. Obseg obratovanja se bo pa tudi v bodoče ravnal po naročilih. 3. Morebitne želje naj delavstvo predla- ga podjetju na običajen način tj. po za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 97 stopnikih organizacije. O takih predlogih je lastnik podjetja vedno pripravljen razprav- ljati na prijateljski in sporazumen način. 4. Isti način obravnavanja vseh zadev de- lavstva sprejme zase tudi JSZ. 5. Podjetje priznava od delavstva izvolje- ne zaupnike za obratne zaupnike, ki so: Ju- teršek Karel, Dob, št. 89. Kerč Marija, Vir št. 5, p. Dob Prašnikar Klara, Prevoj e št. 7, p. Lukovica. 6. Delavstvo se zaveže, da bo svoje delo odnosno odkazano delo opravljajo vestno in marljivo kakor do sedaj. 7. Podjetje se zaveže, da ne bo radi do- godkov v tovarni izvajalo nikakih konsek- venc.«^ V nedeljo, 12. julija, so se člani skupine JSZ spet sestali v Dobu. Na sestanku je naj- prej govoril predsednik JSZ Srečko Žumer o potrebi strokovnih organizacij v delav- skem gibanju, strokovni tajnik Grošelj pa je seznanil članstvo z doseženim sporazumom s podjetjem. O njem je pisala tudi »Delavska pravica«, ki je poudarila, da je na pogaja- njih »g. Kocjančič bil v resnici precej uvi- deven«, posebej pa je pohvalila delavstvo: »Vse članstvo je ves čas kazalo izredno ko- rajžo in disciplino. Tudi v bodoče mora biti tako ...«, vsa vprašanja pa naj rešuje spo- razumno s centralo JSZ. Zanimivo pa je dej- stvo, da podjetnik nikakor ni hotel priznati pravega vzroka za prekinitev obratovanja, delavstvo pa ni tega vprašanja zaostrevalo'. Tekstilni delavci in dela vtke sO' v svoji prvi akciji »odločno in borbeno pokazali organi- zacijsko zavest.«'' V sporazumu je doseglo priznanje svoje strokovne organizacije in svojih delavskih zaupnikov, ki so nato takoj začeli izpolnjevati svoje naloge. Že 23. julija 1936 je bila prva razprava o sklenitvi kolektivne pogodbe, tj. pismenega sporazuma med delavsko strokovno organi- zacijo in podjetnikom, s katero bi uredili vse delovne pogoje ter pravice in dolžnosti iz de- lovnega razmerja. O besedilu kolektivne po- godbe so se načelno sporazumeli, delavski za- upniki pa niso sprejeli ponudbe podjetnika, da zviša vsem mezde le za 10 "/o. Po' razgovorih so sklicali sestanek sikupine JSZ, na katerem so člani zahtevali, naj podjetje poveča pla- če vsaj za 20 "/o, predvsem tistim delavkam, ki najmanj zaslužijo.* Nova pogajanja so bi- la nato 1. avgusta, udeležili pa so se jih Franc Kocjančič, za Delavsko zbornicO' An- ton Marinček, za centralo JSZ strokovni taj- nik Jožko Rozman, kot neposredni zastopnik delavstva pa zaupnik Karel Juteršek. Na njih so se sporazumeli, da razpravo o skle- panju posebne kolektivne pogodbe odložijo, Podjetnik, družabniki in delavstvo 1935 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ker je Delavska zbornica že sklicala sestanek o sklepanju enotne in skupne koilektivne po- godbe za vsa slovenska tekstilna podjetja. V primeru, da ta akcija ne bi uspela, pa je bil Kocjančič pripravljen Skleniti separatno kolektivno pogodbo. Takoj pa je podjetje pripravljeno izvajati vsa določila socialne zaščitne zakonodaje v polnem obsegu. Pod- jetje bo izdelalo tudi delovni red. Pristalo je na 10 do 15 '/o povečanje mezd, do prihod- njega izplačila pa bo izdelalo seznam starih in novih prejemkov vsega delavstva in v posameznih primerih je pripravljen upošte- vati tudi posebne želje po zvišanju mezd. Najdaljša pa je bila razprava o začasnem od- pustu manjše skupine delaVk, ker je podje- tje zaradi pomanjkanja naročil sklenilo za nekaj časa ustaviti obratovanje nekaterih oddelkov. Zastopniki delavstva so predlagali, naj bi vsi zaposleni delali zato s skrajšanim delovnim časom, dobili pa so odgovor, da to tehnično ni izvedljivo. Končno so se spora- zumeli, da podjetje začasno zaradi pomanj- kanja dela ukine obratovanje tikalnice in po- šlje skupino delavk na začasni dopust, ne- kaj delavk pa bo premestilo v druge od- delke. Podjetje se je tudi obvezalo, da bo vse delavke znova zaposlilo, če bo dobilo nova naročila. Dopisnik v »Delavski pravici« je ob tem sporazumu še poudaril: »Ako bomo ta- ko složni in enotni, kot smo bili doslej, se nam ni bati ničesar.«' Podjetje je delavstvu že 3. avgusta pred- ložilo seznam vseh zaposlenih s starimi in novimi mezdami. Tedaj je bilo zaposlenih 42 delavk in delavcev. Iz seznama se vidi, da je nekaj začetnic dobilo najnižjo plačo 1,50 do 1.80 din na uro, večina delavk je imela 2 do 2.20 din na uro, najvišja urna mezda delavca pa je bila 4 din. Delavstvo ni bilo zadovoljno s predlogom podjetja, ki je ve- čini dvignilo mezdo le za 10 "/o. Zahtevalo je nova pogajanja in na njih je bil podjet- nik pripravljen popustiti pri mezdah naj- nižjih kategorij. Dopisnik v »Delavski pra- vici« je ob teh novih pogajanjih izrazil vtis, »da so morebitnih težav v podjetju bolj kri- vi razni predpostavljeni, kakor pa podjetnik sam.«'* Ker so podjetniki zavlačevali sklenitev enotne kolektivne pogodbe za vso tekstilno industrijo na Slovenskem, se je 20. avgusta 1936 začela stavka tekstilnega delavstva, naj- prej V Kranju, nato pa se je razširila še na večino večjih industrijskih obratov. To ve- liko stavkovno gibsmje, v katerega so od- ločno posegli komunisti, se je spremenilo v pravi razrednopolitični boj. Delavstvo je za- sedlo tovarne, podjetnike pa je v njihovih prizadevanjih za zlom staVke podprla ban- ska uprava, tudi z oboroženo silo in z are- tacijami stavkujočih. Predaleč bi zašli, če bi ta veliki boj slovenskega tekstilnega delav- stva poskušali podrobneje prikazati. Stavka se je formalno končala s sklenitvijo kolek- tivne pogodbe 23. septembra. Tekstilno de- lavstvo je tako uspelo enotno urediti svoje mezde in delovne razmere, čeprav delodajal- ci niso sprejeli vseh njegovih zahtev, neka- tera vprašanja pa so rešili kompromisno.^' To veliko stavkovno gibanje je vplivalo tudi na ureditev položaja delavstva v Koc- jančičevi tovarni. Ker je tik pred začeUkom stavke delavstvo na Viru končalo mezdno gibanje in ker je podjetnik že v naprej pri- stal, da bo veljala tudi zanj splošna kolektiv- na pogodba, se ni neposredno vključilo v splošno stavkovno gibanje slovenskih tekstil- cev, razumljivo pa se je z njim solidarizi- ralo in ga podprlo. Že 15. oktobra so bila nato med za- stopniki delavstva in podj,etja pogajanja o sklenitvi kolektivne pogodbe. Ker Koc- jančičevo podjetje ni šlo v sklop Zveze delodajalcev tekstilne stroke, češ da po zna- čaju in ipo načinu dela ne spada med na- vadna tekstilna podjetja, zanj tudi splošna kolektivna pogodba ni veljala (skupno je ve- ljala za 42 tekstilnih podjetij) in skleniti jo je bilo treba posebej. Delavski zaupniki in strokovni tajnik Lombardo so uspeli doseči, da je podjetnik sprejel z malenkostnimi spre- membami splošni del kolektivne pogodbe, ki so jo podpisale strokovne organizacije in Zveza delodajalcev tekstilne stroke 23. sep- tembra. Glede delovnega časa je bilo v njej določeno, da traja 8 ur na dan, zaradi neka- terih praznikov izpadli delovni čas in za pro- sto popoldne v sobotah pa je podjetje lahko podaljšalo delovni čas za eno uro na dan. 1. maj je delavstvo praznovalo v primeru, če je to željo z glasovanjem izrazila večina delav- stva, vendar je moralo izpadle ure nadome- stiti. Za nadure so bili določeni zakoniti 50 ali 100 "/o poviški. V pogodbi so bili tudi po- drobno določeni postopiki v primerih pomanj- kanja dela, ko naj bi se skrajšanje delovne- ga časa urejalo sporazumno z delavskimi za- upniki, pri odpustih delavstva je podjetje dolžno upoštevati socialne razmere, pri spre- jemanju novih delavcev pa tiste, ki so bili zaradi pomanjkanja dela odpuščeni ali pa so delo prekinili zaradi daljše bolezni. Podjetje in delavci so imeli pravico do 14-dnevnega odpovednega roka. Podrobno so bile tudi do- ločene pravice delavstva v primerih bolezni in drugih zadržkih z dela. Nevarna so bila določila o kaznih za poškodovanje strojev in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 99 materiala, kjer je bilo še precej možnosti za samovoljo podjetnika. Podjetje je priznalo delavske zaupnike, ki so v prvi vrsti pokli- cani, da posredujejo pri sporih iz delovne- ga razmerja. Težje pa je bilo doseči sporazum o ta- rifnem delu koleiktivne pogodbe, ker so de- lavski zaupniki novo povečanje mezd, da bi jih uskladili z zaslužki tekstilnih delavcev v drugih podjetjih. Končno so morali pristati na začetno mezdo za delavke 2 din in za de- lavce 2,75 din na uro. To mezdo pa so imeli lahko le dva meseca, nato pa jim pripada mezda, določena za delo, ki ga delavka(ec) opravlja. V prilogi h kolöktivni pogodbi so bile določene za vsakega delavca posebej ur- ne mezde (dve zaposleni sta dobili po 2.25, petindvajset, torej večina delavk, je imela po 2.30 din, ena delavka 2.40, šest zaposle- nih po 2.50 din, trije po 2.60 din, eden 3.60 din, eden 4.20 din, najvišja urna mezda pa je bila 4.50 din, ki jo je dobil le en delavec). Za delo po akordu pa se je podjetje obvezalo, da bo postavke tako določilo, da bo pov- prečni akordni zaslužek za 15 */o višji od ur- ne mezde za določeno kategorijo. Zaslužike bo izplačevalo vsakih osem dni. V kolektivni pogodbi pa je bilo pomemb- no določilo, da podjetje in strokovna organi- zacija lahko predlagata spremembo tarif- nih postavk, ne da bi bila s tem razveljav- ljena hkrati tudi splošna določila. S tem so bile odprte možnosti za nova mezdna gibanja brez odpovedi kolektivne pogodbe. Veljala je do konca leta 1937, če pa je nobena stran dva meseca pred iztekom tega leta ne odpo- ve, se njena veljavnost avtomatično podajša še za eno leto, isti postopek pa velja tudi za naslednja koledarska leta.'^ »Delavska pravica« je nato poudarila, da je vprašanje kolektivne pogodbe za delav- stvo Kocjančičeve tovarne dokaj zadovolji- vo rešeno, niso pa ustrezno uspela tudi poga- janja o povečanju zaslužkov, »ki so v tem podjetju ostala daleč za plačami ostalih tek- stilnih podjetij.« Zato bo potrebno novo mezdno gibanje. Mezde, ki so jih imele de- lavke, preden so se organizirale (1.50 do 2 din), so za strojno delo odločno prenizke: »Smelo trdimo, da podjetje v gospodarskem pogledu ne stoji tako slabo in bi moglo brez nevarnosti za nadaljnji obstoj dati svojemu delavstvu za njihovo delo odgovarjajoče pla- čilo. Z novo pogodbo se bodo' plače, ki smo jih zgoraj navedli, izboljšale od prilike za 15 do 30*/o, kljub temu pa bodo še vedno pod najnižjimi plačami, ki so določene v kolektivni pogodbi za tekstilno delavstvo. Delavstvo naj se zaveda, dä s tem ni zaprlo zadnjih vrat in da bo moralo stalno stremeti in delati na tem, da bo vse ono, kar je zamu- dilo, v bodoče nadoknadilo. Prav tako se mora zavedati podjetje, da je v korist njega sa- mega, da ima tako delavstvo, ki bo za svo- je pošteno delo tudi pošteno plačano. «^^ S podpisom kolektivne pogodbe 19. okto- bra 1936 se je torej končala prva faza bojev delavstva Kocjančičeve tovarne za izboljša- nje delovnih in mezdnih razmer. V štirih m.esecih po organiziranju v skupini JSZ je uspelo pogodbeno urediti svoje delovno raz- merje, povečati plače ter izbojevati prizna- nje strokovne organizacije in delovnih zaup- nikov kot svojih predstavnikov v urejanju vseh zadev s podjetjem. Posameznik je od- slej pri uveljavljanju svojih pravic lahko ra- čunal s podporo strokovne organizacije, de- lavstvo pa se je z vključitvijo v sikupino JSZ pridružilo sindikalnemu gibanju in je tako cb ipodpori vsega organiziranega delavstva vodilo nadaljnje akcije za izboljšanje svojega položaja. Po sklenitvi kolektivne pogodbe se je začelo obdobje prizadevanj skupine JSZ, da se vsa njena določila dosledno izpolnju- jejo, posebno pozornost pa je moralo posve- titi mezdnim gibanjem, da bi delavstvo v Kocjančičevi tovarni tudi v materialnem po- gledu doseglo standard drugih tekstilnih de- lavcev. Ena prvih nalog pripravljalnega odbora sikupine JSZ na Viru je bila ureditev oblast- nega priznanja in pridobitev uradnega do- voljenja za delovanje. V njegovem imenu so Karel Juteršek, Marija Kerč in Klara Praš- nikar 25. novembra 1936 poslali sreskemu načelstvu v Kamniku v potrditev pravua JSZ. Kraljevska banska uprava dravske ba- novine je nato 17. decembra 1936 dovolila ustanovitev društva »Strokovna skupina tek- stilnega delavstva Vir pri Domžalah« s pri- pombo, da bo dobilo »pravno osebnost cele s sklepom ustanovnega zbora«. Po pravilih je imelo društvo kot član JSZ nalogo zdru- žiti vse delavce(ke), ki so zaposleni na te- ritoriju društva, izvojevati jim pravične službene pogoje, jih strokovno in splošno izo- braževati ter jim priboriti vse socialne pra- vice.« Te svoje naloge pa izpolnjuje s tem, da: - »1. Prireja shode, sestanke, predavanja, tečaje, družabne in gledališke prireditve,, iz- daja letalke itd. 2. Raziskava službene razmere in zbira to- zadevne statistične podatke. 3. Skrbi za strokovno in splošno izobrazbo svojih članov ter snuje knjižnico. 100 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 4. Pošilja vloge na delodajalce, urade, sta- novske in ZE^konodajne zbore ter posreduje pri njih. 5. Daje svojim članom pravne nasvete v sporih, ki izvirajo iz njihovega mezdnega (službenega) razmerja. 6. Daje svojim članom v slučaju bolezni, brezposelnosti, poroda in smrti, kakor tudi v drugih izredno nujnih slučajih gmotne podpore iz obstoječih fondov v smislu sikle- pov občnih zborov in v okviru razpoložlji- vih sredstev. 7. Posreduje svojim članom delo ter pod- pira potujoče, delo iščoče člane z nasveti in gmotno.. . 8. Pobira od svojih članov redne in izred- ne prispevke. 9. Zbira za posamezne s vrhe posebne fon- de.«'* O izpolnjevanju vseh teh številnih nalog je nato razpravljal ustanovni občni zbor JSZ v Kocjančičevi tovarni, ki je bil 21. febru-j ar j a 1937 v društvenem domu v Dobu. Pri- pravljalni odbor je na njem poročal tudi o težavah po ustanovitvi strokovne organiza- cjie ter poudaril, da se sadovi njenega delo- vanja »že kažejo v precejšnji meri.« Zlasti pomemben uspeh je do 35 °/o povečanje mezd od začetka organiziranega nastopa delavstva. Poudaril je še, da se je v delavstvu Kocjan- čičeve tovarne »ukoreninila zavest in spo- znanje, da delavec, če ni organiziran, ne po- meni nič.« Ob sklepu pa je občni zbor izvolil naslednji odbor; predsednik Karel Juteršek, podpredsednik Ivan Štrukelj, tajnica Ivanka Baj|c, blagajničarka Francka Capuder, od- bornici Francka Osolnik in Francka Dolni- čar, nadzorstvo: Marija Vodlan in Marija Kerč.is Skupina JSZ na Viru se je tesno povezala z drugim delavstvom domžalskega in kamni- škega območja, ki je bilo organizirano v JSZ. Do 1. novembra 1937 je biloi v nekda- njem kamniškem srezu ustanovljenih 12 sku- Kraljevska banska uprava je z do- pisom 17. 12. 1936 tudi formalno dovolila ustanovitev sindikata tek- stilnega delavstva na Viru, ki je dejansko deloval že od začetka po- letja 1936 I kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 101 pin JSZ, v katerih je bilo 1244 članov in čla- nic, ali skoraj četrtma celotnega članstva JSZ na Slovenskem. Tako je bil kamniški srez eno najmočnejših oporišč krščanskoso- cialističnih sindikatov v Sloveniji. Tedaj je bilo v skupni JSZ v Kocjančičevi tovarni or- ganiziranih 50 delavk in 7 delavcev ali razen redkih posameznikov vsi zaposleni."** Na ok- rožnem sestanku predstavnikov skupin JSZ 23. marca 1937 je bil v medstrokovni odbor JSZ za kamniški okraj izvoljen tudi Karel Juteršek.'^ Ko se je v okviru JSZ začelo tesneje povezovati članstvo tudi po panogah zaposlitve, so se ustanovnega občnega zbo- ra Strokovne zveze tekstilnega delavstva JSZ 9. maja 1937 udeležili zastopniki z Vira. Za predsednika te strokovne zveze je bil izvo- ljen Ciril Škofic iz tovarne Induplati v Jar- šah, v ožji odbor pa tudi Juteršek kot pred- stavnik delavstva Kocjančičeve tovarne.Ta- ko se je skupina JSZ z Vira vključila v sin- dikalno gibanje v lokalnem in slovenskem okviru, posebno tesno pa je sodelovala z organizacijo JSZ iz Jarš, s katero je nasto- pala skupaj v bojih za izboljšanje položaja tekstilnega delavstva na Slovenskem. Omenili smo že, da ob sklenitvi kolektiv- ne pogodbe ni bilo zadovoljivo rešeno tudi vprašanje zaslužkov. Ban dravske banovine je 31. julija 1937 določil minimalne mezde od 1.80 do 3 din na uro. Skupina JSZ na Vi- ru je glede na to uredbo o minimalnih mez- dah začela z mezdnim gibanjem. Na poga- janjih 10. oktobra so delavski zaupniki ter zastopnik Delavske zbornice Marinček in taj- nik JSZ Lombardo uspeli doseči lOj do 20 "/o povečanje mezd. Mladoletne delavke so nato dobile 2.30 din na uro, delavke 2.75 din na uro, delavci pa od 4 do 5.30 din na uro. To povečanje je znašalo za vse delavstvo sku- paj okoli 50.000 din na leto. Ob tem mezd- nem gibanju je »Delavska pravica« pouda- rila, da se je spet pokazalo, kako se uredbe v korist delavstva izvajajo le tam, kjer po- skrbi za to strokovna organizacija.''* Delavski zaupniki so leta 1937 večkrat po- sredovali tudi zaradi odpustov posameznih delavk in delavcev. Dopisnik je poročal, da so vse sporne zadeve uredili sporazumno, »ker je bil podjetnik vedno in vseskozi uvi- deven.«2« Januarja 1938 so bili za) nove ob- ratne zaupnike izvoljeni Karel Juteršek, Frandka Osolnik, Francka Dolničar in Dana Kolenc, na občnem zboru 13. februarja, ki je »potekal v najlepšem soglasju«, pa je bil izvoljen v glavnem stari odbor skupine JSZ. Na njem je delavstvo Kocjančičeve tovarne tudi poudarilo: »Kljub vsem klevetam in raznim govoricam ostane delavstvo zvesto JSZ, ker je le JSZ prava krščanska delavska strokovna organizacija.«^' Na članskem se- stanku 26. junija 1938 je delavstvo znova podprlo JSZ, ki se ne bojuje le za izboljša- nje položaja delavstva v podjetjih, temveč tudi za »koristi celotnega delavnega ljudstva in naroda.«2- S temi stališči je odločno obso- dilo razbijaško in klevetniško dejavnost or- ganizatorjev režimskega klerikalnega sindi- kata Zveze združenih delavcev, ki je bua prav v kamniškem okraju posebno močna, vodili pa so jo grobeljski misionarji. Ko je vodstvo klerikalne stranike uvidelo-, da ne more več zajeziti in nadzorovati naprednih tokov v krščanskosocialistični JSZ, jo je po^ skušalo z novim sindikatom ZZD razbiti. Za- radi odločnega nastopa delavstva pa režim- ska ZZD v kamniškem srezu ni uspela usta- noviti številčno močnih podružnic in JSZ je ostala poglavitna sindikalna organizacija na tem območju. Na občnem zboru 8. januarja 1939 v Dobu je bilo 90 "/o vseh članov, osrednje vodstvo pa je zastopal tajnik Rozman. Poročila od- bornikov so pokazala, »da je skupina bila vedno pridno na delu za koristi svojega član- stva. Veliko dela je bilo izvršenega na sejah, sestankih, v tovarni z intervencijami itd., to vedo povedati le tisti, kateri so bili s tem delom vedno vpreženi.« Pomemben uspeh je bila ustanovitev podpornega fonda za pomoč delavstvu ob brezposelnosti in drugih stis- kah. Tudi na tem občnem zboru so razprav- ljali o metodah »zelenih« zoper JSZ: »Član- stvo je enodušno obsojalo način borbe, ka- tero se vodi danes proti JSZ. Kdor napada in blati JSZ, ta napada nas delavce. Zato se bomo še bolj tesno oklenui naše matice in storili vse, da naše vrste ohranimo neokr- njene.« V novi odbor so izvolili več novih članov in članic, predsednik pa je ostal Ka- rel Juteršek.23 Strokovne organizacije so že jeseni 1938 začele z akcijo za izboljšanje kolektivne po- godbe za tekstilno delavstvo z dne 23. sep- tembra 1936. Ena temeljnih zahtev je bilo povečanje vseh mezd za 15 "/o zaradi porasta draginje. Ker je na nekaj razgovorih Zveza industrij cev odklonila večino delavskih pred- logov in celo poskušala poslabšati nekatere že pridobljene ugodnosti, so strokovne or- ganizacije s 1. februarjem 1939 odpovedale kolektivno pogodbo.2" V to gibanje se je vključilo tudi delavstvo Kocjančičeve tovar- ne. Na rednem mesečnem sestanku 12. fe- bruarja 1939 so razpravljali o odpovedi skupne kolektivne pogodbe in poudarjali, da mora biti nova boljša. Ob tem so pripom- nili: »Sicer pa smo organizirali in bomo s po- 102: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Sindikalni izlet na Dobeno 1939 rnočjo naše organizacije uveljavili svoje zah- teve, četudi ni pogodbe.« Delavstvo pa je tudi odločno protestiralo zoper odlaganje vo- litev novih delavskih zaupnikov in zahte- valo, da se podaljša mandat dotedanjim za- upnikom.2' O skuipnem boju tekstilnega de- lavstva so nato razpravljali še 26. marca, ko je na članskem sestanku v Dobu govoril Ciril Skofic kot predsednik Strokovne zveze tek- stilnega delavstva JSZ, in nato spet 7. maja 1939. Pripomniti pa moramo, da odpoved skupne kolektivne pogodbe ni veljala tudi za posebno pogodbo v Kocjančičevi tovarni in iz kasnejšega poročila vidimo, da je sku- pina JSZ ni odpovedala. Ze kmalu pa je iz- koristila možnost, ki jo je dovoljevala po- godba, in začela z novim mezdnim gibanjem. V začetku julija 1939 so bili prvi pogovori o povečanju mezd, na katerih je podjetje pri- stalo, da bo izdelalo svoj predlog o poviških. Toda že čez nekaj dni je obvestilo delavske zaupnike, naj bi se z mezdnim gibanjem po- čakalo, »češ da sedaj ni za to ugoden čas.« Na sestanku 16. julija v Dobu, ki je bil iz- redno dobro obiskan, pa je delavstvo soglas- no in odločno sklenilo, »naj se to vprašanje reši čimprej in je poudarjalo, da ravno za- to želi, da se to vprašanje reši sedaj, ker ni toliko dela, da ne bo podjetje moglo očitati pozneje, ko bodo večja naročila, da delavstvo namerno nagaja in ovira normalni potek ob- ratovanja ... Delavstvo vztraja na tem, da se položaj vsaj nekoliko izboljša, kajti dra- ginja je v zadnjem času močno porasla in je to gotovo stvarno utemeljen razlog po zahte- vi za zvišanje plač.« Glavni obratni zaupnik Juteršek je dobil nalogo, da o teh sklepih obvesti vodstvo podjetja in zahteva, da se pogajanja že v nekaj dneh nadaljujejo.2« O nadaljnjem poteku pogajanj ni poročil. Ko- cjančičevo podjetje je svojim 80 zaposlenim 25. avgusta 1939 povečalo mezde za 5*/o.^^ Začetek druge svetovne vojne je povzro- čil hudo krizo v tekstilni industriji, ker ni več dobivala redno in dovolj surovin. Pod- jetja so jo reševala z odpusti in s skrajše- vanjem delovnega časa. Tako je bilo konec 1939 v Kocjančičevi tovarni odpuščenih 12 delavk, delovni čas pa je bil skrajšan za 4 ure tedensko. Odpuščenim delavkam je po- magala skupina JSZ s podporami iz svoje- ga podpornega fonda.^s Ker je bila za obve- zilni material zainteresirana vojaška oblast, je prevzela nadzorstvo nad proizvodnjo to- varne, ki je 1940 že spet normalno obratova- la. Dne 6. februarja 1940 so bile v Kocjanči- čevem podjetju volitve novih delavskih za- upnikov. Izvoljeni so bili: Franc Vodlan, Francka Osolnik, Francka Srša in Roza Cvet- ko, za njihove namestnike pa Karel Juteršek, Feliks Vodlan, Francka Ručman in Slava Kolenc. Ti so izvolili za starešino obratnih zaupnikov Franca Vodlana, za tajnika pa Frandko Srsa.^» Zaradi nenehnega naraščanja draginje so morali biti novi delavski zaupniki še posebej) vztrajni v boju za povečanje mezd. Pod- jetje je 30. aprila 1940 spet malenkostno po- večalo zaslužke za 5 "/o vsem zaposlenim, kar je na leto znašalo 24.000 din.^" Toda to ni zadostovalo za dolgo. Ze sredi septembra je kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 1031 delavstvo začelo z novim mezdnim gibanjem. Nov boj je bil težak. Začetek pogajanj se je zavlekel zaradi odsotnosti Kocjančiča, ki je delavske zaupnike po svoji vrnitvi obvestil, da mora z mezdnim gibanjem seznaniti vo- jaško oblast, ker spada tovarna pod vojno industrijo. Poročilo skupine JSZ in delavskih zaupnikov ugotavlja: »Seveda zaupniki so bili takoj na jasnem, da bo podjetje o tem obvestilo Zvezo industrijalcev, ne pa vojaško oblast. S tem nas je podjetje hotelo samo op- lašiti, da ne bi zahtevali ipovišanja. Vztrajali smo na svojem in sikoro vsaik dan pritiskali na šefa, da naj določi dan za pogajanja, na katero naj pride tudi JSZ. Podjetje se nika- kor ni moglo odločiti za dan razgovorov, ta- ko da smo bili primorani, da se ponovno po- šlje vloga potom JSZ in se odločno zahteva razgovore.« Medtem pa je izšla nova uredba o minimalnih mezdah za vso državo in pod- jetje je predlagalo, naj delavstvo počaka na posebno uredbo za dravsko banovino. De- lavski zaupniki so v to pristali pod pogojem, da podjetje do izida nove uredbe plača te- denske doklade za vsakega delavca in delav- ko po 30 din tedensko, petim mladoletnim pa po 25 din. Brž ko pa je izšla nova uredba o minimalnih mezdah za dravsko banovino, so obratni zaupniki zahtevali nove pogovore: »Ko je podjetje videlo, kakšne so nove pla- če, da bo treba precej povišika, je bilo takoj preveč delavstva in da bo treba gotovo šte- vilo delavcev reducirati. Ker smo vztrajali na danih zahtevah, da naj se končno določi dan razgovorov, da o tem obvestimo JSZ, da se istih udeleži, nam je podjetje napoveda- lo redukcijo 10 do 15 delavkam. Položaj ni bil rožnat, ukrenili smo vse, kar je bilo v naši moči, da preprečimo redukcijo. Prizna- ti ipa moramo, da bi se namera podjetja iz- vedla, ako ne bi delavstvo malo popustilo,« beremo dalje v zaupniškem poročilu o teh pogajanjih. Kljub delnemu popuščanju pa se je s tem mezdnim gibanjem materialni položaj delav- stva občutno izboljšal. Delavcem so bile zvi- šane mezde za 0.90 do 1.20 din na uro, ve- liki večini delavk pa za 1.65 din na uro. Hkrati so bile povečane tudi akordne po- stavke, da so lahko zaslužili od 10 do največ 45 «/0 več, kot je bila osnovna plača. Tedaj je že večina zaposlenih delala na akord. Po tem povečanju so mladoletne delavke zaslu- žile od 3.75 do 4 din na uro, delavke 4.75 din na uro, tkalska mojstrica 250 din na teden, delavci od 4.80 do 6.80 din na uro, tkalski mojster pa 320 din na teden. Skupaj je bilo tedaj 85 zaposlenih, od teh 68 delavk. Te nove mezde so začeli izplačevati s 1. oktobrom 1940. Po tem mezdnem gibanju so obratni delavski zaupniki tudi poročali Delavski zbornici v Ljubljani, da v podjetju še vedno velja glede delovnih pogojev posebna kolektivna pogodba iz leta 1936. V imenu delavstva Kocjančičeve tovar- ne so tudi pozdravili ustanovitev nove- ga podpornega fonda za brezposelne s pri- pombo, naj denar zanj prispeva tekstilna in- dustrija, ki je v času konjunkture zaslužila milijonske vsote. Zavzeli so se tudi za vi- soko kaznovanje podjetij, ki bi odpuščala de- lavstvo le zaradi »šikaniranja.«^^ Na sestanku 26. januarja 1941, ki je bil dobro obiskan, je strokovni tajnik Rozman poročal o prizadevanjih za sklenitev enot- ne kolektivne pogodbe za tekstilno stroko in o preložitvi volitev obratnih zaupnikov. Na. sestanku sta Povšič in Šubljeva iz Sostrega govorila o potrebi kulturnoprosvetnega dela članov JSZ. Nato so izvolili poseben odbor za kulturnoprosvetno delo. Poudariti pa mo- ramo, da je skupina JSZ iz Kocjančičeve to- varne že kmalu začela delovati tudi na tem področju. Ustanovila je knjižnico, člani pa so pod vodstvom režiserja Starbka samostojno naštudirali nekaj iger in jih uprizorili v društvenem domu na Dobu.^- Dne 16. februarja 1941 je bil občni zbor skupine JSZ na Viru, hkrati tudi zadnji več- ji sestanek delavstva Kocjančičeve tovarne pred napadom na Jugoslavijo. »Delavska pravica« je poročala, »da je skupina v pre- teklem letu aktivno delovala za zvišanje plač in v notranjih organizacijskih zadevah. Raz- veseljivo je, da vlada v tej skupini močna organizacijska zavesit.«^^ Iz tega pregleda delovanja skupine JSZ se vidi, da je s svojo aktivnostjo uspela ob- čutno izboljšati položaj delavstva v Kocjan- čičevi tovarni. Vestno je izpolnjevala pro- gram JSZ in razvila tudi kulturnoprosvetno delo, s podpornim fondom, v katerega so de- lavci vplačevali po 5 din mesečno, pa je skrbela zlasti za svoje brezposelne člane in jim pomagala tudi v primerih bolezni in ob drugih težavah. Telkstilno delavstvo z Vira pa je pokazalo svojo solidarnost tudi do drugih članov JSZ, ki so se zaradi bojev znašli v stiski. Tako so npr. oktobra 1937 zbrali za stavkajoče tovariše v Št. Vidu pri Ljubljani, v Gračnici in Jurkloštru 120 din, v začetku 1941 pa za ^pomoč viničarjem 222,25 din in »Delavska pravica« je pohvalila njihovo so- lidarnost: »Naj bodo za vzgled drugemu de- lavstvu, kako je treba pomagati našim stro- kovničarjem.«"'' Iz poročil v »Delavski pravici« se vidi, da so se sestajali delavci iz Kocjančičeve tovar- 1041 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Tkalnica ovojev ne na sestanke ne le ob mezdnih gibanjih, temveč redno. Vodstvo skupine je posvetilo veliko pozornost izobraževanju članov in je za to povabilo kot predavatelje znane fun- kcionarje JSZ npr. predsednika Srečka Žum- ra. Toneta Fajfarja, strokovne tajnike Groš- Ija, Lombardo, Rozmana, Janeza Pestotni- ka, od sindikalnih voditeljev iz kamniškega okraja pa Franca Bukovca, Cirila! Skofica in Mavricija Borca. V okviru skupine JSZ na Viru je od konca 1938 deloval še poseben ženski odsek. V imenu delavk Kocjančičeve tovarne se je Marija Vodlan udeležila 18. decembra 1938 ustanovnega sestanka ženske- ga odseka JSZ v Domžalah in nato še poseb- nega tečaja. Ti odseki so imeli predvsem na- logo, da dvigajo organizacijsiko zavest de- lavk, skrbijo za njihovo izobraževanje s pre- davanji in posebej obravnavajo njihov so- cialni položaj|.35 Končno pa naj omenimo še, da je skupina JSZ organizirala tudi izlete (npr. v Bohinj), äkratka, prizadevalo si je, da bi za svoje članstvo čim bolj vsestransko skrbela. 1 Od svoje ustanovitve dalje pa so se člani skupine JSZ na Viru udeleževali tudi skup- nih alkcij delavstva domžalskega in kamni- škega območja ter nekaterih velikih prire- ditev JSZ za vse slovensko krščanskosocia- listično delavstvo. Tako so se udeleževali vsakoletnih shodov JSZ na Homcu, 1. maj pa so enkrat praznovali tudi v Kamniški Bi- strici, precej članov sikupine je šlo tudi na velika shoda slovenskega krščanskosocialisti- čnega delavstva pri Sv. Urhu in na Št. Joštu. Udeleževali so se tudi tečajev za izobraževa- nje zaupnikov in odbornikov ter se tako us- posabljali za svoje funkcije. Prav tako pa so se udeležili tudi nekaj akcij, ki jih je skrivno organizirala partija. Tako se je nekaj posa- meznikov udeležilo že velikega tabora Ljud- ske fronte 23. maja 1937 na Taboru nad Iha- nom,^* ki je bil nova velika manifestacija vpliva partije na delavstvo domžalskega ob- močja. To ljudskofrontno akcijo so organizi- rali člani CK KPS in celice Dob-Prevoje. ! Veliko članov se je nato udeležilo zbor ova- ! nja 4. 9. 1938 v Kamniku ob odkritju spomin- i ske plošče generalu Rudolfu Maistru. Na i njem je znani sindikalni organizator v kam- | niškem dkraju Mavricij Borec prebral izja- \ vo, v kateri JSZ napoveduje boj za svobodo j slovenskega naroda in za neodvisnost države, | za enakopravnost slovenskega naroda z dru- gimi jugoslovanskimi narodi, proti sovražni- kom narodne samobitnosti in za demokracijo ter zahteva, da delovno ljudstvo zavzame položaj, ki mu pripada, in da jugoslovanski voditelji odvrnejo od države nevarnost voj- ne.'' S* tem programom se je JSZ apredelUa za narodnoobrambno delo, ki ga jp vodUa partija. i j Leta 1939 pa so se delavci Kocjančiče- \ ve tovarne množično udeležili protidraginj- j skih shodov 26. novembra v Domžalah in 17. 1 decembra v Kamniku. Po odločnem nastopu \ v Domžalah, kjer je delavstvo zahtevalo tudi \ povečanje mezd in vrnitev delavskih usta-1 nov njihovim izvoljenim zaupnikom, je sres- \ ko načelstvo novo protidraginj sko zborova- nje v Kamniku prepovedalo. Toda delavstvo se je kljub temu zbralo in vzklikalo: »Daj- te nam kruha! Nočemo vojne! Dol s fašisti!« Resolucijo z delavskimi zahtevami je sres- kemu načelniku nesla tričlanska delegacija, v kateri je bila tudi Marija Vodlan.^s Tudi I komunistične akcije za zbiranje podpisov za ustanovitev Društvai prijateljev Sovjetske ' Zveze 1940 je v Kocjančičevi tovarni dobro ; uspela.^' Vse to dokazuje, da se je dela v- ; stvo tega podjetja hkrati z organiziranjem j v JSZ usmerilo v napredni tok in da je ! hkrati z bojem za izboljšanje svojih lastnih i mezdnih in delovnih pogojev odločno nasto- pilo tudi v vseh velikih akcijah za skupne interese vseh delovnih ljudi. Ta usmeritev pa se je nato še posebej po- : kazala v NOB. Iz Kocjančičeve tovarne je šel že takojipo vstaji 27. julija 1941 v kamniškem okrožju prvi sanitetni material za partizanske KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 105 : lanjence, nato pa sta ga delavstvo in lastnik vsa leta našega boja pošiljala partizanskim enotam in bolnišnicam na Grorenjskem in Štajerskem. Prav v tej tovarni, kjer so že od zime 1941/42 organizirano delovali pri- staši OF, se je v letih 1943/44 med vsemi podjetji v kamniškem okrožju najbolj raz- m.ahnila tudi Delavsika enotnost, junija 1944 je bilo v 14 odborih DE 59 delavcev in de- lavk,^« kar je prav gotovo tudi posledica trd- ne predvojne sindikalne organiziranosti. OPOMBE 1. Podrobnejši podatki o položaju tekstilnega delavstva in delovanju njegovih strokovnih or- ganizacij so v doktorski disertaciji Franceta Kresala, Razvoj tekstilne industrije v Sloveniji 1918—1941, Ljubljana 1971 (tipkopis), ki je v tisku; Miro Stiplovšek, Delavsko gibanje na domžalskem in kamniškem območju v letih 1934—1941. Mengeški zbornik II, 1. snopič, Ljub- ljana 1969, str. 31—36. — 2. Fond Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, fase. 311 v Arhivu SR Slovenije in arhiv tovarne Tosama na Viru; Tosarne, glasilo tovarne sanitetnega materiala Domžale, št. 9, september 1973. — 3. Miro Sti- plovšek, Ob štiridesetletnici velike stavke pa- pirniškega delavstva na Količevem. Tri obletni- ce papirnice Količevo, Ljubljana 1975, str. 9—64. — 3 a. Delavska pravica št. 25, 25. 6. 1936; po- govor z Marijo Vodlanovo-Tomažičevo, Marijo Kerčevo-Klemenovo, Klaro Prašnikar j evo, Kati Paštebarjevo-Pirnatovo in Feliksom Vodlanom dne 18. 7. 1973; Karel Juteršek je v svojem po- govoru z urednikom glasila Tosama (št. 1, okto- ber 1965) izjavil, da se je v začetku organiziralo okrog 70 "/o delavstva, medtem ko so se ome- njeni na pogovoru spominjali, da je bilo že ob ustanovitvi skupine JSZ organiziranih okrog 90 "/o vseh zaposlenih. — 4. Delavska pravica št. 26, 3. 7. 1936. — 5. Delavska pravica št. 27, 9. 7. 1936; pogovor 18. 7. 1973; spomini Karla Juterška v Tosami št. 1, oktober 1965. — 6. Zapisnik o po- govorih 11. julija 1936 v fondu JSZ fase. 5/4 v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega giba- nja v Ljubljani (cit. IZDG). — 7. Delavske pra- vice št. 28, 16. 7. 1936. — 8. Delavska pravica št. 30, 30. 7. 1936. — 9. Zapisnik o sporazumu 1. 8.1936 v fondu JSZ fase. 5/4 v IZDG; Delavska pravica št. 35, 3. 9. 1936. — 10. Seznam delavstva s po- datki o urnih mezdah v arhivu JSZ fase. 5/4 v IZDG; Delavska pravica št. 35, 3. 9. 1936. — 11. Ta stavka je bil osrednji dogodek sredi leta 1936 in je o njem pisalo vse delavsko in meščansko časopisje. — 12. Kolektivna pogodba s prilogo v fondu JSZ fase. 5/4 v IZDG. — 13. Delavska pravica št. 42, 22. 10. 1936. — 14. Dopisi priprav- ljalnega odbora z dne 25. 11. 1936 in banske uprave z dne 17. 12. 1936 ter izvod potrjenih pravil je v fondu JSZ fase. 3/4 v IZDG. — 35. Delavska pravica št. 12, 18. 3. 1937. — 16. JSZ fase. 2 v IZDG. — 17. Delavska pravica št. 13, 23. 3. 1937. — 18. Delavska pravica št. 20, 13. 5. 1937. — 19. Delavska pravica št. 45, 4. 11. 1937, št. 46, 11. 11. 1937, št. 25, 16. 6. 1938. — 20. De- lavska pravica št. 1, 1. 1. 1938. — 21. Delavska pravica št. 9, 24. 2. 1938. — 22. Delavska pravica št. 28, 7. 7. 1938. — 23. Delavska pravica št. 3, 12. 1. 1939. — 24. Doktorska disertacija Franceta Kresala. — 25. Delavska pravica št. 8, 16. 2. 1939. — 26. Delavska pravica št. 30, 20. 7. 1939. — 27. Sporazum z dne 25. 8. 1939 v fondu JSZ fase. 5/4 v IZDG; Delavska pravica št. 29, 11. 7. 1940. — 28. Poročilo v fondu Delavske zbornice v IZDG; Doktorska disertacija Franceta Kresala. — 29. Dokumentacija o volitvah je v fondu De- lavske zbornice v IZDG. — 30. Delavska pravica št. 29, 11. 7. 1940. — 31. Poročilo strokovne sku- pine tekstilnega delavstva in delavskih zaupni- kov ter seznam s podatki o urnih mezdah je v fondu JSZ fase. 5/4 v IZDG. — 32. Delavska pra- vica št. 5, 30. 1. 1941; pogovor 18. 7. 1973. — 33. Delavska pravica št. 8, 20. 2. 1941. — 34. Delav- ska pravica št. 42, 14. 10. 1937 in št. 7, 13. 2. 1941. — 35. Delavska pravica št. 52, 22. 12. 1938; Marija Vodlan, ustni vir. — 36. Feliks Vodlan, ustni vir; spominski zapis Viktorja Avblja 14. 8. 1975. — 37. Delavska pravica št. 37, 8. 9. 1938. — 38. Delavska pravica št. 49, 30. 11. 1939 in št. 52, 21. 12. 1939; Roman Potočnik in Marica Brejc, spomini v arhivu CK ZKS; Marija Vodlan, ustni vir. — 39. Feliks Vodlan, ustni vir. — 40. Po- ročilo okrožnega odbora DE Kamnik 1. 6. 1944 v fase. 660 v IZDG.