Kupujmo vojne bohde in AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D0M©VINft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORN IN« DAILY NEWS PA PR ft, CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MAY 7, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL /III TRETJA ARMADA V OFENZIVI NA CESKEM !Potion je za-Vzel slo-vito mesto "PiUen PARIZ, 6. maja. — General Patton je s svojo 3. armado začel z ofenzivo proti 7. nemški armadi na češkem. Poleg- Norveške je to edina odporna sila Nemcev proti zaveznikom. Pattoi je začel s to ofenzivo potem, ko sta se včeraj v Avstriji podali dve nemški armadi, okrog 400,000 mož. Patton je dal s tem napadom Nemcem dvoje na izbiro; da se branijo ali podajo. Istočasno pa naznanjajo Čehi, da so osvobodili Prago ter da imajo v oblasti Češko in Moravsko. Danes zjutraj je javljal radio iz Prage sledeče: "Nemški protektorat nad češko in Moravsko ne obstoja več. Večina nemških oblastnikov je v rokah češke armade. Zato odnehajte z odporom. Ako se vdaste, se bo z vami postopalo kot z vojnimi ujetniki. Ako se en podaste, se vas bo smatralo kot bandite in se z vami postopalo tozadevno." Kapitulacija nemške 1. in 19. armade v centralni Avstriji se je izvršila manj kot 24 ur zatem, ko so je podobno podalo nad 1,000,000 Nemcev v Holandiji in Danski. , Z'avezniki imajo zdaj oči obrnjene na Norveško, kamor se je .zatekel admiral Doenitz, ki se je razglasil kot načelnika nacijev po smrti Hitlerja. Iz švedske se zatrjuje, da kapitulacije nemških garnizij na Norveškem še ni pričakovati kmalu. Doenitz je govoril svojim četam po radiu, da so se nemške armade v zapadni Evropi podale zaveznikom, ker je bil odpor tam zdaj brez pomena. Ničesar pa ni omenil glede kapitulacije na Norveškem. Patton je s svojo 3. armado tudi zasedel Line v Avstriji brez vsakega odpora. Nato je pa na 110 milj široki fronti udaril na češko ozemlje. V Avstriji pričakujejo Amerikanci vsak čas Rusov, ki prodirajo zapadno od Dunaja. Tako je zdaj češka popolnoma obkoljena od vseh strani. Na jugu prodira proti Pragi general Patton, od vzhoda pa prodirajo Rusi, ki so že vzeli Brno in Olomuc. Nemci se zdaj drže še na Norveškem, na Češkem in v severni Jugoslaviji z mestoma Ljubljano in Zagrebom, ki sta še v nemških rokah. Ko so v soboto angleške čete vkorakale v Copenhagen, glavno mesto Donske, sq Nemci streljali nanje, ko so čakali, da se podajo Angležem. Do streljanja je prišlo, ko so danski domačini streljali v zrak iz veselja, da so zopet svobodni in so Nemci mislili, da veljajo streli njim. Nekaj oseb je bilo ubitih in ranjenih. Do bojev je prišlo med rednimi nemškimi vojaki in n&ciji, ki se nočejo podati. Na mesto so streljali tudi nemške-bojne ladje, ki so pa kmalu odplule v norveška pristanišča. Danski domoljubi zdaj vneto iščejo domače in nemške naci-je. Nad 2,000 so jih že zaprli. V Londonu se govori, da je prišel admiral Doenitz v Oslo, glavno mesto Norveške s svojimi poveljniki, kar jih ima še pri roki in da se pripravljajo na kapitulacijo vse ostale nemške bojne sile. Splošno se sodi, da bo prišla kapitulacija nemške bojne sile vsak čas. * Včeraj je okupiral češko mesto Pilzen general Patton s svojimi divizijami. Tukaj se nahajajo znane škodove municijske tovarne, ki so dozdaj izdelovale municijo in orožje za Nemce. Od tukaj se je Patton obrnil naravnosti proti Pragi. Iz Prage prihajajo razna poročila, tako od Čehov kot^Nem-cev. Tukaj so tri radijske oddaj ne" postaje in Čehi imajo v rokah dve, Nemci pa eno. Čehi poživljajo domoljube, naj se dvignejo proti nacijem in da je pomoč blizu. Nemci pa navdušujejo svoje ljudi, naj se bore naprej. Amerikanci imajo na rokah velik problem, kako prehraniti ujele Nemce S tem, da sta se včeraj podali dve nemški armadi v Avstriji in južni Nemčiji 3. ameriški armadi, je nastal za Amerikance velik problem, kako te Nemce prehraniti, kako jih zastražiti in kako jih prepeljati v zaledje. Listine za predajo 1. in • 19. nemške armade sp bile podpisane v soboto ob 2:30 popoldne; v veljavo so pa stopile v nedeljo popoldne. Zavezniške čete so dobile ukaz, da prenehajo z streljanjem takoj v soboto; Ozemlje, ki sta ga imeli ti dve nemški armadi okupiranega, sega od Passau ob Donavi na seve- Nemci tekmujejo med seboj, kdo bo prej prišel do ameriške linije London. — Nemški vojaki se Nemški vojni ujetniki so po-vdajajo Amerikancem in Angle- stali že resen problem zavezni-žem v tisočih v strahu, da ne bi kov, kako spraviti jih na varno ru do Zgornjega Dravograda na jugu. Podpis listin za vdajo je bil samo formalen, ker nemške divizije so se že same vdajale napredujočim ameriškim kolonam že prej, ki so včeraj okupirale Salzburg in pa Hitlerjevo zavetišče Berchtesgaden v bavarskih gorah. Dolge kolone nemških ujetnikov gredo zapadno v ujetništvo in to brez vsake straže. Utrujeni nemjki vojaki padajo kar ob potu in spijo. Mnogi gredo ven na polje, kjer si zakurijo, da se ogrejejo. padli Rusom v roke. Depeše s fronte trdijo, da nemški častniki in vojaki tekmujejo med seboj, kdo bo prej dosegel varno ameriško linijo. S fronte 9. ameriške armade ob Labi se poroča, da se Nemci vozijo v trumah čez reko na ameriško stran. Vozijo se na splavih, čolnih in kar morejo dobiti, ali pa plavajo k Amerikancem. _ K molitvi Članice podružnice 25 SŽZ naj pridejo nocoj ob osmih v Za-krajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojno sestro Catherine Hrovat, jutri zvečer ob osmih pa istotam za pokojno sestro Agnes Urbanič. Po možnosti naj se udeleže pogrebnih maš za obemžL Vabilo na sejo Nocoj ob osmih bo seja dru-je štva sv. Marije Magdalene 162 KSKJ v prostorih nove šole sv. Vida, soba št. 6. Tajnica bo pobirala asesment od šestih na-v>rei. Nemci gredo vedno samo naprej London. — Zadnji petek je nemško poveljstvo naznanjalo po radiu sledeče: "Edinice naše 9. in 12. armade so se prebile skozi ameriško linijo zapadno od reke Labe." Ni pa dostavil glavnega, namreč, da so se Nemci prebili t je samo zato, da' so se Amerikancem podali, prodna> so prišli do njih faisi. -o- Hitlerjevega trupla ne bodo nikoli našli, trdijo naciji London. — Hans Fritsche, propagandist za nacije, ki je zdaj v ruskih rokah, je izjavil, da je Hitlerjevo truplo tako dobro skrito, da ga'ne bodo nikoli našli. Rusi, ki so iskali truplo Hitlerja in Goebi)elsa v Berlinu, niso našli nič. V Nemčiji je dosti ljudi, ki ne verjamejo, da je Hitler umrl v Berlinu na predvečer kapitulacije Rusom. Mnogo Nemcev trdi, da je bil Hitler ubit 20. julija lanskega leta, ko so izvršili armadni častniki a-tentat nanj. Začele so se zopet širiti govo rice, da so Hitler, Goebbels, Himmler, Goering in drugi glavni naciji na potu proti Japonski v podmornici. -o--— Sovjeti naj dovolijo vstop „ . . . v časnikarjem Pariz — Ameriški časnikarji 18 po številu in ki zastopajo Washington. — Senator Fer-navečje ameriške dnevnike in Snson iz Michigana je v zborni-revije, so napisali poročilo o ci urgiral vlado, naj posreduje svoji preiskavi po nemških ujet-|Pri sovjetski vladi v Moskvi, da niških koncentracijah. Uredni- odPre vzhodne evropske dežele in jih prehraniti. Med Anglijo in Ameriko je sporazum, da vzameta vsaka polovico ujetih Nemcev. Angleži pa zdaj apelirajo na Amerikance, naj jih vzamejo več, ker angleška taborišča so že vsa natrpana. Ameriška vlada tega predloga še ni sprejela, ker hoče ladje porabiti za dovoz svojega vojaštva domov, kakor hitro bo to mogoče. Ameriški časnikarji imajo dokaze o nemški brutalnosti v koncentracijah NOVI GROBOVI hotel vdati, toda ko je zrl napeti pištoli nasproti, se je vdal. Poslal je svojo ženo v kuhinjo, naj skuha čaja. žena je rekla, da ni ne vode ne čaja. Ameriška vojaka sta mu dala nekaj belega kruha, ki ga je maršal z vso slastjo jedel ter se čudil, kako da imajo ameriški vojaki bel kruh. ki izjavljajo, da imajo popoldne dokaze o nečloveških brutalnostih, s katerimi so naciji mučili in morili žrtve. Uredniki dalje pravijo, da so te brutalnosti preveč strašne, da bi se jih moglo natančno opisalti. Na,jbolj kruto in zverinsko so naciji postopali z Judi, potem pa z Rusi in Poljaki. Ameriški uredniki urgirajo zaveznike, da morajo biti glavni krivci strogo kaznovani, toda odgovoren ali sokriv na teh brutalnostih je pa ves nemški narod, ki je dal nacijem moč. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. ameriškim časnikarjem, da bodo lahko poročali od tam fakta in da ne bo tako nobene sum-nje o Rusiji. Sovjetija namreč ne pusti v nobeno deželo, ki so jo okupirale ruske armade, ameriških časnikarjev. Frank Lavrič V Lake County Memorial bolnišnici v Painesville je umrl Frank Lavrič, star 74 let, znan po domače kot Tišler. Doma je bil iz Travnika pri Loškem potoku in se je nahajal v Ameriki okrog 30 let. Kakih 9 let je delal na farmi Mr. in Mrs. John L. Mihelich v Leroy Township pri Painesville, ki so ga vzeli k sebi največ zato, ker na starost ni mogel nikamor. Mi-helichevi so ga tudi poslali v bolnišnico in bodo oskrbeli za njegov pogreb. Pri društvu ni bil nobenem. Pogreb bo v torek zjutraj ob devetih iz cerkvice St. Mary's Painesville. Naj počiva v miru. Agnes Urbanič V St. Luke's bolnišnici je u-mrla po daljši bolezni Agnes Urbanič, rojena Vesel, stara 57 let, stanujoča na 6308 Carl Ave. Doma je bila iz vasi Veliko Mraševo, fara Cerklje pri Krškem. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in podružnice 25 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Antona in sinova: Anthony ter Pfc. Josepha. Pogreb bo v sredo z j utraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Milan Vidic Kot smo že poročali je umrl v soboto zjutraj Milan (Emil) Vidic, star 59 let. Bil je vdovec in je živel pri sinu, ki je edin živeč sorodnik. Bil je član društva Žumberačka Sloga HBZ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Pavla in na Kalvarijo pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda. Andrew Frenchik Umrl je Andrew Frenchik, star 67 let, stanujoč na 2936 E. 67. St. Bil je rodom Slovak, toda znan mnogim Slovencem, s katerim je delal pri Elwell Parker Electric na Hamilton Ave. Bil je tast našega stavca Vik- Pogreb se bo Naše sožalje tor j a Jadricha. vršil v četrtek, preostalim. Pogreb C. Hrovat Pogreb pokojne Catherine in na Kalvarijo. -o- Nad Berchtesgadenom vihra ameriška zastava Nad Berchtesgadenom, kjer je bilo znano Hitlerjevo bivališče v bavarskih gorah, vihra zdaj ameriška zastava. V petek so jo potegnili na drog, kjer je prej Hrovat bo jutri zjutraj ob de-j visel nacijski kljukasti križ. Po-setih iz Zakrajškovega pogreb- j tegnili so jo najprej do vrha, nega zavoda v cerkev sv. Vida Potem pa spustili na pol drog v počast pokojnemu predsedniku Rooseveltu. Ta nekdaj krasna Hitlerjeva [rezidenca je zdaj kup razvalin, iz katerih se še vedno kadi po bombnem napadu pred enim tednom, ki ga je izvršila angleška zračna (armada. Spodnji prostori, ki so bili izsekani v živo skalo, so pa še nedotaknjeni in opremljeni v največjem razkošju. --—o-- Amerikanci so oprostili mnogo važnih državnikov Itter, Avstrija. — Dva bataljona 3j6. teksaške divizije sta vdrla v grad Itter v Avstriji in osvobodile odlične osebnosti, med katerimi je bil bivši francoski premier Daladier in bivši premier Reynaud, general Gamelin in general Wey-gand. Dalje je bila osvobojena sestra general de Gaulle in Kurt Schuschnigg, bivši avstrijski kancler, Leon Blum, bivši premier Francije in Martin Nie-moeller, nemški pastor, ki je bil javni kritik nacijev. POLICAJ JE IMEL ZELO RDEČA UŠESA Portland, Ore. -— Nek mestni stražnik v tem mestu je bil rdeč kot kuhan rak, ko je v svojem raportu poročal, kako ga je ponoči napadel na nekem vogalu neznan moški ter mu vzel denarnico in policijski znak. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Mr. in Mrs. John Rožič iz 1091 Addison Rd. sta dobila zadnji petek pismo od sina Lt. Stanleya. Pred nekaj dnevi sta bila obveščena, da je štet med pogrešane od 31. marca nad Avstrijo. Zdaj jima pa sam piše in sicer iz Italije. Pismo je datirano 27'. aprila in piše, da je zdrav, da pa se je zredil za 7 funtov. Kako je dospel v Italijo pa ne pove. Razumljivo je, da so bili starši zelo veseli, da se jim je sin oglasil. h h h Iz Gowande, N. Y. je odšla prva slovenska bolničarka služit Strica Sama in sicer Justina Selan. Lanskega avgusta je graduirala za diplomirano bol-ničkra služit Strica Sama in si-cer Justina Selan. Lanskega avgusta je graduirala za diplomirano bolničarko v Buffalo General Hospital. Njen bral leto služi pa že več kot ene leto na Južnem Pacifiku. M Ml «% Pfc. Wallace V. Levstek, sta: irk nzr« »«■.__ i7:„i.. Tedenski koledar za racioniranje A-2 do U-2 so zdaj v veljavi. SLADKOR — Znamka 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. junija. Znamka 36 je veljavna do 31. avgusta. ČEVLJI ■— Znamke 1, 2 in "airplane" z knjige 3 so veljavne do preklica. GAZOLIN — Kuponi A-15 vsak za 4 galone, so veljavni do 21. junija; B-6 in C-6 ter B-7 in C-7 dokler jih imate kaj. Levstek iz 7110 St. Clair Ave. se zdravi v bolninici v Franciji. V bojih po Nemčiji mu je zlomilo roko. V armadi je od lanskega marca, preko morja je bil poslan v februarju. Gradui-ral je iz East Tech višje šole. na M M Vojni oddelek je obvestil Mr. in Mrs. John Urbančič iz 18830 Pasnow Ave., Euclid, da je bil njun sin Pfc. Kenneth ranjen v nogo 21. marca na otoku Luzon. Star je 19 let in je v armadi od junija 1943, preko morja pa od lanskega decembra. Njegov brat Cpl. Ralph služi v Italiji. Mr. in Mrs. Florian Močilnj-kar, 1096 E. 64. St. sta bila obveščena, da je bil njun sin Pvt. Florian ranjen v bojih v Nemčiji 23. februarja. Toda je o-zdravel in je zopet v bojni liniji. Star je 20 let in v armado je šel februarja 1942. Bazično treningo je dobil v taborišču Carson, Colo., ter je bil pojian preko morja lanskega septem- m IMAJO #RTIH 16 IZAKOV iliiK. -- „?a1i v?,Us in Eden zahte-! tJ*0c* Sovjeti je glede [ .ga Pojasnilo. atjOf!,"ij( b ' '%rancisco- — Poljsko ivW ^J Vik Je na konferenci > l2a n narodov postalo še *"ikl W °tan° in razkol med if j ° 'n zapadnimi zavezni- tc Ve"ji k0t je že bil g,ede UClltS , cl poljske komunistične C'8ki državni tajnik Stet-^ ' ,i '-da llamreč naznanil v so-f}»tl i iJe Rusija aretirala 16 ent^ . okratskih voditeljev m '4 Wn an&leški zunanji mi-<°n , n zahtevata glede tega Rusije. "iiv0^o dala Moskva za-^^ !iHe p0Jasnilo glede tega, se / ^vprašanju ne bo raz-1|l|(Pw'Je izjavil Stettinius. f V»V ;'C?ius je tudi povedal, * ! 'las kor«isar Molotov iz-j ^.,? S°vjeti zato aretirali A er so vodili zaroto aH k proti rdeči armadi" državni tajnik je VU L 'iue ' da ameriška vlada '^rijf UrSira Rusijo, naj M ,; \k10 Slede aretacije rus-M 'Stnatskih voditeljev, ko rCS Nh tV,na razgovore glede ' oP lle da razjasnila o ^IS<%Skega vprašanja ne |\ 1Val°- je izjavil Mr. i . y dozdaj znanega ^PF!ltSPrtih PoIjakov' je K Sov, poveljnik rde--/ IHI^ Povabil nekaj polj-1} iiaj Jey O s v o b o d il n e r-^.^idejo na razgovor \S 0!) p0^ske vlade, po-jHil^ Moskve. Sestanek r s0 Pruszkowu. Na 27. rSef?11 trij'e voditelji Oos cev- "a 28. marca Ij^j.0 1* aprila ni sli-|%l. 0 tem sestanku več, IV^don Moskvo: "Kje i1?5 3 ^dgov°ra ni bilo. je komisar /ZiM I "-tih državnemu taj-/ iK^so-8U in ministru i 1&ta° tiste Poljake zapr- 1 I Wnega pa ni hotel > i^' trii ^ petek večer Pa> / r%t{.e čakali na večerjo fi; ,Wtniusovega stanova-P°vedal, da so ^ l;;W°ditelji Osvobodilne I > radi "nevarnih if'Vatančno o tem bo LiflfS I ^ obravnavi pro- u nS _ Tukaj je i li*\ ni tega do vče- IX Javnosti. r i ^ v°jak° sta st°Pila dva a- Sprva se ni "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) »17 Si. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland S. Ohio. _______Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $630. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto $750. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pošti. pol leta $4.00. Za Ameriko m Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $630. pol leta $330, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $630 per year. Cleveland, by mall, $730 per year. D. 8. and Canada, $330 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. 8. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $630 per year; $330 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. j^^^Čez^trTgore^ Entered as second-class matter January 5th. 1009. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 105 Mon., May 7, 1945 Jugoslavija se je oprijela z obema rokama vzhoda Vsi vemo, da je sedanja jugoslovanska vlada proizvod Moskve in da hodi Tito v Moskvo po nasvete in — ukaze. Podani so bili že dokazi, da bo Jugoslavija upravljana po sovjetskem sistemu, torej komunistično. Bodočnost bo pokazala tudi neverjetnim Tomažem, da ta oblika vlade za Jugoslavijo ne bo srečna. Mi pa ne čakamo bodočnosti, ampak napovedujemo že zdaj, da bo to za Jugoslavijo velika nesreča. Kar upamo in pričakujemo je samo to, da se bo mogla Jugoslavija čim prej rešiti iz; objema sedanjega komunističnega režima in priti na pravo pot demokracije, kakor jo bodo hodile druge dežele, katerih ne bo dosegla — Sovjetija. Kdor morda še ni verjel, da je Jugoslavija samo navadna lutka Moskve, je to lahko videl oni dan iz zadržanja jugoslovanske delegacije na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Ko je namreč češki zunanji minister Ma-saryk predlagal, da se prizna stol na zborovanju poljski komunistični vladi, je ta predlog podpiral jugoslovanski zunanji minister dr. Ivan Šubašič. Potem so za ta predlog glasovale samo štiri države: Rusija, Češka, Jugoslavija in Grčija. Vsi ostali zastopniki so glasovali proti in predlog je sijajno propadel. Dr. Šubašič je tak'o glasoval, morda ne iz proste volje, ampak zato, ker mu je bilo tako ukazano iz Moskve. Tu lahko torej vidimo, v koliko bo Jugoslavija svobodna ali neodvisna. Niti kihniti ne bo smela, če ne bo prej vprašala za dovoljenje botra Stalina v Moskvi. Kakšna bo potem to država, ki bo brez lastne iniciative, navezana ali ddvisna v vsem, v domači in zunanji politiki na Moskvo. S tem glasovanjem na zborovanju Združenih narodov je jugoslovanski minister Šubašič povedal vsemu svetu, da se je Jugoslavija popolnoma naslonila na Sovjetijo. To ob času, ko obrača ves svet oči za pomoč po vojni na Zed. države. Poglejmo samo Francijo. General de Gaulle, načelnik francoske vlade, je tudi letel v Moskvo, pa je kmalu uvidef, da bo moral za vso pomoč, ki bi jo dobil od Sovjetije, moral dati neodvisnost Francije. Tega ni maral in zadnje čase se sliši, da je Francija napravila obrat od vzhoda na zapad in se je začela naslanjati na našo Ameriko. Ta je tudi edina, ki ji bo lahko pomagala. Koliko pa more Rusija pomagati tej ali oni državi, razbita kakor je? Saj se še sama pogaja v Ameriki za 6 miljard dolarjev posojila po vojni, pa naj potem pomaga še komu drugemu. Zato mi mislimo, da je storila Jugoslavija veliko napako, ker se ni raje naslonila na Ameriko. Seveda, razumemo, da se pod tem režimom v Jugoslaviji ni mogla oziroma ni hotela. Tito, ki ustrahuje Jugoslovane z bajoneti, je bil prav zato poslan iz Moskve. Svojo misijo je dobro rešil in Jugoslavijo pripeljal v Sovjetijo. To1 je v načrtu diktatorja Stalina, ki si gradi zid po Evropi iz malih držav, ne z namenom, da bi tem malim državam pomagal na noge, ampak za obrambo Sovjetije. Ako bo zopet prišlo do vojne v Evropi, računa Stalin, naj sf sovražnik najprej skrha zobe na teh malih državah. Naj jih požge in pomandra, ali napravi ž njimi kar hoče, samo da ne zadene glavna sovražnikova sila takoj Sovjetije. Jej, kako je vendar dober stric Joža do malih evropskih držav pred seboj, vse od Baltika pa doli do Balkana! To dobro vedo, razen šolarčkov, tudi ljudje v tistih državah, zato pa se trudijo na vse načine, da bi se izvili iz objema ruskega medveda. Ta ima pa danes moč in ne pusti plena iz rok. Vzelo bo še nekaj časa, morda bo treba tretje svetovne vojne, da bodo tudi te državice rešene. Zakaj pa ne? Kakor smo jih rešili izpod nemškega jarma, tako jih bomo lahko tudi iz sovjetskega. Saj bo menda vsak priznal, da je bila Amerika tista, ki je v glavnem strla nemškemu zmaju glavo. Brez Amerike bi bila danes Rusija v nemških rokah. Tega ne pravimo in trdimo le mi, ampak bo to potrdila tudi nepristranska zgodovina. Kdor ploska priklopitvi Jugoslavije Sovjetiji, ne vidi niti do konca svojega nosu. So nekateri, ki to odobravajo iz slovanskega stališča. Ne pomislijo pa, da Stalin ne smatra Rusije za slovansko državo, ampak kot sovjetsko unijo. Sožalja nad smrtjo predsednika Roosevelta Stalin ni izrazil v imenu slovanske Rusije, ampak v imenu Sovjetske Unije in to je velika razlika. Mi smo tudi za slovansko Rusijo, nismo pa za diktatorski sovjetski režim, ki je danes v Rusiji fakt. Kadar se bo pa slovanska Rusija otresla sovjetskega režima, potem pa da, potem bodo pa Slovani lahko stopili skupaj. Če bo pa do tega prišlo, danes ne moremo reči, čeprav že vemo. da RUSKI (ne sovjetski) generali že danes upajo pogledati Stalinu naravnost v oči, kar da veliko misliti. • Zed. države so danes najmočnejša država na svetu. Za njo so vse ameriške republike, za njo je in bo ostala Anglija in še mnogo drugih. Zato je zelo kratkoviden tisti, ki se v teh časih ne nasloni na mogočnega Strica Sama. Ena teh držav je tudi Jugoslavija. Nas, kot zveste ameriške državljane, veže dolžnost, da stojimo pri svoji vladi in državi. Jugoslavija si je izvolila) drugega botra, torej nam bo prav žal, če ne bomo šli na krstijo. Ameriški Slovenci se bodo morali odločiti -- ali bodo stali pri sovjetski Jugoslaviji, ali pri svoji arneiirki vladi. Mi smo se že odločili. Mi nismo nobeni diplomati, pa bi se vendar drznili opo- Brumne terejalke se zbirajo, zbirajo, tja v San Francisco korajžno marširajo, mehko in sladko za mir konfe-•rirajo, brumno, terejalsko že usta odpirajo. * # # To ginljivo pohujšljivo pesem je zložil bivši gerilski vodja Jaka, ko je na sv. Marka večer poslušal govore o priliki velike odprtije v San Franciscu. Recitiral jo je svojim bivšim .gerilQem, ki so bili ž njim pri radiu in niso vedeli, kaj bi rekli na to prečudno Jakatovo navdihnjenje. Bilo je tako: Predsednik Truman je dejal proti koncu: "We beseech Almighty God to guide us. May He lead our steps in His own righteous path of peace." Jaka je za hip zaprl radio in začel deklamirati: "Brumne terejalke se zbirajo, zbirajo, tja v San Francisco korajžno marširajo . . ." Bivši gerilci so ga debelo pogledali. Toda preden je mogel dati Jaka pojasnilo, je spet odprl radio in že je govoril Stettinius. Poslušali so. Sredi govora je dejal naš državni tajnik: "The structure of world peace cannot be the work of one man, or one party, or one nation. It cannot be an American peace, or a British, or a Russian . . ." Jaka je plosknil in naredil k svoji pesmi novo vrstico: "Mehko in sladko za mir konferirajo . . ." Stettinius je končal: "The prayers of all the peoples of the world are with us. Prayers for lasting peace. Thus fortified and with the guidance of Almighty God, we must and shall fulfill the purpose for which we have come together." ' Jaka je še močneje plosknil in navrgel četrto vrstico: "Brumno, terejalsko že usta odpirajo . . ." ♦ * ♦ Navzoči bivši gerilci so kar onemeli. Mislili so, da je Jaka znorel. V resnici pa ni. Namesto tega je rekel: "šleve, kaj me pa tako debelo gledate? Ali res ne vidite, da sem navdahnjen? Pa me nista navdahnila ne Truman ne Stettinius, ampak "Pisano polje" od preteklega petka. That's all!" , "Pispol, si rekel? Kaj je pa takega pisal?" "Saj sem rekel, šleve! Niste videli? Jaz pa na pamet znam. Takole se bere v Pis-polu z dne 20. aprila 1945, pa nič drugače.! Poslušajte: Brumne in sladke in mehke besede so že prav, da pride do miru, ampak vse to je bolj za neke tercijalke." ¥ * * "Saprlot, Jaka!" je vzkliknil bivši gerilec številka ena, "zdaj pa že razumem tvojo pesem! Prihodnje "Pisano polje" bo gotovo obsodilo Tru-mana in Stettiniusa, ko mislita, da je vsa Amerika tercjal-ska, pa povrhu še vseh 5,000 delegatov v San Franciscu, posebej seveda Molotov! Le zakaj nista moža brala "Pisanega polja!" "šuti, ti številka ena-" je zatulil bivši gerilec številka dve. "Jaka, še enkrat povej, kako je pisalo "Pisano polje"! Jaka je še enkrat ponovil one besede. Bivši gerilec številka dve se je zelo, zelo začudil. "Ali je "Pisano polje" napi- salo one besede kot da so prišle iz domačega zelnika, Jaka?" "Tako in nič drugače.!" "To je škandal! Saj so Vzete skoraj dobesedno iz ust gospoda Benita Mussolinija, ko je leta 1940 govoril z balkona tiste svoje palače Venezia v Rimu. Takrat je odgovarjal vsem tsitim, ki so mu pametno svetovali, naj se ne spušča v vojno. Pa jim je odgovoril skoraj čisto s tistimi besedami. Primaruha, če ne bo zdaj Mussolini tožil peresnika "Pisanega polja." "Ha, ha, ha! Tega pa nisem vedel," je vzkliknil Jaka. Potem je zaplesal, se ustavil, se postavil v pozo gerilskega vodje in je komandiral: "Fantje, skakajte!" In so skakali in plesali, da je bilo veselje. * * * Ampak zdaj, ko kolonar o tistem večeru poroča, je že gotovo, da Mussolini ne bo tožil 'Pisanega polja" tudi njegovega peresnika ne. Zanimivo bi pa bilo vedeti, če je Mussolini ob slovesu od tega sveta mislil na tiste svoje besede, ki mu jih je čez nekaj let iz ust vzelo "Pisano polje." če je mislil nanje, ko je počilo nekje v Milanu, prav gotovo ni bil ponosen nanje. In potem je omahnila njegova močna roka, ki jo je nekdaj tako visoko dvigal. In tako je ta zgodbica končana. * * Dne 12. maja 1917 je rekel Lenin: "Nihče ni Poljakov tako zatiral kot so jih zatirali Rusi. Ruski ljudje so služili pod carji kot morilci svobode Poljakov. Zakaj naj bi mi, veliki Rusi, ki smo zatirali večje število raznih narodov kot jih je zatirala katerikoli druga država, branili Poljakom, Ukrajincem in Fincem pravico, da se odcepijo od nas? če se Finci, Poljaki in Ukrajinci odtrgajo od Rusije, ni to nič hudega. Zakaj bi bilo to hudo? Kdor trdi kaj takega, je šovinist. Kdor bi hotel nadaljevati politiko carja Nikolaja, je ob pamet. Nekdaj v preteklosti sta Aleksander in Napoleon kup-čevala z narodi. Tako so nekoč carji kupčevali z deli Poljske. Ali naj mi nadaljujemo to carsko, politiko? S tem bi zatajili mednarodno taktiko in bi se vdali šovinizmu najgrše sorte. Mi trdimo, da morajo biti meje postavljene tako, kot zahteva ljudstvo. Noben narod ne more biti svoboden, ako zatira druge narode." Skakajte! Govoril je Lenin! Res je pa, da je govoril te besede še v tistih časih, ko mu niti njegova niti kaka druga "močna roka" še ni zatemnila pameti. Skakajte! * * * Adamič poroča v svoji knjigi "The Native Land," kakor je bral v "Slovenskem Poročevalcu," da je bil obenem z dr. Ehrlichom umorjen tudi Viktor Rojic, član "Straže" in Ehrlichov sodelavec v vseh zgoraj navedenih zločinih . .. Tako je Adamič bral in tudi dr. Furlan je tako bral. Brž sta verjela slovenskim komunistom in zmašila to neresnico v Lojzetove bukve. Dr. Ciril žebot pa piše, oziroma je pisal, dr. Furlanu naslednje : "Ponavljam, da komunisti Rojica sploh niso poznali. Ubili so ga samo zato, ker je bil v trenutku atentata v družbi zasledovane žrtve, namreč prof. Ehrlicha. Ako bi bil takrat ž njim kdo drug, pa naj. zoriti jugoslovanskega ministra Subašiča na eno, namreč: zapadni zavezniki so zasedli Trst in ne Sovjetija. Torej ga bo morala Jugoslavija iskati v Washingtonu in Londonu in ne v Moskvi, ali slišite, g. minister! bo kdorkoli, bi bil ravnotako ubit in komunisti bi napisali o j njem enako pavšalno nedokazano obdolžitev, kot so jo v opravičevanje umora napisali o Rojicu. Morda noben izmed tisočerih komunističnih umorov ne obdolžuje naših partizanov tako kot ji'h obdolžuje umor Viktorja Rojiča. In morda ni iz nobenega drugega primera s toliko nedvoumnostjo razvidna metoda brezvestne laži in klevete, s katero so komunisti v Sloveniji uveljavljali svoj terorizem, kot ravno klevetniška izmšiljotina o Rojicu." ♦ * * Nadalje piše dr. Žebot takole : "Ali veste, gospod Furlan, kdo je bil Rojic? Neozdravljivo težko bolan, fizično silno šibek fant, ki je zaradi bolezni moral zapustiti svoj že izbrani poklic v jezuitskem redu. Bil je izredno veren, plemenit in tih fant, ki je živel sebi in svojemu Bogu ter ni nikoli posegal v javno življenje, tudi ne, ko je bil na univerzi. Nikoli ni bil Ehrlichova "telesna straža," kakor se Adamič igra s to besedo v svoji knjigi. Rojičeva edina socialna aktivnost je bila, da je deloval v podporni Vincencijevi konferenci za akademike. Pri društvu "Straža" je bil na sestankih in verskih vajah, nikoli se pa ni udeleževal zunanjih aktivnosti tega društva. In če bi res šlo za kako Ehrlichovo "telesno stražo," bi bil pač moral rajnega profesorja spremljati kdo drug, ne pa ta plahi in ves bolehni fant in to brez vsakega obrambnega orožja. Odveč je tudi pristavljati, da Rojic ni bil nikoli kak "tajnik prof. Ehrlicha," kot piše Adamič. Ehrlich ni imel nikoli osebnega tajnika, drugič pa so njegovi intelektualni sodelavci bili ljudje s širšim razgledom in strokovnim znanjem kot ga je mogel imeti Rojic, ki zaradi svoje bolezni niti izpitov ni mogel polagati." Tu imate torej spet nekaj tistega blata, ki ga je Lojze nametal v svojo knjigo. Prav žal nam je, da se mora "Ameriška Domovina" sedaj baviti s tem blatom! Na drugi strani pa prav lahko razumemo, zakaj se Lojze (če je res) izo-giblje "Ameriški Domovini." Sam je oni dan potožil, da se •noče vsak dan valjati v blatu! Prav! Ampak vse to blato je vzeto iz njegove knjige! ♦ * * "Religious News Service," ki ni nobena katoliška ustanova* ampak se zanima za razna vprašanja vseh verskih skupin, poroča iz Rima sredi aprila : "Vatikanski krogi, posebno sveta kongregacija za vzhodno cerkev, s skrbjo gledajo, kako se vsiljujejo predstavniki ruske pravoslavne cerkve v dežele vzhodnje Evrope. Ruski pravoslavni voditelji obiskujejo dežele, ki so ob robu Sovjetske Unije, dočim rimsko katoliški-kristjani ne dobe dovoljenja, da bi prišli v stik z raznimi višjimi cerkvenimi oblastmi. Vatikan ni mogel izposlovati od Rusije, da bi smel imeti svoje opazovalce v deželah vzhodnje Evrope, ki so razdejane po vojni, oziroma, da bi smel nadomestiti škofe, ki so mrtvi. Tako pravijo. Na primer: Rusko pravoslavno odposlanstvo je pred kratkim obiskalo Bukarest in sprejel jih je romunski minister za propagando. En član tega odposlanstva je imel govor preko bukareškega radia. Na drugi strani se pa trdi to: V Romuniji je poldrug milijon katoličanov vzhodnjega obreda in 200,000 katoličanov latinskega obreda. Toda noben katoliški predstavnik iz zapada jih ne sme obiskati. Vatikan je dobil poročilo, da so nedavno v Romuniji zatrle oblasti celo vrsto katoliških listov, med drugimi dnevnik katoliške akcije, ki je imel naslov "Union Blaja." » » « Podrobno vedo povedati razna druga poročila. Vedno bolj se razodeva, da je dal Stalin ruski pravoslavni cerkvi "svobodo" le zato, da jo bo dobro porabil za širjenje oblasti svoje slavne "močne roke." In tisti, ki se med nami ogrevajo za še večjo moč "močne roke," se pohujšujejo nad "celo najvišjimi krogi" med katoličani, ker še niso poskočili do oblakov od navdušenja nad Stalinovim "spreobrnjenjem," ko je dal, ruski cerkvi svobodo — pa kakšno! "Realisti" hočejo učiti realizma tiste, ki imajo pri sebi dvatisočletno dediščino realizma! Slovenski misijonarji se zahvaljujejo Very Rev. P. Stanko Podržaj potrjuje prejem darov (poslali novembra 1944) v pismu z dne 12. januarja 1945 in kliče vsem dobrotnikom: "Bog plačaj, Bog vam povrni!" Sedaj je sam na misijonski postaji — Raghapur. Father Ehrlich je odšel na lastni misijonski okoliš. Zato naj misijonski prijatelji oprostijo, če še niso prejeli odgovora. Vse delo j^ sedaj na ramah P. Podržaj a, ki ima v oskrbi radi pomanjkanja duhovnikov še ves vzhodni okraj Parganas in Satkhira, ob izlivu reke Ganges. V tem ogromnem delu priporoča sebe in svoj misij on vsem prijateljem v molitev, da bo zmogel vse to ogromno delo. "V resnici," piše "nadvse smo hvaležni za poslane darove, a naj jih spremljajo vaše goreče prošnje k Bogu, kar bo njih vrednost darov še podvojilo a-li potrojilo. Vsem," mi naroča v pismu, "sporoči naše prisrčne pozdrave in zagotovilo, da se dobrotnikov kljub vsem naporom vedno hvaležno spominjamo v molitvah, pri sv. daritvi, pri vseh naših misijonskih opravilih. Od doma (iz Slovenije) ne dobimo nič poročil!" Zato prosi, da bi jim kdo oskrbel kak katoliški slovenski časopis iz Amerike, da bi brali vfeaj nekaj domačega. Tako Father Podržaj. Darove v ta namen zbira in odpošilja Rev. Julius Slapšak, 3547 E. 80th St. Cleveland 5, O. Materinska proslava in 15 letnica Podružnica št. 41 SŽZ priredi ob priliki 15 letnice obstoja lep program v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Obenem pa bomo proslavili tudi "Materinski dan." Mladinski pe.vski zbor na Waterolo Rd. ki je pod vodstvom Mrs. Ane Vadnal, nam bo zapel posebno lepe pesmice za ta dan. Zapela nam bo tudi mala Nancy Sam-sa in na harmoniko jo bo spremljal Richard Vadnal. V dvo-spevih bodo nastopile tudi Betty Cerjan in Doty Arh ter Ste-fie Sever in Ruth Vidrich, v so-lospevu pa Elenor Pavli. V de-klamaciji nastopi Anne God-lar. Vse pevske točke bo spremljala na klavirju Miss Mary Sever. Dalje bo na programu mladinski orkester Jerry in Dorsie Pike in Eleonor Pavli. Nastopil bo^tudi vežbalni krožek naše podružnice, počastilo se bo vse matere od naše podružnice, ki imajo svoje sinove, v ameriški armadi. Apeliram na članice, znance in prijatelje, da ne zamudite tega programa in napolnite dvorano ter tako praznujete Materinski dan. Ves ta program se bo vršil v nedeljo 13. maja; pričetek točno ob pol sedmih zvečer, ob os»>b se prične ples, za kate«r igral Vadnalov orkester. ■ Catherine Artelj, w — Tibet je najvišjeleze^ žela na svetu, kajti_nje»e , ste pokrajine se dvigajo 000 čevljev nad "Miha!" zavpije lovcu, ko sta stopila po^ ^ v Pretržju, nekako s ta.j$ tj som, kot bi se pogova« ^ vnice na Javornik, ^ bil tik za petami. ' \ "Tiho bodi, štra"1^ Kranjč ata šepetaje ^ "Saj boš s svojim g>af°se5i % dil vsako živo stvar, Ki j ja tostran Ljubljana ■ ^ rad?" . jej H "Pihavnik pr egiei'i)lirj, I j* lahko zanesti povseP1 (t. jaz svetoval." plljti Hj "Tisto kar meni PrgFt/ lje nisem prvič na ja?1, $ peta je ukaže j o ata m ^ v tla. : ^st "Kaj pa je, ali \ tresočim glasom vpr ' j. $ in se tako tesno ga je kar premakni1' ,t ^ "Poglej tukajJen* $ ^ "Saj gledam, P8 ^ dim," ugotovi Herb1«',, ^ "Sva mu že na „ei "Komu? Pa raef' < vedu? Kje ga Pa vl ^ , "Vidim ga ravno > tukajle poglej na t°,f Je, šče, kako ga je r % naj brže še danes. j.jito mrcina obračala i» u jN Ijična jajca. Kai _ „ % najbrže ne bo da^' * \ "Za pet ran S strela moti ali kaJ' T za njim. Dajva, v? ^ofH> \o, da se pogovoriva J ^ % va napadla," ves v lovski načrt Herb»% * V "Ne bova nič se .^o' pj, vem. Sedela bi bil» ji* ( & ali pa pri Bonaču,1 s/ A šla pa za medvedom-^ \ * se lahko vrneš dom ' k ne dopade." J Jo "Domov da bi s^V J mi rokami, alii se ■ ^ močno ustrasi W ki če bi medved rav»° ^ > tam pri kraju / S gmajni? Cesi^f hočeš po vsej sib r.ju živalici, ki ti ^j, zalega storila, Pa povem, da poskiir!® midva nikoli Je že res, daje ^^l kot sama resa, *v/ ^rJf® ji obljubim, da. ^ ^jff j seka na iheni, J1 ^li^B več rekel žal dem še kdaj živ v /|| "Beži, beži, KaJ. lementaš, kot by ljenje. Boš vi«*«1' j. K,«, gladko, kot po ZI. ^'''JbS bolj brez skrbi, « ^ |«8 obljubim, da 110 rživ'' I >J pustil, da bi te * i med tace, dokler tffy pihavnik pri ^e KfCj "Miha, tega pozabil. Torej ^ n J V "Vse v redu- >»t \ * stopijo v 4 ^ oprezno, z strani. ' Sam Bog ve' j ^ razšlo?- ne podložnike. Pritožbe sicer ni mogel preprečiti, a rad bi bil poučen o njenem obsegu. Tedaj se je spomnil Herberta von Stieg-litza. Ta je bil iz obubožane plemiške rodbine, menda zadnji svojega rodu. Ostala mu je teta, ki je imela vplivne zveze in je bila v daljnem sorodstvu z grofico Katarino. Svojemu nečaku, ki je bli salonsko olikan veseljak, a od sile neizobražen, bi bila rada preskrbela kako službo. Na njeno prošnjo je Vid Gašper Dorn-berg nadvojvodu Leopoldu, ki je takrat vodil graško vlado, ob neki priliki mimogrede omenil njegovo ime. Ta je razumel in, ker je bil glavarju Dornbergu za časa beneške vojske dolžan velike hvaležnosti za njegovo hrabro ponašanje, Herbertu ni bilo treba dolgo čakati na službo. Tega svojemu dobrotniku ni pozabil, zdaj se je ponudila prva prilika, da mu lahko stori resnično uslugo. Tolminci so bili medtem kakor na trnju, čutili so, kakor da se enkrat za vselej odloča njihova uspda. Spogledovali so še, se plaho n'asmihali, vzdihovali bi bili, a si niso upali niti sopsti. Da bi bili vsaj mogli uradniku z obraza razbrati le senco uspeha ali neuspeha svoje poti. K0 večnost so se jim vlekli tisti trenutki. Slednjič je Herbert von Stieg-iitz znova dvignil pogled. "Dobro," je rekel. "Lahko odidete." - Možje so stali kakor okamene- li. "Vaša . . . vaša gnada," je rekel Jernej jecljajoče, ker ni vedel, kako naj gospoda nagovori, "ne odidemo, dokler ne prejmemo odgovora." "Saj, saj," je rekel uradnik nestrpno. "Počakajte zunaj!" Tiste pol ure čakanja jih je čisto prepričalo, da je stvar zanje dobljena. Tudi gospod Klaus jim je to vneto zagotavljal. Ko je slednjič Herbert von Stieglitz z nasmehom na obrazu in z zapečatenim pismom v rokah stopil skozi vrata, bi bili prisegli na to. "Kateri izmed vas je vodja?" je vprašal. / Možje so molčali. Toda ker sta se J udi j Kobal in Lenart Go-lja oba hkrati obrnila na Jerneja Mavriča, ni bilo dvoma. "To pismo izročite milostlji-vemu gospodu grofu. Lastnoročno. Tako!" Komaj je izgovoril, je že izginil. Tolminci so kot omamljeni odšli po hodniku. "Dva tolarja," se je oglasil starček Klaus in molil suho, koščeno roko. "Spodaj jih dobite." Bali so se, da jih sicer ne popelje iz poslopja. "Nocoj se še prespimo, a za-rana odrinemo," je rekel Lenart Gol j a. Jerneju Mavriču in Juriju Ko-balu se je mudilo. Prvi je ves čas mislil na svojo mlado ženo, a Jurija je skrbel dom. Odšli so v krčmo, poravnali račun in takoj odrinili na Tolminsko. 27. Marula se je bila težko poslovila od svojega moža. Tri dni je vsa objokana hodila okrog. Bila je prepričana, da ga ne bo več videla. Beta jo je kot izgubljena lovila, kamor se je ganila, in jo tolažila. Slednjič si je obrisala solze in se zasmejala. še se je bala za Jerneja, a se je poskusila zamo-titi z delom. Z Beto, s katero sta se bili dodobra spoprijaznili, sta znova prekopali njivo in usejali repo. Potem sta porvali fižol in ga obesili v podstrešje, da se jej sušil. ^Nazadnje sta s trepalniki^ mlatili ječmenove snope in zrnje; čistili plev. (Dalje prihodnjič) MAJ: 13. — West Side Slovenian Ladies klub priredi ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 19. — Društvo Glas delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20. Dramska predstava in ples podružnice št. 25 SŽZ v šolski dvorani sv. Vida. 26. Petnajsta obletnica in ples podružnice št. 42 SŽZ v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 26. Mladinski pevski zbor Škrjančki ples v SDD na Rech-er Ave. JUNIJ: 3. Koncert Mladinskega pevskega zbora fare sv. Lovrenca v SND na 80 cesti; po koncertu ples. 17. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima prvi letni piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. -o- DOMAČA FRONTA Pet zahtev Strica Sama Washington. — Vlada mora prositi svoje državljane za ta teden, da store naslednje: Da tudi nadalje pomagajo šte-diti ladijski prostor in odpošljejo najmanj tri od petih pisem preko morja z "V" pošto. Da ščitijo uradne čeke, katere dobivajo in gledajo na to, da jih ne bo kdo ukradel ali ponaredil. Glejte, da jih dobite sami v roke, a podpišite jih šele, ko jih vnovčite. Izvežbajte se za važen posel, katerega boste mogli izvajati še vedno pozneje s tem, da se pridružite US Cadet Nurse Corps-u, ako ste v starosti od 17 do 35 let in obsolventka višje šole. Podrobnejše informacije dobite v vsakem bolniškem inštitutu pri ravnatelju istega. Začnite že sedaj kupovati "E" bonde za 7, vojno posojilo s tem, da si že zdaj prihranite več denarja od svoje plače. Pomagajte transportirati vojake in zaloge s tem, da se vrnete na morje ako ste pomorščak, podčastnik ali inženirski častnik trgovske mornarice. (OWI). Produkcija domačih ledenic dovoljena Washington. — War Production board naznanja, da bo od 1. julija naprej dovoljeno vsem onim tovarnarjem, ki so prejeli posebno pismeno dovoljenje od WPB za izdelavo določenega števila ledenic za njihovo okrožje, proizvajati ledenice, ki morejo zadostiti vojaškim in civilnim porebam obenem. Objavljeno je bilo že, da je bilo izdanih pooblastil za izdelavo 74,000 domačih ledenic v drugem četrtletju 1945 in WPB pravi, da bo morda izdanih še dodatnih 1,000 ledenic. (OWI). -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Spomnite se na Materinski dan ter jo presenetite z DOBRIM PAROM ČEVLJEV ali udobnih sliperjev MI IMAMO VELIKO IZBIRO MER IN MOD mandel's shoe STORE 6107 ST. CLAIR AVE. POLEG GRDINA SHOPPE ČESTITKE K 25-LETNICI ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA! Mr. Frank in Mrs. Rose Mihčič ki vodita gostilna na 7114 St. Clair Ave., sta prošlo soboto obhajala 25-LETNICO SREČNEGA IN ZADOVOLJNEGA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA Sin FRANK Jr. tem potom izreka svojim ljubim staršem iskrene čestitke z srčno željo, da bi zdrava in vesela dočakala zlato poroko! Jubilantoma izrekajo prijatelji prisrčne čestitke, ter jima kličejo: "Še na mnoga leia. Frank in Rosie!" DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. C G-B fina dela odprta DOM NAJBOLJŠIH DELOVNIH POGOJEV V CLEVELANDU 48 do 70 ur na teden Najvišja plača od ure 2 EMPLOYMENT URADA 880 East 72. Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. GLAVNA TOVARNA Odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop. V soboto do 12 opoldne Zaprto ob nedeljah Moške se sprejme i za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih ,, Dobra začetna plača v ~ in bonus Predznanje ni pottrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. (105) MALI OGLASI cleveland graphite bronze co MALI OGLASI Lahko dobite 7% na vaš denar! Razne družbe ali kompanije, ki so znane po celi Ameriki, plačujejo od 3% do 10% na svoje delnice. Nekatere družbe so plačevale dividende zadnjih 25 let. Ako želite kupiti delnice v takih družbah, in za nadaljna pojasnila, zglasite se v mojem uradu na 6530 St. Clair Ave. HE 387G Odprto vsak dan od 7 do 8 ure William J. Kennick (May 4, 7) Za 2 družini Proda se velika moderna hiša za 2 družini na Aspinwall Ave. v Collinwoodu. Spodaj je 6 sob, zgorej 5, dvojna garaža, blizu šole in cerkve sv. Jožefa. Pokličite IV 1645. (106) Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo, iicenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Trgovski prostor V najem se da trgovski prostor, kjer je bil prej lepotilni salon; jako dober prometen okraj na 74. cesti in Donald Ave. Pokličite KE 3362. (106) Rodney Adams Heating Service j Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite i KE 5200 550 E. 200. St. (x) t Clarinet naprodaj Proda se skoro nov clarinet. Pokličite HE 4149. (106) WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Stanovanje v najem V najem se da 3 sobe in kopalnica, pripravno za 2 odrasli osebi. Poizve se na 6011 St. Clair Ave. (106) Sobo išče Moški išče opremljeno sobo. Kdor ima kaj primernega naj sporoči Aug. Kollanderu, 6419 St. Clair Ave. (106) V najem stanovanje • Odda se v najem 5 sob s kopalnico, spodaj. Vprašajte na 6521 St. Clair Ave. EN 8380. _(x) Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi j>ri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G„ Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. . . 80 se spogledali. Mor-' to^Jivost ni bila na a gospodek jim je ta- fda bi mu za nič na »Čili pisma. S tem )'em pa bi ga bili mo sami izročili." rajao nekaj minut, rla vrata. katero so vstopili, 10 opremljena. Ra-tize, obložene s spi-Cesarja in nadvoj-ničemer ni spomi-1. m Stieglitz je imel } let> a jih v resnici oblačil se je z j0> bil negovan ka-ska in je kar plaval ln»h dišav. Gladko je bil zelo podol-še bolj nežne-e'al okvir snežnobe- 0 se zmedli. Verje-Pred zelo visoko Herbert von Steig-a delal zelo zaposle-le v neki spis, možje ^ti dihati, da bi ga "" dvignil obraz in j1;,, ^ ,s sivimi, brezizra-' » h', M je nehote spre-»Z hrbtu. 1S' .i 3e rekel in iztegnil ie >t0pil in mu izr0. ^ jj j. , m k * °dprl, se udobno KV V bral- ne da bi se najmanj®a ' „ Za£ledal nekam j >Kl njič komaJ vid" ®dPrl je predal- njega neko P1" ff C ft8'10 zlomlje- rt)C Kji em se je zopet' '],,, ^Sjen°kakor prej-za_ 'S glavarja Vida <*A žiHiI"nbei:ga SV0J emu ^m Tn]CU Herbertu von |finskemu grofu JV1 vseeno, če V Gradec ali ne, če-;i JVt nič na svetu ne l^fiii Kadar človeka 11iSiLblat0m' zmeraj I" rfflS^ak madež. Kaj lk ,vf%i Jeuo izterjeva- OlSel ' 116 bil° po vo" 11 mS i razbur-ia>a vla- 11 • %a Nepozabnega I)»l I ^ OČETA ma U.«* J «N »a,- J b it" i Sr1111 SVOjC oči S N5 ostal, i A Obudiš. 4] bo. 6čo uživamo. fj} \ Hčere. -'ivhi KOLEDAR fflrf EEHirH g® 1516171819 DRUŠTVENIH 20 21 22 23 24 25 26 PRIREDITEV 27 28 29 30 31L I: 1 ^^ I tFr*nce Bevk i1 • Pravica do življenja Plesala sta in nista nič več govorila. Vsi njeni prejšnji plesalci in družabniki so se zdaj odrekli njene družic, saj so vedeli, da je za Geoffreya to zadnji ples za kdo ve kako dolgo. Morda celo . . . zadnji ples sploh . . . Vsi častniki so vedeli, da so Geoffrey a poslali na nevarno pot in da se je že večkrat dogodilo, da se ljudje s takih poti sploh niso več vrnili. Vsi so gledali ta mladi par, ki je pozabljal na vse okoli sebe in se med poslednjim valčkom morda za zmeraj poslavljal --- Brata. Okrog ene ponoči je Geoffrey v kočiji spremil polkovnika Campbella in njegovo hčerko domov. Zatem se je spet vrnil na ples. Surat-kan je bil že odšel. Zdaj se je opažalo, da so bili ljudje veselejši, kakor da jim je nekaj odleglo. Maharadževa navzočnost je delovala nanje kakor mora, čeprav so si vsi prizadevali, da bi te svoje neprijetne občutke skrivali. Zdaj pa je z marsikaterega togega obraza padla krinka. Nekateri so bili odkritosrčno veseli. To so bili mlajši, ki niso nič vedeli, kaj se pripravlja. Starejši pa, ki so vedeli, kaj se godi za kulisami, so zdaj lahko odkrito kazali svoja čustva in so bili zato dosti mirnejši in zadovoljnejši. Geoffrey je zastonj iskal svojega brata. Dejali so mu, da je odšel pred četrt ure. Sir Charley Macefield je bil očitno utrujen od svojih gostitelj skih dolžnosti. S sirom Warrentonom in s še nekaj starejšimi častniki je sedel v malem salonu. Obraz mu je bil miren, toda tisti, ki so ga že dalj časa poznali, so na njem brali ojčitrt^. znamenja resne skrbi. Lady Warrentonova je z nekaj damami opravljala vso družbo. Začela je s Suratom in Ta čas pa je Lady Warrento-nova zagledala svojega moža, ki se je ravno pripravljal, da poj de spet v okrepčevalnico. Takoj je krenila za njim, ne da bi se bila od bratov poslovila. "Hvala Bogu, Geoff, da sva nazadnje sama. Moram govoriti s teboj o zelo važni stvari!" Toda Geoffrey ga ni poslušal. Zagledal je Elizabeto. "Pogovarjala se bova jutri, dragi Perry," mu je dejal naglo in odšel. "Tako mi je hudo, da sem vse do zdaj bil v službi; komaj da sva se utegnila pozdraviti . . . Toda zdaj moraš plesati z menoj . . ." Vickers se je priklonil in odšel. Ko se je Gtoffrey oddaljil, je dejal kan: "Vickers je moj dober prijatelj. Te dni mi je rešil življenje. Tega mu nikdar ne bom pozabil!" Sir Charles se je čudil: "Meni ni nič o tem pripovedoval." "To je bilo med lovom na tigre. To je sijajen fant! Jaz sem mu res odkritosrčen prijatelj . . . odkritosrčen prijatelj . . •" je govoril kan. 'Dandanes, ko v življenju na vsak korak srečujemo izdajo, je iskreno prijateljstvo največ, kar moremo dobiti. Toda zelo težko je ugotoviti, kdo je človeku pravi prijatelj, kdo pa sovražnik . . ." Grof Voionov se je nasmehnil: "Toda nazadnje človek le pride na to in če je pameten, se po tem tudi ravna . . Kan je grofa pogledal in se nasmehnil: "To ste zelo modro povedali, grof!" Sir Charles je malce pokaš-ljal, kakor da ni slišal zadnjih besed, in vprašal: "Visokost, ali boste še dolgo ostali v Kalkuti?" "Šp nekaj dni, v kolikor ne bi . . ." vianVnst?" ir> vnrašal guverner in kanu pogledal naravnost v oči. "Sire, pogosto mislim, da je močna vlada čisto podobna le-1 pi ženski, ki je vsa zaslepljena! od lastne lepote in zato odreka Isvoj čas najzvestejšemu častil-Icu . . . Toda, ko vidi, da se ta! I častilec tolaži s kako drugo . . .j i je vendar pripravljena, da bi I se z njim poravnala in ji je' žal, da mu je odrekla naklonjenost." Guverner je dejal": "To je zelo zanimiva primera ! A kaj počne ta lepotica potem?" — Surat-kan je odvrnil: "Kakor sem dejal, pripravljena Je, da se poravna in da spet sprejme svojega zvestega častilca, preden ga čisto izgubi. Ali ne mislite tudi vi tako?" Sir Charles se je zamislil. To je bilo čisto odkrito izzivanje, zato je moral dobro premisliti, kaj bo na to odgovoril. Toda kan mu je sam prišel na pomoč: "Domišljija naju je privedla predaleč!" se je nasmejal. "Zašla sva v filozofiranje; tu pa ni j mesto za take resne pogovore." | "Da, visokost, imate docela] prav," je dejal nato guverner, j Geoffrey je šel iskat Elizabe-' to. Ni je našel takoj. Najprej] je naletel na brata, ki se je pogovarjal z lady Warrentonovo. "Geoff!" "Perry, kaj si izgubil svojo damo, ali pa jih tako hitro menjaš!" Vsi so se zasmejali. "Dovolite, lad'y Warrentono-va, da vam-predstavim svojega brata Geoffreya." Geoffrey se je priklonil. "Vi ste lorej zaročenec lepe | Miss Campbellove?" je rekla ! lady Warrentonova. "Zadeli ste!" se je veselo zasmejal Geoffrey. "Čestitam vam! Miss Camp-bellova je res dražestno dekle! Toda . . . dala bi vam dober svet: pazite malo bolje na tega svojega brata, ker je tudi on fleten fant. Gledala sem njega in vašo zaročenko, kako sta se vrtela in moram vam reči." Brata sta se veselo nasmejala. V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN NIKDAR POZABNE SOPROGE IN MATERE Frances Malovašič ki je v Bogu zaspala večno spanje dne 6. maja, 1937. Počivaj mirno soproga in mati, ker storila si za nas vse najbolje, :,i v--" tipljuije tu na zemlji, v nebesih naj Ti plača Bog. Žalujoči ostali: PETER, soprog; STEVE. TONY, JOHN. FILIP MAXY sinovi. Cleveland, O.. 7. maja, 1945. PIJTE TRINERJEVO GRENKO VINO! ' - ■ ...'^U-1"-;-^ VpraSajte zanj v gostilni, kjer ga lahko " f__■ | i dobite na kozarčke ali v steklenicah. Go- R-T_J lAMUAiuirOWOKlSl VT , I I ^""u"***nYI a^jn stilne ga smejo prodajati tudi ob nedeljah U-siji ! "SSijsSSSr | nQ kozarčke all steklenice. RisJJ W>Wl*fflHOKMP;flj TRINER'S ' Lahko ga naročite pri meni. Pošiljamo Jgjk AMERICANtuxuof / tudi iz mesta. Pokličite ali pišite: knitter wine $ i jacob j. mm Vidmar Jl|v SZ i GLAVNI KAZVA2ALEC I k|rrriiWi''t "SSiiSSlK i Ifc^ijS^J J 626 E- m- SL GLenville 0560 ---Cleveland 8, Ohio nnnamni—ti H^^MI^^^^^BM^^^^B tgwssssaassss^ssi MHi MHB IH . ! .:' «■*' f! j JVaznanilo in Z,ah*dala J V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Prežalostnr°g0 W da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela našo preljubljeno in nikdar pozabljeno sop drago mater « mary Brinsek ROJENA KRAJEC 1 I \ ile 0 I ki jo je po dolgi bolezni Bog poklical k sebi in je sprevidena s svetimi zakramenti zatisnila svoje m ^ I \ za vedno zaspala dne 25. marca 1945 v starosti 65 let. Doma je bila iz Loškega potoka - Travnik. I/J ljeni sv. maši v cerkvi sv. Vida je bila dne 28. marca 1945 položena k večnemu počitku na Calvary P M V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno nisei Mrs. Angela Zeleznik, Mr. ^ ft lepo zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za podeljene St Mr. m Mrs. John Tut^^Mr ^ | svete zakramente za umirajoče, ravno tako Rev. rak, Tracey Ave. Mr. m Mrs John Lj«^ » Francis Baragi za podeljene svete zakramente, za Rd-, Mr. m Mrs. J. Krasovec-družtna M Lutve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz 209 St., M, m Mrs. Lou,s Peterim, Mrs ^ g I Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na Maček, Mr. m Mrs. George Molle 1E.J R(J MJ , pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive Kn.pp.Mr. m Mrs Frank Skully, Add.ao^ ^ | cerkvene obrede in tolažilni govor v cerkvi. Enako Mary Nosan^ St. Clair Ave., Mrs Ward ^ M jj tudi pridna zahvala Rev Andrew Andreyu in Rev. £ Svete m Mr. ^ Fra^Grd.^ - ^| Francis Gabrovšku za asistenco pri sveti masi. fcna- . nlav«c' .'||| iskovali v njeni bolezni in vsem, ki ste bili nam v po- Rd., Mrs. Mary Eržen, Mrs. Frances ZaK ^ k moč in tolažbo ter nam na en način ali drugi kaj do- dison Rd., Mrs. Zelko, Mrs. Anna Smo > «■ brega storili v teh žalostnih dnevih. Ob enem se Rudy Sajovec, družma Dezelan, Glass Ave-, v ro| tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno nie Perusek, Mr. m Mrs. Andrew Želez L pokropit, se poslovli od nje ter se udeležili pogrebne žina, Mrs. Menart, Norwood Rd., Mr. » * Mr' \ svete maše in jo spremili do groba. Novak St. Clair Ave., Mr in Mrs. Fr*£ ^ M H Mrs. Joseph Hocevar in druzma, Addiso" ^ jw^ ^ Našo zahvalo naj sprejmejo številni darovalci Anna Skulj, Marcella Ave., Mrs. Ma:ry' H * jfi- V j krasnih vencev, ki so okrasili krsto v blag spomin po- Ivana Čampa, Edna Ave., Mrs. Jennie Hr» ^ K3* ^ t> kojne in sicer: Mr. in Mrs. Louis Malnar in družina, Mrs. Joseph Perusek, Hale Ave., Mr. in ^ C> j' Mr. in Mrs. Joseph Dolgan, Bobby Dolgan, vnuk, Mr. He, Antonija Septan, Mrs. Reko jK^ l: J in Mrs. Frank Brinsek in družina, Jennie in Rudy line Modic, Mr. in Mrs. Louis Lagina, MrS'No 1 ^ "Dolinar" Jurca st., Mr. in Mrs. Rudolph Božeglav hum, Mrs. Krampinski, Girls in Coat Shop pj#Jlt, ? % in družina, Mrs. Josephine Klun in družina, Mr. in man Bros., Boys and Girls Richman Bros. \ Mrs. Anthony Tomsich in družina, Mr. in Mrs. Anton phie S. Esquivel. ^^ Dolgan in družina, podružnica št. 25 SŽZ, Boys and £nako se želimo prisrčno zahvaliti v'e^go ^ I Girls of the Richman Family. dali bre2piačno svoje avtomobile na S „ . v .. . , » pogrebu. Ravno tako vsem, ki so izraz"1 Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so v ta- ......... ^ "k .. , ,. , . i , poslanimi pismi in kartami. . 4 ko obilnem številu darovali za svete mase, ki se bodo fov*' . i0 | brale za mirni počitek blage duše in sicer: Mr. in Nadalje naj sprejmejo našo iskreno za ^p ^ ^ Mrs. Louis Malnar, Mr. in Mrs. Frank Brinsek in Cpl. nice društva sv. Marije Magdalene št. p \ Frank Brinsek Jr., Mr. in Mrs. Joseph Dolgan, Mr. članice podružnice št. 25 SŽZ, ki so se zbr ^ fg u ^ 1; in Mrs. Louis Ogrinc in družina, E. 161 St., Mr. in ni molitvi ob krsti pokojne, ter vsem, ^J l*tj Mrs. Tony Cvetko. Mrs. Julia Makse, Mr. in Mrs. ležile svete maše in pogreba. Posebno P ^frtP ^ John Russ, Mrs. Ida Pekol, Mr. Anton Levstek, Co- članicam, ki so nosile krsto ter jo položile lumbia Ave., Mrs. Louise Kordiss, W. 105 St., Mrs. počitku. ^ ^ Jennie D. Jurca družina Louis Bartol, Mr. in Mrs. pray pri8rčna zahva,& naj bo izrcčena ? / U John Gornik, Giddings Rd., Mrs. Rutar, Norwood Rd., nemu zavodu Zakraj5ek Funeral Home ^' . Mrs. Mary Vuks.n.c, Mr. in Mrs. Anton Prijatelj Sr., stransko prijazno postrežbo in za lepo Mrs Mary Velikan Mr, Anna Furlan, drustvo sv. izvrstno vodstvo reba J, , Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Mr. in Mrs. Mike pt* ^ Skerbec, Mr. Anton Goznik, Mrs. Frances Goznik, Slučajno če smo katero ime pomoto ^^ t Mr. in Mrs. Anton Anžlovar, Mr. in Mrs. Frank Cim- prosimo, da nam oprostite, ker se želi"10 perman, Carl Ave., Mrs. Anna Klančar, Mrs. S. Bra- prisrčneje zahvaliti. m Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in draga mati, bridka žalost nam teži srce, ker si ^ trplr^ J od nas, ker Bog Te je poklical in morala si zapustiti svoje drage. Tolaži nas le misel, da si reŠen^ ^[u ^ in v globoki žalosti nad Tvojo veliko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večni m«1" nem počitku in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: 'j u JOHN BRINŠEK, soprog MARY. PAULINE poroč. DOLGAN in OLGA poroč. MALNAR, hčere I ^ JOSEPH in LOUIS, zeta ! \ ROBERT, vnuk 1 GENEVIEVE, MARY ANN in THERESA, vnukinje a h Cleveland, Ohio, 7. maja 1945. Oče je stal poleg nje. "Ali bi plesala?" "Ali mi dovolite, da vam za trenutek odvedem hčerko?" se je nasmejal Geoffrey. Polkovnik Campbell je samo pomignil z glavo. Nazadnje je Geoffrey mogel govoriti z njo. Kako je hrepenel za tem trenutkom! Plesal je z Elizabeto in zdaj so izginile vse njegove skrbi in težke slutnje. Bil je docela srečen. Nič ni mislil na odhod, na svojo težko in nevarno nalogo. Mislil je samo na njo, da je njego-jva in ga ima rada. Elizabeta se je umikala njegovim očem. Plesala je s sklo-| njeno glavo in se le s težko mu-'ko obvladovala, da ji niso solze 'zalile oči. Ta trenutek ji je bil 'Geoffrey res tako ljub in drag kakor brat. Za nič na svetu bi mu zdaj ne mogla govoriti o svoji ljubezni in ga razžalostiti. Tako se ji je smilil, hkratu pa jo je bilo tako sram pred seboj, da mu je mogla lagati in se pred njim pretvarjati. Ni opazil, kako je razburjena. Bil je preveč srečen. Vsi so gledali ta lepi par, tega mladega, zastavnega častnika in dekle, ki je sklanjalo glavo in bilo v svoji belini podobno nekemu nesvetnemu bitju. Vsem se je zdelo, da je Elizabeta znamenje sreče, ki plava po dvorani. Geoffrey je zašepetal zaro-; čenki: "Poglej malo okoli sebe! V tej dvorani lahko vidiš vse, kar |giblje svet: bogastvo, spletke in |kali izdajstva ter sovraštva . . ." Pogledala ga je in se mu na-Ismehnila. | "Toda veš, kaj pomeni vse to | zame . . . ? Nič . . . Vem samo I to, da si pri meni in da si tako i lepa!" "Geoffrey!" je zašepetalo dekle in usta so ji zadrhtela v pritajeni bolečini. "Elizabeta, tako te imam rad »i grofom Volonovim ter konča- i vala pri zadnjem podporočni- : ku. V veliki dvorani so še vedno plesali. Geoffrey je sklenil, da poj de , domov in da bo prihodnji dan poiskal brata. Spomnil se je, da mu je Perry hotel povedati nekaj važnega . . . Najbrž kako zaljubljeno dogodivščino, si je mislil Geoffrey. Prevzelo ga je nežno čustvo bratske ljubezni, ko se je spomnil na Perry j a, ki je bil precej mlajši od njega. Ko je prišel v svojo sobo, je našel tam Perryja, ki 'je čakal nanj. Geoffrey se je nasmehnil: "Perry, kaj si me čakal? . . . To mora biti pa res nekaj važnega, da si prišel sem, namesto da bi bil še na plesu, kakor se spodobi mlademu častniku v diplomatski službi . . . Torej— kaj - je?" "Geoff!" . . . Ustavil se je-/1, L ko naj začne, kako i* J, tisto, kar se je W njim in med Eli^f ,, 1 (Dalje prihod^'' |j( _ Povprečna žegg*J motiva sestoji iz ^ delov. 'U M. Jaeoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN