147. številka. fe 8. deoemb (t Trsta, ▼ Urek zjutraj dne 8. decembra 18»«.) Tečaj XXI« „KDIHOBT*' lihaj* po trikrat na taden t ftaatih ii-danjih ob ftovklh, ćatvtklh Id aobotah. Z j a t ranje iadanje izhaja ob 6. uri ijatraj, Teferno pa ob 7. ari Tečer. — Obojno ladanje atane i as Jedenm««ei' . t. 1.—, mven Avatrtje f. i.SC ■a trt meaeo. . , 3.— ... 4.60 U pol letft . . , «.— , „ v.— ■a vas leto . . » 12.— , a , 18.— Nartdnlno je plačevati napre| m aarafibe fertz pillozene naročnina te aprava ■« •žira. Poaanične SteTilke le dobivajo ▼ pro-dajatnicob tobaka v trmtn po 8 nrč. EDINOST izTcn Trat« po 41 nri Oglati a« rađana po tarifa t petita; sa aaalove a debelimi Orkani te plačajo prostor, kolikor obaega navadnih rratic. Poslana, oamrtniee In javna »hvale, do« ma&i oglaii itd. ae Tafanajo po pogodbi. Tai dopisi naj ae poiiljajo uredntfttTa ulica Caaernaa it. 13. Tlako piano nora biti frankovano, ker nefrankoTnn>\ ao tu •prejatnajo. Rokopiai le ne Trafiajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema apravniHtvo ulica Molino pit-colo hšt. H, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprto roklaua £o>je ao proate po&tnino, BI ko. ,P «Mno*H i« ime". BILO na javni narodni shod, ki ju sklicuje pol. društvo „Edinost" v prostorih tfoap. Mat. Praielna it. 67 ir Rooolu. danes v torek dne 8. t. m. ob dl\2 uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 3. Eventuvelni predlogi. Tržaški in okolicsnski Slovenci I Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo »Edinost" sklicuje zaporedoma sbode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem Številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa ieli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. stva. Gledati moramo, da ima naše ljudstvo dobre pitne vode, dobrih cest in poti; da dobiva potrebnega pouka in vspodbuje za racijonalno kmetijstvo in gospodarstvo. Te naše potrebe smo jeli krepko povdarjati posebno v zadnji čas. Današnji shod je že IX., kar jih je pol. društvo „Edinost* priredilo zaporedoma. Na vseh teh shodih so bile predlagane in tudi vsprejete razne resolucije, zahtevajoče, da se pomore našemu ljudstvu v materijalnom pogledu, in da se mu dado pristoječa politička in narodna prava. Nekoliko tacih resolucij vam predložimo tudi danes in želimo, da jih i vi vsprejmete soglasno (Klici: Hočemo 1 Hočemo !). Tudi vi se morate pridružiti zahtevi, da se odpomore nedostatkom, na katerih trpimo. Ako bodemo vsi zahtevali zložno in jodncdašn-j, vlada ne bode mogla prezirati našega glasu in bode morala zadovoljiti našim željam in zahtevam. (Pohvala.) Najvažneja resolucija teb shodov je ona, ki zahteva, (la se osnuje posebno okrajno glavarstvo za okolico tržaško. Sedaj opravlja mestni magistrat razne posle pol. oblasti; ako dobimo okrajno glavarstvo, opravljala bode te posle slavna vlada sama. Ker pa smo uverjeni, da bi bilo to le na korist Javni shod polit, društva „Edinost* dne 6. decembra 1896. pri s«. Mariji Magdaleni apodniji. Shod je otvoril predsednik političnega društva „Edinost-, prof. Mandič, ob 4. uri pop. Najprisrčneje je pozdravil zborovalce v imenu pol. drnštva »Edinost* — one, ki so bili v sobani in tudi one, ki so sloneli ob oknih, ker je bila sobana veliko premala za toliko število Ijudij. Naloga političnega društva »Edinost* — tako je rekel govornik — je dvojna: boriti se mu je za vaša politiška in narodna prava, zajedno pa tudi za povzdigo gmotnega stanja vašega. To nalogo mora vršiti društvo toliko za Trst in okolico, kolikor za vso Istro. Mi moramo zahtevati pravice avojčiuu jciiku povsodi: nu uj.^jo.rutu, pri vladi in pri ministerstvu. To smemo zahtevati, ker nam gredo jednake pravice kakor vsem drugim. Mi moramo zahtevati pravice našemil slovenskemu jeziku v šolah, uradih, in sploh v vsem vnanjem delovanju cesarskih oblasti. Priboriti moramo popolno jednakopravnost našemu slovenskemu jeziku. — Vsporedno s to borbo pa moramo tudi skrbeti za povzdigo materijalnoga blagostanja našega ljud- PODLISTEK KrivoseSka gostilna. 8 Srbski spisal Gjuro Jak ni 6; preložil A. B. „Sicer sta pa moja in zadnji groš potrošim, da jima ugodim". Potem je pop pogledal sodnika in nato Stojadina. „Zakaj pa ti še čakaš, Stoja-din, he ? Tvoja Stojna je tudi že /a možitev lM Starcu je obstal v grlu založaj mesa. katerega je hotel požreti ravnokar. Na pomoč je vzel čaio vina, da ga poplahne, a zaletelo se mu je in nekaj minut je minolo, predno se je odkašljal ter, kakor nevedno, nerazumljivo odgovoril popu: „No, saj veš, pope, čas je. Moje dete je. Človek se stara... Ima tudi dolgove! Oj, sodišče! pa naj pride se druga pristojbina, a zraven stari stroški! No, naj pride, kakor je božja volja 1* Misli se uiu niso več vezale. Vse, kar je doživel, kar ga je težilo, česar se je bal, česar se je nadejal — vse to se mu je motalo :«o giavi, kakor nekak vrtinec, brez lica in podobe. V tej zmešnjavi je bila morda še iskrica razuma, gotovo pa čustva, le da si svojih čutil ni mogel razjasniti aam, niti ni vedel, odkod in kako so mu zašla v prsi. Kar ni moglo toliko žganja, to so storile dve tri čaše negotinskega vina. Stojadin je bil pijan kakor batina. „Sedaj je čas*, je velel pop ter pomenljivo pogledal sodnika in cincarja. Potem pa je z jednim samim pogledom preiskal vso gostiluo in ko je menil, da se je uveril, da razven njih štirih ni nikogar v pričo, dvignil je čašo, da trči s Stoja-dinom : „Da te Bog poživi Stojadin! Kar bi se moralo zgoditi letos na jesen, zgodi se lahko tudi nocoj. In Stojna je devojka, kakor si jo človek le želeti more. Čemu bi čakal, da pride v leta in ljudje pričnć glave stikati in govoričiti zaradi nje?" Stojadin je izpil čašo in motnimi očmi pogledal popa, odgovoril pa ni. Le iz temnega ozadja, iz gostilniškega kota, se je slišalo, kako je vzdihnil nekdo. Vsi so pogledali v tisto stran, kjer je prej aedel starec, a uzrli niso nikogar. Čisto mirno je bilo tam v temi, cel6 bistre oči gostilni-čarjeve niso mogle spoznati nikogar. „Sicer pa mislim4*, je nadaljeval pop, .da smo tu čisto med sabo, sami dobri prijatelji, dobri ljudje. Ali ni res, Stojadin ?* »No, ssj v*»š.. dobri ljiMje.. kakor so že okolice, priporočamo to resolucijo pravim in prH srčnim prepričanjem. (Živio klici.) Predno preidemo na dnevni red, predstaviti mi je zastopnika oblasti, g. višega komisarja dra. Mahkovca. (Demonstrativno ploskanje.) In potem mi je predstaviti navzoča deželna poslanca, oziroma mestna svetovalca Fr. D o 11 e n z a in V a t o v c a. (Živela !) Sedaj pa prosim g. dra. Gregorina, da prične se svojimi pojasnili o resoluciji za osnutje okrajnega glavarstva. Dr. Gregorin — prisrčno pozdravljen — je, kakor na druzih dosedanjih shodih, pojasnjeval o poslih občine toliko v lastnem, kolikor v prenesenem delokrogu. Govornik je praktičnimi zgledi dokazoval važnost opravil poslednje omenjenega delokroga ter je dokazoval, kolike koristi bi bilo za okolico v narodnem, duševnem in gmotnem pogledu, ako bi te posle opravljala oblast, ki bi bila nepristranska in objektivna do vseh, — So-sebno je prvdarjal to gledć opravil politične oblasti o času volitev, o iztirjevanju davkov, o kaznova-vanju politiških prestopkov. Pravico iztirjevanja davkov je vlada že odvzela mestnemu magistrata. Kaj je rečeno s tem ? Gotovo le to, da vlada ni imela več zaupanja do magistrata. Ako pa nima zaupanja, potem bi bilo le logično, da bi mu odvzela še drugo posle prenesenega delokroga. A ravno to smo zahtevali na vseh dosedanjih shodih. Osnutje okr. glavarstva bi bilo za nas jako važno, da se nekoliko oddahnemo v zavesti, da imamo nad seboj nepristransko oblast in da se okrepimo za nadaljnje borbe v dosego vseh naših pravic. Vi veste, da mi ne želimo slabega Italijanom; da ne zahtevamo, da bi bili oni prikrajšani ni za jeden sam las Mi zahtevamo le to, da se jednako postopa z nami in žnjimi, ker vemo, da je slovenski okoličan solastnik te zemlje. (Viharno pritrjevanje.) Tudi krepka roka okoličana se je morala gibati, da so nastale one velike palače po mestu. Ako pa ste pomagali zidati, potem ste tudi solastniki tega mesta. Ako pa so Slovenci solastniki tega ozemlja, bilo bi neamno od nas, ako bi zahtevali, da naj se ločimo od Trsta. Ne, mi hočemo ostati v Trstu, sploh ljudje... ljudje so različni. Moj ded Velimir je bil dober človek... kaj, pope?* Dasi pop njegovega deda nikdar ni poznal, vendar je slovesno zatrdil, da takega človeka ni v vsej Srbiji več in ga tudi več ne bode. „A jaz... no, saj veš... kakor Človek... no, malo zanikaren sem .. da, da. zanikaren". ,Ne govori tak6, Stojadin, ti si še danes prvi v vasi'. Zopet se je iz temnega kota oglasil vzdih in zopet je Stojadin izpraznil čašo. »Ti si prvi v vasi, Stojadin, in takoj za teboj je naš sodaik Bogosav, in tako sta oba prva. Zato si morata biti pa tudi dobra prijatelja. On ima sina, ti imaš hčer, lep parček !w „Da. da, Stojna... srčece... dete moje !" .Zato se tudi spodobi, da gledaš, da jo pre-skrbiš, m kje najdeš boljše prilike, nego da jo dai sodnika Bogosava Mirku?" .No, veš... dal bi mu jo, a sedaj sem plačal že jedno oko (Oka — blizo dva litra.) vina". Gostilničar se je nasmejal. „Zsto pa moraš tudi Stojno dati Mirku-. „Stojno, 8tojno ?" je ponavljal Stojadin. (Pride še.) toda ue v razmerju dosedanjem, auipak kakor jednakopravni lu spoštovani meščani iu državljani. (Vsestransko pritrjevanje.) Razmerje, kakor je bil« do sedaj, seveda ne sme ostati. Ravno vi Magdalenčani veste prav dobro, v kakih razmerah smo živeli do sedaj. Vi bi krvavo potrebovali šole. In prosili ste za tako šolo. A kaj so vam hoteli dati? .Šintarjal* (Hrupna veselost.^ Torej ,Sitarja« namesto šole. To že ni več odrekanje pravice in jednakopravnosti, ampak to se pravi — za norca imeti! Le vaši krepki in hvalevredni eneržiji ne je zahvaliti, da je zaspalo to šiniarsko vprašanje (Ponovna veselost) in da se menda ne vzbudi več. Mar ni zadosti, da imate tu pred sabo pokopališča, a sedaj naj bi dobili še.konjederca namesto — sole. (Vskli-kanje in pojavi ogorčenia.) Prepričani bodite, da mi ne delamo na vašo Škodo, ampak da vam hočemo le koristiti v duševnem in materijalnem pogledu. Hočemo, da vam dajo potrebnih šol, da se naš jezik spoštuje po aradib, in da se bode skrbelo za povzdigo vašega gospodarskega stanja. S kratka : hočemo, da se bode postopalo z vami, kakor z drugimi občani. 8trašijo vas z gospodarskimi težavami, ako ne boste molčali. Vprašam vas: ali niso že do sedaj storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi vas ugonobili gospodarski. Ako vas niso popolnoma ugonobili, vas niso le zato, ker vas niso mogli. Kar vam dajo, vam morajo dati. Bolj Škoditi vam ne morejo, kakor vam dosedaj. Dalje ne morejo iti že zato ne, ker mesto ne more shajati brez ; okolice. Na njih zatrjevanja, daje okolica le breme i mestu, bi jih lahko vprašali: Ako ti je to toli I težko breme, drago mesto tržaško, zakaj pa j ne pustiš okolice od sebe?! (Klici: j Tako je 1) In oni ne izpuste okolice, ker vedo, da da jim je ista le na korist. No, to bi pogledali ilovenskega poslanca, ki bi stavil predlog, da naj se prepusti okolici samouprava I Oni vas rabijo in zato se bojijo, da bi kedaj utegnilo priti do ločitve, j In ker se bojijo, zato vas strašno. Laž je, da so j le okoličani odvisni od meščanov ; res pa je, da 5 so potrebni eden drugemu. Mar bodo hodili v Italijo po salato ? (Veselost!) To je povsod tako: j mesto je odvisno od naroda, živečega v njega okolici, 1 Oni strašijo in le žal, da so se okoličaui dali stra-Siti do sedaj. Da se okoličani v prejšnjih časih ne bi bili dali tako plašiti, danes bi imelo mesto tržaško vse drugačno lice. Zato pa bodite pogumni ■ vi in nastopajte krepko ! Oni vas ne morejo ugono- i biti, ako se vi znate braniti. Konečna zmaga mora j biti na naši strani. Priporočam vam torej toplo, da vsprejmete dotično resolucijo, ki se vam predloži. (Pride še.) D našem državnem gospodarstvu. V seji poslanske zbornice dne 2. deoembra je bila na dnevnem redu razprava o poročilih proračunskega odseka o centralnem zaključku računov našega državnega gospodarstva za leta 1892. in 1893. K temu predmetu je nastopno spregovoril post. dr. L a g i n j a: Visoka zbornica! Prišlo je v navado, da se brez razprave, brez hvale in brez graje, prehaja preko zaključkov računov našega državnega gospodarstva ; navadno se vsprejema prediog proračunskega odseka, da odobravaje jemljemo na znanje računske zaključke ter da dajemo absoiu-torij c. k. vladi. Ako pa vendar govorim o tem predmetu, ne storim tega morda zato, da bi izrekel veliko hvalo ali veliko grajo o tem, kakor izgledajo naši računski zaključki, še uiauje pa zato, da bi predlagal, da naj se odreče absolutorij, kajti to bi bilo isto-tako izrazito opozicijsko stališče, kakor n. pr. brezpogojno odklanjanje proračuna, o katerem predlogu bi se mi pa utegnila dogoditi nesreča, da ostanem osamljen z istim, ako ue bi bilo tu morda navzočih malo število nekaterih gospodov, a jaz nisem še v takem prijateljstvu z visoko vlado, da bi jej hotel napraviti tako zadoščenje. Oba predložena zaključka o računih nam kažeta, v primeri s proračunom, za nekaj čez 60 milijonov veče dohodke; to je vsakako jako razveseljivo dejstvo in nikdo od nas ne more zahtevati od g. finančnega ministra, da bi zaustavil prihodke v tistem hipa, ko se je prepričal med letom, da so že doseženi dohodki, določeni v proračunu. Toda dejštvo, da sklepamo » prebitkom 60 milijonov za dobo dveh let, ni, po mojem neme-rodavuem menehju, še nikak dokaz za to, da so se gospodarski odnošaji davkoplačevalcev ravno v teh dveh letih obrnili v toliko na bolje, ampak priča le, da smo se nahajali v dalje trajajoči možnosti — rekel bi — v povekšanem prispevanju davkov. V takem slučaju pa imajo zastopniki naroda dvojno dolžnost. Ako namreč stojimo pred dejstvom, da znašajo dohodki za toliko in toliko več nego je določal proračun, tedaj si moramo ali staviti vprašanje, da-li ne bi morala vlada natanjčneje budgetirati, oziroma nekoliko veče dobodke postavljati v proračun, nego se stavljaj o, ali pa, kar se mi dozdeva pravilneje, da-li nimamo pravice siliti na to, da se izvestni davki iu javna odda-jila, če že ne popolnoma odpravijo, pa vsaj zmanjšajo. V tem pogledu vas nočem spominjati na brezštevilne tožbe, ki so se izražale v tej visoki zbornici o pritisku različnih davkov na davkopfa* čevalce, ali različnih javnih plačevanj, kakor n. pr. o nesimpatičuem, akord barbarstva dotikajočem se In promet ovirajočem zavoda mitnic, katere pristojbine mora plačevati skoro izključno le siromašno prebivalstvo. Odpovedali bi se velikemu par-lamentariškemu pravu, ako bi le tihim sožaljeto šli mimo groba tolikih milijonov. Se važneje je vprašanje, ako poštevamo više izdatke. Le-ti so zuašali leta 1892 kakih 27, v letu 1893 kakih 22 milijonov. To znaša torej okroglih 49 milijonov. Odkritosrčno moram izjaviti, da nisem imel ni časa ni priložnosti, da bi prav natančno pregledal računske zaključke. Toda po mojem menenju zadobi vsaka opomba na važnosti, ako bi mogli dokazati, da se vendar izdava kaj, kar ni bilo proračunjeno, ali da se je pri posamičnih postavah izdalo veliko več, nego je bilo proračunjeno. Že v minolem ietu je bilo čuti glasov o tem, in meni ne treba druzega, nego da se sklicujem na govor njegove ekscelence, bivšega g finančnega ministra Plenerja, kateri govor je izustil isti leta 1892, ko je bil še poročevalec o tem predmetu ; omenil je takrat, da bi bila vladi dolžnost, zahtevati dovoljenja v to od zakonodavnoga zastopa v vseh slučajih, ko ne gre za neizogibne in ne-odložilne izdatke. V resnici bi v razpravi o takih predmetih v zbornici prišlo na dan želj& in potreb, ki bi bile veliko bolj vredne, da se jih pošteva, nego pa ta ali oni izdatek, ki se je storil preko proračuna. Vsakako je raziveseljivo dejstvo, da bode v bodoče po členu VIII finančnega zakona za leto 1897 predložiti državnemu zboru najdalje do leta 1898 zakonski načrt za uporabo morebitnih prebitkov v gospodarstvu za leto 1897, v kolikor se ti prebitki ne porabijo za plačevanje kapitalov državnega dolga. To določilo je tem bolje, ker je popolnoma obvezno in nam ne bode razpravljati o računskih zaključkih, posezajočih 4 do 5 let nazaj, kakor je bilo n. pr. v letu 1892, ko so piišli v razpravo še le računski zaključki za leto 1887 in 1888. (Poročevalec dr. Beer: 1889). Po teh opazkah bodi mi dovoljeuo, da kaj rečem o prebitkih v gospodarstvu, ki so se naku-pičili v zadnjih letih. Po poročilu proračuuskega odseka so zuašali ti prebitki do leta 1893 215 milijonov goldinarjev. Ako k tej svoti prištejemo še prebitke 1894, 1896 in 1896 leta, potem menim, da ne sežem previsoko, ako rečem, da ukupna svota znaša 280 milijonov. Ti prebitki se, žal, tu pa tam dosezajo ne popolnoma opravičenimi, dra-koničnimi sredstvi eksekucije, sosebno o ekseku-cijah malih posestnikov in obrtnikov; m ker se ti mnogi milijoui vsaj deloma kupičijo po velikem trudu in na gospodarsko škodo malega posestnika in obrtnika menim, da sem dolžan, da stavim nekatera vprašanja do visoka finančue uprave. Vprašanje bi bilo, kje pravo za pravo ležć ti ogromni zneski ? Ta vlada iu tudi druge vlade ■o mnoge govorile o tem vprašanju, toda povedati moram odkritosrčno, da nisem dobil jasne slike v tem pogledu. Jaz menim, da od teh ogromnih avot treba porabiti le jeden mal del, morda niti tretjine ne, v ta naman, da se začetkom leta vodijo vladai poslovi, in da se pokrivajo tekoči izdatki. Kajti znano je, da izvzemši zemljiški davek, ki pa znaša razmerno malo svoto v proračunu, ostali dohodki tekć precej paralelno z državnimi izdatki, izvzemši morda le prve tri mesece v letu. Drugo vprašanje bi bilo, da-li vlada smatra opravičeno v narod no-gospodarskem pogledu, da vsi ti milijoni morda Iež4 mrtvi. Ako je temu tako, potem znači to vsakako oviranje denarnega prometa, zaprečanje prometa sploh. Tretje vprašanja bi bilo, da-li ne bi bila finančna uprava, ako bi mogla pogrešati bodisi tudi le del teh prebiLkov, pripravljena, da jedon del istih porabiti v povspeae-vanje sosebno malega in obrtnega kredita. Tisoče slučajev imamo, ko nam pravi vlada, dane moremo pomagati v tem pogleda, da treba najti sredstev itd. V tem pogledu imamo vsaj pravico, da izvemo, da-li je absolutno potrebno rečeno nakopi-čevanje denarja iz davkov, da-li morda nimamo gotovin, katerih poraba bi lahko donesla blago-nosnih posledic za velike mase prebivalstva, in ako -bi prišlo to pred visoko tbornico, bi le-ta gotovo odobriti, a prebivalstvo bi tftfgoSlavlja1oto.(Pohvala.) PolitiAke vesti. V TRSTU, dne T. jdec »mbra 189«. ■ Državni zbor. Zbornica poslancev je t dvema tretjinama glasov vsprejela nujnost predloga posl. Hussa, zahtevajočega, da se odpravita časni-ški kolek iu prepoved kolportaže (ali svobodnega prodajanja tiskovin). Predlog gledć kolportaže ee je izročil tiskovnemu odseku gledč koleka pa proračunskemu odseku z nalogom, da mu je poročati o tem tekom 14 dnij. Želeti je res, da bi imel kaj vspeha ta predlog. Breme koleka je prehudo, zlasti malemu novinstvu in ovira njega razvoi. Obremenjevanje duševnih proizvodov in onemogočanje siromašnemu ljustvu, da si ne more držati časopisov, ker so predragi, je reakcijonarno in kvarno, kajti s tem se le ovira dozorevanje ljudstva v politifikem pogledu. Moderna država pa si more le želeti zdrelih državljanov. Le iz zdielega ljudstva, iz mase, ki ima lasten kritirij, morejo priti tudi zdreli in vestni zastopniki, more se poroditi parlament, ki bode stal na višini svoje naloge. Ako bode vedel poslanec, da so njega volilci toliko zdreli in politiško izvožbani, da ga morejo kontrolirati, trudil s« bode, da ne d& volilcem povoda do graje. Ako so poslanci pridni, je parlament tudi priden. V interesu parlamentarizma torej, v interesu obče blaginje, in v interesu napredka in omike, je želeti, da padejo vendar jedonkrat o-graje, ki jih stavlja neprimerno obdačevanje duševnih proizvodov razvoju mas in svobodi v izražanju svojega menenja. Zbornica je vsprejela tudi predlog posl. Perueritorferja, da se izda zakon, glasom katerega naj bode svobodno raziirjevanje tiskovin za vso dobo prihodnje volilne borbe. Na to ie je pričela generalna razprava o proračunu. Poslanec Začek jt očital vladi, da ai ničesar storila za jednakopravnost obeh narodnosti na Moravskem na sodnem polju. Barwinski je pri-priporočal, da se v interesu narodnega miru ugodi željam Malorusov. Posl. Laginja je povdarjal želje naroda hrvatskega ter je priporočal jednakopravnost vseh narodsosti. Govornik se je dotikal tudi oduošajev v Trstu in po okolici. Rekel je, da ti odnošaji značijo nevarnost za državo. Za njim je prišel na vrsto slovenski poslanec dr. G r e g o r e c, ki je zahteval jednakopravuost slovenskega jezika v šolah in v uradih. Govornik je omenjal, du so se slovanski narodi jeli približevati drag drugemu ter da so se jeli ljubiti. Z naj-soliduejo zaslombo v teh narodih more Avstrija mirno gledati v bodočnost. Oba govora priobčimo doslovno, čim nam pride stenografični zapisnik. Srbski krajj se je dnć 5. t. m. odpeljal iz Rima v Floreuco. Na kolodvor spremil ga je kralj Umberto. Siudak mesta Rima in srbski odposlanik v Rimu poklonila sta se kralju Aleksandru v slovo. Nov nem&ki guberner za Afriko. Guber-nerjem za nemške naselbine v vstočni Afriki je imenovan polkovnik L i e b e r t h. Pričakovati je, da bode novi guberner bolj človeški ravnal z ubogimi črnci, nego ta ali oni njegovih prednikov „kultur-trtlgerjev*. Različne ve a t i« Shodi po okolici. Vse popoludne rainole nedelje je lil de/. Naravno torej, da so odborniki pol. društva „Edinost* le skromnimi nadami,odhajali ua shod k sv. Mariji Magdaleni spodnji, kajti niso mogli računati na obiluejo udeležbo. Tembolj so bili vzradošćeni, ko so se uverili o svojem prihodu, da je bil popolnoma neopravičen njih skepticizem. O njih prihodu je bila natlačena že vsa sobana, v kateri se je imelo vršiti zborovanje, a nad polovica došlih so morali ostati v drugih sobah in deloma tudi na dvorišču — na dežju. Le-ti poslednji so ob oknih poslušali razprave in je bilo čuti neprestano vsklikanje z dvorišča. Vsi sborovalci so napeto pozornostjo sledili razpravam in so podpirali trditve govornikov prav primernimi in umestnimi vskliki. Videti je bilo, da čutijo i oni, kar so čutili govorniki in zborovalci. Tudi tu se je vedlo naše ljudstvo najuzorneje in se ni kalil mir na ni kak način. Resolucije so se vspre-jele navdušenjem in soglasno. Po shodu je bila jako animirana zabava. Prepevala sta zbor društva „Slava" (nad 80 pevcev) in pa kvartet društva „Velesila". Petje je bilo divno — plod truda izbornega pevovodje Pižona. D&, mi tržaški Slovenci smemo biti ponosni na svoja pevska društva l Razume se ob sebi, da ni manjkalo primernih in navdušenih na-pitnic. Prvi je napival stoloravnatelj dr. Grego-rin, potem so sledili Anton Mi klavec, Maks C o t i č, Miloš K a m u 8 č i č, Mate M a n d i č in Sanci n-D r e j a č. Sosebno o govoru g. M a n-diča je prikipelo navdušenje do vrhunca, ko je povdarjal, da vsi predsedniki in odborniki ne zmorejo ničesar, ako nimajo za seboj ljudstva, ako j so generali brez armade. Poštenim okoličanom, masi, gre Čast in hvala; njih zasluga je, da se naši shodi vrše toli sijajno. Pred odhodom so vsi pevci zapeli ukupno tisto majestetično „Jadransko morje". Mogočno je donelo v temno noč, v znak, ! da na bregovih tega morja še živi pošten in svoja prava zahtevajoči slovanski rod. Dež jo lil, ko smo j se vračali v inesto. A kdo bi se menil za dež, ko smo nosili uv^rjenje seboj, da ta dan ni bil zgubljen, za naše narodno delo in da stoji še krepka slovenska straža ob meji med tržaškim ozemljem in našo Istro. Nam pa je izvršiti še jedno dolžnost v imenu odbornikov pol. društva „Edinost" : zahvaliti nam je g. Miklavca najprisrčneje na zares slovanski gostoljubnosti. Danes popoludne bode shod v Rocolu, v gostilni Q08p. Rrašelna it. 67 (za kasarno domo-brancev). Rocolci! Posnemajte lepi izgled Magda-lenčanov! Imenovanje Finančnega ravnateljstva pred-sedništvo v Trstu imenovalo j^ carinarja Frana Petermaua v Pudgradu kontrolnim asistentom pri užituiuskem uradu na Kolouji v Trstu. Zaradi današnjega praznika odpade današnje večerno izdanje našega lista, t. j. izdanje za sredo 9. t. m. Prihodnja številka izide v četrtek, du6 10. t. m. ob navadni uri. .Famoao tabor di Prosecco" nazivlja katoliški „Ainico* shod pol. društva „Edinost* na Prošeku. Temu poštenjaku je toiej oni shod „famoso*, da •si so sJavue c. kr. oblasti izrekle, da se je prav oni shod vršil strogo z a k o u i t r. Po menenju tega katolika se torej mi Sloveuci sploh ne bi smeli shajati, uiti po strogih predpisih zakonov. Ali je ta pošteujakovič zbrisal iz svojega slovarja pojm „zakon.i", kadar sodi o nas in našem gibanju? Mar meni res, da mi nismo deležui varstva avstrijskih zakouov ? Ali ni to skrajna frivolnost, ako „katoliški" list zasmehuje z „famoso", kar so c. kr. oblasti posebnim odlokom pripoznale kakor zakonito P Ta katoliški list- je menda p av tistega menenja, kakor komisar Vidusso : da namreč ua tržaškem ozemlji — zlasti pa za Sloveuce — ne veljajo avstrijski, ampak tisti zakoni, ki stoje v — »Piccolu*. Tudi komisar Vidusso se je na prvem shodu na Opčiuah skliceval na to, kar stoji v .PiccoluV Pa saj ne more biti drugače, nego da soglaša » Piccolom oiii, kd<.r — lažel! „Piccolo* laže, da hočemo mi odtrgati okolico od mesta v političnem iu administrativnem pogledu, in z isto lažjo otepa okolo sebe tudi „Aiaico14. „Amico* sodi o naših shodih istotako kakor „Piccolo". Sorodni Bi duši si podajati roki. Te harmonije mi nikakor nočwmo motiti, ali protestovati moramo proti temu, da bi o našem verskem mišljenju sodili ljudje, ki se ne sramujejo židovskega zavezništva, in taki ljudje se shajajo okolo „Amica". Dobre jo je zasolil l Včeraj je šel neki okoličan na magistrat, da plača neki davek. Pozdravil je po slovenski in se je menda s tem jako slabo priporočil poslujočim uradnikom. Seveda ga niso hoteli razumeti in so ga pošiljali — domov. Rekli so mu: Andš via di qua l Okoličan pa ni hotel razumeti tega: And& via l Potem so ga jeli kregati, ker je imel klobuk na glavi. Okoličan se je odrezal po slovenski: „Jaz že vem, kaj se spodobi, ali odkril se nisem zato, ker ne vidim nikjer cesarjeve podobe. Ali smo v Kalabriji, ali v Avstriji?! Kje smo ? !" Iu o čudež : sedaj so ga razumeli tudi gg uradniki, kajti eden njih je zavrnil okoličana: »Saj tudi v cerkvi ni cesarja, pa se vendar odkrivate, kadar vstopite-. — Toda okoličan se je odrezal zopet: „V cerkvi se odkrivam, ker se tam moli Boga in moli za cesarja!! Pošteno se je odrezal ta naš okoličan. Res lepa je ta: sedaj bi hoteli že primerjati svojo palačo — s cerkvijo. Tako daleč še nismo. „Nsglica ni nikoli dobra". Pod tem naslovom smo bili priobčili v izdanju od 22. oktobra t. 1. št. 127, vest, kako je neka nakaznica potrebovala cel mesec dni za pot iz Materije v Pomjan. Ravnateljstvo pošte nam javlja sedaj, da je uvelo strogo preiskavo. Vzrok zamudi pa da je bil jedino ta, ker je odpošiljatelj po pomoti adre vsi poštni uradi, ki so imeli posla s to nakaznico, postopali strogo po veljavnih predpisih. Iz Rojana nam pišejo: V nedeljo je bil pogreb očeta jednega člena pevskega društva „Zarja*. Pričakovali emo torej, da društvo „Zarja" skaže pokojniku zadnjo ljubav po načinu, od nekdaj običajnem in proti kateremu načinu ni bilo nikdar nikakega prigovora. Ali motili smo se. Drnštvo je pač zapelo žalostinko pred hišo žalosti, ali v cerkvi — je molčalo. Čuden, jako čuden se nam je zdel ta molk in mi ne moremo drugače, nego da vprašamo slavno društvo, zakaj je opustilo staro, lepo in v nas toli omiljeno na-vado? Zakaj ni pelo v cerkvi, ker vendar mislimo, da je društvu celo dolžnost, da sočutstvuje se svojimi členi, kadar jih je zadela rodbinska nesreča P ! Členi „Slovenske Matice" v Rojanu, Bar- kovljah, na Prosekn in na Opčinali se opozarjajo, da je za te kraje imenovan poverjenikom gospod Josip Katalan v Rojanu. Poživljajo se torej, da temu gospodu čim prej dopošljejo svoje prispevke. Miklavžev večer „Tržaškega Sokola". Ta veselica je tradicijonalni v nas, a tradicijoualen je bil tudi ačin, kakor se je izvršila istaminole so-bote : Sokolova dvoraua je bila natlačena velikih ; in maiih otrok. „Miklavž" pa ni prinesel le cele vrste j dobrih opominov, ukorov in pohval, za razne otroke j in ot,ročice — kakor so že bili „poredni* ali j „pridni" — amp;ik, tudi cele skiadnice daril, i Sploh je bilo letos razdeljevanje daril nenavadno ! animirano. Pred nastopom „Miklavži* so udarali j tamburaši iu peli pevci „Slov. pevskega društva", j Obojui so vršili svojo nalogo piecizno iu so mnogo I pripomogli k animirani zabavi. To Isto moramo po-| vedati o diletantih, ki so uprizorili igro „Dva I sodnika". Po odstopu „Miklavževem" je sledila jako animirana zabava. Ob tej priliki smo videli mnogo obrazov, nenavadnih dosedaj na „Sokolovih* veselicah, zbok česar moramo soditi, da se ; simpatije do vrlega „Sokola* širijo bolj in bolj. Vojaški poveljnik na Dunaju. Nj. Vel. cesar je odpozval fmlt. H a u d I a - M a z z e 11 i j a od službe vojaškega zapovednika mesta dunajskega imenovavši ga predsednikom najvišega vojaškega sodišča v Krakovem. Na Handlovo mesto je imenovan fmlt. Henrich Eugel poveljnikom na Dunaju. Izpred porotnega sodišča. V petek je pričela najzauimivejša razprava sedanjega zasedanja, ( razprava proti zakonskima Persič, obtoženima umora, oziroma goljufije. Za to razpravo so bili določeni trije dnevi. Svedokov je bilo pozvanih 28 toda dva sta se opravičila. Ker obtoženca in sve-doki nista umela italijauski, ampak govorć hrvatsko narečjs, morala se je razprava vršiti, to je umevno samo ob sebi, s pomočjo tolmača. Obtožni spis je bil jako obsežen. Obtožena sta bila: Slletni kmet Peter Persič iz Ralca, bi- vajoči v Gabrovem, občine Lovrana, hudodelstva premišljenega umora in goljufije ter 301etna njegova žena Marija Persič, rojena Skalamera, iz Kalca, stanujoča v Gabrovem, hudodelstva sokriv-nje goljufije. Kratko povedano, temeljila je obtožba na teh-le dejstvih: Premožna posestnika Andrej in žen mu Marija Persič v Gabrovem nista imela otrok. Zato sta si vzela za „svojega" sedanjega obtoženca Petra, bratranca žene Marije. Andrej Persič je imel 58, žena mu Marija pa 56 let. Bo-lehui Andrej je podaril Petru takoj polovico svojega imetja, toda Jakomni P«ter bi rad imel vse posestvo. Leta 1893 se je Peter oženil z Marijo Skalamero. Žena se je priselila k svojemu možu, torej v obitelj Andreja Persiča, kjer ie stanoval tudi Andrejev brat, Jurij Persič. Lani, koncem oktobra meseca, obolel ie Audrej Persič nenadoma. Samo 3 dni je bil bolan, dne 1. novembra je umrl. Dne 10. decembra, lani, obolel je Andrejev brat Jurij Persič. I on je bil samo 2 dni bolan in je umrl. Dne 23. decembra pa je umrla Andrejeva i udova, Marija Persič. Ta okolščina, da so v tako kratkem času umrli trije členi jedne in iste obitelji, vsi po jako kratki bolezni, opravičila je sum, i da je Peter zavdal vsem trem. Oblasti so dale izkopati vsa tri trupla iu našli so arzenika v ostau-l kih vseh treh. Predno pa so umrle omenjene tri osebe, ; prišel je Peter Persič k odvetniku dr. Stangerju ! na Volosko, kjer se je predstavil kakor posestnik • Andrej Persio in je dal Andrejevo oporoko pre-; meniti povsem sebi v korist. Pozneje je ponovil ! isto se svojo ženo, katero je predstavil odvetniku | kakor Andrejevo udovo Marijo. Ta falzifikovaui testament je predložil Peter Persič zatem sodišču, j da ga isto vknjiži kakor jedinega dediča. Razpiava je končala minolo nedeljo ob veli-' kem zanimanjem občinstva. Andrej Persič je naj-; odločneje tajil toliko umore, kolikor goljufijo z oporoko. Gled6 umorov je trdil, da ne zna niče-| sar, gledć testamenta pa, da je avtentičen in da ' je bila udova Marija osebuo žnjim pri odvetniku dr. Stangerju. Umevno je, da so svedoki ovrgli ; njegove trditve. Marija Persič je odkritosrčno priznala svojo skrivnjo, i oda povdarjala je, da | je igrala uiogo udove le vsled tega, ker ji je t nje mož to ukazal iu se ji zagrozil. Ubogala da ga je iz strahu. Peter Persič je bil oproščen hudodelstva I umora, obsojeu pa je bil radi goljufije na 6 let : ječe, žeua mu Marija je bila oproščena popolnoma. * * • Včeraj je bila razprava proti 23 letnemu težaku Ivanu Flegu, kateri je dne 2. novembra t. 1. v Skednju umoril delavca Sanciua. O tej razpravi sporočimo obširneje v prihodnjem izdanju. ; Za danes omenjamo le, da je Flego obsojen na 4 leta težke ječe radi ubojstva. Obustavljena razprava. Kakor sino bili 2e javili, določena je bila za jutri razprava proti g. Matku Mandiču, uredniku „Naše Sloge*, obtoženemu žaljenja na časti potom tiska na ten.-ljn ovadbe trgovinskega pomorskega kapitana, i ija, Ivancicha. Ker pa sti se strauki poravnali prijateljskim potom, umakuena je tožba in vsled tega je dotična razprava obustavljena. Samomor. Minolo soboto ustrelil se je v Trsta službujoči poročnik c. in kr. momarnice, Egon Klein. Sprožil si je hiteč iz revolverja v desno sence. Siromak se je bori! s6 smrtjo dolgih 20 minut. Bil je še-Ie 30 let star in jako priljubljen med svojimi tovariši. Ustrelil se je bržkone v tre-notku, ko ga je napadla nervoznost. Delovanje zdravniške postaje tržaške. Tekom minolega meseca iskale so stranke v 734 slučajih pomoči ua zdravniški postaji; iu sicer v 464 sluča ik došle so stranke na postajo, v 270 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje na pomoč. Raxiuerne največ opravila imeli so dn6 26. (38 slučajev), razmerno najmanj pa duć 5. in 7. (po 17 si.). Tedenska statistika tržaška. V tednu od 22. do 28. min. m. rodilo se je v področju mestne občine tržaške 72 zakonskih otrok (42 možkih in 30 ženskih) ter 14 nezakonskih (6 možkih, 8 ženskih). Razven teh je bil 1 mrtvorojen. — V isti dobi je umrlo 111 oseb (62 možkih, 49 ženskih). — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 4 slučaje 6špic, 5 si. ddvice, 2. si. leg&rja 1 «1. driske, 9 si. jetike, 1 sL vnetja sdpnih organov, 1 samomor itd. Kužne bolezni v tržaški občini. V tedna od 96. min. do 5. t. m. je bilo prijavljenih v področja mestne občine tržaške 24 slučajev ćšpic, 23 si. divice in 6 si. leg&rjeve mrzlice. Umrlo je 6 oseb za dipicami, 5 za divico in 2 za legiijevo mrzlico. Legir v Pulju. Vsi zdravniki v Pnljn imajo noč in dan opravila z leg&rjem. Res je ni obitelji, v kateri ne bi bil vsaj jeden bolnik za leg&rjen. V civilni bolnišnici je okoln 250 takih bolnikov in ni več postelj na razpolago. V vojaški bolnišnica je preko 500 bolnikov za leg&rjem. Oblasti so odredile, da je provizorično zopet odpreti bolnišnico ▼ Vodnjana. Vodnjaki so se izčistili in voda kemiSki analizovala. Več vodnjakov so zaprli, ker je bila voda sprijena. Občinstva se priporoča v posebnih razglasih, da uživa le zavreto vodo. Vojaštvo ne sme iz vojašnice na sprehode in niti podčastniki ne dobivajo dovoljenja izostajati po noči izven vojašnice. Hrana se je vojakom priboljšala, kajti dobivajo večerjo in vina. S kratka; karkoli je možno storiti, to so storile oblasti, da zaprečijo širjenje te kuge. .Klub slovenskih tehnikov na Donaju* bode prazuoval petletnico svoje ustanovitve z obdrža-vanjem slavnostne seje, katera se bode vršila v četrtek 10. decembra t. 1. točno ob 8. uri zvečer v Saglovi restavraciji »Zon scharfen Eck* IV. Eleinschmidgasse 5. Slovanski in posebno slovenski gostje dobro došli 1 Utihotspljen tobsk. Posebna finančna komisija je naila na Lloydovem parniku „Iris", došlem iz Dalmacije v Trst, 60 kg., in po novem preiskovanju še 8 kg. »tihotapljenega, skritega tobaka. Klasično je, da izmed možtva nihče ni hotel znati, kakć je prišel tobak na parnlk, niti se nihče ni hotel priznati lastnikom vtihotapljenega tobaka. Odgovornost pade torej na kapitana. Samomor ubijalca. Iz ogerskega mesteca Namet Kereszt javljajo, da je tamošnji zasebnik Filip Steiu ubil svojo postarno soprogo, da je mogel nadaljevati že pričeti ljubimski odnošaj z neko mlado udovo. O tem zločinu je znal Steinov sosed. Zagrozil ae mu je, da ga ovadi sodišču. Ta grožnja je morilca tako prestrašila, da je zažgal svojo bajto in se zatvori) v gorečo zgradbo. Ko so prihiteli gasilci, bil je Stein že spremenjen v oglje. Koliko ceni francoska skademija človeško življenje. O tej stvari poročajo francoski listi na podlagi nagrad, ki jih je izplačla akademija glasom dokumentov, nahajajočih se v arhivu akademije. Tak6 u. pr. je leta 1838. neki Alojzij Braun rešil življenje 42 osebam. Akademija je poklonila junaku darilo, vredno 3000 frankov. Leta 1848. je nekdo rešil 52 osebam življenje. Dobil je 5000 frankov premije in leta 1861. je meščan Peter Espagne rešil življenje 18 svojih someščanom in akademija mu je za ta čin naklonila nagrado 2000 frankov. V razmerja števila rešenih in izplačani nagradi cenila je torej francoska akademija življenje jedne osebe : leta 1838. — 71 frankov, leta 1848. — 96 fr. 15. in leta 1861. pa nekaj preko 111 frankov. Sicer ni mnogo, vendar pa se kaže nekak „napredek". 0 umoru Cecchijeve ekspedicije sporočil je vodja italijanskega konzulata v Zauzibaru, Mar-vasi, ministerstvu za zunanje stvari te-le podrobnosti : Generalni konzul Cecchi je dospel v Magdišfi dne 23. novembra na oklopniei „Volturno". Sestavil je karavano, da obišče obrežje reke U«bi-Še-beli. Odšel je dne 25. novembra. Spremljala sta ga poveljnik oklopuice „Stafetta", Maffei, in po-veljuik „Volturno", Mongiardini. Nadalje so se mu pridružili: ravnatelj carinskega urada v Magdišti, T častnikov, jeden mašinist, jeden kurilec, 2 sluge in 2 mornarja. Karavano je spremljalo 70 oboroženih Aškarcev in belih vojakov na konjih. Karavana je hodila 5 ur, pstem se je utaborila 20 kilometrov od MagdiŠft, da prenoči. Ko je nastopila noč, napadli so črnci Somali tabor in ubili o tej priliki šest Aškarcev. Italijanska straže so odbile ta napad, ustrelivši marsikojega črnca. O zori se je karavana dvignila, da se umakne nazaj v Magdišft. Somali bo nadlegovali karavano, napadaje neprestano. Karavana je nadaljevala svojo pot v neredu, dokler niso pobegnili ali padli vsi Aškarci. Evropejci karavane morali so zatem podle*! ogromni sili Somalijev. Rešili so oe jeden staga in 2 mornarja. AŠkareer je padlo 18, 17 pa jih je bilo ranjenih. Iz Zanzibara došlo službeno poročilo se glasi: Italijanskega generalnegs konzula Cecchija, poveljnika vojnih ladij „Volturno" in »Staffetta" in 7 častnikov, ubili so Somali pri Mojođorsu. Sto mflž pa je ranjenih. Razprava proti morilce« Stanbulova. Iz Sredca poročajo, da prične ta razprava dnč 21. t. m. pred tamošnjim sodiščem. Masakraci|o v azljatski Turčiji. Iz Carjega-grada poročajo, da je kakih 10.000 Kurdov udrlo v pokrajino Namnrethe, kjer pod pretvezo, da jim je maščevati stara žaljenja, mor6 Torke, plenijo in požigajo. Skrajna komoditeta. Emir (vladar) v Afganistana si je naročil v Londonn becikel. Toda ko-modni gospod ne bode sam gonil svojega kolesa, ampak, kakor pravega kneza, vozil ga bode sluga 1 Smešna reklama. Tovarna niigalnic v Strat-fordu dala si je natiskati na svoje škatlje etikete, na katerih je bilo čitati: „Ščitite le angleško obrt! Kupujte samo angleške utigalnice !• Na istih etiketah pa je zdolaj citati majhnim tiskom : „Tisek tiskarne I. Greif Hamburg'. In res je dala dotična tovarna tiskati te etikete za reklamo angleški industriji v — Nemčiji, ker je tam tisek ceneji nego na Angleškem. Koledar. Danes (8.): PreČisto spočetje Marije Device. — Jutri (9.): Sir, škof; Valerija, dev. moč. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 30 min., zatoni ob 4. uri 12 min. — Toplota včeraj: ob 7. ari zjutraj 4 5 stop., ob 2 pop. 10 stop. O. Loterijsko itovilko, izžrebane dnč 5. t. m.: Trst 25, 24, 16, 23, 60. Line 67, 9, 24, 64, 43. Najnovejie vesti. Budimpešta 7. Zbornica poslancev je vsprejela z veliko večino budgetni provizorij za prve 4 mesece 1897. Most 6. Včeraj ob 11. nn po noči se je zopet jela nekoliko udirati zemlja, kjer se je dogodila katastrofa v mesecu septembru. Na nekaterih poslopjih so nastale razpokline. Hamburg 6. Dva shoda žensk, žen in hčeri štrajkujočih delavcev, sta vsprejela resolucijo, v kateri izjavljajo, da hočejo zvesto vztrajati z štraj-kujočimi, ter jih vspodbujati, da se ue udajo in da ohranijo močn jedino orožje or anizacijo. Podpisano naznanja gg. pevcem in pevkinjam, da bode v sredo, dne 9. t. m. ob 8^ uri zvečer skupna vaja v telovadnici „Tržaškega Sokola", Via Fanieio ua vogalu Via Aiuali*. Trst, 7. decembra 1896. I*red8edništvo. Trgovinska brzojavke ln vaiti. .■nruropsita, Pftenic« zujoson—— —< amuic.a /■ ■pomlad 1896 8.1S do 813 Oves za spomlad 5*98—6 95. Fi7 vn spomlad 6.78—6.79. Koruza za maj-juni 1887. a.97'8.98 Ptanioh nova o-l 7* kil. I'. 8*U5 -830 .»il 79 'kilo, 8.35—8-40. od HO kil. f. 846—850 od 81. kil. f. 8'fiO 8 85 , od 88 kil, fo«\ 8.65 8.70. .izmeti 6*10—8-— prorio 5-66-- 6*10. PAeniea: Slabe ponudbe, omejeno povpraševanje. Trg rezerviran. Prodaja le 8000 mt. st. Vreme: lepo. Pr!.|f6. Nerafinirani sladkor for. 12'—, november december 12*16. mrzlo. Pr.iga. Oontrifugs.1 novi, postariju« * i r»i i carino vred odpoAiljntev precej f, 33'50 88 75 Oonctmm-34*60—'84.75Cetforni 36-—V nlnvzh sodih 87"--•— H&vre. Kava Kmitun nood *v,tr»-/e /,a december 80*50 sin april 61. — . Hamnurtf, rianroit good »vttc<> • december 49.50 *a za mare 1897. f. 50.75, za september 52.— Dnn«J»kih «>r>i