Gospodarske stvari. Kako rastlike gozdnih dreves zasajati. Da je gozd velika dobrota za vaakega kmetovalca, to je tako jasaa reaaica. da bi tisti vodo v Dravo aosil, ki bi hotel o tem še kaj bolj bolj obširaega govoriti. Pa .vkljub temu se veadar za pogozdovanje izsekaaih lesov od straai kmetskih lastaikov vse vae premalo stori. Zatoraj hočemo daaas tukaj aekoliko vodil aapiaati, kako treba postopati pri zasajaaji rastlik gozdaih dreves Na oaem mestu, aa kterem ae ima rastlika posaditi, se zemlja okoli 26 ceatimetrov aa široko razrahlja. Vrliovai dra ali važiaa se na drobae kosce razseka ia med drugo prst pomeaa. Ko bi aa takem zemljišči bilo veliko kameaja ia če se je sploa prealabe prsti v spodajih plasteh zeailje bati, bode dobro stofjeao, ako se zasajavec ue zboji truda ia kameaje ia preslabo prst izkoplje ia jame z boljšo prstjo ia draom iz aajbližaje okolice aasuje. Na tak aacia aastaae aad razkopaaim mestom niali griček blizo 10 ceatimetrov visok. Taka dela se z aajboljšim aspehom že jesen popred opravljajo, ker zima prst ia primešaai dra prhek aaredi ia tako aajboljšo rodovitao prst vstvari. Zimska mokrota prat prešiae in jo tako še bolj sposobao dela, da v aji posajeae raatlike rade ia lepo raatejo. Vrh tega.pa je s takim jeseaskim pripravljaajem zemljišča kmetu tudi v tem oziru dosti pomagamo, da mu ai treba spomladi, ko se itak vsa poljska dela kupičijo, še le zemlje za posajaaje pripravljati. Spomladi se toraj zacne delo posajaaja, ki se tako-le vrši: Na meatu, aa kterem se ima rastlika posaditi ia ki se kot mali griček že od dalec da spozaati, se aaredi s sadivaim lesom ali sadivaikom lakaja tako globoko, kakoršao dolgost koreaia posamezaih rastlik zahteva. Rastlike se poprej v leseai ali gliaasti posodi aamocijo. Vodi se aekoliko dobre prsti ali prhkega draovega pepela ali pa tadi aekoliko meakega kravjeka primeša. V to blato se rastlike tako poatavijo, da blato ajihove koreaiae popolaoma pokrije. Tako zavarovaae rastlike se od delavcev aosijo, vsaka posebej iz posode vzamejo ia s sadivaikom tako globoko v že aarejeae lukaje s koreaiaami pogrezaejo, kakor globoko so prej v drevesaici stale. Rastlika ae od delavca z roko ob steai aarejeae lukaje drži v taki višiai, kakor j.e potrebao, ia z drago roko se lukaja z dobro pratjo aaauje ia sledajič rastlika v zemljo pritisae. Posode, v kterih delavci rastlike uosijo, ae amejo biti prevelike, ker bi sicer bile pretežke za preaašaaje. Najpriležaejši so stari mlečai žehtarji. Vec kakor 200—300 mladib drevesec ai treba, da se more v posodo položiti. Brž ko rastlike dobiš, če jih aimaš sam v gozdai drevesaici, se morajo v vlažao zemljo s koreaiaami zagrebsti ia z vodo zamočiti. Po potrebi se jih potem pri posajaaji iz preti podere, v posode v gori opisaao blato položi ia tako varuje, da auhi apomladaaski zrak ae pride do ajihovih koreaia, kajti apomladaaski zrak hajši izsuša, kakor solačai žarki sami. Krompir za seme, aajaovejše 8orte, prodava g. W. Hiatze v Ptuji (Pettau). Vaake sorte 50 kilo velja: aajbolj raai krompir. The Ashtop Fluke 3 fl. 50 kr. Beli 6tedaik 2 fl. 50 kr. Snežinka 3 fl. 50 kr., beli Kopael 2 fl. 50 kr. Imperator, za težko zemljo 2 fl. 50 kr. Champion of Scotlaad, 4 fl. Veliko^novih hmeljnikov delajo letos po Saviajskej, Saleškej doliai ia meada tudi drugod. Sadik ranega hmelja poauja aa prodaj 1000 po 5 fl. Joaef Sutter, pošta Fiirstenfeld. Razpošiljati jib prične v drugej polovici aprila. Grof Henrik Attems je pri sv. Petru blizu Gradca astaaovil semeneko štacijo, kder je zaaesljivo dobrega aemena za vse go8podarstvo ia vrtnarstvo dobiti po najbolji ceni. Kdor hoče, dobi lebko cenik (PreiBverzeichniss) vseh semea. Blagi gospod je tako nmogocil, da sedaj ne pišejo več po semeaa aa Nemško, Francosko itd., ker ga imamo doma. Adresa se napiše: ,,Grafl. H. Attems'scbe Sammeakultur-Station ia St. Peter bei Graz." Sejmi. 31. marca Dobje, 2. aprila Artiče, Gradec, sv Leaart v Slov. gor., Rogatec, Marija snežaa, Cirkovice, 4. aprila Vransko, 5. apr. Gradec, Radgoaa.