METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2017 Climate in August 2017 Tanja Cegnar dolgoletnem povpreč ju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se obič ajno že pozna vpliv vse daljših noč i in šibkejšega sonč nega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko vroč i. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka avgusta 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, August 2017 -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) BILJE -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ -9 -6 -3 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -4 -2 0 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA -4 -2 0 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) NOVO MESTO -4 -2 0 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) MURSKA SOBOTA V Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Avgust 2017 je bil v pretežnem delu Slovenije 2 do 3 °C toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Le na nekaj manjših območ jih na severu države in v Celju je bil odklon med 1,5 in 2 °C, še manjše pa je bilo območ je, kjer je bil presežek nad dolgoletnim povpreč jem več ji od 3 °C. Trajanje sonč nega obsevanja je preseglo dolgoletno povpreč je. Več ina merilnih postaj je poroč ala o presežku med 20 in 30 %. Manjši presežek, in sicer med 10 in 20 %, je bil v Pomurju, na Obali, v Godnjah, na območ ju Krškega in v Brdih; o najmanjšem presežku, le o 10 %, so poroč ali na merilni postaji Sromlje. Za 30 % so dolgoletno povpreč je presegli Na Stanu, v Novem mestu in na Sv. Florjanu. Največ ur sonč nega vremena je bilo na letališč u v Portorožu (352 ur), najmanj pa na Kredarici (216 ur). Poleti so padavine krajevno in č asovno porazdeljene neenakomerno. Nad 150 mm padavin so namerili predvsem na skrajnem severozahodu Slovenije, v Rateč ah je padlo 198 mm. Najskromnejše so bile padavine na Obali, kjer niso dosegli niti 50 mm. V Strunjanu je padlo le 26 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je padavin skoraj povsod po Sloveniji primanjkovalo. Izjeme z nadpovpreč nimi padavinami so bile redke. Med njimi sta skrajni severozahod Slovenije in del Prekmurja. Povsod je padla vsaj petina dolgoletnega povpreč ja padavin, na več ini ozemlja so presegli 60 % dolgoletnega povpreč ja. S skromnimi padavinami so izstopale merilne postaje v Slovenki Istri, osrednji Sloveniji in ponekod na Notranjskem. V avgustu 2017 so izrazito prevladovali nadpovpreč no topli dnevi, imeli smo tri vroč inske valove, od katerih je bil zadnji najmanj izrazit. Dve obč utni ohladitvi sta prinesli osvežitev po vsej državi, prva je bila v zač etku druge tretjine, druga pa ob izteki druge in zač etku tretje tretjine avgusta. V gorah, na Dolenjskem in na severu države je bila opazna tudi manjša ohladitev 6. in 7. avgusta (slika 1). Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na avgustovska temperatura 23,2 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem in č etrta najvišja vrednost. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povpreč na avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povpreč ju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledila sta mu avgusta 1992 (23,7 °C) in 2012 (23,3 °C) ter tokratni avgust. Med toplejše se uvršč ajo še avgusti 2001 (22,9 °C), 2011 (22,8 °C) in 2013 (22,5 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 16,7 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 30,2 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 0 5 10 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 5 najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Avgust 2017 je bil v visokogorju tako kot v nižini toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 9,7 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem in tretja najvišja vrednost. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povpreč no temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povpreč na temperatura avgusta 2003, na tretje mesto se je uvrstil tokratni avgust, med toplejše pa se uvršč ajo še avgust 2011 z 9,2 °C, v avgustih 2012 in 2015 je bila povpreč na meseč na temperatura 9,0 °C in 8,8 °C pa avgusta 2009. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Taki dnevi so bili avgusta zabe- leženi le na Kredarici, našteli so 2. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Av- gusta so taki dnevi še vedno pogosti, tokrat je bil prag presežen povsod po nižinah. V Ljubljani so zabeležili 17 vroč ih dni (slika 3), kar je 10 dni nad dolgoletnim povpreč jem in č etrta najvišja vrednost. Največ vroč ih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, brez vroč ih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Na Obali in na Goriškem je bilo 21 vroč ih dni, v Postojni 19, v Novem mestu 17, v Celju 16, v Slovenj Gradcu 10. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Obali so bili taki vsi avgustovski dnevi. Več ina merilnih postaj je poroč ala o 23 do 28 takih dnevih. V Ljubljani je bilo 27 toplih dni, kar je 6 dni nad dolgoletnim povpreč jem; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. Slika 3. Število vroč ih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in August and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povpreč je obdob- ja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1981–2010 Absolutna najnižja temperatura je bila na Kredarici izmerjena 21. avgusta, ohladilo se je na −0,5 °C, v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. Tega dne je bilo najhladneje tudi v Rateč ah (4,1 °C) in Biljah (10,9 °C). Drugod po državi je bilo najhladnejše jutro 22. avgusta. V Slovenj Gradcu se je ohladilo na 4,1 °C, na Letališč u Portorož na 11,2 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 10,2 °C, kar je povsem v mejah obič ajne spremenljivosti in opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Najvišja temperatura je bila izmerjena v dneh od 2. do 5. avgusta. Na Kredarici se je ogrelo na 19,3 °C, v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo leta 2011 (19,6 °C), na drugo mesto se uvršč a tokratni avgust, z za visokogorje visoko temperaturo pa mu sledjo še avgusti 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). V Biljah so izmerili 39,0 °C, na Letališč u Portorož 37,3 °C. Murski Soboti se je ogrelo na 37,7 °C, v Mariboru na 37,0 °C, v Celju na 37,9 °C, v Č rnomlju na 39,8 °C, v Novem mestu na 36,7 °C in na Bizeljskem na 36,7 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 38,1 °C, kar je druga najvišja vrednost. Precej višja temperatura je bila avgusta izmerjena leta 2013 (40,2 °C), nižje kot tokrat so bile najvišje temperature v avgustih 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Rekordi v najvišji temperaturi zraka so bili doseženi zlasti ponekod na Primorskem in na jugu Notranjske v dneh od 3. do 5. avgusta. Ponekod je bila razlika do prejšnje najvišje izmerjene vrednosti le nekaj desetink stopinje Celzija, kar je že na meji primerljivosti meritev v različ nih č asovnih obdobjih. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1981–2010 normals V pretežnem delu Slovenije je bil avgust 2 do 3 °C toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Le na nekaj manjših območ jih na severu države in v Celju je bil odklon nekoliko manjši in se je gibal med 1,5 in 2 °C, še manjše pa je bilo območ je, kjer je bil presežek nad dolgoletnim povpreč jem več ji od 3 °C. 4 6 8 10 12 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( ° C) LJUBLJANA 24 27 30 33 36 39 42 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( ° C) LJUBLJANA -8 -6 -4 -2 0 2 4 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( ° C) KREDARICA 8 11 14 17 20 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( ° C) KREDARICA 2 5 8 11 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( ° C) MURSKA SOBOTA 24 27 30 33 36 39 42 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( ° C) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Slika 6. Odklon povpreč ne temperature zraka avgusta 2017 od povpreč ja 1981–2010 Figure 6. Mean air temperature anomaly, August 2017 Slika 7. Potek povpreč ne temperature zraka v avgustu Figure 7. Mean air temperature in August 2 4 6 8 10 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( ° C) KREDARICA 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( ° C) LJUBLJANA 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) MURSKA SOBOTA 18 20 22 24 26 28 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) PORTOROŽ 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) NOVO MESTO 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), avgust 2017 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2017 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) BILJE -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) KREDARICA 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) LJUBLJANA 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) NOVO MESTO 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) CELJE 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MARIBOR 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MURSKA SOBOTA 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Slika 9. Prikaz porazdelitve pada- vin avgusta 2017 Figure 9. Precipitation amount, August 2017 Slika 10. Višina padavin avgusta 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981−2010 Figure 10. Precipitation amount in August 2017 compared with 1981–2010 normals Avgustovske padavine so prikazane na sliki 9. Poleti so padavine krajevno in č asovno porazdeljene neenakomerno. Največ padavin, nad 150 mm, so namerili predvsem na skrajnem severozahodu Slovenije. Med merilna mesta z nad 150 mm se uvršč ajo Ambrož pod Krvavcem (153 mm), Javorniški Rovt (162 mm), Planina pod Golico (154 mm), Kredarica (158 mm), Kranjska Gora (160 mm), Rateč e (198 mm), Log pod Mangartom (169 mm), Podbrdo (168 mm), Logarska Dolina (170 mm) in Zgornje Lokve (152 mm). Na veliki več ini ozemlja je padlo od 50 do 150 mm. Najbolj skromne so bile padavine na Obali, kjer niso dosegli niti 50 mm. Merilna mesta z najskromnejšimi padavinami so Opatje selo (35 mm), Strunjan (26 mm), Seč a (46 mm) in Letališč e Portorož (38 mm). V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je padavin skoraj povsod po Sloveniji primanjkovalo. Izjeme z nadpovpreč nimi padavinami so bile redke. Med njimi so Rateč e (131 % dolgoletnega povpreč ja), Kranjska Gora (103 %), Vojsko (108 %), Vuč ja Gomila (111 %), Murska Sobota (117 %) in Kanč evci (116 %), kjer so dolgoletno povpreč je avgustovskih padavin nekoliko presegli. Povsod je padla vsaj petina dolgoletnega povpreč ja padavin. Več ina ozemlja je namerila nad 60 % dolgoletnega povpreč ja, bila pa so tudi območ ja, kjer je padlo manj kot 60 % dolgoletnega povpreč ja. Med postajami, kjer padavine niso dosegle niti polovice dolgoletnega povpreč ja, spadajo Morsko (35 %), Opatje selo (30 %), Strunjan (31 %), Sveti Vid (44 %), Babno Polje (42 %), Koč evje (48 %), Topol (46 %), Ljubljana (44 %), Lisca (41 %), Portorož (44 %) in Podgorje (47 %). Več ina merilnih postaj je poroč ala o 5 do 7 dnevih s padavinami vsaj 1 mm. Na Obali in v Ljubljani so bili le 4 taki dnevi, po 8 jih je bilo na Kredarici in Bizeljskem. Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 11. Padavine v avgustu in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 11. Precipitation in August and the mean value of the period 1981−2010 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2. Merilne postaje v preglednici 1 so izbrane na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo. Slika 12. Koruza se je v Vipavski dolini kmalu posušila. Ajdovšč ina, 31. avgust 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. The maize field in Vipavska dolina, Ajdovšč ina, 31 August 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 0 100 200 300 400 500 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Slika 13. Meseč na višina padavin v mm avgusta 2017 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in August 2017 and the 1981–2010 normals Slika 14. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Avgusta je v Ljubljani padlo 60 mm padavin, kar je 44 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in avgust 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. Na nekaterih merilnih mestih merijo temperaturo in padavine s samodejno merilno postajo in na klasič en nač in, med obema meritvama obč asno prihaja do manjših razlik v izmerjenih vrednostih, zato se lahko zgodi, da se vrednosti iz različ nih virov za isti termin in isto merilno mesto nekoliko razlikujejo. 0 50 100 150 200 250 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981–2010 avgust 2017 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Slika 15. Padavine v avgustu in povpreč je obdobja 1981− 2010 Figure 15. Precipitation in August and the mean value of the period 1981−2010 Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – avgust 2017 Table 1. Monthly meteorological data – August 2017 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Č rnivec 842 92 59 5 Brnik -Letališč e JP 362 84 62 5 Zgornje Jezersko 876 130 84 7 Log pod Mangrtom 648 169 99 6 Soč a 487 139 67 6 Kobarid 240 112 61 6 Kneške Ravne 737 137 70 7 Nova vas 722 78 53 5 Sevno 545 127 108 5 Slovenske Konjice 330 96 77 — Lendava 190 66 77 6 Veliki Dolenci 308 75 81 7 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals in % SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja avgusta 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981– 2010 Figure 16. Bright sunshine duration in August 2017 compared with 1981–2010 normals Na sliki 16 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Trajanje sonč nega obsevanja je preseglo dolgoletno povpreč je. Več ina merilnih postaj je poroč ala o presežku med 20 in 30 % glede na dolgoletno povpreč je. Manjši presežek, in sicer med 10 in 20 %, je bil v Pomurju, na Obali, v Godnjah, na območ ju Krškega in v Brdih; o najmanjšem presežku, le o 10 %, so poroč ali na merilni postaji Sromlje. Za 30 % so dolgoletno povpreč je presegli Na Stanu, v Novem mestu in Sv. Florjanu. Največ ur sonč nega vremena je bilo na merilni postaji na letališč u v Portorožu (352 ur), najmanj sonč nega vremena pa je bilo na Kredarici (216 ur). 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Slika 17. Avgustovsko trajanje sonč nega obsevanja in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 17. Sunshine duration in August and 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 324 ur, kar je 24 % več od dolgoletnega povpreč ja. Najmanj sonč ni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sonč nega vremena. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sonč nega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), na tretje mesto se uvršč a tokratni avgust, le malo manj sonč nega vremena pa je bilo avgusta 1992 (323 ur). Slika 18. Posledice vetroloma 10. avgusta v mariborskem Betnavskem gozdu, 12. avgust 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. The consequences of strong winds on 10 August, Betnavski gozd, 12 August 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 0 100 200 300 400 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ 0 100 200 300 400 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število ur KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2017 0 20 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 5 10 15 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm)  0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Na sliki 19 so podane dnevne višine padavin in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Slika 20. Število ur sonč nega ob- sevanja v avgustu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine dura- tion in hours in August and the mean value of the period 1981– 2010 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, in sicer 20, v Postojni in Č rnomlju jih je 17, na Bizeljskem 16. Na Kredarici so bili 4 taki dnevi. V Ljubljani je bilo 9 jasnih dni (slika 21), kar je tri dni več od dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. Slika 21. Število jasnih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 21. Number of clear days in August and the mean value of the period 1981–2010 Slika 22. Število oblač nih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 22. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Oblač nih dni je bilo po nižinah avgusta 2017 precej manj kot jasnih. Največ oblač nih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 6. Drugod po državi so več inoma poroč ali o največ dveh takih dnevih. V Ljubljani je bil en oblač en dan (slika 22), kar je štiri dni manj od dolgoletnega povpreč ja. Največ oblač nih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblač en dan pa je bil poleg letošnjega avgusta zabeležen tudi v avgustih 1961, 1971, 2001, 2003 in 2009 ter 2011. Samodejne meteorološke postaje ne podajajo podatka o oblač nosti, zato je število podatkov o povpreč ni oblač nosti, s katerim razpolagamo, okrnjeno. Najmanjšo povpreč no meseč no oblač nost so zabeležili na Obali, v Portorožu so oblaki v povpreč ju pokrivali 2,2 desetine neba. Več ina krajev je poroč ala o povpreč ni oblač nosti med 2,5 in 4,5 desetinami, največ neba pa so v povpreč ju prekrivali oblaki na Kredarici, in sicer 5,1 desetin. 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur LJUBLJANA 0 3 6 9 12 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – avgust 2017 Table 2. Monthly meteorological data – August 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 20,6 2,4 27,9 14,2 36,4 4 7,6 22 0 23 0 303 124 3,0 2 13 85 62 7 6 0 0 0 0 Kredarica 2513 9,7 2,9 12,9 6,6 19,3 2 −0,5 21 2 0 274 216 124 5,1 6 4 158 74 8 10 11 0 0 0 757,4 8,9 Rateč e–Planica 864 17,7 1,6 25,9 11,1 32,5 4 4,1 21 281 121 198 131 Bilje 55 24,0 2,2 32,2 17,0 39,0 5 10,9 21 348 125 67 60 Letališč e Portorož 2 24,3 2,0 31,3 17,9 37,3 4 11,2 22 0 31 0 352 116 2,2 1 20 38 44 4 4 0 0 0 0 1015,4 18,2 Godnje 320 23,6 3,2 31,8 17,1 38,6 5 12,3 22 333 119 66 56 Postojna 533 20,5 2,2 28,8 12,8 35,7 3 6,5 22 0 25 0 315 124 2,6 0 17 104 92 7 6 0 0 0 0 Koč evje 467 20,2 2,5 30,4 13,0 38,1 4 5,7 22 0 27 0 2,9 2 14 63 48 5 6 2 0 0 0 Ljubljana 299 23,2 2,6 30,2 16,7 38,1 4 10,2 22 0 27 0 324 124 3,4 1 9 60 44 4 7 1 0 0 0 982,9 17,9 Bizeljsko 175 22,3 2,1 30,0 15,6 36,7 4 8,2 22 0 28 0 2,8 2 16 90 94 8 6 6 0 0 0 18,0 Novo mesto 220 22,4 2,5 30,1 15,5 36,7 4 8,2 22 315 130 77 60 Č rnomelj 157 23,1 2,7 31,0 14,6 39,8 4 7,0 22 0 27 0 2,6 2 17 66 54 7 5 0 0 0 0 18,2 Celje 242 20,9 1,8 29,6 14,0 37,9 4 5,9 22 292 123 70 55 Maribor 275 22,3 2,0 28,8 16,4 37,0 4 10,6 22 0 26 0 309 127 4,1 2 5 70 55 5 8 0 0 0 0 Slovenj Gradec 444 19,8 2,0 26,9 12,5 35,1 4 4,1 22 289 124 80 55 Murska Sobota 187 21,6 1,9 27,0 14,0 37,7 4 8,8 22 304 119 119 117 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). ∑ = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – avgust 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – August 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 27,0 34,4 37,3 20,4 17,0 19,8 16,0 24,0 30,3 33,7 17,6 15,7 16,7 14,2 22,1 29,4 32,1 15,8 11,2 14,4 10,0 Postojna 23,6 32,2 35,7 15,6 13,8 15,5 13,0 19,3 27,0 32,0 12,5 8,5 11,6 7,5 18,6 27,4 32,8 10,5 6,5 9,7 5,5 Koč evje 24,0 33,9 38,1 16,5 13,5 15,3 12,5 18,9 28,1 33,1 12,4 9,5 11,6 8,4 18,1 29,3 34,8 10,3 5,7 9,2 4,5 Lesce 23,7 30,6 36,4 17,5 13,1 15,9 12,0 19,6 26,4 30,0 14,0 10,2 12,3 8,3 18,7 26,8 31,6 11,5 7,6 9,6 5,4 Brnik 23,8 31,3 35,9 17,0 14,8 19,9 26,9 31,0 13,6 10,4 19,2 27,7 32,6 11,0 7,0 Ljubljana 25,9 32,9 38,1 19,7 17,0 16,7 13,1 21,8 28,4 33,7 16,3 13,0 12,8 11,0 21,9 29,4 35,1 14,4 10,2 10,3 4,9 Č rnomelj 26,7 34,0 39,8 18,2 16,5 17,1 15,5 21,3 28,9 34,6 14,3 11,5 13,2 10,5 21,3 30,2 35,6 11,6 7,0 10,5 6,0 Bizeljsko 25,1 32,5 36,7 18,8 16,2 21,2 28,6 32,7 15,6 13,0 20,7 34,0 12,7 8,2 Starše 25,0 31,8 37,1 19,0 15,5 17,1 13,6 21,4 28,1 34,2 15,2 13,0 12,8 10,6 20,3 28,6 33,5 13,0 8,5 9,6 5,4 Maribor 25,1 31,3 37,0 19,0 15,5 21,0 27,3 31,8 15,8 12,9 12,2 21,1 27,9 33,6 14,6 10,6 9,2 Veliki Dolenci 24,6 31,2 36,0 20,9 26,5 31,5 11,5 21,4 27,6 33,2 14,7 11,5 0 9,0 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – avgust 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – August 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2017 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 16,8 2 20,1 3 0,9 1 37,8 6 440 Postojna 51,8 2 47,2 5 5,2 1 104,2 8 852 Koč evje 23,3 2 35,1 4 4,6 1 63,0 7 638 Lesce 25,9 2 51,0 4 8,3 1 85,2 7 845 Brnik 38,1 2 29,3 2 16,3 1 83,7 5 702 Ljubljana 33,0 2 20,2 5 7,1 1 60,3 8 712 Sevno 37,5 2 24,1 3 65,7 1 127,3 6 513 Č rnomelj 13,3 2 50,6 4 1,8 1 65,7 7 565 Bizeljsko 34,2 2 48,6 4 7,6 2 90,4 8 478 Starše 34,5 2 49,6 3 10,2 3 94,3 8 478 Maribor 31,3 3 34,9 4 3,8 2 70,0 9 380 Veliki Dolenci 13,5 2 46,1 3 15,0 2 74,6 7 356 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2017 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1000 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 23. Vetrovne rože, avgust 2017 Figure 23. Wind roses, August 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, avgust 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, August 2017 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 4,0 1,3 0,9 2,0 65 101 2 44 115 104 130 116 Bilje 130 112 142 128 Postojna 4,8 0,6 1,7 2,2 140 173 10 92 125 108 139 124 Koč evje 5,2 0,4 1,4 2,5 51 107 8 48 Rateč e 125 102 137 121 Lesce 4,6 0,8 1,8 2,4 57 150 14 62 117 111 144 124 Slovenj Gradec 119 103 150 124 Brnik 4,0 0,3 1,5 2,2 93 80 27 62 Ljubljana 4,6 0,7 2,8 2,6 70 59 12 44 114 111 157 127 Novo mesto 121 101 156 125 Č rnomelj 5,5 0,1 2,1 2,7 29 176 4 54 Bizeljsko 4,4 0,6 2,1 2,1 97 197 18 94 Celje 115 104 152 123 Starše 4,4 0,8 1,8 2,3 89 164 23 85 Maribor 4,1 0,1 2,3 2,0 72 97 8 55 119 112 153 127 Murska Sobota 120 102 138 119 Veliki Dolenci 4,1 0,4 3,0 2,6 43 156 39 81 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina avgusta je bila obč utno toplejša od dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili več inoma med 4 in 5,5 ºC. Padavine so z redkimi izjemami zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. Sonč nega vremena je bilo opazno več kot obič ajno, presežek je bil od 14 % v Ljubljani do 30 % v Biljah. Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno bližje obič ajnim razmeram, presežek glede na dolgoletno povpreč je je bil le od 0 do 1,5 ºC. Padavine so več inoma presegle dolgoletno povpreč je, v Postojni in Č rnomlju za tri č etrtine, na Bizeljskem pa je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povpreč ju. V nekaj krajih je bilo dežja manj kot obič ajno, v Ljubljani so npr. padle le tri petine dolgoletnega povpreč ja padavin. Sonce je sijalo povsod vsaj toliko č asa kot obič ajno, v Biljah in Mariboru je bilo 12 % več sonč nega vremena kot v dolgoletnem povpreč ju. Zadnja tretjina avgusta je bila več inoma 1 do 3 ºC toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju. Padavine so bile zelo skromne, v Velikih Dolencih so dosegli dve petini obič ajnih padavin, drugod pa niti toliko. Trajanje sonč nega obsevanja je moč no preseglo dolgoletno povpreč je, na Obali je bilo 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno, v osrednji Sloveniji pa so dolgoletno povpreč je presegli za skoraj 60 %. Na Kredarici avgusta 2017 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Slika 24. Število dni s snežno odejo v avgustu in največ ja višina snežne odeje v avgustu Figure 24. Number of day with snow cover in August and maximum snow depth in August Slika 25. Ob koncu vroč ega polet- nega dne na Velenjskem jezeru, 4. avgust 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Evening at Lake Velenje, 4 August 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Število dni z nevihto je največ je junija in julija, avgusta se obič ajno ozrač je že nekoliko umirja. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, zato je primerjava med postajami težavna. Na Kredarici je bilo 10 dni z nevihto ali grmenjem. V Ljubljani je bilo takih dni 7, v Mariboru 8, po 6 v Lescah, Postojni in na Bizeljskem. Samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o številu dni z nevihto in/ali grmenjem. Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 26. Number of days with thunderstorms in August and 1981–2010 normals Avgust 2017 so poleg vroč inskih valov zaznamovala tudi neurja. Pripravljena so bila tri poroč ila o neurjih v avgustu 2017. Nevihte 2. avgusta zveč er so povzroč ale gmotno škodo v pasu od severne do južne meje, med Ljubljano in Slovensko Bistrico. V noč i s 4. na 5. avgust nevihte na severovzhodu 0 2 4 6 8 10 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število dni KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 35 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Slovenije niso povzroč ile znatne gmotne škode. Največ škode zaradi neurij pa je bilo 6. avgusta v zahodni polovici Slovenije, ko je Slovenijo prešla izrazita hladna fronta in prinesla nekaj moč nejših predfrontalnih neviht, zveč er ob fronti pa nevihte in posamezna neurja v precejšnjem delu Slovenije. Več o neurju lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/vrocina-neurja_31jul-6avg2017.pdf Slika 27. Nevihta na Barju, 6. avgust 2017 (foto: Marko Clemenz) Figure 27. Theunderstorm on Barje, 6 August 2017 (Photo: Marko Clemenz) 10. avgusta popoldne so nad severno Italijo in severnim Jadranom nastale moč nejše predfrontalne nevihte, ki so nato v več ernih urah v obliki pasu od zahoda prešle celotno Slovenijo. Hladna fronta s plitkim ciklonskim območ jem je Slovenijo nato prešla v petek, 11. avgusta, zjutraj. Več o dogodku si lahko preberete v poroč ilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_10–11avg2017.pdf 28. avgusta popoldne in zveč er so se pasovi neviht pomikali od severa proti jugjugovzhodu. Nekatere nevihte so spremljala neurja z nalivi, moč nimi sunki vetra in toč o. Najmoč nejše neurje je med 14.30 in 17.00 uro potovalo od Kamniško-Savinjskih Alp prek Zasavja do Novomeške kotline. Neurje je podrobneje opisano v poroč ilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_28avg2017.pdf Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 6 dni z opaženo meglo, v Ljubljani pa en dan. Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Slika 28. Število dni z meglo v avgustu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 28. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1981–2010 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil le en dan z opaženo meglo in že drugo leto zapored je bilo število takih dni pod dolgoletnim povpreč jem. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo poleg letošnjega še pet avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Na sliki 29 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bil zrač ni tlak 984,3 mb, 4. dne se je spustil na 978,2 mb, nato kratkotrajen porast na 984,8 mb 7. avgusta, ki mu je sledil upad na najnižjo vrednost meseca 977,1 mb 11. avgusta. Razmeroma hitro se je zrač ni tlak ponovno zvišal in 14. avgusta z 986,8 mb dosegel najvišjo vrednost meseca. Nato je z manjšimi nihanji zrač ni tlak ostal več inoma nad 982 mb, zadnji dan meseca pa se je spustil na 980,3 mb. Slika 29. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2017 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2017 Na sliki 29 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V zač etku meseca je bilo v zraku precej vodne pare, 5. avgusta je delni tlak dosegel 22,7 mb. Sledil je hiter upad na 14,8 mb 7. avgusta. Nato se je delni tlak vodne pare hitro povzpel na 24,2 mb 10. avgusta, kar je najvišja vrednost meseca. 13. avgusta se je delni tlak vodne pare ponovno spustil, 13. avgusta je bilo dnevno povpreč je 14,5 mb. Po zmernem porastu, ki je 16. dne dosegel 19,2 mb, je bila 21. avgusta dosežena najnižja vrednost meseca, delni tlak vodne pare je bil le 11,3 mb. Sledil je porast na 19,6 mb 26. avgusta, in nato krajši upad predzadnji dan meseca na 14,5 mb. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 975 980 985 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Slika 30. Kraško travišč e Podgor- skega Krasa je bilo ob koncu me- seca moč no izsušeno. 30. avgust 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Podgorski Kras, 30 Au- gust 2017 (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY In August was the mean monthly temperature 2 to 3 °C above the normals. The anomaly was smaller only on some small areas on the north of Slovenia and in Celje, ranging from 1.5 to 2 °C. Even smaller was the area with anomaly exceeding 3 °C. Precipitation was distributed very unevenly. Most precipitation, above 150 mm, was reported mainly on the northwest Slovenia, in Rateč e 198 mm fell. Rainfall on the Coast was bellow 50 mm, in Strunjan fell only 26 mm. Compared with the long-term average most of Slovenia reported negative precipitation anomaly. Precipitation everywhere exceeded 20 % of the normals, most of the measuring stations reported precipitation above 60 % of the normals. Only on the extreme northwest and in part of Prekmurje the long term average precipitation was exceeded. The month was marked by 3 events with severe local storms, the first on 6, the second on 10, and the last on 28 August. Sunshine duration has exceeded the long-term average, most of Slovenia reported surplus between 20 and 30 %. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration