foilnina ptaSana v gotovini
LJUBLJANA, 8. AVGUSTA 1934
LETO 47 - Štev. 32
noMPEjvn
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnina Slane W Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 20-^2.
„Če bo
mnieen
kmei
t$
Gospod urednik! Z obema rokama mora fsak kmet podpisati resne besede o propadanji! slovenskega kmeta, ki sa bile že par-krat napisane v »Domoljubu«. Samo naslov: »Ce bo uničen kmet«, se mi ne zdi pravi. Kmet je že uničen; strt leži na tleh in se zvija v smrtnih krčih. Sam si ne more pomagati. Kje so zdravniki, ki bi mu rešili življenje? Pred nekaj leti so hodili okrog nas gospodje, ki so nam mnogo lepega in dobrega obljubljali. Takrat so nam rekli, da smo steber države, ki sme zahtevati in mora dobiti tisto oporo, ki mu je nujno potrebna, da se ne zruši. Leta so minula, a obljubljene pomoči ni bilo od nikoder. Nasprotno, kmet se je pogrezal vedno globlje v revščino. Dajatve so vedno višje, dohodki se pa bližajo ničli. Kje pa so zdaj tisti gospodje, ki so nam pred leti toliko obljubljali? Gotovo mislijo, da ni nikjer krize, če je oni ne čutijo. Naj bi prišli na kmete in nas naučili, kako je mogoče iz skrinje, v katero nihče ničesar ne da, vedno jemati in dajati. Naj bi gospodje poskusili eno leto preživeti na kmetih ob nezabeljenih tgancih in v oblicah krompirju. Naj bi poskusili garati od treh zjutraj do deseteh zvečer, pozimi pa »lenobo pastir ob gorečih treskali, ko nimamo, da bi si petroleja kupili. Pa položnice bi na pošto nosili in premišlje-
V lanskih Mohorjevih »Večernicah« je iz-s3a Malešičeva povest »Izobčenci«. V njej nam popisuje pisateij med drugim pretresljivo usodo občinskih revežev. Dve sestri sta desetletja vzorno živeli in pridno delali v mestu ter si tudi precej prihranili za stara leta. Pa je prišla vojna, z njo razvrednotenje denarja, nato bolezen in od dela onemogli sestri sta se MKtšli naenkrat kot občinski revi na ramah domovinske občine. Ta je skrbela zanji tako, da je prva umrla že kmalu od lakote v nekem hlevu na gnoju, druga pa ne dolgo za svojo sestro in ne dosti boljše.
Pa to ni samo pretresljiva povest, kajti je nam dan na dan poraja na stotine takih in še hujših resničnih zgodb. Bajtarski •in ali hči odide, ker doma ni za vse dela in jela, v mesto ali po svetu za zaslužkom. Gara leta in desetletja, dokler ne obnemore. Marsikdo si res pomaga kako naprej, da mu na *tera leta ni treba ravno beračiti, toda vsi niso tako srečni. Nekateri res poženejo vsak Uslužen denar sproti po grlu, marsikdo se Pa kljub vsem trudom in prizadevanjem ae oiore in ne more opomoči. Slabi zaslužki, bo-brezooselnost itd. so že v prejšnjih
vali, kje naj dobijo denar; ali naj ga iz tal izkopljejo ali ukradejo ali naj dajo za bera-ško ceno živinče iz hleva. Naj pridejo pogledat naše otroke, ki so tako revno oblečeni, da še v cerkev več ne morejo. Naj pogledajo gospodarska poslopja in orodje, kako propada, ker ni pare za popravila. Kmalu bi se prepričali, da je kmet' pred strašno bodočnostjo, ki se ji pravi: bo<ben! — A kaj bo potem? Kaj bo mesto brez kmetov? Kaj bo počela država z obubožanim kmetom, ki ne bo zmogel davkov? Kako bo živel mestni trgovec ia obrtnik, če kmet ue bo kupoval? Kje bo potem denar z<a luksuzne avtomobile, za svi-j lene toalete, za šminke in puder, za izlete, plese in pijančevanja, ki si jih meščanska gospoda dandanes še prav v obilni meri lahko privošči? — Dobro veni, da danes nihče ne more delati čudežev, nekaj bi se pa vendar dalo napraviti! Nas kmete boli predvsem ta strašna brezbrižnost poklicanih činiteljev, ki mirno gledajo, kako se ruši naša vas in z njo vred temelji naše sreče. — P. J.
Taka-le pisma mora pisati danes žuljava kmečka roka. Pisma polna grenkobe iu obupa. Ni prazna fraza trditev, da kmet propada. Posebno Dolenjska, ta u-boga pastorka v slovenski hiši, jje gospodait-iko popolnoma na tleh.
letih onemogočili, da bi si prihranil kak znatnejši znesek. Pisec teh vrstic n. pr. dobro pozna ženo, ki je vse življenje pridno delala in vzorno živela. Bila je poročena z rokodelcem, imela enajst otrok, vse pošteno preživela in jih tudi preskrbela, toda med vojno ji je padel mož. in še nekaj sinov, drugi otroci so ji pa že prva leta po vojni pomrli vsi. Tako je ostala — stara skoro šestedeset let — končno od mnogoštevilne rodbine Se sama na svetu in brez imetja. Odšla je služit, se na vso moč prizadevala, da bi se sama pošteno in z delom preživela, toda izčrpana ni mogla več zadovoljevati gospodinji in danes berači. In ta primer ni osamljen.
Zlasti se množe taki slučaji zadnja leta, ko divja povsod tolika gospodarska kriza ter z njo združena brezposelnost in majhni zaslužki. Nedavno smo v našem listu govorili o današnjih zaslužkih našega delavstva. Kdo na svetu more zahtevati, da naj si pri njih delavec še kaj prihrani. In posli po piestih? Na stotine naših služkinj zasluži komaj po 100—150 Diii na mesec. Čo potroši samo polovico za obleko in druge potrebščine, si no more prihraniti vs» teto niti 700 Din. A ko-
liko tisočav je takih, ki ostajajo po cele mesece v letu brez najmanjše svoje krivde brez. zaslužka in jim že sekaj tednov brezposelnosti poje tiste dinarje, ki so jih poprej pri-i trgali od ust. Tovarna zapre obrat in stotine ! ostanejo na cesti, obrtnik še sam nima kaj i dela, zakaj mu bo potem pomočnik, kmet še i ta davke nima, kako naj potem plačuje po-■ zimi še hlapca in deklo itd.
Pa kaj bi naštevali in dokazovali: kdor le nekoliko pravično pomisli, bo priznal, da si že v prejšnjih časih premnogi pri najboljši volji niso, kljub pridnemu delu in poštenemu življenju, mogli toliko prihraniti, da bi -ie na stara leta preživljali sami, danes je pa teh še neprimerno več. Po naših postavah pa morajo za reveže skrbeti občine. Pokojni dr. Krek se je dolgo let jako prizadeval, da bi se uvedlo socialno zavarovanje, po katerem bt dobil vsak onemogel m potreben človeK na stara leta od države pokojnino, todaržal ni uspel. Tako je ostala se vedno občinam dolžnost skrbeti za onemogle reveže. Nekdo pač | mora, kajti živ. ne morejo, v zemljo, krasti ! ne smejo, a če je kdo vse življenje pošteno I delal, mu nihče svetu nima pravice vsi-! Ijevati na stara leta v otrple roke — beraške palice.
I ako kakor izvršujejo naše občine že ud nekdaj to svojo dolžnost, je nedvomno prava sramota za današnjo dobo in za narod, ki hoče veljati za krščanskega. Kdo ne pozna naravnost nečloveške prakse, da so marsikje celo dojenčke prenašali »po namerah«, a stari reveži so morali skoro povsod »na numare«, kjer jim je bil skoro vsak grižljaj zagrenjen, umirali so po hlevih in. po šupah. Naše ljudstvo v splošnem ni ravno trdega srca in malo-kje odide revež čisto praznih rok iz hiše, toda občine so bile napram svojim revežem po vgčini jako trdosrčne in neusmiljene.
To se je dalo razlagati deloma iz dosedanjih neprimernih postav, ki so urejale domo-vinstvo. Mlad fant je odšel od doma, pustil vse svoje moči v tujem mestu ter pomagal kopičiti tamošnje bogastvo, ko je onemogel, so ga poslali nazaj v rojstno občino, ki naj ga vzdržuje. Da to mi prav, pove. človeku že zdrava pamet. Pogosto so se pripetili slučaji, izvirajoči iz. postav o domovinstvu, da je prišel na občinska ramena revež, ki svoje domovinske občine dotlej sploh nikoli videl ni, da večkrat ni znal niti jezika prebivalstva domovinske občine. To se je pripetilo zlasti pogosto z vdovami naših ljudi, ki so se v tujini oženili. Da eo se občine upirale skrbeti za take »svoje« reveže, jim niti ni mogoče prehudo zameriti.
Današnji čas poraja revščino, kakršne zadnji rodovi ne pomnijo, zato postaja to vprašanje tako pereče kot Se nikoli in z njegovo rešitvijo ni mogoča več odlašati.
Človek, ki je vse življenje pridno in po-šieno delal, ima po svojih božjih postavali pravico zahtevati, da se ga na stara leta obvaruje beraške palice in smrti v hlevu. Kdor tega načela ne prime, ni ne človek in ne kristjan. Prav tako imajo tudi tisti, ki bi res radi delali, a nikakor ne dobe isalužka ali pa nc morejo delati ( n. pr. pohabljenci, nedorasle sirote itd.) pravico zahtevati tudi zase ko« kruha, knjti božja narava rodi tudi danes toliko, da neizmerne množine uujuih življenjskih potrebščin celo uničujejo.
Toda kdo naj skrbi zanje? To je temelj vsega tega vprašanja. Po našem mnenju je čisto pravilno, da domovinske občine, toda doniovinstvo bi moralo bili urejeno tako, da ga dobi človek brez vsakih ovir tam, kjer je pustil svojo delovno moč in k stroškom »r vzdrževanje bi se brezpogojno moralo pritegniti tiste, katerim je onemogli revež v svojih krepkih letih delal. Pravičnosti takega davka bi ne mogel oporekati nihče, a priti bi moral res prav ves in izključno le v prid tem revežem.
Prepričani smo, da bi pri taki ureditvi tega vprašanja ponehal tudi dosedanji oapor oličin proti skrbstvu za reveže.
Piugo temeljno vprašanje je pa: Kako? Oblika, v kateri so dozdaj po naravi skrbelo naše i Lv ne za svoje reveže, je prava sramota iu je nekrščanska. Numare« morajo izginiti, kajli — kakor smo dejali — revež ima po vseh božjih postavah pravico zahtevati, da skrhi družita zanj, zato ne gre, d« bi beračil p. nuniarah«, kjer bi mu zagveniii > - ik grtrljaj. Mi za vsako ceno potrebujemo -t dietno število sirotišnic, hiralnic, zavet šč za j onemogle (ubo-žnice) itd., kjer hi dobili vsi ! prizadeti dostojno preskrbo in bi tudi nekaj 1 delali, kolikor še morejo. Seveda pa ne mo- j reino zahtevati, da bodo zidale in vzdrževale risše podeželske občine take stavbe, ?.alo bi bilo treba, da bi se uredile te siva.-i po okra- : jih. Kakor so vzdrževali okrajni cestni odbori J vel k del na^ih cest. lako nujno potrebujemo tudi (Hislavo, ki bi osnovala okrajne u. ožue odbore za skrbstvo za revež* na račun njih domovinskih občin in s prispevki nekdanjih delodajalcev teh revežev.
8 tako ureditvijo tega pertvega in nujnega vprašanja bi bila rešena pri nas zadeva. ] ki nam je že dolgo v breme in v sramoto. Bog r daj da bi v začetku omenjen® Malešičeva povesi v lanskih . Večernicah vzbudila vsaj nekoliko vesli pri listih, ki so poklicani o tjein odločati, nihče izmed nas pa ne sme pozabili i na globoke evangelske besede: v Bodite usmi- j ljeui. da bodete usmiljenje našli.c —E.
RAZGLED PO SVETU
mamml1mmmmihHT"**^	...... ..........................
Nemški državni predsednik ie umrl
V četrtek, dne 2. avgusta 1034 je umrl na svojem gradu v Neudeeku predsednik nemške republike maršal I"aved Hiiideubur^ v starosti 87 let. Pokojnik je izhajal iz staro
plemiške rodbine. Udeležil se je že avstrij-sko-nemške vojne 1. IKGd, nato nemško-fran-coske 1. 1870, postal je 1. 1900 general iu 10 let nato je stopil v pokoj. V svetovni vojni je prevzel na poziv cesarja Viljema poveljstvo vzhodne armade, se proslavil z zmagami nad Rusi in ob koncu vojne vodil povratek nemških čet. Leta 192") je bil izvoljen z.t predsednika nemške republike.
Notranji položaj Nemčije se je \sled »mrli Hindenburga precej poostril, zakaj liiu-denburg je bil osebnost, ki je pomirjevalno upi;vnln ua vse strani.
Hitler je izpcslovsl od vliide poseben zakon, |hi katerem se združijo posli predsednika republike s posii državnega kanclerja. Tako je dobil Hitler vso oblast v svoje roke. Vendar trdijo, da so dali k tej spremembi svoje odobrenje vodilni krogi nemške armade in da je tako Hitler odvisen v svojih na-
daljnjih ukrepih od njihove volje. Nemški vlada jo sklenila, da se izvrši o toui lju<iik, glasovanje dne 19. avgusta. Volivci bodo mo. rali izjaviti svojo zadovoljnost oziroma ueza dovoljnost glede združitve predsedniškega mesta s kanclerjevskim samo z da ali ne< in je že danes gotovo, da se bo vetina izja. vila sa Hitlerja.
Pogreb maršala Hindenburga j,- bil v torek, 10. avgusta iz Neudecka v Allenberg kjer >o |K>ložil krsto na spomenik, ki je bil postavljen v proslavo Hindenburgove zmage pri 1'annenbergu. Tu se je poslovil od kojnika Hitler. V notranjosti spomenika 1» zadnje počivališče Hindenburga.
Bivši cesar Viljem je izrazil svoje soža.„ Hindenhurgovemu sinu, dočim jo odklenil! da izrazi sožalje tudi nemški \ladi. V svoji oporoki se izreka maršal za monarhijo, ki da je a« nemški narod najbolj pripravna. Vse vlade in vsi poglavarji držav mi takoj po prvih vesteh o Hlndeaburgovi smrti izrazili svoje sožalje.
AVSTRIJA
s Z veliko uictlo čistijo. Premoženje vseli narodno-socialistivnih upornikov bo s poseb-nim zakonom zaplenjeno. Manj krive nar.
socialiste pošljejo na prisilno delo. — Vsi učitelji, ki -o količkaj soudeleženi pri zadnji avitti ijsko-hitlerjevski vstaji bodo odpuščeni iz službe in »« dobe nobene plače več. V nekaterih okrajih Koroške in Štajerske sploh l.e dobi noben učitelj plače, dokler se za vsakega posameznika ne ugotovi, oe je bil udeležen pri zadnji hitlerjevski vstaji ali ne. — Voditelja napadalcev nn kaneler-jevo palačo Otto Planeta in Franc, Holzwe-'**',, ?ta l>ila	veleiz<laje in umora dr.
I>ollfu»a že obešena.

ZAHVALA
Ko mi je dne 31. julija t. 1. pogorela stanovanjska hiša, mi je uprava DOMO-L.H;UA« v Ljubljani ua mojo prijavo izplačala takoj unesek:
Bi«	(es tisoč dinarjev)
Kot doslej, tako hočem še v nadalje ostati zvest nnročnl* tednika -Domoljnhn Katerega vsakomur naj topleje priporočam.
Upravi pa najlepša hvala za izkazano pomoč?
Ljubljana, dne 3. »vgusta 19J4.
Josip Kupic, posestnik _ LjuBljana, Peruzzijeva e. št. Si
V vsako hišo Domoljuba!
Adott Hitler
je postal po smrti prtdsedmka Hindenhur«, drzavn, poglavar Nemčije **
s Drobiž. Za urnega avstrijskega kanclerja je imenovan dr. Srhuschnigg tSušiilkl) — Za generalnega nadzornika dunajske i*, lioije je izbran dr. Skubl, ki jo bil med vojno načelnik ljubljanske policije. — V Avstriji je 'J3.000 aktivnih in 88.000 upokojenih drž. nameščencev, nato pa im podboj 56.<'M> aktivnih in 81.0000 upokojenih železničarjev. -Na dunajskem vseučilišču jo leto- dobilo doktorski naslov 100y visokoiolcev, — Avstrijski škofje ne zaupajo nemškemu i'a-penu, in žele, da ne pride kot Hitlerjev zaupnik na Dunaj.
AMERIKA
s Proti nedostojnim kinematografom:
Chio&ška škofija je ono nedeljo uradno otvo-rila boj proti nedostojnim filmom, ki ga vodi Sirom Amerike »Zveza dostojnosti.« V ■410 cerkva v škofiji so ta dan razdajali obveznice med vernike, na katerih so ti s svojimi podpisi obljubili, dn bodo bojkotirali umazane kinopredstave in da bodo tudi drage pridobili za to gibanje. Tudi mnogv pro-testantovskih cerkva se je pri tem pokretii pridružilo katolikom.
« Kdaj je človek pijan? Po odpravi P">-tinlkoholne posfave je smalrala vladn ameriške države Virgiuija za potrebno, dn reši težko vprašanje, kdaj naj se smatra človek
banI^BARIJCH
R«e late^c««, frerJs
Odpromlja denar v (ugoslavlio n«,hI,rete in po natboljšem dnevnem kttrni.
Vrši vse bsnfne posle najkulantneja Poštm uradi v Belgiji, Franciji, Holar.diji in Luksem-cur«u sprejemajo plačila na naše čekovno račune! MtAlM k. »mt-ll Krtiiftj,. rSAKCMA BeI11J-M Parts. HSU*.
v. I IVC.6« .Ved. m=Bi!. tECSEJOCM! X»««J la«e«»*f-Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Cek. nakaznico.
m pijanega. Ta okoluost Igra pri raznih ob ravnavah izredno važnost. Da bi se uganka vendar končno rešila, je vlada predložila poslanski zbornici zakon, ki vsebuje opis pijanca. Kdor je toliko alkohola popil, da vpliva na njegovo obnašanje, na njegov govor |a zunanjost sploh, se mora smatrati za pijanega. Kdor se ga torej naleze, a se zna obvladati, ni v smislu tega opisa pijan. -— Naši vinski bralci imajo zu opis pijanosti še bolj širnkogrudno objasnilo. Pripovedujejo namreč, da je človek pijan, kadar se >/gnc tako naleze, da ga pri hoji en mož pokonci drži, druga dva mu pa — noge prestavljata.
MEHIKA
s Zopet hudo preganjanje Cerkve. Guverner pokrajine Talmseo j« ukazni, dn morajo /erniki z nagrobnih spomenikov odstraniti vsii ve rs k n znamenja. — V pokrajini Camp-seche so brezvprski skrunilci mlrli v cerkev, liorušili vse oltarje in nato izvajali ostudne plese, odeti v duhovniška oblačila. — Za državnega predsednika Mehike je bil izvoljen Laznro Cardenas, star sovražnik vsakega verstva, zlasti pa katoliške cerkve. V ve kaže, da se bo pod vlado novega predsednika bre/versko nasilje v Mehiki še poostrilo. V takih razmerah gleda seveda inehikimska Cerkev vsak ilnn z večjo skrbjo v bodočnost.
DROBNE NOVICE
Švica je v Berlinu vložila ugovor, ker so skozi njeno ozemlje vtihotapljali orožje iu tazslreljivo v Avstrijo.
Socialni demokrati, komunisti in hitler-jfrri se v Avstriji vzajemno bore proti sedanji vladi.
700 milijonov za javna dela je določiln romunska vlada.
Pol milijarde za javna dela ho dala poljska vlada
535 človeških žrtev je zahtevala doslej letošnja vročina v ameriških Združenih državah.
500 domov je odnesla voda iu 5000 ljudi je izginilo pri zadnji poplavi na japonski vzhodni Koreji.
Rusijo je priznala Bolgarija, kar je velikega političnega pomena.
Prvo domačo turško opero so vprizorili te dni z velikim uspehom v Ankari.
Revolucionarno zaroto so odkrili v Braziliji in zaprli 40 voditeljev, med njimi več višjih oficirjev.
V treh urah je preletelo nemško letalo z
12 potniki iz Londona v Pariz. 1000km!
rt« mlijard in 25G milijonov dinarjev so vredne zlate zaloge francoske narodne banke.
De Valera je odklonil vabiio angleške vlade, da bi svobodna Irska poslala zastopnike k obletnici kronanja kralja Jurija.
Papir, ki ne gori, so začeli uporabljati 'ia vseh turških sodiščih.
BI .000 goved so ustrelili pastirji v Ameriki, da rešijo živino muk, ki jih je trpela »d žeje.
Trgovinsko pogodbo je sklenila Italija r. Bolgarijo; prva si obeta z njo poživitev svoje
trgovine. •
Italija jo odpoklicala svoje čete z avstrijske meje.
75 letnico rojstva je obhajal 8. avgusta K,1"t Hauisuu, največji še živoči norveški Pisatelj.	' "
^ Njegova obilna, ^ °
blaga pena	-
narprli r»Aril« h(» O	.
Požarno policijo dobimo
Zurudi pogostih požigov in požarnih nesreč, ki so se zadnja leta dogodila v naši državi, je notranji minister izdal zakonski osnutek o požarni policiji, ki ga je poslal na mišljenje vsem pristojnim ustanovam.
Po tem zakonskem osnutku spada požarna iMilicija v delokrog občine. Vsaka občina bo vodila poseben seznam zavarovanih iu nezavarovanih poslopij. Posle požarne policij« vrši predsednik občine. V večjih občinah pa lahko občinski odbor postavi tudi IMižarnega komisarja, ki v tem slučaju postane občinski uslužbenec. V posebnih delih občine izvršuj« jm-sle lahko tudi mestni starešina. Da pa se bodo protipožarne odredbe točno izvrševale, bo morala za to skrbeti posebna požarna pregledna komisija, ki ho vsaj enkrat na leto pregledala vsa poslopja v občini, posebno pa vse dimnike. Poslopja, ki povečujejo nevarnost za požar, bo ta komisija pregledala vsak tretji mosee. To komisijo tvorijo predsednik občine ali požarni komisar ali en član občinskega odbora kot predsednik, občinski inženjer, če pa tega ni, pa gradbeni strokovnjak in zastopnik gasilcev ali dimnikar. Stroški komisije padejo na občino.
Za preprečitev požarov bodo morale občine poskrbeti na ta način, da bodo vsi kraji Imeli dovolj vode na razpolago. Če pa občine
nimajo dovolj vode na razpolago (reko, potoki, vodovodi), potem bo morala občina izkopati vodnjake ali pa cisterne. Občinski ;.Jbor pa bo po potrebi lahko ustanovil tudi posebne požarne zgradbe. Velika podjetja si morajo tako stražo na zahtevo občine po staviti na svoje stroške. O vzrokih nastalih požarov bo moral obveščati župan uadsoruo oblast. Vsi stroški padejo na občino, če je požar nastal brez krivde lastnika. Šest mesecev po objavi zakona bo banovinski svet izdal posebno uredbo o uporabi ognja in lahko gorljivih predmetov, kakor tudi uporabe ognja pri avtobusih in avtobusnih postajah. Zakonski osnutek predvideva tudi, da bodo morale občine v vseh krajih ustanoviti gasilske čete, kjer jih še ni.
K osnutku pričujoče uredbe naj pripomnimo: Prav je, da oblast nekaj stori za večjo požarnost, ni pa prav. da bi vsaka novotarija padla samo na rame občine. Ogromna večina občin danes nima denarja za najenostavnejše poslovanje. Občine so n. pr. krajevnim šolskim odborom dolžne stotisoče Din na zaostalih proračunskih vsotah. Ali ni v največjo korist raznih zavarovalnic, da se požari oinejel Ker je tako, naj zakon določi, da so dolžne za novo požarno jiolieijo v prvi vrst! skrbeti ln nositi tozadevne stv""V« — zavarovalnice.
Iz Dotifassove politične zapuščine
Kakor smo že pisali, je bil umorjeni avstrijski kancler med tistimi ne bas številnimi avstrijskimi Nemci, ki so se pojavili za priznanje pravic avstrijskim Slovencem. Na shodu v Beljaku je Dollfuss obljubil, da se bo varovala slovenska narodna svojstvenost. — Ko so obhajali dunajski burgenlnnd-skl Hrvati 400letnieo prihoda iz stare domovine, je na slavuosti govoril zvezni kancler tudi o ljubezni do materinega jezika. Izjavil je: »Nemški Avstrijec dobro razume, da ljudje, ki govore drugi jezik, svoj jezik in svojo poscbuost ravno tako ljubijo, kot on
svoj jezik. Zato spoštuje narodne potrehe in posebnost drugih narodov. Avstrija hoče — je rekel Dollfuss — (lajati vzgled kako se rešujejo sporna vprašanja manjšin.«
V zveznem kanclerju Dollfussu so torej Slovenci izgubili moža, ki .ie manjšinam priznaval isto, kar je čislal pri svojem narodu. Zato bodo Slovenci ohranili katoliškega kanclerja dr. Dollfussa v "častnem spominu. — Upamo, da bodo šil po Dollfussovih potih tudi njegovi nasledniki In uresničili, kar je pokojni kancler hotel, a nI več mogel uresničiti
KAJ JE NOVEGA
Neodložljiva javna dela
Pod ravnokar navedenim naslovom pri občuje plašilo slovenskih trgovcev »vodnik, ki našteva in utemeljuje nujnost nekaterih javnih del v Sloveniji. Najprej omenja ljubljansko bolnišnico, ki je tako preuapolnjeua, da morata spati po dva bolnika v eni postelji. Na drugem mestu našteva »Trgovski list« kot neodložljivo vprašanje Vseueiliško knjižnico. Zaradi pomanjkanja prostorov plesnijo dragocen« knjige v kleteh in si jih ljudje, ki so jim namenjene, ne morejo izposoditi. — Nato še orneuja ureditev Ljubljanice. Leta In ieta jo krpajo. Vsako poletje izdajo za ureditev velike vsote, a vse kaže, da to potrebno delo ne bo kmalu dokončano.
Neodložljiva dela so še: povečanje in preložitev ljubljanskega kolodvora, ureditev cestnega omrežja, železniška zvez« Slovenije 7. morjein, zdravstvena ureditev vasi, ureditev rek in hudournikov, ki delajo našemu kmetijstvu leto za letom ojjromno škodo i. t. d.
Potrebna sredstva za vse to bi sc kratko uialo morala najeti. Z dobro voljo bi se tudi ' našla, ker bi šel denar za dela. ki bi se ua I
ravnost ali pa vsaj po ovinkih obrestovala. Ce bi se porabil samo oni denar, ki se nalaga iz Slovenije v državne denarne zavode, pa bi ž« bila tu sredstva za velik del teh neodložljivih javnih del. So pa še druga pota, da se pride do eilja. Na vse zadnje pa moremo tudi z. vso pravico reči, da n. pr. Ljubljana povečanje bolnišnice, »graditve univerzitetne knjižnice, ureditev Ljubljanice in povečanje kolodvora ne le nujno potrebuje, temveč tudi zasluži. Saj ni bilo v vseh povojnih k'tib zgrajeno v Ljubljani niti eno državno poslopje, ker ni tu mogoče všteti niti Poštne hranilnico niti Trgovske akademije. Ce bi se samo vsakih 5 let zgradilo euo od neodložljivih poslopij, pa bi biii da-ie« žo znatno iz revščine. Ponavljati moramo zato s vso odločnostjo neprestano svojo zahtevo. da se vsa ta neodložljiva dela izvrše Tn te dela morajo biti osnova gospodarskega n političnega programa za vse brez izjeme, ki »o-fopsj« nn« narod v Helgrndu.
originalni hi radi. Dobite ga v
CnBfralR! vinsrn! s Lju^lanl.
OSEBNE VESTI
d Nekaj ii nvljenja novega goriikega nadškofa. Novi goriški nadškof p. Margntti je bil. kakor povzemamo iz. italijanskih listov, mt-J vojno rezervni podporočnik pri :)!). peš-polku in je v Bolofmi. kamor je vsak dan prihajal s kolesom iz svoje župnije v bohinjskem predmestju, služil pri vojaški cenzuri. Cenzuriral je slovenska, hrvatska, srbska, bolgarska, nemška, francoska, angleška, španska, ogrska, ameriška, židovska in grška pisma. Med tem pa je upravljal tudi svojo župnijo. Slikajo ga kot skromnega in ljubeznivega gos|>oda, ki ljubi tudi šalo.
■ I ISelgrajskl napeškl nuncij g. Pellegri-netti odide te dni na daljši oddih v Italijo.
d Bivši Španski kralj Alfom je prišel te dni s svojim tajnikom na obisk v našo državo.
d 40 letni mašniški jubilej je slavi) v nedeljo dne 5. avgusta 1934 znameniti slovenski pisatelj, ljubljanski trnovski župnik g. Frane S Finžgar. Naj g. jubilanta Vsemogočni tudi v bodoče podpira pri delu za Cerkev in narod!
d 50 let že dela v steklarni ravnatelj g. Engelbert Mecilovšek. Sedaj je v Paračinu. Povzpel se je na tako odlično mesto z izredno marljivostjo. Od brusaškega učenca do tovarniškega ravnatelja je šla njegova pot. Bog ga živil
domaČe novice
d Za popolno gimnazijo v Murski Soboti
se je s podpisom izreklo okrog 15,000 prekmurskih rodbin, io je okrog Ui čelrline prekmurskega ljudstva. - Meiodajni krogi, dajte narodu, kar je narodovega)
d Nenadoma je začela sspet cvete« aka-Mja na posestvu barona Haertla v Halozab. Prvikrat je akacija cvetela meseca iiu>inika 41 '
in je bilo na tem drevesu cvetje prav tako razvito, kakor je sedaj, kar je vsekakor čuden naraven pojav.
d Ljubljanski mesarji so podražili meso iii 2 Din pri kilogramu. Od 8. avgusta dalje je cena prvovrstnega mesa 12 Uin, drugovrstnega pa 10 Din za kilogram.
d Nezgoda dunajskega poštnega letala. Potniški enokriini aeroplan proge Dunaj— Gradec—Zagreb—Belgrad je dohitela v petek 3. avgusta nezgoda, in sicer ob času, ko je letel nad Halozami. Motor jc nenadoma odpovedal, vsled česar je pilot moral prisilno pristati, kar se mu je po spretnem in strokovnem kretanju tudi pesrečilo, tako da je dosegel zemljo na nekem dvorišču v vasi Kozminci. Pri prisilnem pristajanju je zadel ob hišo. V letalu sta bili dve osebi, in sicer pilot in monter, ki sta »k sreči ostala nepoškodovana. Iz Ptuja so telefonirali na Dunaj po strokovnjaka, da popravi pokvarjeni motor, aeroplan pa so prepeljali s tovornimi avtomobili v Turnišče pri Ptuju, ker na mestu, kjer je moral prisilno pristati, ni primernega mesta za odlet.
d Rudarske rente iz Nemčije. Jugcslov. konzulat v Dusseldorhi razglaša, da se zaradi novih nemških deviznih predpisov rente rudarjem, ki se nahajajo v Jugoslaviji, trenutno ne morejo doposlati. Ukrenilo se je pa vse potrebno, da se nastala ovira čimprej odpravi.
. ,d Ureditev Savinje se menda vendarle približuje uresničenju. V proračune mestne in okoliške celjske občine kakor tudi banovine, so bili sprejeti v ta namen primerni
Revmallzem, i£i@t$
7'ira.vi termalno VopulUS«
»OE.I5MISKS TOPLIC®

zneski, izvršila se je J!e vodopravna razpr.,v. potrebno je bilo samo Še, da reče svojo h«' sedo država. Sicer ne toliko, kot se je pr,!" čakovalo, vendar je prvi državni obrok 5150 tisoč dinarjev za ureditev Savinje odobren
Pri vsaki prirodni mineralni vo<li je glavno, koliko ima razniii zsltavij nili sestavin: iim vec jili iiu« ve-volja! Radenski Zdravilni vrele', jih ima preko 20, pole« težkih Itovin ki so bil« v njem ugotovljen« lansko leto in katerih nima nobena druga mineralna voda v Jugoslaviji. Zato pa je Radenski Zdravilni vrelec »a zdravje tako koristen in tako izbornega okusa Primerjajto analizo drugih mineralnih vod 1 Ha. densko, pa sc boste takoj odločili ter odslej veilco in povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelec. Zahtevajte obširno broSnro o Radenski pri upravi ZdravilU?« Slatina Radenci.
d Novi avstrijski kancler dr. Sehusehnik je živel v mladosti tudi v Celju, kjer ji bil njegov oče poveljnik celjskcga domobranskega bataljona.
d Rajhovei nas hvalijo. Nemško časopisje prinaša zelo obširna poročila o borbah hi-tlerjevcev v Avstriji in o njihovem umiku v Jugoslavijo. Časopisje sogla.-no poudarja, da so naše oblasti s hitlerjevci postopale zelo lepo in tudi obljubile v prvi sili potrebno brano. Naše oblasti so tudi s posebnimi vlaki prepeljale upornike v njihova taborišča. (V sopisi soglasno poudarjajo, da jim je šlo občinstvo zelo na roke. Nemško javno mnenje se zahvaljuje Jugoslovanom za to kulturno dejanje.
d Nadzorstveni urad za organizacijo borbe preti jetifei ho ustanovili v ministrstvu za narodno zdravje. T« urad bo vodil dr. Ivan Matko iz Maribora.
d Planinskega orla m ■jeii. Pretekli leden 90 ujeli na Poreznu. v vasi Podporen«] ob italijanski meji dva meseca starega planinskega orla. Pravijo, da so ti orli zelo redki, da jih je v vseh Alpah komaj kakih trideset. Zanimivo je, kako so ga ujeli. Napadel je domačega mačka in g« razmosaril. Bil pn je propoden. Potem so mi? mačko, kur g« mu je še ostalo, nastavili pod zanjko, v katero se je orel ujel. Z razpetimi peruti meri okrop 170 cm. Sedaj imajo priklenjenega na vrtu g. Demšarja v Zalem logu nad škofjo Loko, kjer ga vsakdo lahko vidi.
—■ Za oevežeoje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čaSo naravne »Franz-Joset«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Fram-Josei«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno do-ber počutek in jasno giavo.
d Za čebelarje. Vse čebelarje, ki bodo prevažali čebele v ajdovo pašo, obvešča Čebelarsko društvo, da je kr. banska uprava odredila, da smejo čebelarji-prevaževalci zaradi zgodnje letošnje letine, izjemoma prepeljati čebele v ajdovo pašo že od 1. avgusta dalje, s pripombo, d« pa bodo isti čebelarji morali čebelo toliko dni pred 20. septembrom odpeljati s pašišča, kolikor dni pred 10. avg. jih bodo pripeljali v pašo.
d Kdo pojde v Ha m globoke jamo? »Društvo z« raziskavanje jame, oddelek v Logatcu, ima v nedeljo, 12. avgusta popoldne jamarsko prireditev na griču Ženčku pri Logalcu. Griček je le kakih 20 minut od železniške postaje v Logatcu ia nudi krasen razgled »a Blegaš, vrh sv. Treh kraljev, Zirovske vrhove, Javornik, Notranjski Snežnik, Kamniške planine in Triglav. Senzacija dneva spuščanje v
(jradišnico, najglobljo slovensko jamo. Gra-dišnica je prepad, ki skoraj navpično pada 225 metrov globoko. S posebnim, popolnoma varnim dvigalom se bodo mogli spustiti izletniki 85 m globoko, kjer ima prepad prvo
Btopn jo.
d Tečaj hrvatskega katoliškega dijantva se bo vršil od 17. do 22. avgusta nu otoku Hvaru, iu sicer v tamoSnjem frančiškanskem samostanu. Na dnevnem redu so zelo zanimiva predavanja socialne in duhovne vsebine.
d Za tiste, ki hočejo potovati po zraka. S 1. avgustom so je izpremcnil dosedanji red v zračnem prometu sledeče: Ljubljana- Sušak —Zagreb—Borovo—Bolgrad, vsak dan: odhod iz Ljubljane ob 8.20 zjutraj, prihod v Ljub-Ijiinu ob 18-05 zvečer. — Cene: Ljubljana— Sušak 18« Din, Ljubljana—Zagreb 300 Din, Ljubljana—Belgrad 690 Din. — Ljubljana— Celovec—Ljubljana: odhod iz Ljubljane ob 12.20 opoldne, priiiod v Ljubljano »1» 14.30 popoldne. — Cene: Ljubljana—Celovec 280 Din. Zračni promet na tej pri^i se vrši le dvakrat na teden in to v ponedeljek in soboto. — Ljubljana—Sušak—Zagreb, v^ak dau: odliod iz Ljubljane ob 14.35 popoldne, prihod v Ljubljano ob 18.05 zvečer. — Cene: Ljubljana—Sušak 180 Din, Ljubljana—Sušak -Zagreb 300 Din.
d It raadalje SOS km, to je a sagrebškega Slemena ae. je posrečilo fotografirati Triglavsko pogorje prof. Piotnikovu.
d Oae aafc»t» a* sjrasCiU r amirje kraano ladjo, last nage kraljice Marije. Ladjo so sgra dili v Splitu.
d Iapraneaabft pMfeti. Ogledni trgovec t usnjem g. Rabič France v Šenčurju je k« pil krasno stsvbiSSe — doslej telovadi&k' Sokola — sa 33.900 Din.
d tjafegjra* Je I* enimi r«*Js. kot je bite pred «0 leti. 8 Število« prebivalstva rastejo smevno i udi dnsgs potrebe, med katerimi ielja po novih cerkvah gotovo ni najmanj pomembna. »Delavska politika« nten.% da novih cerkev Ljubljani ni potreba in da jih je že dovolj, čeprav je zidanje nove stavbe poleg vsega drugega tudi delavstvu v korist, d» lažje prebrodi težke čase. V bližnji in daljni okolici Peri mi so xidali in zidajo mnoge hišo božje Se posebno zato. da zaposlijo nezaposlene. Zato ne vemo, čakaj ae gospodje okrog marksistične »Delavske politike* razburjajo uradi plačil, h katerim itak ne bodo nič prispevali.
d Avstrijski feegnncš. V bojih med uporniki in vladnimi oddelki nn Štajerskem in Koroškem je pribeSalo na jngoslov. ozemlje pri Gornji Radgoni in Dravogradu mnogo avstrijskih narodnih socialistov (hitlerjevcev). Begunci so po večini brez vsega. Pri nas so hitro uredili taborišča za begunce v Varai-diuti, Belovaru in Požegi. Vse dosedanje l>e-fpiiiie iz Korožke in Kadgone se odpremili v Varaždin. Drugi prevoz avstrijskih beguncev ® Dravske doline so odpremili v Beiovar.
d Dolžnosti j« ratrešena vsa sedanja občinska uprava v Belgradu. Notranji minister je imenoval novo in utemeljuje izpremehibo. s povečanjem belgrajski občine.
d Maski liltni ao z odločbo ministrstva notranjih zadev prepovedani na vsem ozemlju Jugoslavije.
d (Jvaz in tir**, Po francoskih podatkih |e Jugoslavija v letošnjem prvem polletju izvozila v Francijo za 17, iz Francije pa uvo-*<la za 22 milijonov Iraukov. — Z& A. četrt-»etje bt)do lahko v Francijo uvozile sledeče države sledeče količine koruze: P.omuniia I
300.000, Argentina 75.000, Jugoslavija 50.000, prav toliko Madjarska in Turčija 25.000. Torej edino Turčija manj kot mi! — Po češko slovaških, podatkih smo v prvem letošnjem polletju izvozili iz Češkoslovaške blaga za 115 milijonov, uvozili v Češkoslovaško pa *a 64 milijonov čeških kron. — Češkoslovaška Ik> morala letos zaradi slabe letine uvoziti okoli 35.000 vagonov pšenice in 15.000 vagonov rili. Ker se štejemo, da smo s Cehi najbolj prijatelji, pričakujemo, da se bo češkoslovaška vlada pri žitni dobavi ozirala v prvi vrsti na Jugoslavijo.
d Zbar slaščičarjev in medičarje* Jugoslavije se bo vršil due 14. avgusta v Mariboru. Kdaj bodo povedali svoje želje in zahteve na javnem zboru slovenski oiiroma jugoslovanski kmetje?
d Belgrajsk* časopisje se je spomnilo osvoboditelja Maribora, generala Maistra le s par besedami. VeČina prestolniških listov pa niti s par vrsticami ne.
d 35» petino večji kot lani Je letos obisk tujcev v Primorju.
d Kadi ponaredke nekih gradnik listin je bil bivši narodni poslanec dr. Ceda Koka-novic obsojen na 6 in pol meseca zapor®.
d Peiietaie* »a naselitev v jainih krajih. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo potrebne vsoie za naselitev južnih krajev, ki se bo izvedla po načrtu v petih letih. Načrt podrobno
določa, kako se mora izvesti naselitev, da bo ujeti uspeh čim večji. V vseh krajih se po-I stavijo hiše enakega tipa, ki so se izkazale I kot zelo dobre v Dojranu.
d SC !b< v grabo, a vendar ae aeatrohnef.
Pred dnevi so delavci na starem pokopališču prekopa vali grobnico družine Vojsk«. Med drugimi trupli, ki so bila razen kosti že vsa strohuela, je bilo pa truplo pok. Antona Vojska, ki je umrl pred dobrimi 36 leti, skoraj popolnoma ohranjeno. Meso »e je še držalo kosti iu je bilo trdo ko cement, tudi lasje so bili še dobro ohranjeni. Truplo je bilo v treh krstah in je bilo ob snurti najbrž balzamirano, da se je toliko let ohranilo skoraj nepokvarjeno. Vsekakor pa je to zanimiv slučaj.
Neverjeten Hum, ki omogoča obnovo perila ns šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej In fsoraj in to neprimerno hitreje iri povrh Se mnogo lepše nego na roko. KI Patent Stopi TvvisS je strokovno preizkušena priprava in se dobiva povsod po zmerni ceni.
— Pri ofl*be1«lasfl vzbuja redna zdravilna uporaba nabavne tPrani -Josetevet gpenJSce Jako delovanje črevesa in deta **k) vitko
NESREČE
d Jelenava hiša je agereia v Caraačah pri Dravogradu. Pri gašenju so našli občani trupli gospodinje 50 letne Kvasnik Ivane in sosede 42 leinc Marije Bas. Znaki na truplih kažejo, da sla bili obe od neznanca umorjeni. Kot osumljenega so mprli iiekega hi-tlerjevca iz Avstrije.
d Požar je uničil hišo posestnika Jožeta Knipica nn Barju. Zgorel je tudi skedenj in vse, kar je bilo v njeui.
d Gospodarska poslopje in stanovanjska j hiša sta zgorela posestniku Francu Peric«. ' d Že tretji požar v teku dveh let .-so inmM
t* *' ' č* if ■ KAJ STORITI!
m
Gosfi napravijo veselje pa tudi delo!
Gospodinja hoče pokazati,kajzmo. re njena kuharska umetnost. In kadar gosti odidejo? Potem čakajo cele grmade posodi« . . .
Malo Vima na vlažno krpo« pa malo pod rg niti t i« vse se zopet sveti)
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NA¥AONIH PREDMETOV

Xi {Mi v Stavči vasi pri Ziiluniberku. Francu Mrliču sta pogorela hiša in pod. Ivanu Stro-pinu hlev, Antonu Cerniču hiša, Antonu Zupančiču pa hiša, pod, kašča in svinjaki.
d Strela jo udarila v gospodarsko poslopje posestnika pd. Praha na Sladki gori. Piv slopje je do tal pogorelo.
d Med hudim grmenjem je udarila strel* v hlev Jižefn Trudna, posestnika iz Podoer-kve pri l.ožu. Ogenj se je razširil tudi ua Mirjija gospodarska poslopja. Trudim je »gorela hiša in gospodarsko poslopje, prav tako Hscetn .lautv.ii. dočim je Strletu Tomažu uničil požar hlev. skedenj in svinjake.
ri Do tal je zgorela poslopje posestnika Avgusta Plavalka v Mota n ju pri Mariboru. Vžgala je strela.
d Hudo je divjala strela v Novem mestu in okolici. — Neurje nad Slovensko krajino pa jp zahtevalo celo človeško žrtev. Posestnik Najbar iz Kanec se je zatekel pred nevihto pod bližnjo zidanico. Udarila je strela, mož je sicer šel nekaj časa dalje, a ga je kmalu zadela kap.
<1 Naenkrat se je posvetil«. Ono sredo je razsajala nad Mariborom huda nevihta. Večkrat je \ okolici treščilo. Sinko poeeslnice Marije lH>lmiker iz Ptujske ceste je pri Teznu pa sel dve kravi na vrvi. Naenkrat se je posvetilo. da je kar oslepel in se omotičen zgrudil. Ko se je osvestil, je že ležala ena krava mrtva.
d Ce krava »besni. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 47 letnega Jurija Pongrašiča iz /.upeoje vasi. Zbesnela krava je nesrečneža podrla na tla in ga i rogovi zelo poškodovala po vsem telesu.
d Resna nesreča pri kopanju. Delavec JO ieini Franc Hudež iz Most se je kopal v Savi pri Tomačeveni. Skočil je na glavo v vodo. pri tem p« priletel tako nesrečno, da si je razbil črepinjo. Drugi kopalci so ga potegnili iz vode in avto pa je pripeljal v bolnišnico. Hudeževo stanje je smrtno nevarno.
d V Dravi je utonil dijak meščanske šole Viljem Pauman iz Pobrežja pri Mariboru.
d Ai to se je od zadaj zaletel v kolesarja posestnika Franca Kranjca iz Trnovske vasi pri Ptuju. Nevarne poškodbe.
<1 li Save so potegnili pri Vidmu truplo Terezije Pustošek iz Zdol.
d Zadnje neurje, ki je divjalo po Dravskem polju in Halozah in napravilo ogromno škodo, je povzročilo tudi požar. Strela je udarila v klet posestnika in gostilničarja Franca Piska na Bregu pri Majšpergu. zaradi česar je nastal požar. Zgorela je razen Kleti tudi vtlika stiskalnica za grozdje in sadje ter mnogo vinske posode. Zgorelo je vse do tal in ni bilo misliti na gašenje zaradi pomanjkanje vode.
d Do 30 odstotkov vinskega pridelka je toč« uničila ono nedeljo okrog Konjic.
d Med padcem se je aapiel v vajeti. Ko je predzadnjo nedeljo posestnik Geltar Janko iz Črnomlja peljal na svoji kočiji udeležence gasilske veselice v Gradacu nazaj v Črnomelj in ko se je na klancu proti železniškemu mostu med Vranoviči in Črnomljem nazaj nagnil, da bi privit zavoro, je zgubil ravnotežje in je med divjim dirom konj padel na cesto. Ker se je med padcem zaplel v vajeti, so ga konji še nekaj časa vlekli za seboj! dokler se ni posrečilo preplašenim potnikom ustaviti konj. Nezavestnega voznika so naložili na voz in hitro odpeljali v Črnomelj k zdravniku. Geltar Janko je strašno razmesarjen po obrazu in tudi po životu. 6'
	
	jte. SfMR
BmHHP^MB gijMftlBBlB^^?'^!	■BH gš®*, ■.jBgfflS
■L '.*W/-	r^fakT^s
■ * 1 ii	
	mm
Umrli predsednik, maršal Himlenbiirg
NOVI GROBOVI
je teP? ^Sfa
pali 85 letnega Simčič« Janeza. — V J T Ijani so umrli: upok. železničar Janez Po/nf žena upok. drž. stražmojstra Helena Kokoli roj. Skarza, čevljarski mojster Ivan Rozman zobni zdravnik dr. Alojzij Praunseis in v*j ' va dimnikarskega mojstra Ivana Kog,.] _ Naj počivajo v miru I
RAZNO
d V Zagreba je umrl znameniti juguslov. starinoslovec duhovnik dim Franjo Bulič. Bodi mu -ohranjen časten spomin!
d Takrat, zvonovi, zvonite lepo. kličite nas v sveto nebo! — Pri Sv. Juriju ob juž. železnici so položili k večnemu počitku 81-letno Nežo Malgaj, vdovo po železničarju. -
V	Šmartnem pri Litiji so pokopali Simona Berliča st., uradnega slugo v pok. — V Mariboru je umrla Ana Cizelj roj. Musi. naduči-teljeva vdova. — Smrtno se je ponesrečil posestnik in gostilničar Jakob Pustavrh v CeriiHijšah. — V Celju je odšla med nebeške krilatce Lidica. hčerka ing. Kaopa. — V Šoštanju je zapustila solzno dolino Ana Arzen-šek. — V Tomačevem je umrl pri svojih čebelicah v ulnjaku posestnik Janez Srakar. —
V	Strahinju pri Naklem je izdihnila Marija Markič roj. Crniter. — \' Radečah so poko-
~ NoY" '"'''Atrija slaščic. V Ljubljani, , Gradišču št. 17, je bila ustanovljena tv<)r„ica kauditov, ki nosi naslov >SASA«, tovarna km <litov, čokoladnih bonbonov, vnfeljnov in ,u' /crtov, d. / o. /.., Ljubljana, Gradišče 17. j V0IT niea je /e začela z oliratovanjem in to »,„) kušenim strokovnim vodstvom ter z vsemi mo" deruimi in liigijeničnimi napravami, ki «„ ihT trebne miKleriii tvornici kunditov. Izdeluje v«, vrste čokoladnih izdelkov, vsakovrstne čoko. la<lne, ilezertne in likerne liolibone, nadalje na-politankc. Adria-rezine, vufeljne in različne civo. Pok ušli je so se udeležili znani *lu<|«,kii'ci" ki ne morejo prehvaliti i/bornih produktov te nove tvoruice in ji |ir«iv zaradi tega /neotuv-Ijajo kar najboljših uspehov. Aroma čokuhid. nih izdelkov ter bonbonov ie neiiadkriljiva in sla /asi-iu-ila sloves tovrstnih inozemskih i«|rl. kov. Podjetje bo že v kratkem predložilo ti-govcem ponudbe z vzorci. ki tudi v ceni, lurrj ne samo v kakovosti, konkurirajo vsem 1 - :i k im proizvodom.
1
v
Olajšava za vprežno živino poleti: da bi 9branil svoje konje pred brenclji in muhami, je neki švabski kmet pritrdil spredaj n« oje pločevinasto posodo z žareelm ogljem, na katero je uasul kose starih podplatov, kosti tn cunj. Dim se vleče pri boji ob konjskih trupih 111 odganja ves mrčes,, ne da bi živali oviral pri dihanju.
NAZNANILA
n Prostovoljna gasilna čete Drenov grič-Lesso brd« vabi ob svoji desetletnici v w deljo, 12. avgusta na tombolo z bogatimi dobitki in na veliko vrtno veselico poleg gasilskega doma pri postaji Drenov grič. Ugodna železniška zveza.
— Pri poapnenja arterij v roo^anih in »f« P" ***kdanji uporabi male mnoita« »Fr«uz Jotciova« vod« Utrebliuvie 6r«f«is »ra» Budega oritUka.
Ojev. 32	____>POtyOUUB<, dne 8. avgust« 11)34
PO DOMOVINI
Moč šepeta
Kmetski lisk je nedavno priobčil članek Od ust do usk in se je pritoževal, da je javnost okužena od obrekovanj in tihih laži. Srbski javni delavec g. Prodanovič pa je napisal v »čačanskem glasu« uvodnik, ki govori o moči tihega šepeta. Naj ponatisnemo iz ^Slovenije« sledeče vrstice: šepet je prost vsakega nadzorstva, 011 se ne da omočiti, zavrniti, postaviti na laž in osporaviti. šepet gre fin Im na duše z majhno mošnjo, a se vrača 1 velikanskimi tovori. Njemu nihče nič ne odteguje. temveč mu vsakdo prinaša več ali manj v dar. Javna beseda izraža svojo sodbo o delu znanih javnih mož, ali ta sodba se ne ponavlja pogosto. Šepet pa k roi. i neprestano in se nikdar ne utrudi. Prikrade se prav povsod. Ni je družbe, da je ne bi dosegel in z n o gospodaril. Iz zasebne hiše leti ua javne kraje: v gostilno, kavarno, na sprehajališča.
Ljudje, ki mislijo, da je moč kritike prenehala, ko so zadavili javno besedo, se bridko varajo. Zgodovina jc polna primerov, kakšno siluo moč ima Se|iet. Okoli močnih osebnosti plete zanke, iz katerih se ne morejo nikoli rešili. Šepet je pogosto izpodkopal ljudi ki jim javna beseda ni mogla blizu. V njem je bilo v preteklosti mnogo vzrokov za razne zarote. prevrate, vstaje. Šepet je nezavesten, vendar hud in neizprosen »svetnik vkovane javne )>esede. Kamor pride, ne pomaga nobeno zdravilo. Nravno zdravim činiteljem «e šepeta nikakor ni treba bati. Samo opraska jih ali zliode. Može, ki so nmvno načeti, nagniti ali nagrizeni, pa šepet s slastjo in užitkom ruši in uničuje.
KRIŽEV POT
(Nadaljevanje.)
Dasi je Gilliert bil v tako otožnem du- j ievnem stanju, ko je navzezadnje ugledal zi-tlovje in stolpe jeruzalemskega mesta, se je v njem pojavilo neko upanje in zadoščenje, kakor ga doslej še nikdar ni bil občutil: m dozdevalo se mu je, da bi našel mir in pokoj za svojo dušo, ako bi le mogel biti sam v svetih krajih. Zaradi tega je jezdil med zadnjimi, dasi je bil odličen veljak. Ker so ga vedno spremljali mnogi mladi vitezi in oprode, ni mogel nikdar biti sam.
Solnce je zahajalo in zrl jo na najsvetejše mesto na svetu, ki se je vzdigovalo pred njim proti bledemu nebu kakor prikazen. Vsa njegova duša je poletela tja in molila molitev, ki se je bil naučil v davnih časih. In v tej molitvi je slišal, kakor tiste čase, ko je bil £e otrok doma na Angleškem, glas angelja varuha, ki je molil z njim — molil z>a dobro Proti slabemu, za luč proti temi, za čisto proti nečistemu,; in molitev njegovega srca je odmevala v nebesih.
Ni slišal glasov, ki eo prihajali od kraljevega sprevoda, niti bahaškega ponašanja niti veselega smeha. Ni se zmenil za to, da Je mladi Balduin že skoraj zaljubljen jezdil P°'eg kraljice ter ji spričo gore, na kateri je Kristus umrl, sladko govoril na srce in preklinja) kralja, ki ie s duhovnikom ob strani
Eii/raristieni nhod za ribniško dekanijo
(Ribnica)
Kakor je bilo že javljeno. se vrši v Ribnici v nedeljo, dne 12. avg. evharistieni shod za vso ribniško dekanijo v proslavo .191)0-let niče našemi odrešenja in postavitve najsvetejšega Zakramentu. Vsa. dekanija se vneto pripravlja na slovesnost. — V soboto popoldne se pripelje v Ribnico prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožni a 11, ki bo vodil pobožnost. Zvečer od 8 do il bodo slovesno l>eli vsi zvonovi cele dekaniju, po gričih bodo zažgali fantje kresove, ribniški trg ho bajno razsvetljen. Ob i) zvečer se bodo zgrnile od vseh strani procesije s svečkami v prostrano ribniško cerkev, kjer bo imel g. kanonik in stolni župnik dr. Klinar govor, potem pa bosta dve molitveni uri. — V nedeljo ob 7 imajo otroci sv, mašo s skupnim sv. obhajilom. Potem pa bodo prihajali v Ribnico udeleženci iz vseh župnij. Oni, ki pridejo z vozovi ali iieš, se zbirajo okrog 8 v Gorenji vasi pri Ribnici, oni, ki prihajajo ob H z. vlakom, na kolodvoru, iz Dolenje vasi in bližnjih krajev v Hrovaei, oni iz danske okolice pri sv. Roku, in pridejo vsi v sprevodih na ribniški trg in se pnstnvijo na prostor, ki jim ga odknžejo reditelji. (V slučaju neugodnega vremena se vrši vsa proslava v širni ribniški dekanijski cerkvi.) — Ob 9 se prenese Najsvetejše na oltar, kjer bo imel govor in sv. mašo prevzv. g. škof, čemur siedi slavnostna procesija z Najsvetejšim, po kateri ho govor o posvetitvi pre-svetemn Srcu Jez. <g. vikar Jos. Košiček), skupna posvetitev župnij, zahvalna pesem 111 blagoslov, na knr se med petjem »Povsod Boga« Najsvetejše, ki ga spremljajo vse zastave, prenese v cerkev. Vso slovesnost bo spremljalo ljudsko petje, za kar se vsi pevski zbori vneto pripravljajo. Ob 4 popoldne bodo po vseh župnijah slovesne litanije, na kar bodo zopet zapeli vsi zvonovi v zahvalo za slavnostni dan. — Vabimo fante in može, dekleta in žene. cerkvene družbe in organi-
molii litanije; prav tako se ni .zmeiil za to, da so nekateri vitezi govorili o prenočišču, ki ga bodo dobili, mladi oprode o črnolasih i judovskih deklicah, hlapci pa o sirijskeni vi-: nu. Vsi ti mu niso bili nič, nič drugega kot ! seme sveta, ki jih je pod vznožjem križa delalo starodavno zlo sveta; samo on je v resnici bival in živel, in edino križ je bil čist v čisti svetlobi.
Gilbert ni bil povsem nepravičen v teh mislih, v tem sprevodu namreč, ki je zdaj jezdil od Akre, ni bilo onih pravih križarjev, ki jih je bilo izpočetka mnogo v vojski, bogatili in revnih; bogati so bili ostali v Anti-johiji, siromašni pa so bedno poginili pod mečem Seldžukov ali zaradi zvijač, in spletk Grfcov, ko so skušali prodirati dalje po suhem, mnogo jih je bilo prodanih v sužnost in niti eden izmed toliko tisočev ni dospel do Jeruzalema. Med onimi štiridesetimi ali petdesetimi, ki so prvi zagledali sveto mesto, so bili samo trije v resnici resnobni; gospa Ana iz Auclia, Gilbert Warde in kralj. Toda pri kralju je vsa vera navzela neko materialno obliko in kupovanje njegovega odrešenja je iizpremenilo njegovo dušo v nekak prostor duševnega oderuštva.
Gospa Ana je bila mirna, tiha in kadar jo je mladi Balduin ogovoril, ga je komaj slišala ter 11111 odgovorila z nekoliko besedami. Menila je, da ne bo nikdar videla Jeruzalema; nadejala se je, da bo prej umrla za kako rano ali boleznijo med potoni, in v ne-
za.ci.ie, male otročiče iz bližine, da se verske proslave udeleže v največjem številu Živel Kristus Kralj! — Duhovščina ribn. dekan.
Iz zagrebške torbe.
(/.agreb.)
Zngreib sc je poslovil od največjega Hrvata. Saj vemo, da se ob grobu marsikomu pove veliko besed. Mrtvemu živi niso več nevoščljivi. Tudi o moiisignoru dr. Bulieu je bilo rečeno. da je z njim umrl 1110/., Ki je od vseh otrok hrvaške matere imenovan z največjim imenom po vsem učenem svetu. Pn je tudi les tako. .Ni snmo beseda rečena iz spoštovanja <!o rajnega in do njih, ki žalujejo za njim, marveč lahko po pravici rečemo, dn je z njim vzel slovo eden največjih in najslavnejših učenjakov Jugoslavije, ki je znal kamenje pripraviti (lo tega, dn mu je govorilo velike zgodbe davnih dni, ki je kakoi- v življenje obudil mrtvo Dioklecijanovo mesto Solin, po katerem so tudi dalmatinski mučenci spregovorili svetu pričevanje za vero Kristusovo. Velikega pokojnika so položili v grob, ki si ga je v svoji ljubljeni najožji domovini, na zgodovinskih tleli dal že davilo pripraviti, na katerega si je dal napis: »Franeiscus peeeator et indignus prcsbvter« (Frančišek grešnik in nevreden duhovnik. Velika množica naroda, posebno inteligence, kn-kakor tudi oblasti je prihitela, da mu izkažejo poslednjo čast. — blovesnost v Rajheiihurgu s koncertom Branimirovim je kar najlepše uspela. 350 oseb se je vzdignilo iz Zagreba na romanje v slovenski Lurd, kjer jih je pričakovala lepa • množica domačinov in romarjev iz druge strani. Pa jim je tudi božje solnce -i-jalo tako lepo, da je moralo biti vse veselo. Zapeli so po hrvaško, pa tudi po slovensko. Kdo ne bi vzljubil slovenske Marijine pesmi, če jo le enkrat sliši! Romarji so si ogledali samostan, pohiteli so tudi na grič k Sv. Mohorju, popoldne pa se je' vršil ob številni udeležbi koncert, ki je s prelepo pesmijo napolnil veličastno baziliko pa tudi srca so se ogrela v lepi harmoniji.
Cerkveni rop (Sv. Gregor)
V noči od nedelje, 29. julija, do j)one-deljka se je zgodil v cerkvi pri Sv. Gregorja zloben bogoskrunski zločin. Neznan hudobnež se je menda zvečer skril v cerkev, vzel
besih dovršila z njim, ki ga je bila izgubila, pot, ki jo je nastopila na zemlji. Bila je zelo verna ženska in od zelo vernih se često more zelo malo povedati; oni imajo samo eno misel, eno upanje in eno molitev. In to je, zdaj je ostala pri življenju vse do svetega mesla, se ni niti veselila niti pritoževala; zavedala b® je, da bo morala na koncu največ pretrpeti, in je upala, da bo vse srčno prenašala zavoljo svoje umrle ljubezni. Morebiti je bila tudi najbolj resna med vsemi onimi, ki so sprejela križ, saj ji je bilo vzeto vse po&em« sko, kar je delalo njeno življenje srečno.
Med vsemi moškimi se je W1 Gilbert Warde največ in najbolj hrabro bojeval in kar se tiče telesne nevarnosti in naporov, ni nikdo toliko prestal kot on. Mnogo njegovih tovarišev je padlo poleg njega in 90 drugi zavzeli njihova mesta; celo njegov oproda Dunstan je bil dvakrat in mali Alrik enkrat ranjen; mnogo konj je padlo pod njim, on pa je celo v veliki bitki v dolini ostal brez rane. Ko pa je zagledal sveto mesto pred teboj, je pozabil na vse, pozabil na vse ne-•vamopti, na mraz, pomanjkanje in utrujenost na potu.pozabil, da si je dobro in zashiženo pridobil nagrado; v mislih je imel samo mir, ki ga je občutil in ki ga je obšel kot dar iz nebes.
Tisti večer, ko je bila v Kaldudnovi palači velika gostija, gospe Ane ni bilo zraven. In ko je francoski kralj poklical vodnika kažipota akvilanskega, da ga preealavi jo-
fl»
tam ključ od taberpaklja ter odnesel 2 tam se nahajajoča ciborlja, dočim je posvečene hostije stresel v isberunkeij na tla, taber-nakelj rope t zaklenil in odnesel tudi kljnč,
da bi tnko zadržal morebitne zasledovalce, ki bi se mudili i odpiranjem tnbernnklja. Obenem je vdrl tudi v cerkveno puščico, kjer t« ni našel bogatega plena. Zlobnež je moral biti dober poznavalec dragih kovin, ker jc odnesel le oiborij, ki ie bil srebrn in pozlačen ter okrašen m dragimi emajli, dočim pa je drugega, ki je imel srebrno kupo. tudi odnesel, pokrov pa jo pustil v tabornak-1 ju, ker ni bil dragocen. 0. svetnik Krum-pestar silno skrbno čuva cerkvene posode: vse kolibe, celo vsakdanjega, in mouštrauce iu ciborij vedno hrani v šupnišču. Zato ropar ni dobil nolienegu keliha ali monštrauoe. Slučaj p« je hotel, da je g. svetnik ravno to nedeljo izpraznil en ciborij. Da so ne bi služba božja zavlekla, sra je kanil očistiti v ponedeljek, pa trn je pustil v taberiiaklju, kjer ga je zalotil boijeropnik. — Zjutraj je bila takoj vsa fura (H)konci. Tabornakljn niso mogli odpreti, ker ni bilo ključa, dokler niso izpilili drugega, ki je pokazal oskrunjeno božje bivališče. Verniki so v solzah molili pred oskrunjenim Najsvetejšim. Ropar je sicer odšel s plenom, a dosegi« ga lin vsaj božja pravica.
Koncert.
(?iri.l
Tudi pri nas bomo pokarali nekaj, česar še ni videla žirovska cerkev Si. .Martinu s svojimi močnimi in lepimi orglami. Priredili bo-uio dekanijski cerkveni koncert. |>ri katerem Im. sodelovalo 180 pevcev. Zbor oo vodij g. Ma-tek i/ škofje Loke. ua orglah pa Iki igral g. Jobs:. Vabimo colo Poljansko dolino in druge sosednje župnije! Po koncertu bodo imeli ude-le/i-mi avioonsno zvezo proti škof ji i ,itk i.
l>robae vesti. (lreU-liio pri Mokronog«.)
Župnija je dobila novega kaplan« g. Antona Smolu-a. dowa iz Mirne peči. Cerkveni zbor ga je pozdravil s petjem. — Razne ne-sreie nas obiskujejo: loC-a jc zadela ver vasem veliko škodo. BanOviua je razdelil« koruzo. Hranilnica je brciiplauio poskrbela 1000 Jtg umetnega gnojila. Toča je povzročila |>«l mili-
jona škode. - Posestnika Antona Pcrko je voz železniških pragov poškodoval, ker «e je prevrnil na u j. Bil je \ .sinrlnl nevarnosti. - Icr-kvena hiša na Ulečjem vrhu je dobila novo streho. — Župnij« ima novega organi<da. ker je prejšnji odšel k »ojakom.
Zahvala.
(čemšeiiik.)
.Stavbni odbor za popravo župne cerkve v čcnišeiiiku se na j iskrene je zahvaljuje vsem domačinom za Opravljeno delo in pomoč pri popravi. V«e vožnje, in teli ni bilo malo. so bile zastonj. I.aui jeseni pet. in letos spomladi šest tednov je vsak dan pomagalo 5 prostovoljnih delavcev. Vrli gasilci so povrh tega še Izstavili odre. Najlepše pa je. da nili eden posestnik ni odrekel pomoči. — Zahvaljuje se izkušenemu mojstru Jakobu 1'rbaniji iz Kraš-nje /u dragocene nasvete in tako srečno izbrane barve, ki še bolj povzdigujejo le|>oto cerkve. Zahvaljuje se tudi poklicnim delavcem, ki so lani v višini, letos pa globoko pol zemljo, tako vestno izvršili nevarno delo. Na Vel. šmaren lxi slovesna zahvala. Ker ie takrat ti«li žegnanje in si> čemšeniški štruklji 3>rcli. valii-mo sosede in prijatelje na ogled. — Stavbni odbor.
Koncert
(Črnomelj)
V neilel.jo, dne 12. avgusta hodu '«uoii združeni belokrnnjaki cerkveni i>evski zbori (črnomaljski, drairatuškl. metliški, podzemeljski, radoviški in semiški, okoli 110 pevk in pevcev) oh Ift v župni cerkvi v Seiuiou slovensko mašo za mešau zbor, <!»]mna z orglami »Stopil boni k oltarjin imkI vod-stvom skladatelja g. prof. Matiju Tomea. -Popoldni1 bodo isti pevski zbori oli 15 v so miškem društvenem domu priredili koncert, na katerem bodo zapeli 10 jie.nii. Nastopil bo posebej ženski in moški zbor, unto mešan zbor in proti koncu bo ženski in moški zbor zapel štiri pe«mi. Koncert bo vodil g. prof. M. Tome. — Ta prvi »kupni nastop belokranjskih pevskih cerkvenih zborov ima u&meu iie samo pri pevcih, temveč tudi v širših vrstah belokranjskega ljudstva vzbuditi zanimanje za lepo umetno cerkveno in posvetno petje. Zato želimo, da bi bil obisk te pevsko prireditve dim veoji.
RADIO
PROGRAM RADIO POSTAJE lji i1! jvna od 9. do 15. avgusta 1*34.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 1241
f, ( as. plošče, 13.-50 Plošče, 22 čas, poročilu Četrtek. 9. av«.; 19 Nekaj zabavnega Vam \eilal M. hnnčič. 19."Hi Plošče po željah. Jo p' .!' nos i/. Bclgrada. 22.15 Laliku glasba, Pc(ck ,„" avgusta: 19 Begavost misli pri odraslih, Jijvj S »Spartanonu lia Stišak, 20 Plošče, Jo.15 |>r, nos i/ Zagreba. 21.« čas, poročila, 22 Radijski orkester. — Sobota, II. avgust«; i<) KoroSk« ura, 19. VI Zunanji politični pregled, Ju Radij,kj orkester, 2i Samospevi iu kupieti. 22.1" Ijjiki glasba. Nedelja, ti. avgusta: H.15 Poročili! H.VI Gimnastika, o Versko predavanje, o ji Prenos iz. I rune. iek\p, «>.43 Plošče, lo Vrhov. I je. 10. "HI Radijski orkester, vmes harmonika" 12 Čas, plošče. 16 O konjereji, 16.11) Slov >„);' kvintet, 20 Vok. koncert, 20.30 Rad. ork., Ji/vj Dva harmonikarju krožita domače. JJ či.. ,«,. rotila, lahka glasba. — Ponedeljek, t", sta: 19 Prekuinrje, 10.50 Zdravniška ura. JO .S«! mospe\i, vmes citra.ški trio. 21 Radijski orke-ster, 22.15 l.nhka glasba. — Torek. 14. avgusti-
19	Otročki kotiček. 19.30 V kraljestui Hlegašu!
20	Radijski orkester, vmes čelo iu klarinet solo, 21,30 Harmonika. 22.30 Angleške iiloiiV — Sreda, IS. avgusta: 8.15 Poročila, RVi* Gimnastika, 9 Orgelski koncert, o.V) Versko predavanje, Irt 1'rtMios ir, stolnice. II Radijski tir. kesler. 12 čas, plošče, 16 Plošče. 16.30 Kozlov-sku sodba v Višnji gori — zvočna igra. 2u ,->lu-venske narodne z orkestrom. 21 l.užiško-sHiskr narodne pesmi, (Kije moški kvartet. 21.30 (>|,p.
rclni večer, 22.13 I^ihka glasba.
*
Radio — misijonar. Nemški tednik >K» tholisebes Liehens poroča o številnih spre obrujeujih, ki so »te dogodil« potem radij« v zadnjih štirih letih. Posebno so pogosto zahtevali bolniki na smrtni postelji katoliškega duhovnika. Poslušali m radio-prods-vanja; ker niso mogli priti nikamor, da bi »e seznanili z naukom katoliške cerkve, morali so biti priklenjeni nn posteljo, so občutili blagodejnost pravega Kristusovega nauka, ki ga razširjajo v katoliški veroufoi uri .'-aciio-postaje.
ruzalemskemu kralju, ga ni biio niti v dvorani niti v palači; čez nekaj časa je vstala tudi kraljica in odšla ter pustila oba kralja sama pri inizi.
Gilbert se je bil podal molit na Božji grob; Dunstan mu je nesel ščit; nek muiak ju je peljal tj«. Podal se je v veliko cerkev, ki so jo bili zgradili križarji na svetem prostoru; tu in lam so se svetile majhne lučice v temi, ne da bi je popolnoma pregnale: siromašni kristjan, ki je vodil Gilberta. je nosil bakljo v roki. Vitez je najprej dospel do tem-nordečega kamna, nn katerem sta Nikodem in .lože! iz Arimateje inazilila Gospodovo truplo; pokleknil je na svetem kraju, položi! ščit in uieč pred sebe ter molil, da bi ju vedno dobro rabil. .Nato ga je kristjan peljal na Gol-gato; tam je odložil svoje orožje ia obstal trepelajoč kol bi ga bilo strah; znoj mu je v kapljicah sla] na čelu in tihi glas mu je drhtel kakor glas majhnega otroka, ko je molil na kraju, kjer je Beg dal svoje življenje za človeštvo. Pokleknil je, se z obrazom dotikal H Prekrižal roke. in ni vedel, kaj dela. Ko ije nekoliko čase tako ležal, je vstal, vzel ščit meč, in kristjan ga je odpeljal po temi na ''"ige kraje. Naposled ga je pripeljal do Boga groba; tukaj je odslovil vodnika in ve-i iJunsia^u, naj tudi on odide; ampak ta ni notel od njega.
sTtidi sem se boril za križ. dasi sem samo proslakjV je dejal.
je odgovoril Gilberi res nobuo. j Pot tekni poleg mene io čui.t 6.
•>Cu! bom r. vami,c je rekel Dunstan. vre!
meč ter ga položil poleg Gilberlovega.
Pokleknil je en korak za svojim gospodom, na njegovi levi strani. Več kot štirideset svetilk je gorelo nad kamnom Božjega groba, okoii in okoli kamna pa je stala ograja iz kovanega železa s ključavniro iz čistega zlata.
Gilbert se je ozrl kviško in ko je pogledal skozi železno ograjo, je opazil, da jo na drugi strani nekdo klečal; bila je gospa Ana. ki je v črnem plašču klečala tam; toda obraz ji je bil bled in bele roke so se oklepale železne ograje; njene žalostne oči pa so bile uprte kviško, kakor bi gledale kako prikazen, in niso videle ljudi. Gilbert je bi! vesel, da je bila tam.
Tako so klečali eno uro in še eno iu noben glas ni motil tišine; nobeden se ni čutil utrujenega; njih srca so bila vznesena in za nekoliko časa so popolnoma pozabili na ves svet. Zdajci se je začul glas slopiuj v cerkvi, ki je utihnil v nekoliki daljavi od Božjega groba ki takrat še ni bil obdan s zidovjem. Nobeden ed klečeče trojice se ni ozrl in iznova je zavlaaala popolna tišina.
Kraljica Eleanor je prišla sama na Božji grob. stala tamkaj ter zrla na trojico, ne da bi se ji približala. Ko je zrla predse na sveti kraj, so j. prišli Iia misel njeni grehi, veliki tn mah; k,,-rSo bila njena dobra dejanja
ie ,ti n7n i-*'- vlada,a obupala
e nad ^.'^anjem, je IK)zna|,( svoj
* Ved,e n" da SP	ne v klone. Zrla
je na ono lako verno žensko in deviškega vi-
tez«, ki ga je tako zelo ljubila, vsak dan je
grešila v svojejn srcu zaradi njega iu se vendar zaradi njega upirala svojim ljuhavnim mislim; ni se upala stopiti naprej in poklekniti v sveti svetlobi poleg onih, ki so bili čistega srca. Umaknila se je nazaj in ko je iiila tako daleč, da je klečeči niso mogli videli, ako bi se tja ozrli, je pokleknila poleg slebr*, potognila črni pajčolan preko obraza in sklenila roke v nadi na odpuščanje in mi/.
Nekoliko tolažb« je našla v tem. da je storila za pokoro za silno ljubezen svojegi življenja, kakoršne ni poznala niti prej uiti pozneje več, dasi si je poželela slabo in sanjala o sladkih grehih, da je koncem kooeev vendarle storila nekaj malega dobrega i» d* je možak, ki je klečal tam pred njo v molitvi, z njeno pomočjo dosegel ugled. Toda ta tolažba ni bila mnogo vredua v njeni zapuščcnosli, ker ga je ona podarila drugi ženski iu ni kdo drugi mogel zavzeti njegovega mesla. Molila je molitve, ki jih je znala, vendar v posebni namen; izpod pajčoiaua je zrla na sto. kjer je ležal naš Gospod, vendar ui občutila ničesar; njeno srce je bilo kakor kamen; verovala je, kar je videla, ni pa našla na svetem kraju nobenega žarka vere ia p?1'"-
Naposled je tiho vstaln, se naslonila ol> steber in dolgo zrla na moža, ki gn je ljnhil»> na ščit za akvitanskim križem in na ono me--slo na njem, ki ga je bila lako goreče poljubila. Z roko je segla proti srcu. kjer jo J> ''f; bolelo, iu z bolečino se je pojavila velika čista želja, da bi se inu dobro godilo, <>aj 88
K. 13-:
Trije hmšje
4.
5.
Vašfani so trdili, da ni varen, kdor se vleže k počitku pijan od krčmarjevega vina, češ. da je tako kislo, da ti lehko pregrize želodec, če mirno ležiš na eni strani, in se zato moraš vso noe premetavati sem in tja.
Oče mlinar pa o tem ni premišljeval, ko je v njem dozorel nov sklep. Tik božiča ga je irosil krčmar, naj mu s svojim vozom pripelje vino s kolodvora, kar je mlinar rad obljubil. Da je mogel uresničiti svoj načrt, je šel zelo pozno popoldne po vino in se je vračal šele zvečer mimo mlina. Za hipec se je doma ustavil, poklical hlapca iu mu ukazal, naj prinese kladivo, češ, da se hoče sneti železni obroč na sodu in ga mora pritrditi, kajti sicer bo on kriv. če kaj vina izteče.
Hlapec je takoj slušal, prinesel kladivo in odšel. Mlinar je pa toliko časa stikal okoli sr.da, da se mu je posrečilo navrtati luknjico, skozi katero je potegnil iz seda kar pol Si^fa vina.
»O, sosed, kaj pa počenjaš ?< ga je hipoma predramil znan glas, da se je tako prestrašil, ila mu je padlo kladivo na U.
>VidiS ga župana! Kaj pa ti plašiš tod okoli in begaš poštene ljudi? Obroč moram nazaj popraviti.«
To je vendar vino! Ali ni Primč.kovo?«
•Seveda je.«
Pa tamle v škafu ga imaš tudi?«
Mlinar je sicer stopil pred škaf, vendar ni iiiiigel zakrili njegove vsebine. Hlastno je župana zavrnil:
Ne, ne, to je voda. Pravkar sem živino napajal. Pojdi no v mlin, da 1i postrežem z našim dobrim moštom.«
Župan je vino dobro videl, toda nič več Di pripomnil in je šel pit mošt.
Tako so vsi naši trije znanci postali pravi tatovi. To loh svojih tatvinah so pa postali zelo uezaupni. Zupan je vedno mislil, da ro-varita svetovalca skrivaj preti njemu, a svetovalca vsak zase, da je župan njun največji nasprotnik.
Usoda je hotola, da se jo prikazal v vasi sodili sluga in izročil županu poziv na sodiiiie. Ker pa je bilo na vabilu samo njegovo ime. in je manjkala beseda »župan«, se mu je to takoj dozdevalo sumljivo, zlasti še, ker v pozivu ni bito nič pojasnjenega, za kaj gre. Zupan je brž slugi povedal, da on ni nič zakrivil, a i da je sam dobro videl mlinarja, ki je kradel [ krčmarjevo vino. Sluga je vzel polo papirja in to zapisal. Nato je odšel h krčinarju, ki je prav tako slutil, da je obdolž^n taivine, in je naznanil župana, da je kradel mlinarjevo moko. Tudi to si je sodni sluga zapisal in šel k mlinarju. Mlinar jo bil prepričan, da sta ga naznanila župan in krčmar zaradi vinske tatvine. Razburil se je in naznanil slugi kramarja, češ, da je ukradel županu kar celega prašiča. Tudi to si je sluga zapisal in odšel.
6.
Nn dan razprave so se vsi znašli pred sodiščem. Kako so se pa začudili, ko jih je sodnik vprašal, ali poznajo nekega Janeza Grilca, ki trdi, da ima nekaj premoženja, s katerim bi lahko poravnal svoje dolgove.
Vsi trije so povedali, da je reven kakor cerkvena miš, in že so bili odpuščeni. Ko so prišli pred sodnijo, so se debelo pogledali. In mahoma so spoznali, kakšnega kozla so ustrelili, ker so šli drug drugega tožit. Takoj so si medsebojno odpustili in sklenili škodo med seboj poravnati. Zadovoljno so odšli domov, kjer sc se v krčmi od vesefja napili.
Odslej so bili vsi trije največji prijatelji.
DOBRO ČTIVO
Nova knjiga: »Pravni svetovalec«, opisal dr. Gorami Kušej, 1034 — 12 »treni, veznim SO Din. To je edina slovenska knjiga, ki razlaga v.se kazenske zadeve ua poljuden način, du si lahko v s n kdo poišče pojasnila in tolmačenja zakonov v stvareh, ki j i nt ne ve razlage. Takega tolmača v pravnih zadevah smo Slovenci do sc-duj pogrešali. fcUiko vsestransko knjig« obdelava te pravne zadeve, vidimo že iz vsebine, ki jo tu površno mivede-mo: I. del: Osebno pravo, Zaroka. Poroka, Ločitev, Voriištvo. II. del: Dedno pravo, Oporoka. Dediči, Zapuščiau. Hi. del: Stvarno pravo. Posest. Lastnina. IV. del: Pogodbe, jamstvo. V. dol: 1'oš'kodbc, Neopravičena obogatitev. VI. del: Zavarovanje, Poroštvo. Poravnav«, Ccsijn. Plačilu, Pobotanji:. VII. del: Trgovsko pravo. Trgovci, Trgovsko družiic. VIH. del: Sodna pot, Postopek v civilnih pravdah, Izvršba, Stečaj, Poravnava. IX. del: Mcnica, Obseg meničnih pravic in dolžnosti. X. del: Zasebne tožbe pred kazenskim sodiščem zoper čast, XI. del: Kiiietska zaščita. XII. del: Odvetništvo. Vsem, ki hočejo pojasnila v pravnih zadevah, najdejo v knjigi gotovo zanesljiv nasvet in nauk. Knjigu se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
* 4 *
»Domoljub« se je boril za vse Slovence od sečatfea do danes; boril sc je za naše svetinje, za vero in narodnost. Kdo se bo ta mesec boril sanj?
Toda to jih ni rešilo. Ker so drug drugega naznanili zavoljo tatvine, so morali na sodnijo, kjer so dobili vsak po tri tedne zapora. Tudi v zaporu so si ostali zvesti. Skupaj so nastopili kazen in na jetniškem dvorišču so tiSčali vedno glavfi skupaj. Po prestani kaini so se vrnili skupaj domov.
Oče župan in oba svetovalca, vsi trije so izgubili svoja občinska častna mest«. Toda zaradi tega si niso belili glav. Odslej so veselo živeli in se obiskovali ter ostali največji prijatelji.
Ali i ujo, kar hoče; molče so se ji premikalo ustnice, njene oči pa so mu dajale ves svet in njegovo slavo.
Bog, dodeli, da jaz uinrjem, on pa naj ostane, kar je!«
More li kdo reči, da Bog takih iskrenih molitev ne usllši, ker so jih izrekle ustnice, Iti so grešile? Ako ne, potem Bog ni dober in Kristus ni umrl, da bi odrešil človeštvo.
Hči knezov, žena dveh kraljev, kakor ji je bilo usojeno, in mati dveh kraljev si je potegnila pajčolan preko obraza, da bi je v medli svetlobi nikdo ne spoznal; žalostna in zapuščena je odšla od tod v jeruzalemske ulice.
Okoli polnoči je prišel duhovnik, da na-% svetilke pri grobu; klečeči trije se niso Kanili; duhovnik je nekoliko časti molil in odšel. Ko pa so stražniki oznanjali aoro in so se njihovi glasovi slabotno slišali skozi vrata, je Gilbert vstal in 2 njim Dunstan; odšla sta 'er pustila gospo Ano, ki je še dalje klečala »a svetem kraju; njene bele roke so se še vedno oklepalo železne ograje in njene orne oči so bile Se vedno uprte proti nebu.
Na vzhodnem nebu se je začelo svitati, vendar je bilo še vedno skoraj temno, ko sta se možaka obrnila, da bi odšla po poli, po kateri sta bila prišla. Kake tri korake od vrat se je Dunstan izpotakpU ob neko stvar, "i ni bila ne trda ue mehka; ker je bil že v Marsikaterem boju, je pri tej priči vedel, kaj je bilo.
» Mrtev leži tukaj človek,«; je vzkliknil 111 ludi Gilbert se je ustavil.
Sklenila sta se, da bi videla, kdo da je; Dunstan je tipal po truplu, se dotaknil plašč« in naposled našel nekaj ostrega, bodalo, potegnjeno iz nožnice.
»Vitez, je,« je rekel Dunstan, »površnik ima in mečev pas pod plašče«).«
Gilbert je pozorno zrl v obraz, da bi ga bolje razločil, in se jo še globlje pripognil. Tedaj pa jo planil pokonci; ko je namreč gledal mrtveca, so mu oči obstale na konici pu-šice, ki je tičala v mrličeveni čelu, zadnji pernati del pa je ležal zlomljen pod truplom. Tudi Dunstan je pogledal in zamolkel glas se mu je izvil iz ust.
»Arnold de Curboil je!« je vzkliknil Gilbert silno "začuden.
»Alrikova pušica je,« je odgovoril Dunstan, ko je pogledal konico in pobral odlom-ljeni konec pušice. »Prav tista pušica je, ki je obtičala v vaši čepici takrat, ko smo se na Toskanskem bojevali in ki jo je Alrik pobral in shranil. V boju je pogostokrat imel samo še njo, vendar je ni hotel izstreliti; povedal je, da jo hoče porabiti samo takrat, kadar bo moral rešiti življenje svojega gospodarja. Zdaj je izvršila svoje delo; vitez, ki jo bil ustreljen od zadaj, je držal v roki bodalo pod plaščem; moral je bil iti z vami vs<e do cerkvenih vrat, da bi vas v temi zabodel. Dobro naredil, mali Alrik!«
Dunstan je pljunil mrtvecu v obraz in ga preklinjal, tedaj pa ga jo Gilbert zgrabil za vrat in porinil na stran.
»Ni možato, da napadaš in žališ mrtve,«
i jc rekel nejevoljen. " Dunstan se je pa srdito smejal.
»Kako to, da ne?« je vprašal. »Saj je bil moj oče!«
Gilbertu je omahnila reka in se mu povesila; kmalu pa jo je vnovič vzdignil in jo rahlo položil Dunstanu na ramo.
»Ubogi Dunstan!« je rekel.
Dunstan pa se je bridko nasmejal in molčal; bil je v resnici siromak; ako bi mu bil namreč mrtvi vitez dal samo desetino tistega, kar mu je šlo, bi imel dovolj zemlje, da bi bil lahko vitez.
»Tukaj ga ne moreva pustiti,« je izpre-govoril Gilbert navsezadnje.
> Zakaj nti? Saj je dovolj psov tukaj.«
Dunstan je vzel ščit svojega gospodarja in se obrnil od trupla svojega očeta. Gilbert pa je ostal in zrl v obraz človeka, ki mu je prizadejal toliko zlega. Spomnil se jo na K«-riugdon in hitri udarec, ki je usmrtil njegovega očela; spomnil se je na siortfordake gozdove, kjer je sam obležal kakor mrtev. Dostikrat se mu je še sanjalo, kako je Curboil a levico potegnil bodalo iz nožnice; obšla ga je želja, da vidi, je li bilo isto kakor takrat; sklonil se je, odgrnil plašč in vzel orožje v roko. Bcdaio je bilo v resnici taisto, lepo delo' s oizelirtmim ročajem. Vzel ga je iu ssi ga xa spomin vtaknil za pas; saj je bila nekoč tičalo iudi v njegovih prsih. Nato je potegnil i mrtvecu plašč čez obraz in odšel svojo pot i bai ko je zavrvelo življenje po ulicah
RDEČA NEVARNOST
(Nadaljevanje.)
Ta boljševike nujno tirajo tudi do vedno noviii in novih zaletov in popuščanj, zidanj in podiranj, oblik in sredstev, zaradi česar komunistična revolueija v Rusiji prav za prav sploh še ni končana in danes menda še tudi nihče ne ve, kako bo v svoji končni obliki izgledala.
Ce pregledamo dosedanje sedemnajstletno nemirno Iskanje sredstev in oblik za uresničenje končnega boljše-viškega cilja, se nam jasno pokažejo tri dobe njih gospodstva. namreč: doba tako zvanega »vojnega komunizma;. (1. 1917—1921). doba >nove ekonomske politike« (1921—1927) in doba »načrtnega gospodarstva« (od 1. 1928 dalje). Čeprav je bil končni cilj vedno isti. so bile vendarle oblike njih prizadevanj v vsaki izmed teh dob popolnoma različne, še več: ena doba je podirala, kar je prejšnja ustvarila, preklinjala, kar je prejšnja blagoslavljala, kajti vsaka je bila prepričana, da je končno našla ključ do vrat v komunistični raj. v katerega so verovali boljševiki sami in ki so ga s tako gotovostjo obetali milijonom. Toda vsakemu novemu zaletu so vedno kmalu sledila večja ali manjša razočaranja. Pes je. da so tudi boljševiki ustvarili marsikaj v elikega in trajnega, toda danes sf začenjajo vendarle ie tudi sami zavedati, da se odmika pričakovani komunistični raj v vedno nedoglednejše daljave, a milijortske ruske množice pa vsak dan bolj čutijo, da so sadovi vseh dosedanjih strašnih žrtev trpki in grenki. Sicer vsaj o zgolj gospodarski strani komunistične zamisli še ni mogoče izreči zadnje besede in boljševiki sami tolažijo razočarane množice neprestano z izgovori, da so to neizbežne »prehodne težave«, toda toliko je pa danes vsekakor že jasno, da so vsi dosedanji napori in prizadevanja za uresničenjem komunizma prinesli neprimerno več bede iu razdejanja nego sreče in blagostanja in da je upanje v ko- v-^ični raj le — strašna zabloda.
a) Doba »vojnega komunizma .
Boljševiški državni udar meseca novembra I. 1917 se je posrečil predvsem zato. ker so poprej s smotreno in nečuveno demagogijo razkrojili armado, izpodkopali prav ves ugled oblasti in obljiiiljali množicam takojšnje uresničenje raznih radikalnih političnih ln komunističnih gesel. Ker se je bilo meščanstvo tekom poletja 1. 1917 zopet precej opomoglo od prvih revolucionarnih zmed in pretresov (industrija je živahno delala, vloge v bankah so hitro naraščale itd.), v svoji kratkovidni samozavesti sploh ni jemalo preveč resno boljševiške nevarnosti, temveč je le škodoželjno gledalo strastne medsebojne boje delavskih strank. Bilo je namreč prepričano, da mu bo oblast kot zrelo jabolko padla kmalu sama od sebe v naročje. Da bi se zgodilo to čim prej. je novi vladi metalo le polena pod noge s tem, da so podjetniki ustavljali tovarne, uradniki nagajali v upravi itd. Enako se tudi kmet, ki se je bil spričo inflacije prav tako že jako opomogel, novi vladi ni upiral. Boljševiki so mu bili namreč obljubovali zemljo in takojšen mir, za drugo se pa itak ni brigal. Končno pa vsaj prve čase boljševiška oblast tudi ni segala daleč izven petrograjskih in moskovskih zidov, čeprav so se delali jalco samozavestne.
Boljševiki so si predstavljali izpremembo gospodarskega in družabnega reda jako preprosto in naivno. Bil) so prepričani, da jim je že Marks riepobitno dokazal edino zveličavnost komunizma, obenem jim pa tudi povedal, da se bo prehod iz kapitalističnega v komunistični družabni red izvršil kar s tem. da bo proletarijat prevzel last in vodstvo podjetij iz zasebnih rok v svoje. Toda marksizem je bil v-e 1 i k 1 e v k r i t i k i kapitalizma, dočim je glede ustvarjanja novih potov in ciljev odrekel popolnoma. Uhajajoč iz brez-božne materialistične filozofije, je gledal življenje le ko» gospodarski proces in 'njegove odmove, ni m priznaval
RAZNO
70 delavcev
"O nedavna
ne duševnosti ter ne nravnih in naravnih zakonov. Glede na to je tudi popolnoma razumljivo, da je poizkus uresničenja takih zmotnih načel moral kmalu naleteti na najhujše ovire, s katerimi poprej v svoji trmasti in enostranski kratkovidnosti nikoli ni računal.
Vse to so poizkusili boljševiki takoj prve tedne svojega vladanja in poizkušajo še danes, čeprav ne marajo priznati pravih vzrokov. Bili so prepričani, da bo zadostovalo, če proglase za družabno last vse banke in industrijo ter jih spravijo za prvi hip pod nadzorstvo delavstva, nato pa čim prej tudi v njegovo
upravo. S tem bi bila n res ni če na diktatura , 0 delavskem z^arVvIZ proletariata in meščanstvo uničeno, ker inu bodo ! Ta zakon je sprejela",: odvzeti gospodarski pogoji življenja, a kmet, videč do- j konodaja v izrednem za" brote komunizma, se bo pridružil kmalu sam in prostovoljno. Njemu bo hitro sledila seveda tudi vsa ostala Evropa, saj se bo svetovna vojna končala povsod z
odpustili v premogovniku pri Velenju. Približno lo Iiko pa jih menda nrj.u še na vrsto. Brez sr'a „ brez vesti je danaSnji
Poizkus z zavarova-njem proti brezposelnosti,
3 1- )ub|em 1934 je v ameriiki državi WiScou. sin stopil v veljavo zakon
: sedanju leta 1931 i„ bo i važen poizkus, ki ga bo-: do brez dvoma z zanimanjem opazovale druge dr-
državljansko vojno, ta pa s socialno revolucijo. Gre le j žave glede njegovih uei0.
zato, da se hitro iu radikalno do korenin uniči vse staro, da bodo shujskaue množice videle, da so le boljševiki voljni takoj tudi izvesti to, kar je poprej marksistični komunizem leta in leta obljuboval.
V to svrho je nova boljševiška vlada takoj prve dni svojega obstoja socializirala in proglasila za javno last, seveda brez vsake odškodnine dotedanjim lastnikom, vse, kar je videla, le večino veleposestniške zemlje je prepustila v užitek kmetom samim, da jih tako tem bolj zanesljivo pridobi zase. Brezplačna skupila last so postale železnice in gledališča, stanovanja in zaloge živil. Vse in povsod je bilo zastonj, davkov pa — nobenih. Seveda so bile odpravljene tudi vse plače in kakršenkoli zaslužek, kar bi naj bilo pa itak nepotrebno, ssj naj bi dobil vsak vse v blagi; iz javnih skladišč, kar bi potreboval.Razen teh globokih gospodarskih ukrepov so preklicali plačevanje inozemskih dolgov, sklenili so mir, začeii objavljati tajnosti carske diplomacije, proglasili pravico podjaiHiljenili narodov do samoodločbe itd. Proglasili so delo za edini temelj države in državljanstva ter tako odvzeli ne-delavskim slojem vse državljanske pravice, s lern pa tndi možnost, da bi ogrožali njih oblast.
Kratkovidno meščanstvo je mislilo, da bo zlomilo boljševiške ukrepe že s tem, če bo onemogočilo uadaljue obratovanje podjetij. Toda delalo je račun brez krčmarja, kajti boljševiki so kratko malo prevzeli tudi upravo vseh teh podjetij, dočim so se pri onih redkih (kakih 20%), ki so tudi po boljševiškem prevratu delala nemoteno dalje, zadovoljili za enkrat le z nadzorstvom. Ze dne 16. novembra 1. 1917 so izdali tako zvani »dekret o delavskem nadzorstvu«, ki pravi v svojem prvem členu: »Za smotreno ureditev ljudskega
kov, zakaj ta država |t prva v vseh Združenih I državah ameriških. ki ga je začela izvajati v večjem obsegu. V zakon m 1 vključeni vsi delavci i malimi izjemami. Izvzeti 1 so*predvsem taki, ki ima.
jo stalno letno plačo, ka-1 kor na pr. učiteljstvo. Ni-
•	»o pa delodajalci prisiljeni. da pristopijo k skup.
i nemu državnemu zavaro-| valnmskemu skladu. Vsak ' posamezni lahko predloži ! svoj lastni načrt za zava-j rovanje delavcev, todi j odobren mora biti od in-j dustrijske komisije. V za-' varovalninski sklad proti brezposelnosti prispevajo j delodajalci po dva od i stotka celokupne delavske plače, dokler je rezerva za posameznega I uslužbenca manj kakor 55 I dolarjev, nato pa po en odstotek, dokler rezerva 1 ne doseže 75 dolarjev na-| kar ae prispevki ustavijo. ; Iz »klada ne bodo pričeli
•	plačevali pred 1. julijem i 1935, nakar bodo brezpo-J ?elni delavci upravičeni
50 odstotkov svoje prejš-i nje plače, toda ne več j kakor 10 dolarjev in ne | manj kakor 5 dolarjev na j teden, in sicer za 10 te-i dnov v letu.
Vi« angleške sociali-
gospodarstva v vseh obrtnih, trgovskih, kmetijskih, pro- j '"^nizidje^so" odkWe
metnih, zadružnih proizvajalnih družibah in v drugih podjetjih, ki zaposlujejo mezdne delavce ali oddajajo delo na dom, se uvaja delavsko nadzorstvo nad proizvajanjem, nad nakupom in prodajo proizvodov in surovin, nad shranjevanjem in nad denarnim gospodarstvom.« Iz tega delavskega nadzorstva se je potem tekom leta 1918 razvila socializacija vseh podjetij, to je njih prehod iz zasebne v skupno, državno last. V vsa-
{ predlog komunistov, da j se ustanovi enotna fron-J ta proti fašistom. | Bančni aslnibrnri so ' stopili v stavko po vseh : večjih brazilskih mestih, i Trgovski promet je bil skoraj onemogočen. Uslužbenci namreč niso zado-
kem podjetju so ustanovili pošeben"»o"b"r a Tnl s'v eU, !	POk°in""
izvoljen iz delavstva dotičnega podjetja in ta naj bi odslej vodil nadzorstvo, v socializirariih pa tudi upravo in vse nadaljnje obratovanje v imenu celokupnosti. Tako so že proti koncu 1. 1917 tovarne pod vodstvom »obratnih svetove vnovič stekle, toda — v temo. Ker se je pa hitro izkazalo, da za obratovanje še nikakor ne zadostuje, da tečejo le stroji, temveč da je treba poskrbeti j ' m reduo dobavo surovin in številnih drugih potrebščin, so ustanovili že dne 13. decemhra 1 1917 še poseben »Vrhovni gospodarski svet«, ki ie I bn zamišljen kot v s e m o goč n i gos p od a r in vo- , ditelj vsega ruskega gospodarstva. Ta naj bi polee in- l dustnje enotno vodil tudi trgovino, promet in finance, j Oda ostal je omejen zgolj na vodstvo industrije, ki so I jo razdelili v tri skupine. Težka industrija naj bi nri- I
zPveznim°d^ki ™enU repub,ikl' lahka pa Posameznim j zveznim državam in samoupravam.	i
D« poveča proizvodni4
v svojih tvornicah z« orožje, je povišala sovjetska vlada vsem delavcem v teh tvornicah zni:*«la davke in jim dovolila še druge ugodnosti-Torej gre tudi ljubečo sovjetskega delavca rdečega »raja na zemlM« — skozi želodec.
Po daljših pogajanjih j« bil dosežen sporazum me« delavci in vodstvom we-ste,nove tvornicc v Celja. Delavcem so plače deloma zvišali in jim zajam-čili, da bodo na teden zaposleni vsai 32 ur-( H"' razum velja do ' vembra 1934
30. "0-
mre zapuščene rane mirnim* in hitro zaceli »Utonin"
Steklenica 20 Uin v lekarnah. Po paSInc-m povzetju istekl. 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplafno »Fiton« dr. z o.z., Zagreb 1-78. Keg. pod Sp. br. 1281 od a. vil. isto.
Tako se bije jo po zobeh
V Mehiki preganjajo katoliško cerkev. Na vse načine jo preganjajo. Ia raznih vzrokov jo preganjajo. Tudi zato jo preganjajo, ker je njen vrhovni poglavar v Rimu, torej nekje v lujem svetu, lie doma v Mehiki.
Tako namreč pravijo in trdijo preganjavci sami. Toda ko je imel tisti rimski vrhovni poglavar svojega polnomočuega namestnika v Mehiki, domačina v domačiji, so ga vrgli čez mejo, (K/prej so ga pa ozmerjali z »nadležnim tujcem«.
Domovina rešena?
Kaj še! HinavšČina je isama sebe razkrinkal«.
Da bi lažje izpodrinili katoliško cerkev z njenim rimskim vrhovnim poglavarjem, so si ustanovili <narodno« cerkev. Nič novega. Narodnih« cerkva imajo precej tudi po drugih državah.
l'a če so drugod take cerkve res več ali
Boki:
Oh dvajsetletnici
svetovne morije
Ko »eni prišel te dni nekega večera domov. je ženo ravno odloži!« »Slovenca«, ki sc je v lopem članku spominjal dvajsetletnice nnpovem svetovne vojne. Nepričakovano mi je očitala: »Maj pu le povej, kaj pravzaprav mi-cii.š s tistimi papirji, ki si jih prinesel iz rus-lcgu ujetništva! 1 tekel »i, da so to spomini. Kakšni spomini, ko jih pa nihče Citati ne more, i? jaz ne, ki sem tvojih pisemskih čačk vajen«. Kaj boš torej skrival? Koliko nerodnosti niže napisal in obelodanil! Sedaj, ko je sAbra-hiun« z« tnbo, daj vendar enkrat kaj bolj po-im uibuegu od sebe!«
»Ljuba moja,« sem ugovarjal, »to so težke revi. Nn svojo pisavo se žc nekoliko »poznam, ampak spomin zapušča človeka mi stara leta. To je prvo zlo. Iu dalje: zelo rad bi povedal vse po resnici, natunjko, kakor jc bilo 4 in pol leta, kar se nisva videlo. Toda tej resnici so stavljeno meje. Samo pomisli! Resnica bi bila morda komu, ki je bil vojni tovuriš, neprijetna. Dalje bi se vbcIi mojih ugotovitev najbržc ne usmilil gospod državni tožite!j. In ne nazadnje bi morda kaka sličica iz ruskega ujetništva tudi tebi, moja boljša polovica, razburila kri. Zato in še morda zaradi česa drugega hi bilo vsekakor bolje, da od> dvajsetletnici svetovne morije moje zapiske potlačiš v štedilnik, jaz pa — ko pride čas -- svoje spomine, —■ kolikor jih šc ostane v glavi — poncscni v grob.«
Ko sem ženki groii v misel vzel, se ji je oliriiz kar na ganljivo izpremenil. In je re-Ma: »Zaradi mene se nič ne boj. Kar jc bilo, jc bilo, S tistim gospodom se boš že kako pogovoril, saj več ali manj veš, kako se streže toki reči. Prehude dogodke pu bolj milostno °l>iši, da ne bodo preveč jezili las starim in 'Hladim patriotom. Pozabiti pa tudi ne smeš, da mora vsak po svojih močen prispevati k domači Zgodovini. Kranjska dežela ti je med vojno plačo nakazovala, čeprav nisi poučeval. To-rei. žc radi hvaležnosti si dolžan nekaj napisati.«
■ Kranjska dežela, najlepša dežela, smo 'časih prepevali v ljudski šoli«, sem poudaril, »tjlovck mora biti še za brce hvaležen, pa naj bi bil nehvaležen za dobrote«, sem dodal in nato nadaljeval:
.	je tuko, pa bodi I Začel bom s 26. juli-
jem 19X4., ko sem pred deseto sv. mašo čitai '"oljilizucijski plakat v služfbencun kraju in *omal bom s 15. novembrom 1918, ko sem zve-tr Po več ko štirih letih ruskega ujetništva
manj narodne, je tista mehikanska jako — nerddna! Pišejo, da se je podvrgla vodstvu pravoslavnega carigrajskega patriarha! Namesto v Rimu imajo sedaj tisti mehiški pravoslavni katoličani« svojega papeža —1 v Carigradu! Ta papeže v Mehiki potemtakem gotovo ni vladar — v tujini. Ako bo ta »papež« poslal svojega polnomočnega namestnika v Mehiko, ga gotovo ne bodo ozmerjali z — nadležnim tujcem...
Torej mora biti Carigrad v Mehiki, oziroma se mora Mehika raztezati tje preko Atlantika in še dalje preko Sredozemskega morja prav do Carigrada in še malo čez. Kako da potem Rim ni v Mehiki, ko je vendar precej bliže njenim obalam ko Carigrad? Študiramo zemljevid, pa ne najdemo Carigrada v Mehiki.
Ali je zemljevid napačen, ali je — vid mehikanskih papeževih sovražnikov — napačen?!
MORDA 1VE VEŠ
da ni nikjer toliko stoletnikov kot v Bulgariji, kjer so jih pri zadnjem štetju našteli 158, od katerih pa je samo pet samcev;
da je na Angleškem okoli 1 milijon radio komarjev, t. j. takih, ki svojih radioaj>aratov niso prijavili;
da ostanejo prstni odtisi ludi le po dveh letih vidni, seveda samo za izurjeno oko in s pomočjo inštrumentov;
da je bito lansko leto izdelanih po vsem svete okoli 2100 filmov, od teh 310 v Ameriki, 1«) na Angleškem, 145 v Nemčiji in 140 na Francoskem. Japonska t« je producirala v enem letu nič manj kot 750 filmov;
da mora imeti oni, ki hoče vstopiti v angleško policijo, najmanj 5 čevljev in 10 eol velikosti ter ne sme biti nad 25 let star;
da imajo v Londonu zaposlenih na pošti 17.000 dečkov, ki razna Jajc po mestu brzojavke in kateri prehodijo dnevno povprečno po 25 km vsak;
da mora pešec, kateri zaide sredi ceste med avtomobile iri druga vozila, obstati na mestu. Voznik in šoier potem že ve, kaj mu je storiti.
da angleške pošte vsak dan prodajo 20 milijonov znamk in da imajo samo v Londonu 0000 avtomatov za prodajo znamk.
da je nekoč tako slavno jahto Hoheuzollern, las! nemškega cesarja, kupila neka švedska družba, ki jo je preuredila za izletniški parnik,
da bo najdaljša zračna tekma letos 20. oktobrat ko bodo leteli iz Londona v Avstralijo. Nič manj koi 63 letal se je že priglasilo, med temi 21 ameriških, 16 angleških in 6 francoskih,
da je samo eno osminko vsake ledene gore videti na površju vode,	i
da Japonci s svojim dumpingom djjrožajo tudi angleško industrijo. Japonska motorna kolesa, ki jih pošiljajo v Anglijo, stanejo 8500 dinarjev, biciklji so po 360 dinarjev in gramofoni po 210,
da so si Rusi izmislili novo propagandno sredstvo, Na aeroplanu, ki kroži nad pokrajino, imajo radio z močnim zvočnikom, katerega je slišati tudi iz višine 800 metrov,
da je najmanjši angleški denar takozvani iar-thing, nekako 60 par. Pri nakupu poštnih vrednot kupci tak farthirig v 70 slučajih od sto pustijo ležati na poštnem okencu,
zopet vstopit v imdučiteljevo kuhinjo v Boh. Bistrici.«
»Tisti dan sem ravno malega prašičku zaklala.«
slu draga liani učiteljica Franjn ti jc pomagala in mi za večerjo So jetrea ocvrla.« in vzel sem pero v roko.
(Se nadaljuje.)
DROBTiNE
Pravda, ki je trajala več let. Med najslavnejše in najpomembnejše spomenike renesančne dobe spada grad Chambord, ki stoji ob reki Loari na Francoskem. Za ta grad se je vršila dolgoletna pravda med dvema bur-bonskima plemiškima rodbinama. Nedavno jc sodišče razsodilo v prilog avstrijskim bur-bonskim plemičem, vsled cesar je grud, kot posestvo sovražnih državljanov pripadel francoski državi.
Koliko so dolžni Ameriki. Zanimalo bo eitatelje, k«;i evropske države Ameriki dolgujejo: Armenija dolarjev 19,019.107; Belgija 400,680.000; Češkoslovaška 167,071.023; Estonija 16,466.012; Finska 8,604.000; Francija 3 milijarde 863.6SO.000; Anglije, 4.,398,000.000; Grčija 31,516.000; Ogrska 1,908.000; Italija 2.,004,900.000; Latvija 6.888,664; Litvinska 6,197.682; Poljska 206,057.000; Romunija 63,860.560; Rusija 317 milj. 953.006; Jugoslavija 61,625.000. — Skupaj dolarjev 11.,C98,501.461. Pač ogromne številke. Tj računi pa ne vsebujejo računa, ki ga ima plačati Združenim državam Nemčija za stroške njih okupacijske armade.
Grad viteza z železno roko. Grad Horn-berg v Nemčiji, ki je bil v srednjem veku last Goetza Berlichingena, viteza z železno rpkfi, slavnega iz kmečkih vojn, ena najznamenitejših stavb v Nemčiji, je postal žrtev strele. Požar, ki je vsled tega nastal, so sicer kmalu pogasili, vendar je napravil tej prekrasni zgodovinski stavbi, velikansko škodo.
Električno protokoliranje. Vodenje protokola na velikih konferencah je naporno in zamudno delo. Zdaj si skušajo pomagati na ta način, da postavijo pred vsakega udeleženca mikrofon, ki s pomočjo elektromague-tizma beleži govornikove besede na posebuem traku. Na ta način ohranjen govor se pozneje s pomočjo posebnega aparata pretvori v govor, katerega stenotijMstinja sproti tipka na pisalni stroj.
Skof iu plesalci. Mousoigueur Duparc, nadškof Quimperški, je pred meseci, ko je bila kopališka sezija na višku, prepovedal mladini pod pretnjo izobčenja, iz Cerkve, obisk plesnih dvoran in izvajanje modernih plesov. Bretagno je katoliška dežela, kjer ima duhovščina veliko vpliva. Lastniki zabavišč in godbeniki so kmalu opazili, da je dokaj zmanjšala nadpastirjeva okrožnica njih zaslužke. Zveza poklicnih plesalcev je naposled tožila nadškofa pri sodišču. Njen odvetnik je zahteval, da bi razveljavila oblast okrožnico in navajal odlomke iz svetega pismu v dokaz, da ne nasprotuje ples Krščanski naravstvenosti. Vendar se mu ni posrečilo prepričati sodnike. Slednji so priznali, fin nima nihče pravice nadškofa ovirati pri izvrševanju nadpastirske dolžnosti. Pritožb« zveze poklicnih plesalcev je bila odbita.
Ta pa ni brez sorodnikov. Neki mladi Arabec, ki študira na univerzi v Cincinatlju, je v svojem prostem časn seštel svoje sorodstvo in (iogiinl, dn ima 4500 sorodnikov. Doma je iz Ramallaha v Palestini.
Kako hitro plavajo ribe. Mnogi ljudje se čudijo trditvi, dn plavajo ribe v votli približno z isto brzino kakor lete ptice po zraku. Brzine ptic so že muogi morili, malo pa jili je merilo brzino rib. Neki Anglež jo metal za postrvmi kamenje in ugotovil pri tem, da se gibljejo s hitrostjo kakih 45 km na uro. Kolikor večja je riba, toliko hitreje plava. V morju žive ribe, ki drve z brzino do 120 km na uro. Med najhitrejše ribe spada soiu (kit je namreč sesnvee).
Največja fotografija. Največja fotografi jska portretu na svetu sta podobi Lenina in Stalinu, ki sta bili ua proslavi 1. maja razstavljeni na Krasni ploščadi v Moskvi. Merita vsaka 25X8 m. Pomenita rekord v svetovni fotografiji, ki ne pozna večjih slik. Fot.ogrsftfi so sestavili vsako sliko iz 600 delov.
Valeeenjene guspodinje! Za vkuhavanje sp.dja in sofiivja vporabljajte le originalne
UfFrV.nua*' -iiv	ki so 0(1 vseh gospodinj-
wWCUR~V*e	skih šol priznane kol naj-
kosarce z var- V>. .	boljšo in se dobijo vedno
atveno znamko	pri sledečih tvrdkah:
Schneider & Verovšek, trgovina r žeteznino v Ljubljani.
Avg Aguoia, trgovma s šteliieno robo v Ljubljani,
Josip Jagodič, trgovina z železnim) v Celju, Finter & Leiiard. trgovina z železnino v Maribor« Železnina Lotz v Mariboru in
Anton Brenčič, trgovina t. železnino v Ptuju. Zahtevajte ilustrovane cenike!
Vihar uničil zgodovinske razvaline. Že
meseoa aprila je jx> severni Italiji divjal inoean vihar, ki je deloma razrušil razvaline znamenitega gradu Canossa v severni Italiji. Iz zgodovine je znano, da je leta 1077. v tem gradu delni pokoro cesar Henrik IV., po nalogu tedanjega papeža Gregorja VII. Že leta 1855 je bil grad deloma uničen, razvaline je pa leta 187S vzela italijanska vlada v svoje varstvo.
Dogodek. Skladatelj Spontini je prišel nekoč k nekemu slavnostnemu koucertn s kopico odlikovani na prsih. »Glej.* je dejal neki godbenik v orkestru svojemu tovarišu: »Spontini ima toliko odlikovanj. Mozart p.i nobeuega.c Spontini je fo slišal in se obrnil k možu: »Dragi moj, Mozart jih tudi ne potrebuje.«
Rusija — zatočišče nemških zločincev. Iz Varšave poročajo, da kani podvzeti berlinska vlada diplomatske korake v Moskvi zaradi gostoljubnosti, ki jo izkazuje Rusija nemškim zločincem, zlasti takim, ki so postali morilci iz političnih razlogov ter so se po umorih policijskih organov in zasebnikov zatekli na rusko ozemlje. Nad sto zločincev, ki je izdala nemška policija za njimi tiralico, se danes skriva v Rusiji, ki jim daje vso svobodo.
n.xl«i»M razno manutakturno,galan-PfOOtSJČlTIl terijsko blago in čevlje na
knjižice Škofjeloške mestne hranilnice.
Anton Savnik — Skolja Loka
Učiteljica sc je trudila, da bi učencem vte-pla v glavo pojem o ozračju. >Kdo ve, kaj je to Prodre vse stene, ne ovira ga ne okno, nc vrata, povsod je, v celi hiši.? — >Jaz vem, jaz,t se je oglasil Mihec i/, zadnje klopi, »duh po mleku, ki vzkipi.«
*
Zobozdravnik: »Nerodno bo z vašim zobom, ker živec zamira.*
Bolnik: »Potem pa prosim ravnajte z njim kot se ravna z umirajočim.«
Njen oče ga je ostro premeril z očmi ter spregovoril:« Torej, vi hočete mojo hčer? Aii pa znate prati, šivati, krpati, otroke pestvati, ribali, pomivati kuhati itd?«
• Ja—hm—b—ha—t—ka—toda, zakaj pa naj bi «se io znal?« -Zato, ker moja hči tega ne zna« se je zadri stari.
Mali ourSo^iiilc
Vsaka drobna vrstica ali n je prosto: vetja is enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujejo kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo »oslov oziroma obrtniki pomočnikov aii vajencev In narobe.
Prej«
Sedaj
Prava uteha za živčno bolne!
Tako nenadno izpremembo v prav za prav kratkem času - že
v nekaj tednih
povzroči samo naše preizkušeno
redilno sredstvo. Brezplačno In poštnine prosto
pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem
redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta na&n rešili svoje bolezni, je izredno veliko.
Pišite še dane« na spodaj navedeni naslov:
Poštno zbiralno meeio:
Ernst Pasleniick. Berlin S.
MicbaelkircbpkU 13. Abt. 124.
izdajatelj: Or, Cn*goriJ Pečina
Praifan !"''n 'n novo r rUROHI -(irnjeno žago na turbino s stalno vodo v lepem prometnem kraju,, i uro od ko'odvora. Poizve se pri Iv. Pečnik. Podlog št. 8., Vel. Lašče.	j SmpskssB stsHw J letošnje kupujem Ponudbe na naslov: Saša Stare, Mengeš.
	BaspeSižns.^r 12. 'ulija na dražbi zastavljalnice 14 rjnh se prosi u naslov radi enakib blazin - na ogl. oddelek »Domoljuba« pod >blazina< št, 8931,
Vsilili uiiaiih brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z zcaniko za odgovor nasloviti na: Persson. Ljubljana, poštni predal 307.	
	»BdifflB^rdt:: oblačila. A Presker, Sv. Petra cesta 14
MlCipS;	
	{Ijjuba za trgovino z uucaa« mešanim blagom sprejme Klopčič Minka, Moravč« 32.
mm a-n" Vaše 28, p. Medvode.	
Fnk!lcai» n''r.e.3!"'faa besede izgovorjene na trgu
fIS Ks;:,Jeri Trkov iz
n<x,wfrMe*Sn,Iedn^k- Študentje nastopijo v darjevv 5	..d™h
Smledt!
' "',"',T "'"""a vsi na to igro, ki Meha	W V *etefah vzbudila toliko
inv.n.ffi*"	bre.zPOse!n oče 8 otrok,
nZi Viff1 ()a,' 8V0^a silla študirat, a b mn n,uw?rd8tev- Prosi dobra srca, da
3„£ ŽiV,lih' Darov«	naše
LeaPf flkin'al »N?k,« je'dejal -to bi bilo
nemogoče kajti, takrat sem imel srce v hlačah.« *
Ona: Kam pa si zapravil ono kniieo v ka mizico je tvoja mati pr? nas?«^	"
Uredniki MiU Kottček
2.-8. septembra 1954 (Rolunda do 9. sept) Semenj za luksuzne in vporabne predmete — Razstava pohištva — Mednarodna radio-razstava — Tekstilno blago — Obleke Pletenine — Kožuhovlna — Domača tekstilna industrija — Mednarodna filmska in kino-razstava Tehniška razstava — Zgradbe In cestne zgradbe — Iznajdbe — Pisarniške potrebščine — Razstava zimskega spori« — Živila Posebne razstaoe Brazilije, Bogarije, Italije in Ogrske Polfedelska In gozdarska razstava Brez polnega vizuma! S sejmsko izkaznico . polnim listom prost prehod v Avslrljo — Ogrski prehodni^ vltora se dobi s sejmsko izkaznico na meji — Znatno znižane voznlna n« Jugoslovan, skih, ogrskih In avstrijskih železnicah, na Oonavi no jadranskem morju ter v zrečnem prometu ~ Pojasnila vseh »rs! kakor tudi aejmsk<> izkaznice (po Din 50'—) »e dobe pri WtENER MESSE A O. DUNAJ VH In pri častnih zastopstvih v Lfobljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31 — Z ez® za tujski promet t Sloveniji (.Pulnlk") — Tyr*eve eesla I Zveza io tajski promel * Sloveniji (.Puinik), podružnica holel Mik Ili, nasproti glavnega kolodvora
Ali je to znamenje miru? Angleški vojaški strokovnjaki se bavijo t mislijo, da bi oborožili vsakega vojaka namesto > puško, s .strojnif». Vojno ministrstvo je baje preizkusilo primerne modele in izbralo najprimernejšega. Sedanji model je skoraj tako lahek kakor puška, ki so jo nosili vojaki na rami, ima pa nepreocnljivo prednost, da lahko odda vsako minuto 400 do 50« strelov. Najprej bodo s strojnicami oborožili konjenioo, potom pa ostale oddelke.
Najboljšo in najcenejšo
pšenično, rfeno in koruzne moke
kakor tudi koruzo, rž, pšenico kupite prt JttS.6r*iH, Ljubljana, Jatt-iifertt 13 (Pral«) Telefon 37 14	Zahtevajte ponudbo.
Zdrav človek io potenje. V poletnem času se marsikdo močno poti in če ima <le-na_r, si celo privošči hladilnih pijač. -- Najbrž nihče ne pomisli, koliko vode pride pri ;x>tenju skozi njegovo kožo. Sila so različne e množine in v prvi vrsti odvise od množine popitih pijač in zavžitih jedil. Da m pa količine vode gotovo zelo velike, oa dokazuje dejstvo, da zdravemu človeku tudi pozimi, ko se niti najmanj ne poti, izliiapi skozi kozo približno 1 liter vode na dan.
Proti poljubovanju rok. Varšavsko gospodi njsko društvo je tia svojem zborovanju sprejelo resolucijo, v kateri varšavske žene in matere poživljajo vso poljsko javnost, naj se vendar odpravi to neprimerna na-m°ški ob vsaki priliki poljub ljali ženskam roke. Za pozdrav med moškim in žensko je dovolj, dn si stisneta prijateljsko roke. Roke naj si dovoljujejo ženske poljubljati samo od svojih domačih in sc to le v svojem družinskem krogu.
S5a ieiske poletne oblek« andimn: krasno preloo »vil» boljše vrste »d 15 Din lanrej, deleae »4 10 Din, ka«; »"ae «4 7-50 Din. Zg moške hlače trpežno blago o' »21)is, za maSke poletse obleke od 45 Din naprej, kakur tndi veliko izbiro moških športnih srajc, svilenih ia !>•«* »ažastlh solftnaj, lzrotovljene damske in otroške obM* Mn«e ia krila m p« jako niikih cenah.
F. I. Goričar, Ljubljana, Petra c. 29,
Naše geslo: Majhen laslažek, a te« večji promet.
Za Jugoslovansko tiskarno! Karel CeS