Številka 249. Trst. v ponedeljek 10. septembra IU08. Toča} XXXI. ggT Jr.hija v>£.V 1 dan rs irfc!:st i? intrlifc rt sn. r» FStdrljfci rt 4J. «n lisna!. r,itj,K:|.'TC v i ho PO V3' ' r° 3 r 1, taoprarnsh v Trtu 1:1 ; krnici. i.uildjar.i 'icri-.-i, j. ranju. I>tru, ^f >»rp£.ini. S>v. Luciji, Tolminu. AjdovSiiri, Postojni, Dombsrcu, tVlknnu itd. >no »glasov n- ravunsjo po vn»tfci» f$ir»t* trn., vv. kt ti ml; ra trervinrcV in oinne ogla** j»o si«:.; c» osmrtnico, r.nhvile, pi sif-j ice, ogir sc .Jenftrrib rsrodov j o 50 sTot. Za oglase v tckfctu 'ieta dn S \rst K 20, v=:ika r.a-'iftljna vrsta K 2. Mali oglar,i po 3 heacdr.. cajciaaj } a po 40 s!ot. — Oglase sprejema, i;.«erau:i oddelek uprave Edinost". — FlaČuie izključro le upravi „Edi^oaii". Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko. V c'Uno* t i je mefi SeroijilsA snal% ia m* Vti> K. p;>l lds 12 K. i:fiw H K. - N» »iar«.«r»^e brez čoi>on!nne nsrofoice »c u«»i»v:« u o Vh: .!«»i>t*i naj se pošiljajo na irrdnišljro U*ia Ns»fYs.nkora is pff-n.a so ne sprejenaj« tu rokopisi j»c ne vračsjt«. Naruvi-'no. oglase in reklamacije jo pu»i)jnti i:k naravo linta rL:D:«l".: Iadaj£te»j »n odgovorni urednik ŠTEFAN GO.MNA. i,a*t-.ic k'»ii?u-ircii lista „Edinost'*. — Natisnila tiskarna konsor- ij& i i-U *.,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio (Salarti 5t. t H. C. PoStno-fcranllnlžni račun št. SI1.4T>2. —— TELEFOM 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Brzojavne vesti. Dementi. RIM 8. »Agenzia Štefani« poroča : Vest, ki so jo priobčili posamični listi, da jc neka italijanska torpedovka ustavila v Jadranskem morju avstro-ogersko torpc-dovko, je popolnoma neresnična. Shod francoskih škofov. PARIZ 8. »Temps« je priobčil razgovor naučnega ministra Brianda o shodu škofov in o vprašanju bogočastnih vdružitev. Minister jc izjavil, da bi bil zelo presenećen, ako bi bili škofje vsprejeli tako rešitev, ki bi jo ne bilo možno popraviti. Kakor z nebom, je tudi s papežem možno spora-zumljcnje. Nobeno besedilo zakona ne obvezuje duhovnikov da pripadajo kakor členi bogočastnim udružitvam. Minister je zaključil z izjavo, da gotovo vsprejme škofe, ki žele ž njim govoriti. »Tcmps? opaža k temu, da lioče minister ščititi javni mir in svobodo vesti. On je za s porazumljenje, in /tleč to hoče svećenstvu pokazati sredstva, da se spravi v sklad duh papeževe enciklitc iz zahteve zakona. Ob enem jc izjavil, da hoče z vso odločnostjo izvršiti zakon. PARIZ 8. Kakor se govori, jc škoiijski shod naprosil tri najuplivncjc škofe, naj preskrbe <»d ministra Brianda zakonito jamstvo, ki je papež smatra kakor potrebni pogoj, tla se vsprejme zakon o lo čitvi. 1 rije delcgatje naj delajo na to, da se spremeni člen Vili. zakona u ločitvi. Ta člen pravi, da se imajo vsi spori, ki cventvclno nastanejo ined bogočastnimi udružitvami predlagati mestnemu svetu in razveljavlja tako privolitve, ki jih zakon priznava v členu IV. Shod je izrekel mnenje, naj bi se v novi spremembi zakona iijavilo, da je pri takih sporih merodajno mnenje škofovo. Ministcrski svet, ki se bo vršil koncem tega mescca v Rambouilctu, se bo bavil baje poglavitno le z verskimi vprašanji. Potres. KINGSTON 8. Danes zjutraj jc bilo tukaj in na otoku Santa Lucia in Granada čuti mo< ne potresne sunke. Na zadnjem otoku so potresni sunki trajali dlje časa. Japonsko brodovje obišče Angležko. LONDON 8. »Daily Telcgraph« poroča iz Tokija : Uprava vojne mornarice jc stavila v proračun za prihodnje leto stroške za obisk japonske eskadre na An-gležkem. Eskadra bo potovala na Angležko mimo rta -Dobre nadc«, povrne se pa preko Amerike. Kongres Armencev. T1FLIS 8. (Petr. brz. Ag ). Prokura-tor armenske sinode v Ešmiadziuu je vsled neke brzojavke carskega namestnika naprosil katolika (armenskega patriarha), naj odredi potrebno, da ne prekorači kongres Armencev, ki sedaj tamkaj zboruje, svoje pristojnosti. Kongres je izvodil tri oddelke, to je, oddelek za šolstvo, za agrarno vprašanje, za upravno in finančno stvar. Ustaja na Kubi. HAVANA 8. Ustaši so z dinamitom razstrelili dva mosta med Pinar del Rio in Saint Louisom. Čete, ki so bile odposlane, da popravijo oba mosta, so ustaši ujeli. Število ustaše v sc čimdalje množi. Splošna sodba je, da ne bo vlada mogla zadušiti ustaje. Ustaši so tudi pretrgali brzojavne in telefonske zveze zapadno od Pinar del Rio. Bati se je, da ustaške čete napadejo Pinar del Rio, kjer je le tisoč vladnih vojakov. Turški sultan. CARIGRAD 8. Turški sultan se počuti dobro, kakor zagotovljajo o 1 turške strani, vendar je še slabolen in se mora čuvati. Zato se v prihodnje o mej o tudi av-dijence. Cesar Fran Josip. DUNAJ 9. Cesar jc včeraj popoludne in danes bival v Schonbrunnu, jutri, na obletnico smrti cesarice Elizabete ob šče grobnico v kapucinski cerkvi. Ministerski predsednik Beck v Budimpešti. BUDIMPEŠTA g. Ministerska predsednika Beck in Wckcrle sta se ves dan razgovarjala o nagodbenih vprašanjih ter sc dogovorila, da predložita več vprašanj tehniško gospodarske naravi v preteso-vanje komisiji, ki bo sestavljena iz delegatov obeh vlad in bo izmenoma zborovala na Dunaju in Budapešti. Komisija se sestane na Dunaju dne iS. t. m. Rusija. RIGA 8. Danes jc bil ustreljen revo-lucijonarec Krunovi, ki je umoril pastorja Ziinmermana in njegovo soprogo. Z njim sta bila ustreljena še dva druga revolu-cijonarca. BAKU 8. (Petr. brz. Ag). Tukaj so poskušali provzročiti dvodnevni politični štrajk, ki je pa izpodletel. PETROGRAD 8. Otroka minister-skega predsednika Stolipina sta v toliko ozdravila, da so ju mogli prepeljati v zimsko palačo. P O D L 1 S T E K. Pozabili so. Novodobna pravljica. Napisal Ivo TroSt. I. Zunaj mesta na nevisokem hribcu je ležal satan Adonai na trebuhu in se za-ničljivo oziral na morje hiš pred seboj. Cel gozd dimnikov, visokih in močno okajenih se je dvigal proti nebu. Nad mestom se je razširjala skoro neprodirna megla kakor umazana plahta, skrivajoča grozno bedo, ki jo tiščala na tvorniško mesto še auje nego premoga v dim in smrad. V sa-rastili hišah so bivali sajasti ljudje in bledi, do mozga izpiti tvorniški delavci. Tudi na ulicah sc ni dal skriti sajasti dim. Red-koma je prodrlo svetli solnce gosto meglo, redki so bili svesti trenotki v življenju meščanskih trpinov. V mestu se ni poznala razlika med pomladjo in zimo, med ljudmi se ni ločila mladost od starosti. Ljudje so bili — mladi in priletni — bleii, upadli, živi mrtvaci, sajasto jc bilo blato na cesti, sajast sneg po zimi. »Stroji, nič manj ko stroji so ti ljudje, Te moram vsrečili, ha, ha ! Premalo pride teh-le pohlevnih ovčic k nam v pekel. Za menoj naj le še poskusi Jchova, če kaj ostane teh le tepcev. Kdor prej pride prej melje.« Še enkrat se Adonai pretegne prav zložno po sočni travi, potem se dvigne, shrani — rep v desno hlačnico, ogrne dc-lovski jopič, pokrije s tvorniško čepico rožičke in se odpravi mladostno prožnih korakov med delavce v najobljubenejšo ulico mesta. Še tisto večer se je oglašal neznan mlad delavec po raznih mestnih gostilnah in govoril navdušeno o zlati svobodi, o stiskanem delavstvu, o človeških pravicah in delil radovednemu ljudstvu novo izišii list : „Non serviam" (Ne služim.) Ljudje so se čudeč razkropili že pozno. Naslednji večer je dobil že precej pristašev, tretji večer celo več posnemalcev. ko so govorili enake stvari po gostilnah in shajališčih. Začela se je splošna nezadovoljnost med delavci-meščani: .,Mi smo samo orodje, nemo orodje ! Zakaj bi samo služiii gospodarju, da se on redi ob naših žuljih ? Podpirati nas mora. Mi smo njegovega bogastva solastniki". Gospodarju sp bili dotlej neznani ti PETROGRAD 8. Petr. br. Ag.). Ministerski svet je na svoji včerajšnji seji ko-nečno določbe, ki se upotreb jo, ko se prodajo kmetom zemljišča, pripadajoča vladi KOSTROMA 8. V tukajšnji guber-niji je opažati močno agitacijo agrarnih strank. V to svrho se vrši mnogo shodov. TAŠKENT 8. V tukajšnji državni ječi so odkrili veči podzemski hodnik, ki 5o ga izkopali vjetniki pod vodstvom vje-tih sape rje v. RIGA 9. Včeraj popoludne je neka neznana oseba vrgla v uredništvo *Bott. Zcitung« bombo s gorečo vrvico, kt sojo še pravočasno zapazili in ugasili. Popoludne je bila proti tramvajskemu vozu vržena bomba, ki sc je 11a tlaku razletela. Ranjeni so bili trije redarji, izmed teh eden težko. Straža je streljala vsled česar so bile tri osebe ranjene, 16 pa aretovanih. KERČ 9. V glavni sinagogi jc eksplodirala bomba, ena oseba je bila ubita, ena pa ranjena. PETROGRAD 9. Vlada si vsestransko prizadeva, da bi čim prej rešila kmetsko vprašanje. Med drugim namerava znižati odstotni postave k, ki hi ga imeli kmetje plačevati agrarnim bankam Dela se tudi na to, da bi se povzdignilo akcijc kmetske banke. BEROLIN 9. Iz Pctrograda poročajo: V zadnjih dveh tednih je bilo radi političnih deh k to v aretovanih 3000 oseb, več stotin samo v Moskvi, središču revolucionarnega gibanja. Listine, ki so jih tamkaj našli, dokazujejo, da se je nameravalo za mesec avgust vprizoriti novo ustajo in sicer v mnogo večem obsegu, nego li v mi-nolen letu. V vseh gubernijskih mestih je število detektivov znatno pomnoženo. Strogo se Snadzoruje prihajajoče in cdhajajuče potnike. PETROGRAD ki metropoliji. Porta zopet zahteva od patrijarhata, naj premesti metropolita v Drami, ker hujska olnoma rumeno, kakor meseca novembra, in perje obletava. Imenovanja. Kanonik Ferdinand Wap-pis je imenovan školastikom, knezoško-fijski tajnik Martin Kovač pa kanonikom krškega stolnega kapitelja v Celovcu. Dijaška demonstracija. V Dubrovniku so hrvatski dijaki priredili po mestu proti-italijansko demonstracijo. Tujci v Opatiji. Od 1. do 5. septembra do 1906. jc prišlo v Opatijo 695 oseb. Dne sept. je bilo navzočih 2325 oseb. Redar padel s tramvaja. Redar Anion Kleč iz Ternova, star 28 let, bivajoči v ulici Chiozza št. 35, je v soboto ob 2 in pol uri pupoludne stopil v ulici Stadion v tramvajski voz. Ko se jc pripeljal do obrtne šole, kjer je moral izstopiti je skočil z voza, ne da bi bil počakal, da se tramvaj ustavi. Na nesrečo je sablja obtičala v stopnici in Kleč jc padel na tla. Na krik občinstva, nahajajočega se v vozu, je zavirač takoj vstavil voz, a vzlic temu je voz nekoliko metrov vlekel Ivleča za seboj. Ko sta dva občinska redarja vzdignila ponesrečenca, se je isti nahajal v groznem stanju. Takoj so ga položili v kočijo ter odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki konstatovali, da je poškodovan na raznih krajih telesa, izlasti pa na glavi. Obleka je bila vsa raztrgana, sablja pa zvita. Vsprcjcli so ga v deseto divizijo. Kleč jc bil še- lc eno leto pri redarjih. Razne vesti. * Švica, ki Ima .5 in pol railij. prebivalstva, zamore poslati v vojno pol milijona mož, a stroški za to armado (milico) ne bi znašali nad 25 milij. frankov. Da bi pa ta armada izvojevala kako zmago, je zelo neverojetno. + Najveći zelnik se nahaja blizo Ćikaga. Isti obsega 7 in pol hektarjev in na njem sc na K to pridela 1 in četrt milj zeljnatih glav. * Grofica Montignoso. Iz Monakovo poročajo, da se je teh dni iz Florcncc tjakaj pripeljala grolica Montignoso (bivša saška prestolonaslednica) ter je ineognito pod imenom grofica \Vclder oascdla v hotelu k »Štirim letnim časom«. Spremljala jo le ena dvorna dama. Grofica je bila oblečena v črno. O poldne jc obstala pred hotelom priprosta kočija, v kateri so bili grofičini otroci. Dvorska dama jc odvedla otroke k materi, ki jih je jokajc objela in poljubila. Otroci so ostali pri grofici eno uro ter prejeli od nje darove za spomin. Zvečer je grofica zopet odpotovala v Florenco. * Kako so vzgojevali kraljevega princa V petnajsem stoletju. Ladislaj (Posmrtni), dedič češke in ogrske krone, jc bil sin nemškega cesarja Albrehta II. Ker mu je tudi mati rano umrln, jc dvanajstletnega dečka vzel na svoj dvor ccljski grof Urh. Isti je za mlađeg.1 kralja predpisal nastopni dnevni red : Ko jc kralj zjutraj vstal, so mu takoj predložili opraženc orehe in staro grško vino. Ko jc prišel od maše, ga je čakal drugi zajutrek iz pc-čenih ptičev, pcciva in domačega vina. Na kosilu opoludne je bilo vsaj 12 raznih jedi in razna avstrijska vina, ki so veljala kakor najmočneja. Med obedom so raveseljevali kralja razni glumači, godci in pevke. Ko jc bilo vsega razvescljevanja dovelj, je šel kralj počivat, Ko se je zbudil, so mu zopet ponudili kako pijačo. Na to jc bilo posvetovanja, oziroma je kralj jezdel na sprehod, ali je v mesto obiskal razne ugledne osebe. Ko se je zvečer povrnil, jc bila večerja, ki je trajala pozno v noč. Prede n jc šel spat, so kralju zopet ponudili vina in jabolk ter ga silili proti volji naj je in pije. * Peti mednarodni kongres proti tuberkulozi jc bil v četrtek o.vorjen v Haagu, j prestolnici nizozemski. Predsednikom kon-| gresa je bil izvoljen Francoz Bourgeois. * Prepovedana poroka. Romunska vlada je predložila zakoniki načrt, s katerim naj se prepove neozdravl ivo bolnim osebam se poročiti. Take bolezni so sifilis, jetika in božjast. * Novo tovarno sladkorja otvorijo 10. t. m. v Osjeku. Tovarna jc stala 4 milij. kron. * Bogastvo gozdov v Evropi. Znano je, da so gozdovi na evropske dežele zelo različno razdeljeni; najubožneji na gozdih sta Velika Britanija in Irska, kjer je 4 odstotkov zemljiškega površja pokrita z gozdom, ne mnogo bolje je na Danskem (6°/0), na Nizozemskem (7°/o)- Že več gozda ima Španska s 13°/« potem sledi Italija s iJ°/o» Francija s 18°/0, Švica z 2o°/0. Norveška z 21 °/0. Tem deželam sledijo Nemčija s 30°/0, Rusija s 32°/0 in Švedska s 4o°/0-Večina dežel nima za svoje potrebe dovolj gozda, tako nakupi Anglija vsako leto za 480 milij. kron. lielgija 96 mil., Nemčija za 336, Šviča za 14*4 Španska in Italija za 2tf'8, Francija za 134*4 mil. ; v zadnji doželi izvajajo lesu za 38-4 mil., tako da znaša deficit le 96 mil. Edine dežele Hv-ropc, ki več lesu izvažajo, nego uvažajo, so Avstrija, Švedska, Norveška in Rusija, v katerih deželah je še več gozdov nego li v Kanada in Združenih državah. V zadnjih 20 let jc potreba lesa zrasla v veči meri, nego se ga je zamoglo producirati. Izlasti sc porabi mnogo lesa za proizvajanje celuloz-?. Temu nasprvti se pa sedaj rabi manje lesa za. kurjavo. * Evropska mesta. Leta 1SS0. je bilo v Evropi 287 mest, ki so imela nad 40.000 prebivalcev in skupno okolu 40 milijonov prebivalcev. Število dotičnih mest jc do 1900 naraslo na 486 s skupno 07 milionov prebivalcev. Mest, ki imajo nad milijon prcbivalccv, jc v Evropi sedem njihovo skupno število prebivalcev znaša 15 milijonov. Velikih mest s 100.000 ali več prebivalci je 48, ki imajo skupaj 48 milijonov prebivalcev. * V Transvalu sc dobiva mesečno za 34 milijonov mark zlata in za leto 1905 so družbe zlatih rudnikov izblačale 150 mark dividende. * Boj proti moškim klobukom. Neki pariški zdravnik, ki je že mnogo lej n jsil v svojem klobuku toplonn r, je dokazal, cia se izlasti v vročih poletnih mesecih razvija pod klobukom abnormalna temperatura. Iz tega pregretja in pomanjkanja dobrega zraka izvira po mnenju zdravnikovem večina bolezni las. Ustanovilo se je žj društvo, ki boče izvajati posledice iz eksperimentov in pobijati "nošnjo klobukov. Jezero živega srebra odkrili v državi Vera Cru^ v Mcksiki. Jezero obsega nad tri akre in je globoko 15 čevljev. Jezero jc odkril rudar Bundi visoko v gorah v nedostopnih divjih krajih. Ustanovila sc je že družba kapitalistov, ki namerava prevrtiti predor, po katerem bodo odvažali živo srebro. * Dolgo ime. Karak', prebivalci Sand-viških otokov, se ponašajo da imajo najdaljša imena. Ameriška uprava, ki je že nekoliko let sem uvedena na otokih, ni seveda zadovoljna s temi dolgimi imeni. Tako jtr bil nedavno v neki pravdi, naperjeni proti v'adi pozvan za pričo tudi neki »gospod« : »Kaikinakavilikja Lenoi-kainakahikiapuokalani«. Statistični podatki o Hrvatski in Slavoniji. Mcseca junija t. 1. je v Hrvatski in Slavoniji poročilo 1030 parov, rodilo sc je 2131 otrok, umrlo je pa 4553 oseb. Jg3ST Oglase, |'o»lana, «». mitnice, 7. ni:. . u;.|4J v obče k.ikorsno koli vrsto opl.isuv v; r-jc« „Ir.scn.tni oddelek'4 v ulici Gior^io Gak.tti ;t., yy (Narodni dom) polnnadstiopjc, levo. 1'i.ul J odprt od 9. zjutraj do 12. in od .J. do S j Jf2T Po noči sc sprejema t ,,Tiskarni 1- iino- ■ Edvard Stacsagšsf Trst, ulica Caserma 10 (ogel ulicc Vahlirivoj Zaloga ustrojenih kož z veliko Izbcro ■tu predmetov za čevljarje, n*| Cene, da se ni bati konkurence. MALI OGLASI. Obrfnijsko drusfuo (Nar. dom) v BARKGVLJAH razpisuje ~ v službo krčmaria t- >laii oglasi računajo se po 3 ?tot. bvsedo; mastaotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 atotink. - Plača se takoj. - . -: Pismene ponudbe je doposlali clo 15. septembra na oor. Hi čir 3 <8°bl1 in kuliinja) Je na pro,lti.i nft Opei- nlblva ne h na cesli kraj Tramvaja. Kdor hoče le h ko kupi tudi zeml;i££e kraj liisr. Cena 3000 K. Naslov pove „Inaeratni nldelek Edinosti". 1000 Gospodska hiša lepim razgledom, ob glavni cesti, t voda, zelo pripravna z» gctilno ali drugo obrt m e proda po ugodni ceni i li pa se zamenja h kako hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mtata. Pojasnila pri „lnseratnem oddelku Edinosti". 1M>U Clilžhn ICPD v hote!u gospodična stari H> OIU&UU IOUC ]et Govori slo-eusko. nem-ko in madjarsko. Vtč pove „lnseratni odd. Edinosti1-. ANTON SKERlI raohatilk. zapriseženi zvoden?o. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst „Pltf mr Napeljava in zaloga električnih /.vončk'jv in prodaja gramofonov, zonofonov in fono-r. l Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehani, n delavnica za popravljanje šivalnih strojev, b-ii". inotokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških ccnah. TELEFON Štev. 1734. Kdor Vtmnifinn z Peca"Btini blagom ižće službo iry(JVIIIU trgovski vajenec z dobsimi spričevali v Trstu ali v bližini. Nastopi lahko takoj. Več se izve pri „Inseratnam odd. Edinost-. iflflčlliif**! obkrožena s srebrom z napisom Irma mUbllJIl/fl Be je izgubila, na ključ. Dvajset kron nagrade prinesti na ,Iu?eratni odd. Edinosti^* ima na ProdaJ dvorec, pripraven za sta« HHd novanje 1reh rodbin, oziroma s 3 stanovauji. ne velikimi, z vitom, vodo, po možnosti plinom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod „DVOREC 77-, oziroma naj pride osebuo v 1 seratni oddelek Edinosti14. — Prednost imajo dvorci v Ko-lonji, sv. Ivanu, v bi zini ulice (J:ulia, Boschetto, Uossetti.__^ Miorlonic vojaščine proat, kateri je izvršil mldUdllls kmetijsko Solo, i5če primerne službe. Govori slovensko, hrvatsko in italijansko. Naslov pove .,InseiGl>OilO>'C-'Oi:r>i -'I c. "t J # —'^----- TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Učilišče in vzgojevališče za deklice Temeljit pouk po učnem načrtu za oseinrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 450 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi 5t. 6 - Trst. 14346548