Poštnina plačana v gotovini. Številka i Din, Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. I. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica 5L 1. Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo. 5t. leg. Ljubljana, četrtek 14. maja 1936. Leto II. Nekatera pot se zdi prava člo> veku, toda njen konec je pot v smrt. Svetopisemski pregovor. ^^iaaaamtamaBstaasamtamammmmamm Dnevna pratika Četrtek, 14. maja 1936. Katoličani: Bonifacij. Pravoslavni: 1. maj. Jev-rem. Dežurne lekarne v Ljubljani Četrtek: Dr. Kmet, Tyrševa cesta; Mr. Trnkoczy, Mestni trg; Mr. Ustar, šeienburgova ulica. Vreme Jugoslavija. Delno oblačno v zapadnih krajih in na Primorju. Vedro v ostalih krajih. Temperatura brez znatnih sprememb. Plevlje 2 C, Jaša Tomič 31 C. Napoved za danes. Vedro na vzhodu, na zapadu mogoče malo dežja. Temperatura se bo dvignila. Sonce vzhaja ob 4.11, zahaja ob 18.58. Dunajska vremenska napoved. Vreme se bo zboljšalo. Na vzhodnem robu Alp ho še oblačno. Postalo bo nekoliko hladneje. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri četrlek 14. maja: Gozd. Red Četrtek, Petek 15. maja: zaprto. (GostovanjeV v Kranju: Otroci). OPERA Začetek ob 20. uri četrtek 14. maja: Pesem ljubezni. Red Sreda.. Potek 15. maja; Lucia dl Lammer-modr. Red Četrtek. Kino Sloga: Frankensteinova nevesta. Matica: Pesom gauča. Union: Noč v Monte Carlu. Šiška: Njen največji uspeh. Ideal: Viktorija Kino Ptuj: štirji in pol mušketirju Borza Ljubljana, 13. maja Današnja povprečna vrednost tujega denarja 1 hol. goldinar Dinarjev 29.86 1 nemška marka 17.63 1 lioiga 7.52 1 šv. frank 14.27 1 angl. funt. 229.00 1 a m. dolar 43.88 1 fr. frank 2.91 1 Kč. 1.83 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.18 1 nemška marka 12.65 ^mgl. funt 250.00 Zbirko Narodnih zdravic za moški zbor, ki ji:h je nabral in priredil Ljudevit Žepič, umetniški vodja in učitelj znanega in priljubljenega slovenskega vokalnega kvinteta, je prav-kf>r izšla v založbi Glasbeno Matice julijanske. Zbirka olvsega 7 pesmi in sicer; Slovenec Slovenca vabi, Ena ;upica, Oj preljuba vinska trta, Lju-'ezon večna ustvarja vse, Zmeraj se veselim, To žlahtno vinsko kapljico, .''k, trik! Saj ga je še več. Zbirka L izdana v partituri v priročni žepni udiki In stane 10 Din. Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Resnični Tarzan — Izdajalka sovražnika države — Ciganska kri — Boj pri kuluku — Stavka v tovarni Tivar — Nevihte pustošijo *— Tajna smrti — Skrivnosti bridke spovednice — Mladoleten ubijalec Vlada levičarjev tudi v Španiji — Predsednik Chiroga Madrid, 13. maja. d. Dosedanji notranji minister in minister za javna dela Casares Chiroga, ki mu je bi! poverjen mandat za sestavo nove vlade, je objavil nocoj sestavo svojega novega kabineta: Predsednik min. sveta in minister vojske: Casares Chiroga; zunanji minister: Augusto Barcia; minister mornarice: Iloze Giral; notranji minister: Anoles; minister za javna dela: Antonio Velas; minister za prosveto: Barnes; minister za finance: Enrico Ramos; minister del: Luio EsOucra; minister za trgovino in industrijo: Alvarez Buila; minister za pravde: Garzon Blasco; minister pošte in telegrafa: Luiz Funez, Dalje je v novem kabinetu tudi minister Gine de los Rio. Sestava nove vlq.de je slična predhodni. V glavnem prevladujejo republikanski levičarji. Vlada se je razširila z vstopom stranke Esquere. _____________ Saukdjs je tretja takoj ukiniti sicer bo Mussolini razbil Društvo narodov Bern, 13. maja. r. Tukajšnji »Bgrner Tageblatt« piše, da je p0-^ da je britanska diplomacija doživela krasen poraz v Abesiniji. Sedaj Anglija še bolj sili, da se ustvari sodelovanje evropskih sil, ki pa se brez Italije ne more niti zamisliti, posebno odkar je postala svetovna sila. Da Pa bo Italija pristala na sodelovanje, je treba brez nadaljnje1 ga ukiniti sankcije, ker se bo sicer število držav, ki bodo postale nerazpoložene do ženevske institucije, znatno povečalo, in bo sledil popolen pol°m I)N. Mussolini bo zadal tedaj smrten udarec DN. i V četrtek in petek, vsakokrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri Frankensteinova BORIS KARLOFF v svoji najnapetejši in najgrozovitejši vlogi. Ker predvajamo ta film le 2 dni (tedaj le 6 predaav) naprošamo cen j. občinsvo v njih lastnem interesu, da si vstopnice nabavijo v predprodaji! nevesta KINO SLOGA TELEFON 27-30 Borka med Židi in Arabci v Palestini Jeruzalem, 13. maja. z. Vrhovni komisar za Palestino sir Au. sten VVaucoup je izjavil, da bo odobril del prošenj za naselitev Židov v Palestini. Protižidovski elementi so radi tega sklenili, da bodo razširili propagando tudi izven Palestine. Centralni arabski odbor v Pa1 lestini je poslal nato agitatorje v Irmk, Egipt. Sirijo in Maroko, da tam vrše propagando v korist palestinskih Arabcev,, kakor tudi, da organizirajo demonstracije proti Židom, a posebno proti novemu naseljevanju Židov v Palestini. Kakor poročajo, je od početka, neredov pa do danes bilo aretiranih okoli 650 oseb, ki so vodili razne demonstracije, oziroma povzročale nerede. London, 13. maja. n. Vrhovni komisar Palestine je včeraj imel govor v jeruzalemskem radiu na arabsko prebivalstvo, v katerem je opozoril, da bo vlada vsak poskus izzivanja neredov udušila in strogo kaznovala krivce. čete, ki so bile Poslane iz Egipta, da narede red v Palestini, so naredile gotov vtis na vodje arabskih upornikov. Vodjem upora bo zelo težko [sedaj zapustiti svojo pot, ki jo mislijo doseči potom uporov in po kateri so dosedaj hodili, ker bi s tem izgubili mnogo pristašev. Včeraj so vodje teh nemirov zaman poskušali, da nagovorijo Arabce v Haifi k neredom. Pred hišo predsednika občine v Haifi je eksplodirala bomba, ki Pa ni napravila škode. Padi ostrih mer angleških oblasti bo kmalu vzpostavljen mir. Aloisi doma Rim, 13. maja. i. Danas je dospel iz Ženeve baron Aloisi in italijanska delegacija. Baron Aloisi, vodja italijanske delegacije, ki je demonstrativno zapustila Ženevo, Newyork, 13. maja. k. Po neki vesti se doznava, da se namerava' DN razpustiti v trenutku, ko Italija izstopi iz njega.. Takoj ko bi bil javljen uradni izstop, bi se sestal svet DN, kjer bi se še izvršili zaključni »računi«. Razpustitev DN bo v tem slučaju razglasil glavni tajnik DN Avenol. Badogllo hvali Addis Abeba, 13. maja. a. Maršal Badogllo je pregledal oddelki italijanske in domorodne vojsk®, ki šteje 30.000 mož. Badogllo je jezdil na krasnem konju. Imel je tudi govor na vojake ter jih pohvalil za junaška dela v zadnji borbi. Glas ima prijatelje Glas ima sovražnike flaipofi i Nialčlii O tem In enem Ljubljanu, 13. maja. j Zboljševaven svela: Vi pišete: »Če bi bil jaz na tem in tem mestu, pa videl, da se ne dfi nič napraviti, bi kratkomalo vzel klobuk in šel. Pa vi gospod; je sami delajte, jaz ne bom nosil odgovornosti/« ■ Prijatelj, takrat ko bi bili vi na tem in tem mestu, bi prav goto; vo ne napravili tako. Ker od zgo-ruj dol bi vi na vse skupaj dru* gače gledali, kakor pa gledate zdaj od zdola j gor. In tisto o od; govornosti bi vas tudi minilo. Če kdo postavi koga na kako mesto, je on zanj odgovoren. Tako je vsa) splošno naziranje dandanes. Spominjamo se, da je pred le; ti neki minister odgovoril deputa; ciji kmetov na neke pritožbe: »Za te davke je glasoval tudi vaš poslanec. Zakaj ste ga pa iz; volili? Jaz ga nisem!« V nekem okraju so kmetje šti; ti teta preklinjali svojega poslan; ca in grozili, da ga premlatijo, če se še kdaj prikaže, — pri no; vib volitvah so pa spet zanj gl a; sovali. Ali je mož za to kaj odgo; voren? Ljudje imajo vedno take raz; mere, kakršne zaslužijo, je zapi; sal velik nemški filozof. In o Metternichu, predmarč; nem avstrijskem kanclerju sta gotovo že kaj slišali, prijatelj? Ta je dejal, ko so mu povedali, da ves Dunaj nanj zabavlja: »Naj le zabavljajo/ Saj Dunajčani bolj; šega moža od mene niti ne za; služijo/« * Premišljevavcu: Prijatelj, vi pravite, lahko je ti; stim, ki so zgoraj. Tisti spodaj po morajo zdržati najtežji tovor. Res je to. Ampak zato je pa spodaj tudi veliko varnejše kot pa zgoraj. Zgoraj moraš zmeraj paziti, da dol nepadeš. Tako se vse nekako zgliha, pri; jatelj. Lahko ni dandanes n obe; ncmu. * Nekemu dopisniku iz drugega tabora: Da pride do medsebojnega zaupanja, o katerem je govoril tudi g. minister dr. Korošec, je po naših mislih predpogoj: medsebojno spoštovanje. Zato pa je treba prenehati z re-kriminacijami iz preteklosti. Ko je prišel na vlado g. Jeftič, je neki list pisal: ». . . Vse resne stranke v naši državi so za Jugoslavijo, za njeno nacionalno in državno okrepitev , . . To je slovesno izjavil tudi sedanji predsednik vlade. Klicanje starih senc in duhov, kakor v coprniških romanih, ni ne državniško ne sodobno in kdor se s tem peča m skuša na tem zidati . . ., ni še dorasel za novi čas in razmere. V smislu . . . Programa Jefiičeve vlade Je, da naš dom temeljito prezračimo . , . Nihče ne leti hiti edini gosportor v Sloveniji. Vladu nnj demokracija, soglasje JNS zopet na delu Frizmmje hrvntshega vprašanja — Preti centralizmu Vodstvo Jugoslovanske nacionalne stranke, ki je pod predsed« stvom Nikole lizune vida zborovalo nekaj dni v Beogradu. ,e iz dalo proglas, v katerem se med drugim poudarja: Razmere v državi, ki sc na ža» losi razvijajo proti temeljil m na-čeflom, na katerih-je bila Jugoslavija ustvarjena, silijo J'NS, da buli aktivno poseže v politično živ jc* nje in da z otmovbeno močjo brani načela manifesta, ki ;e bil izdan 6. januarja. V ta namen je stranka izmenjala svoje statute m osnovala akcijski odbor te-r bo kmalu sklicala kongres stranke, na katerem bo razpravljala o vseli načelnih vprašanjih. Nacionalizem JNS V pjvigtasu stoji nadalje, da p m-gram JNS docela ustreza načelom prav v nacionalne in državne politike. JNS jc osnovala svoj pro« gram na misli jugoslovanskega nacionalizma in unitarizma. Nacionalizem JNS pomeni, da je JNS trdno na stališču, da so Srbi. Hrvati in Slovenci en narod in da se mora na tej podlagi razvijati vse nacionalno življenje, ker jc na tej osnovi Jugoslavija ustvarjena. S tem. pa .JNS ne zanika svetlih imen ne dobre tradicije poedmih delov jugoslovanskega naroda. Unitarizem JNS je JNS proti federaciji, ki bi raz* edinila naš narod in državen ži- velj na plemena in plemenske edi-nice. Ravno tako je JNS proti centralizmu, ki zavira zdrave sile poedinih delov naroda in poedmih krajev. Unitarizem JNS pomeni, da je državni nosilec ves naš narod in da se državna politika ne sme voditi pod vptivom črnoga de5 la naroda ali ene pokrajine, kakor se nobene del naroda in nobena pokrajina ne more otresti svojih obvez in dolžnosti do celo« te. V skladu s temi načeli je treba državo notranje urediti po sistemu najširših samouprav in naJ-dalekosežnejše dekoncentracije, obdržujoč centralno oblast za ti« ste posle, brez katerih državna celina ne mere živeti. Svoboda tiska im tajne volitve Pravilna in realna jugoslovanska politika more odstraniti glavne vzroke nezadovoljstva hrvat-skega dela našega, naroda in ne« zadovoljstva v drugih dehti naše države. JNS je tudi za rešitev hrva tsikega vprašanja v okvirju načel narodnega in državnega edin-stva. V proglasu stoji nadalje, da se JNS bori za svoja načela na legalni podlagi. JNS se zavzema, da se izda zakon o tisku te- za« kon o društvih, zborovanjih in dogovorih ter nov volilni zakon s tajnim glasovanjem, ki naj velja tudi za banovinske in občinske volitve. S turneje ljubljanske opere po Dalmaciji Slovenska opera v Splitu V nedeljo- so slovenski gostje imeli tu poslovilni dve predstavi, $Sv, Anton, vseh zaljubljenih patron« in »Manon«. Pri obeh je bilo gledališče nabito polno. Na koncu predstave je začel g. Peček deliti v parterju srca iz leeta. pa jo navalila nanj taka množica otrok, da so ga Čislo obsuli in prevzeli njegovo i bogatstvo«. Pri večerni predstavi so imeli Slovenci malo smole. Sredi predstave je moral namreč g. Štritofa zamenjati pri dirigentskem pultu g. ravnatelj Poliči — in v Šibeniku V ponedeljek so nastopili slovenski gostje iz ljubljanske opere v našem mestu, ki ostanejo tu menda do srede. Vprizoriii so najprej »Lucijo di Pride! Šlager opereta Pride! NA LEPI PLAVI DONAVI Premiera v soboto ____________V KINU SLOGI vseh pametnih in poštenih ljudi, ki imajo svoje nazore, programe in smernice z id o, da koristijo skupnosti, ne pa samo eni stranki.« Danes pa taisti list zabavlja na prejšnji režim, da se vse kadil Kaj se fo pravi? Po tej poti ne pridemo • nikoli do medsebojnega zaupanja. Lamermor«, za slovo pa nam • uprizore »Travato«. Šibenčani so popolnoma napolnili gledališče in upamo, da je na obeh straneh vladajo zadovoljstvo. Ljubljanskih gostov smo iz srca veseli in )o želimo, da bi se taka turnejska gostovanja stalno ponavljala vsako leto —. Dnevna kronika * v •— Gospod Medič Franc, posestnik in meščan ljubljanski, jo ob priliki tvoje osemdesetletnice izročil predsedniku mestne občine znesek tisoč dinarjev za mestne reveže, za kar mu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo. — Izleti planincev vzdolž Jadranske obale. Dubrovačka paroplovna družba bo dogovorno z Zvezo planinskih društev Jugoslavije priredila od 31. maja t. 1. dalje 10 (desetdnevnih) izletov s parnikom »Pelješac« vzdolž Jadranske obale. Parnik ho na progi od Sušaka do Kotora pristal v raznih krajih, ki so izhodišča za izlete planincev v gore oh Jadranu. Tako n." pr. so iz Starega grada lahko povzpnejo na Velebit, iz Makarske na Pikovo, iz Pisna na Orjen, iz Para na Rumijo. Pri povratku iz Kotora proti Sušaku jc dovoljena enkratna prekinitev vožnje v Dubrovniku ali na Hvaru na ta način, da dotični potnik nadaljuje vožnjo do Splita, Šibenika ali Sušaka v roku 14 dni s poljubnim drugim parnikom Dubrovačko plovitbe. Izleti s parnikom »Pelješac« so nameravani v sledečem času: L od 81. maja do 10. junija, II. od 12. junija do 22. junija, ITT. od 24. junija do 4. julija. IV. od 5. julija do 15. julija, V. od 17. julija do 27. julija, VI. od 2!). julija do 8. avgusta, Vil. od 9. avgusta do 19. avgusta, Vlil. 1 od 21. avgusta do 81. avgusta, IX. od 2. septembra do 12. septembra in X. od 13. septembra do 23. septembra. Člani Slovenskega planinskega dni* Stva, ki se hočejo udeležiti enega izmed teh izletov, naj se prijavijo obvezno SPD v Ljubljani vsaj 16 dni pred odhodom parnika in navedejo, kateri skupini izletnikov se žele pridružiti. Za planince pridejo predvsem v poštev prvi trije izleti, ko še ni prevroče, in je posut planin v mesecu juniju ob Jadranu najlepši. — Umrli so: v Ljubljani ga. Marija Seliškar, v pokojen k a tobačne tovarno in mati ljubljanskega požarnega čuvaja. Pogreb bo 14. t. m. ob pol 3. z Vidovdanske ceste 9.; V Seničici pri Medvodah ga. Marija Šušte-vč; v Bohinjski Bistrici ga. Ivanka Ravhe* kar roj. Demšar. N. v m. p. P \ ostalini naše sožalje. — Odlikovana sta z redom Jugoslovansko krone drugega razreda divizijski general (Čcdomir Jovanovič in z zlato kolajno za vestno vršenje službe nižji vojni uradnik II. razreda topniško tehnične stroke Mijo Fuk-, — Odvetnik dr. Jakob Petrovič jo vpisan v imenik advokatov s se ležem v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. — Osebne vesti. Ze redne u’dloijc na meščanskih šolah so imenovani: na 2. mesščanski šoli v Ljubljani Viktor Rom; na moški mešč. šoli v Maroltom Franjo Haberman; na mešč. šoli v Novem mestu Alojzija Rus; na mešč. šoli v Slovenski Bistrici Josip Rupnik; v Šoštanju Murija Štraus; v Št. Vidu Marija Bande), vsi diplomirani slušatelji nižjega tečaja višje pedagoške šolo. — Na binkoštno nedeljo v Postojno. Prijave za ta izlet sprejema Putnik v Ljubljani za nebotičnikom do 25. maja. — Starši, Ljubljančani, udeležite so javnega zborovanja staršev, ki se vrši v četrtek 14. t. m. ob pol 19 uri zvečer v Mestnem domu na Krekovem trgu. Razpravljali bomo o podržavljenju mestne Ženske realne gimnazije in o prenapolnjenosti na srednjih šolali v Ljubljani. — Ljubljanski Sokol naznanja, da bo javni nastop društvenega jezdnega odseka dne 1. junija na letnem telovadišču v Tivoliju. Pri nastopu sodeluje fanfara jezdnega odseka. — Na kresni večer 23. junija pa bo na letnem telovadišču telovadni nastop ob bengalični razsvetljavi in umetnem ognju. — Po telovadili se vrši kresna veselica. — Mesino poglavarstvo v Ljubljani razpisuje oddajo .košnje ob sledečih mestnih potili in cestah prvega reda: I. Cesta dveh cesarjev, 2. Pot na Rakovo jelšo! od mitnice do Čurnovca, 3. Ižanska cesta. 4. Peruzzijeva cesta, 5. Cernovaška cesta. 6. Orlova ulica in livada. 7. Galjevica. 8. Jurčkova pot do Ižanske c. do Peruzzijeve cesta, Knezov Stradon, 10. Hauptmanca, II. Opekarska cesta. 12. Cesta na Loko, 13. Cesta, v mestni ing. 14. Zelena pot, 15. Stranska pot. 16. Jelov-Škova ul. Poleg naštetih potov se ho oddalo v najem tudi 2 travnika ležeča ob poti na Rakovo jelšo in sicer eden tudi v izmeri 18812 m2, drugi v izmeri 28969 m2 in košnjo travnikov na Grajski planoti v skupni izmeri 8842 m2. Vse podrobne informacije se dobi med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu soba št. 16, kjer je vložiti tudi pravilno taksirano ponudbe do 15 t. m. Umrla sta v flretu št. 53_ portir, 49-lctmii Molku Zupanc, v cel laki bodntoi pa 81-letini Franc Vaši, posest nik iz Trthovtilj pri Brastovčah. Oba naj počivata v miru 1 Mladoleten ubijala Celje, .13., maja. Ludvik .Marčič je bil rojen 13. julija 1915 v Ca d raguu in je de« lavec v Oplotnici pri Konjicah. Majhen in slaboten je še, bil pa je že dvakrat kaznovan, prvič na devet, drugič pa na dvanajst dni zapora. Solznih oči, dolgih las in v rjavem suknjiču sedi na zatožni klopa. Priznava, da ga je... Dne 13. aprila sa nekateri fant« je pilij pri Janezu Pišotku v Oko-Ski vasi, B'ili so to obtožani Mar« čič Ludvik in Jože Brglez, Jurij Robida ter Janez Naveršnik, kasneje je prišel pa še Ivan Leskovar. Vsi so v dobrem raz pol o« žen ju prepevali, le tu in tam je Padla kaka izzivalna beseda. V mraku okoli 19. ure so se fantje pričeli razhajati, pri čemer sta se Matija Leskovec im Jože Brglez držala okrog pasu, na pragu pa oba padla na tla. V Šali sta se pričela prerivati, in m'etati. Tudi med, ostalimi se je začelo prerekanje. Ko so šli dalijić mimo če« belnjaka in vrta na cestno križišče, jta Ludvik Mavčič z nožem zabodle!], nad desno uho 261etnega Matijo Leskovarja, nato pa še dvakrat v desno stran hrbta in enkrat v trebuh. Leskovarju je pričela iz ran takoj bruhati kri in namali jo na cesti nastala cela luža, ko, so Leskovarja zanesti v Pišetdtoovo hišo, m uizprali poškodbe, ponoči pa zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je zjutraj vsled prerezane žile od« vodnice umrl. Obdolženi. Marčič pravi, da mu je jako žal, da. je to storil,. pripominja pa, da je na Leskovarja imel veliko jezo, ker ga je bil večkrat pretepal. Njegovo smrt! je vzel z obžalova5 njem na znanje. Pijane priče „Smrdi za vama kot iz soda44 Ves potek žalostnih dogodkov sta morala kot priči izpovedati tedaj navzoča Robida Jurij in Jožef Brglez. Na veliko začuden e sodnikov sta se pa prizibala precej pijana in blatna v razprav« mo dvorano. Vi ste pa pijani — opozarja Brgleza državni tožilec. Brglez se poskuša delati treznega ter pravi, da je tak le od dc« la in slabo prespane noči, saj. je moral že ob 3. zjutraj od doma in pot v Celje. Pravtalk je tudi priča Robida, razmršenih las in. kal« nih oči. Sodniki že razmišljajo, kaj bo z njima storiti, končno pa sta, le bila oba zaslišana, povedala pa nista nič posebnega. Letos že 40 takih primerov Med dolgotrajnim posvetova« njem sodnikov je Marčič skesano zajokal. Obe priči pa ga iz dvorane izza klopi bodrita, da naj sodnike prosi, ker je bila pač ne« sreča. Marčič ros obljublja, da ne bo nikdar več kaj takega storil, državni tožilec mu pa pojasnjuje, da je njegovo dejanje silno podlo in pravi, da se koljejo le svinje, ne pa ljudje! Obsojen je bil, Ludvik Marčič na tri leta robije, 600 Din povprečnine, katere se obe« nem oprosti, odvzame se mu tudj nož in moral bo prestati tudi prejšnjo kazen 12 dni, katero je biil dobil pogojno. V obrazložitvi razsodbe pripominja s. o. s. dr. Mrak, da imamo letos že kakili 40 slučajev težkih telesnih po-škod s smrtnim izidom. Marčič je po oklevanju naloženo mu ka« zen 'sprejel. ._____ Za poškodbo roke . 1 M© Celje, 13. maja. Na okrožnem sodišču so se morali danes zagovarjati 241etni posestnikov sim Franc žabeirl, 26« letni, posestnikov sin Jože Volov-šek, in njegov brat, 241etni Rudolf Volovšvk. Vsi trije so doma iz Bneizjia p. Sv. Štefanu nad Šmar jem, V vinjenosti so zvečer 29 januarja pri kozolcu posestnika Josipa Plevčaka v Brezju napa« dli Franca Čretnika ter ga obdelali z ročicami. Poteg več lažjih poškodb - mu je zlasti Franc 2a-berl prizadejal pnecej ostre, tako da mu je zlomil levo podlehtnico, ki se mu je zdrobila na štiri dele. Radi takih poškodb je postala Čretnikova roka v. komolcu trda. Mimogrede je še Vološek Rudolf z, nožem lažje poškodoval nekega Franca Sivka. — Obsodba: Žeberl Franc, eno. leto strogega zapora, 600 Din povprečnine, 2500 Din za bolečine j n 2000 Din na zaslužku Francu Čretniku tiar bolnišnici 510 Din. Rudolf Volov-šek pa na en mesec strogega zapora, 200 Din povprečnin in 400 Din za bolečine Francu Sivka. Jože Voilovšelk pa je oproščen. Tajna smrti Ane škorbutove Maribor, 13. maja. Svoječasno smo poročati, da so na pogorišču hiše posestnika Škrobu!« v Zg. Polskavi našli na podstrešju obešeno na tramu truplo posestnice Ane škrobut-ovc, ki pa je bilo precej ožgano. Najjvcj so domnevali, da je bil izvršen zločin, nato pa so sklepali, da je Škrobuto-va najprej zanetila požar, nato se pa obesila na podstrešju. Pini taki ugotovitvi bi tudi ostalo, ko bi še ne pojavili sumljivi znaki, ki so nar potili oblasti, da so pni čele s podrobno preiskavo, ki naj ugotovi, ali se je Škrobutovffl usmrtila sama, ali pa je bil nad njo izvršen zločin. Vsekakor pa je za sedaj gnozo« vila smrt posestnice škrobu tove še zavita v veliko lajno. Dosedanja preiskava je ugotovite zanimivo značilnost, da se je prišlo na podstrešje Škrob ulove bi še samo Z lestvijo, ki jo je bilo treba prislomitL! Po požaru lestve niso mogli • najti, izključeno pa je tudi, da bi lestev zgorela- Verjetno je torej, da je nekdo Šknobulovo izvabil na podstrešje, jo tam umotil in nato še obesili. Da bi zabrisali za seboj sledove, jo nato zažgal hišo. Gasilcem je uspelo da je bil požar omejen in da truplo Škrobutove ni popolnoma zgorelo. Nevihte pustošijo Maribor, 13. maja« Pretekli ponedeljek popoldne, ko je bil v Mariboru le pohleven naliv, je preko Slovenskih goric. Dravskega in Murskega polja divjala silovita nevihta. Po močnem nalivu, kd je poplavi! polja in travnike, se je vsula debela toča, ki je napravila čutno škodo sadnemu drevju in setvi. Nevihta pa je pretrgala tudi' več telefonskih vodov in 1 udi tu povzročila precejšnjo škodo. Poiie-" kod je udanite strela, ni pa zanetila ni kakega večjega požara. Direktor potajo čega gledališča ■ igralcu: — V novi igri boste igrali ameriškega mukimilijonarja, ki razmetava, svoj denar takorekoč skozi okno, Upam, da vam bo vloga prijale? — Sijajno bi mi prijala, če bi mi> gospod direktor dala pa sto dinarčkov predujma, da bi se lahko vživel, v to vlogo! i—Gostilna FLAJS CIRIL-Tržišče-Dul se priporoča cen j. izletnikom pri ogledu nove proge Št. Janž-Sevnica. Priznani dolenjski cviček, mrzla m topla jedila vedno na razpolago. Za izletnike cene s popustom J Rektor akademikom V solidnem delu bodo akademiki deležni pomoči in podpore akademske oblasti ti samo znanosti in ostati slej ko Ljubljana, 13- maja Rektor ljubljanske univerze je naslovil na akademike tale proglas: Gospodje akademiki! Sedaj, ko so se na univerzo vrnile prepričan sem, da trajno — nor-tnailne razmere ter sle se vsi zopet 8 prejšnjo vnemo posvetili znanstvenemu delu, je moja iskrena želja nasloviti na Vas nekaj besed. hottik dogodkov zadnjega časa V*18 je brezdvomno poučil, da se s ^dstvi, kakršna so se uporabljala, 110 dajo doseči ni kaki uspehi, pa naj so Vaše težnje po izboljšanju tega a'li onega še tako opravičene. Upo-mba takih sredstev ne koristi niko-ntur, škodjuje pa izključno le Vam samim, ki Vam gre s tem mnogo Predragocenega časa v izgubo. In polog tega se vmešajo v stvari, go-ovo proti Vaši volji in proti Vašim ntencijam, kvarni politični vplivi, Za katere ne sme biti prav n ob ene-Ua mesta na univerzi, bi mora «Iuži- prej izven območja i zp remi n ja ve dnevne politike. Slišim, da se sedaj sestavljajo med Vami komisije, ki naj na soliden način pripomorejo k rešitvi vseh perečih vprašanj, koli era Vas danes teže. Odobravam v poilni meri tak način Vašega postopka, ki edini omogoča prijateljsko sodelovanje med Vami in univerzitetnimi oblast-vi in ki ediini more pripeljati do resničnih uspehov. Na tak način boste pa tudi sami najučinkoviteje zavrnili očiltek, da ima ali je imela Vaša akcija politično ozadje in tendenco. Zti taiko seriozno in smotre no delo Vas zagotavljam svoje najizdatnejše pomoči in ne dvomim, da boste prav tako našli naj vež jo podporo pri vseh drugih univerzitetnih, pa tudi pri vseh iz venu ni'v erzi! etn i h faktorjih. Rektor: Samec, s -r. Čitajte „Glas naroda61 Stavka v tovarni Tivar Varaždin, 13. maja. Kakor je znano, delavstvo in uradništvo velike tekstilne tovarne že 14 dni solidarno stavka. Uprava tovarne je sporočila stavkajočim, pod kakšnimi pogoji bi se začela z njimi pogajati za sporazum. Uprava tovarne je sporočila delavcem: 1. da se ne more pogajati, dokler ne gredo vsi delavci na delo, ker so pogajanja pod pritiskom štrajka nemogoča; 2. ako se delavci povrnejo na delo, bo uprava stopila v stik s predstavniki delavcev .ter z njimi izdelala načrt za kolektivno pogodbo ter bo ugodila željam delavcev do skrajne mogočnosti. Uprava naglasu je, da bo Plačala delavce bolj ugodno kakor slične tovarne v držav}. 3. sklepanje pogodbe s katero- \ koli organizacijo delavcev odikla. njamo, ker je več takih organizacij. Če bi sklenili pogodbo z enio izmed organizacij delavcev, bi lahko prišla nato druga, ki bi stavila drugačne zahteve. Takemu licitiranju se hočemo izogniti. Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo 17. t. m. pešizlet skupno z bratskim društvi Borovnica, Brezovica, Horjul, Kozarje, Notranje gorice in Preserje v Podsmreki pri Dobravi. — , Prigrizek je vzeti s seboj, ker bo dvourni odmor v prosti naravi. — Zbor članstva in naraščaja ob 12. uri na vrtu Narodnega doma. Odhod točno ob pol 13 uri; povratek ob 19. uri. — Članstvo v kroju; kdor nima kroja, naj se udeleži izleta v civilni obleki z znakom. — Izlet se vrši -le ob lepem vremenu. Pereča vprašanja našega šolstva Razmere je treba urediti in ustvariti pogoje za zdrav razvoj in napredek mladine Maribor •n— Narodno gledališč*. CotrtcJt, 14 maja ob 20: »Tuje dete « Red * B. n>— Prt* * * * vtilubcrkulezni teden bo v Mfiav/boru iaveileo v dneh od 17. do 24, ton. v zelo velikem obeegu. Prirojene bodo razne mibinnlne akcije, v ebe-h moriborskih kinih pa btnlo obtofkovffl'lca morali doplačoti za vsako vstopnico po en dinar. Vršalo se bo tiKli več predavanj. m— Cesta Maribor-Št. lij se bo pričela v kratkem Uirc jevatii. Sodo j je no raoipotago znesek 1,420 000 di-norjcv, kli bo zadoščal za najnujnejšo ureditev. Z delom boi h) pričeti nekaj tednov po raapiisu za oddrnijo del. ■o— Filmski zvezdnik v Mariboru-Pretukli ponedeljek popolldne je pri-spel v Maribor zmnnii dunajski filmski Ipralee Leo Sleza k. Na poti v sončmo Dalmacijo, se je samo za p*nr ih ustavii v Mariboru in «o pri-litko izrab lili nekateri fiilmskii prijatelji, ki so dobili od umetnika avtograme. Slezak je biti vzhičen nad lepo lego in snažnostjo Maribora. m— Ubijalce Nrdijo. Mariborski kanonski senat je obsodil 25-letnega delavca Aikrjza Žinka iz Ormoža na 3 leta m 15 dni strogega zapora, kei je 29. marca tl. z nožem do smrti zobodel delavca Marka Stcvana, izločki se je zgodil po neki gledališki predstavi, ki je bila v okolici Ormoža. Ubijalec sc je zagovarjal, da je dejanje izvršil v silobranu. m— Ljudje obupujejo. V torek zjutraj so našli v Scherbaumovi ko-larniiei na Aleksandrovi cesti 74. obešenega na tramu 43-Ietnega prevoznika kruha Matijo Zupanca- Po-kušati so z umetnim dihanjem, vendar je bila pomoč brezuspešna. Vzrok Zupanovega obupnega dejanja ni poznan. m— Ljubljanska opera b» gostovala v Mari bom 20- in 21. maja z . Rossinijevo opero »Seviljski brivec«. Predstave bodo deležni vsi letošnji abonenti, ki bodo razdeljeni v dve skupini. Za gostovanje Ljubljančanov vilianhu veliko zanimanje. m— Športne novice. V nedeljo 17. tm. bo dopoldne na igrišču ob Tržaški cesti lahkoatletski miting 1SSK Maribora. — Popoldne pa bo prav tam prvenstvena nogometna tekma SK Ljubljana : SK Železničar. m—- Otrok ped avtom. Huda pro-melna nesreča se je primerila v ponedeljek popoldne blizu Hoč. Prevoznik Ozvald Ramskugler iz Celja je zavozil z avtomobilom v gručo otrok, ki so se igrali na cesti. Pri tem je prišel pod kolesa neki lO-let-ni deček, ki je za dobil nevarne poškodbe. Ramskugler je dečka pripeljal v mariborsko bolnišnico, nesrečo pa je javil na policiji.. m— Sestanek Nar. strokovne zveze v Mariboru, bo v nedeljo, 17- tm ob poli 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Sodna ul. 9./II1. Dnevni red: poročilo o skupščini v Ljubljani, kolektivne pogodbe in zakon o minimalnih mezdah ter slučajnosti. Narodno delavstvo se naj sestanka udeleži polnoštevilno. m— Otrogki balet nastopi v nedeljo 17. hm. popoldne v Narodnem gledališču. Nastopilo bo 35 otrok iz šolo znano zagrebške plesalke ge-Mercedes Goritz-Povelič. m— Kino. Grajski: »Zasledova- nje«. — Union: »Sto dni Napoleon«. „Glas" je zabaven Ljubljana, 13- maja. Blaža se konec šolskega letu in z njim mnogo skrbi za starše, mladino in učitelje vech šol. Kakšni bodo uspehi, ne samo po ocenah v spričevalih, temveč koliko je mladina napredovala v svojem telesnem razvoju in duhovni rasli, se sprašujejo očetje in matere ter vsi vzgojitelji, ki jim je mar napeedek naše mladine. O leh vprašanjih so razpravljali za sitopniki stairšev na občnem zboru Zveze društev »Sola in dom« in zastopniki vseh vrst šol na anketi o reformi šolstva. Tehnične ovire vzgoje in pouka Pri lom so ugotovili nekatere ovire za reden uspeh v naših šolah in zaprosili prosvetno upravo, da išče rešitve ter odpravo naslednjih tehničnih ovir vzgoje in pouka-V Ljubljani primanjkuje šolskih poslopij za vse vrste šol od ljudske do univerze. Tudi z zgraditvijo bežigrajske ljudske šole ne bo rešeno vprašanje prostorov, ker šoti na Grabnu in Vrtači ne ustrezata zdravstvenim in pedagoškim zahtevam. Od mestnih meščanskih šol nima niti ena svojih prostorov in se morajo vse boriti za vsak razred z -ljudskimi šolami, katerimi so pod isifo streho. Tako se je že začelo razpravljati, ali naj se v novo bežigrajsko šolo vseli tudi 11. mestna meščanska šola, ki je sedaj v Bolhov novi utici v poslopju, iz katerega se je morala neupravičeno izseliti 111. realna gimnazijo, ker niso prostori primerni za šolo-Najtežje skrbi povzroča državni prosvetni oblasti in banski upravi naval učencev na srednje šole. Danes je na I. realni gimnaziji 971 učencev, na 11. 1709, na III. 1021, a na m čelni ženski realni gimnaziji 705 učenk. Primemo število učencev za popolno srednjo šolo je 500-600 učencev, ker se pri takem številu še da voditi in vzgajati mladino in zakon o srednjih šolah je prvotno določal po številu razredov in številu učencev v razredih približno število 800—850 učencev za en zavod kot najvišje, ki se sme dopustiti, ako jih je več, bi se moral zavod deliti-Praktične izkušnje kažejo, da je ime! zakonodavce prav, ko je vstavil v zakon te določbe, ki so pa začasno razveljavljene, ker pni sedanjem številu učencev v razredih in v zavodih niso mogoči uspehi v učnem, še manj pa zgojnem oziru. Profesorji ne morejo obdelati snovi, ne izprašati učencev, ki jih mnogokrat niti ne poznajo po imenu, o kakem individualnem postopanju z učenci sploh ni govora Starši in profesorji tožijo, da ni pravih uspehov. Česar ne da mladini šola, bi morali dati inštruktorji, za katere pa ni denarja in tako rinejo učenci dalje e pomanjkljivim znanjem. Edinstven primer Tudi nova zgradba za III. realno gimnazijo ne bo še rešila prenapotnje nositi, ker sita I. in 111. še vedno po številu učencev preveliki. II. državno realna. gimnazija pa je edinstveni primer v vsej državi s žensko realno gimnazijo, ni s tem nič svojimi 38 razredi in 1709 učenci, večinoma učenkami. To je ravno preveč za dve popolni ženski realna gimnaziji. Ako država prevzame mesi o pridobljeno ne upravno, ne z ozirom na prostor, ker je že tam dovolj učenk za močan srednješolski zavod in bi hiila vsaka nova dodelitev učencev v škodo zavoilu. Da država prevzame mestno žensko reei. gimnazijo pa je je nujno potrebno in pravično, ker mestna občina ne more in ni dolžita nosili tako težkih bremen. Koliko šol je še treba v Ljubljani Iz vsega izhaja zahteva, da je nujna preureditev ljubljanskih srednjih šol in sicer potrebujemo tri popolne moške realne gimnazije, ker je na vseh šolah že sedaj čez 2400 učencev ter bi imela vsaka približno po 800 učencev, te tri — vštevši dosedanjo mestno — popolne ženske realne gimnazije, ki hi 'm el e že sedaj po okoli 750 učenk. Ako sc kako ne za-uetavii ali preusmeri dotok m'adine na srednje šole, mora,mo že danes misliti na otvoritev IV- moške realne gimnazije. Za tri moške im tri ženske real. gimnazije imamo na razpolago štiri poslopja, v Vegovi ulici, na Poljanah, mestno žensko real. gimnazijo in novo bežigrajsko, torej bi za reden pouk rabiti takoj še dve zgradbi in sicer za eno moško im eno žensko srednjo šolo. ako bi izpremenili poljansko 'gimnazijo popolnoma v ženski zavod. Razmere v Mariboru Glede prostorov imajo v Mariboru prov take težkoče. ker imata klasična in realna gimnazija po preko 1000 učencev, ter zahtevajo ustanovitev vsaj nižje ženske realne gimnazije, za Tovarna. aluminija v Šibenika Šibenik, 13. maja. Nedavno se je mudila v Šibeniku komisija industrijske družbe »Alu-minium« ki hoče zgraditi v Dalmaciji veliko tovarno aluminija, kar je vzbudilo seveda pozornost naših gospodarskih krogov. Družba je hotela odkupiti tovarno podjetja »La Dalmatiemie«. Podjetje pa tovarne ni hotelo prodati, češ da bo začelo v svoji tovarni v Šibeniku izdelovati fosfat. Komisija si je nato ogledala Primerne terene v Kninu, ki je Pa preveč oddaljen, in v Drnišu, kjer pa ni vode. Zato je najbolj verjetno, dn bo družba zgradila novo tovarno v okolici Šibenika. Tržne cene Ljubljene, 13. maja. Danes je bilo zoipcil na ljubljanskem trgu obilo blaga in tudi ni bilo posebne dragiinjc, samo — če bi ljudje imeti denar! To je bila parola naših gospodinj. Cvetja je bilo menila največ- Češenj je bilo zopet kar na cente, cene so se pa posebno v jutranjih urah precej »vojeglavno držale, nekoliko so pa proti opoldne- I duraščajoča dekleta pa višjo gospo-«k»jahoi šoio, da bi odvrniti žensko mladino od š* udi ja na višjih srednjih šeftoh, ki zanjo ni primeren. Višje gospodinjske srednje šole Ravne višje gospodinjske srednje šole naj bi dale našemu ženskemu na neiščaju tisto vzgojo m izobrazbo, ki je njenim naravnim sposobnostim primerna m kii bi ji omogočala uveljavljenje v poklicih, ki eo po načinu dela irn sedanjem pojmovanju kulturnega Življenja namenjeni ženski, kakor vzgojit el jicei, zaštitne sestre, voditeljice internatov, socialnih in ftkrb-«1 venili ustanov, letovišč, zdravilišč i-t. d. Za zdravje mladine Za zdravje naše mladine naj bi skrbeti šolski zdravniki in poliklinike; toda- kljub temo, do je toliko’ brezposelnih zdravnikov, nimamo še nameščenih šolskih zdravnikov, kakor to zahteva zakon o zdravstveni zuščiti učencev in zakon o narodnih šolah. Učenci srednjih, srednjih otrok ovni h šol in meščanskih šol plačujejo prispevke za zdravstveni fond. od katerih dobi 65 odstiot higijenski zavod v Ljubljani, 35 oikiLot pa gre v Centralni zdravstveni fond pri Hipotekam) banki v Beogradu. V dobi težke go spodiarskc krize ni primerno, de se zbirajo bogati fondi za bodočnost, ko danes hira mladina in nujno potrebuje zaščite in pomoči, zato je potrebno, da izposlujemo čimprej ustanovitev šolskih poliklinik v vseh hk,rajih, kjer so srednje ali meščanske šole- V tistih krajih pa- kjer je vso j 400 šolo-obiskujoerh otrok zdravstvene domove. v katerih bi poslovali okrajni, oziroma občinski zdravniki ob dotečenih dnevih in bde etailno nameščene za-ščiitiic sestre, ki bi skrbele za zdrav te šokke in predšolske mladine ter brle f-vctrrvolke materam pri negi in vzgoji otrok. To so zahteve staršev glede orgimi« zaeiie šolstva im zdravstvene zaščito mladine, ki so sporočene tud i>ro-svetni upravi. vu popustile, lako, da si dobil že za 6 dinarčkov preecj lepe češnje. No splošno se pa cene niso dosti spremenile, m oso je ostalo, zelenjava mestoma popušča v ceni, posebno salato. Povprečno je sedaj kilogram salate 5.— Dim kilogram. Kupčije je bilo dosti sklenjene, v zadovoljstvo kupcev in prodajalcev. Kmetje niso trdovratno držali cen in tudi naše branjevke in kmetice niso odirale meščanov Marsikateri-krail je pa tudi kaka gospodinja pogledala inoKf" okozi prste tor pločala malo večjo ceno. K Skrhinšlioveinu jubileju. 20. maja praznuje zaslužni režiser in igralec ljubljanske drame Milan Skrbinšek 20-Ielni jubilej dela in uspehov na polju gledališke umetnosti. Za ta svoj veliki praznik si jo zbral vlogo Ed. Moulton-Barreta v Bcsiorovl igri »Tiran«. Kot absolventa Ottovc dramatične šole na Dunaju ga jo takratni intendant Deželnega sodišča v Ljubljani Fran Govekar angažiral za sezono 1900/10. Svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. L. 1919 je orga- niziral v Trstu Slovensko gledališče In ga sam vodil eno leto. Gostoval jo v Zagrebu, Osi,jeko, Sarajevu itd., bil ravnatelj gledališča v Celju in Mariboru. Vrnil se je v Ljubljano, kjer deluje z velikim uspehom kot režiser in igralec. Resnični Tarzan V jkragmdovih Salvadorja se ga našli Romane 'm fibnc o Tarzanu, Člov-elkm divjine, je zdiau prekosila mesmičnioist. Dežela San Salvador ima Se neramerne, večidel neraziskovane pragozdove in džungle, v katerih razen domači* nav, ostankov nekdanjih velikih Indijanskih rodov, živijo samo živali in zverine: jaguarji, tapirji, gorski levi, risi, divje mačke in zelo veliko opic. Skrivnostno bitje Na parohkii pragozda prebiva že veliko let beli naseljenec Don Piranoisco Javiecr na svoji hazilu-cdj (tanmi). V tej samoti ima stb ke $a rmrz. Indijanci, s katerimi živi v dobrem prijateljstvu. 2e koncem leta 1934 so mu domačini pripovedovali o nekem skriv-vmostmem človeku podobnem bi* tju, ki da se potika po gozdu, se vča^-j tudi približa kočam, a takoj zbeži, čim zagleda Človeka. Z lasom njet Don Pr ne i sco sprva tem pnipo-vedlkam ni nič prav verjel, a je nekega dne na lovu odkril nenavadne sledove človeških nog in ^e je nato z nekaterimi prijatelji ki so bili ravno pri rajem na obi* sku, podal iskat tisto neznano 'bitje. Po desetih dueli iskanja so naleteli nanj: čepelo je na drevesu in ko so se možje približali, se z zverinskimi kriki poganjajo od yeje do veje, skušaje pobegniti, ^•leifnijič so ga ujeli z lasom: bil le to 6 let star človek, popolnoma nag, z dolgimi, na hrbet padajočimi lasmi, krempljem po* dobnirm nohti na nogah in rokah hi izredno močnimi mišicami. Iti-hal je in praska! ko divji maček, s težavo so ga ukrotili. Sprva si niso bili na jasnem, d,a H je ta mah divjak, ki ni znal govorili besede, ampak je dajal od sebe samo živalske glasove, sploh bekrkožec. Njegova polt je bila temna, od sonca in umazanosti. Don Frančiško ga je zaenkrat vzel v svojo hišo, kjer so ga tez meljito skopali, pri Čemer se je mati Tarzan branil na žive in mr* jve. Ko )e. bilo pran, somogii ngo-to-vitl,, da je v resnici otrok belih staršev. Neukrotljivi divjak Don Francisco jc namerava! najdenčka obdržati v hiši in ga vzgajati; a to se je izkazalo kot Preveč težavno: Tarzan ni pustil •kogar blizu, branil se je vsakega oblačila, ni maral kuhanih jc-> ampak jedel samo surove sa- deže. Spal je samo na prostem, ali v travi ah na drevesu, in ni se bilo mogoče z itiim kako sporazumeti. Pa se je Don Francisco z malini divjakom popeljal v Salvador na policijsko direkcijo. Polkaja se je zaman trudila dognati dečko: vo identiteto. Staršev nj bilo mo" gače najti. Gez čas so dečka, ki so ga krstih na ime Roben Mar-rouuim, odidali v vzgojevališčo profesorja Ratnurcza Chuilo, ki je eden najboljših pedagogov v deželi. Palica pomaga V zavodu so imeli s Tarzanom veliko težav. Slej ko prej se je branil jesti kaj drugega, kakor mangovc sadeže m banane, ki, jih je, če jih ni dobiO, kratkomalo šel krast. Noč im dan se je klatil zunaj m se nikakor raj lioiel sprijazniti s tovariši; lotil se je vsakega z divjam tuljenje in ga, ker je bil izredno močan, tudi premagal. Ko pa je nekega tovariša hudo ranil, je profesor Chuilo vzel palico in Tarzana naklestil. Palica je napravila na Tarzana globok vtis. Od. tega dne jc poste! krotkejši, in če je profesor hotel pri njem kaj doseči, je bilo treba samo pokazati palico, in Tarzan je ulbogal. Sčasoma sc je privadil na kuhano in toplo hrano, dasi je. bili po iprvili takih jedeh nekaj dni bolan. Prva beseda Polagoma se je naučil tudi govoriti. Nekega dne je profesor razlagal gojencem s pomočjo modela telefon. Tarzan je poslušal z napeto pozornostjo. Naenkrat je vstal, stopil k modelu in pričel tudi ponavljati njegove besede, sprva jccljaje, potem pa čedalje razločneje. Od tistega dne se je fz divjaka razvil civiliziran bel dečko z nenavadno bistroumnostjo, ki je hitro napredoval v učenju. Na svojo preteklost se seveda nič več ne spominja in tudi danes še ne ve, kako je prišel v pragozd in kdo so bili njegovi starši. Fdi* no kar se spominja je to. da se ie igral z opicami. Danes je Rubem Mairroouin sen zacija San Salvadorja. Profesor Gnilo, njegov vzgojitelj, bo napisal knjigo o pravem Tarzanu in njegovih doživlja ji, ko je kot majhno dele, vsem nevarnostim pragozda izročen, se dan in noč prebijal skozi življenje . . . Izdajalka sovražnika držav® št. l izgnana iz Amerike . Chicago, Ameriški tisk je obši / ® neki >dami v rde ®ila ženska, ki je či n'o. jzdala ameriškega PmidrraVe &t 1 Johna 1 sS.C,jl'. S* k’"kw * aute m ga s streli stre Pokončala. Na hna Dillingerja je amer te™ razlpiisilJa veliko mag t0r° ^ dobila ta izdajlk Gangsterji so se zakleli, da bodo izdajalko, ki je bila Dillinger jeva ljubica, umorili. Zdaj je prišlo na dan, dia »dama v rdečem« ni odpotovala takoj po Izdaji v Evropo, temveč se je vkrcala na parnik v Evropo šele 26. aprila. Dama v rdečem O »dami v rdečem« pripovedujejo v Ameriki pravcate legende. Nekateri trde, da je izdala sov- ražnika države št. 1, ker je ta tibii nekega policijskega uradnika, M je bdil njen prvi ljubimec. Med preiskavo so pa dognali, da se je »dame v rdečem« v resnici pola. komnila le velikanske nagrade, ki je bila razpisana na Di.llin.gerjevo glavo. Ta ženska v resnici ni bita nikoli zaročena ali zaljubljena v kakega policijskega uradnika. Ameriška Policija je imela stalno neprilike. Ugotovljeno je, da je izdajalka romunska ciganka in se piše Ana Sageu. Ana Sageu Takoj po smrti Johna DiUmger-ja je ameriška policija sklenila, da se reši te demonske žene, ki je neprestano izzivata škandale. Pripeljali so jo že v Ellis Island, da bi jo s prvim parnikom izgnali v Evropo. Intervenirali Pa so neki njeni prijatelji, ki so imeli dobre zveze s policijo, in dokazovati, da je Ana Sageu rešila Arne. riko strašne nevarnosti, ko je izdala sovražnika države št. 1, zaradi tega ji gre vsa zahvala hi zaščita. Ano Sageu so res Izpustili in nastanila se je v Čik i.gu. Oblasti so vedele, da nima dovoljenja za prebivanje v mestu in tudi ne potnega lista, toda pustile so jo v miru. Zadnja ljubica Z denarjem, ki ga je dobila za svoje izdajstvo, si je Ana kupila 'bar »Celime« v Indiamopolisu. Prepričana je bala, da-bo njen lokal vedno poki. Računala je s tem, da bodo drli vanj ljudje iz vse Amerike, da bi videli zadnjo ljubico sovražnika države št. 1. To. da ciganka se je vračunala. Ameriški gangsterji so solidarni, z£la* sti kadar gre za borbo Proti skupnemu sovražniku — izdajalcu. Pošiljali so Izdajalki dan za dnem ' grozilna pisma. Dvakrat so poslali nad njo atentatorja in preostalo ji ni drugega, kakor da je bar opustila in izginila. Ciganska kri Njena cigotneka kri pa ni mi* rovala. Pnšla je v nasprotje < nravstveno policijo, zaradi svojega nemoralnega življenja. Aretirala so jo in jo zaradi vln&ugar-stva izgnali iz Cikaga. Zopet je imela srečo in se rešila policije ter čakala na trenutek, ko bosta na varnem dva njena največja sovražnika, Dillinger jeva prijatelja Nelson in Hamilton. Ko je policija tudi ta dva ubila, se je Ana zOPet pojavila v javnosti. Povzročila je več novih škandalov. Spr va je policija gledala skozi prste,. ' naposled sc jo pa le aretirali in 26. aprila vkrcali na ladjo, s katero se je odpeljala v Evropo. Romunske oblasti najbrže niso prejele z veseljem in verjetno je, . da bo izgnana tnidi iz Romunije Spominska akademi|a mladine Cenimo pravilno stremljenje naše mladine Maribor, 13; maja. V proslavo flaircKhiih mučenikov Zrinjskega in Frankopana so prirediti dijaki državne trgovske akademije v Mariboru pretekli ponedeljek zvečer v Narodnem gledališču pes uro akademijo, ki je zabeležila prav lep uspeli. Dnrc* ditev, katere pokroviteljstvo je prevzel predsednik mariborske občine dr. Juvan, je privabilo v gledališče številne prijatelje na* šega trgovskega naraščaja. Posebno številno je bilo zastopano mariborsko trgovstvo, navzoči pa so bili tudii zastopniki vseh mariborskih srednjih šoil. Prav je, da prih a jaro na prireditve našega 'dijaštva starejši, ki se lahko prav tu ttvieirijo, da je današnja mladi« na še vedno pobornica idealnih stremljenj in da marsikateri očitek na njen račun ni upravičen. Pred sporedom je nagovoril zbrane dijak Bogomir Smerdu, ki je povdiarill hotenje dijaštva trgovske akademij e, ki se že zdaj z vso vnemo pripravlja za važ* no vlogo, ki jo bo v doglednem času Igrailo v našem gospodarskem življenju. Na mladini bo zgrajena naša bodočnost, zato bi naj starejši nikoli ne odrekli pomoči, če jim je res do zgraditve velike in močne Jugoslavije. Spored, ki so ga izvajali gojen« ci akademije je bil sestavljen izredno pestro. Najprej je zapel Ladislav Rakovec tri pesmi, za katere je žel obilo živahnega odobravani a. Sledil je dvospev Oigc Koroščeve in Anice KopiČe-ve, ki sta občuteno zapeli tri na« rodne pesmi. Nato je Volko Lo-košek z veliko rutino zaigral na klavirski harmoniki Dvorakove »Slovanske plese« im Linkojevo težko Skladbo »V kraljestvu In* dbee« Na zahtevo publike pa je moral zaigrati še en dodatek. Po odmoru je sledila Lunačekova enodejaenka »Vest« v režiji gledališkega igralca Maiksa Furijana. Državnega svetnika je podal Miloš Foek s precejšnjim vživetjem, Njegovo ženo je igrala El* vira Iskrova, policijskega predstojnika Radomir Kralj, župnika pa Ivan Lešnik. Gledalci so živahno nagradili igralce z aplav* zom, a, tudi enodejanka sama, ki ima značaj satire, je ugajala. Najlepši uspeli prireditve pa je zabeležil mešani pevski Zbor pod vodstvom prof. Vasilija Mirka. Najprej so zapeli D. Jenka »Bar* karolo iz Pribisteva in Božane« In 13. Ipavca »Kolo iz Teheranskih plemičev«. Nato so podali tiri slo-, venske m po eno hrvatsko in slovaško narodno pesem. Nekatere skladbe so morali na željo občinstva ponavljati. Poncdeiljska akademija jc bila že tretja od obstoja mariborske Drž. trgovske akademije im je kot vse dosedanje pokazala, da tr* govskii akademiki kljub obilnemu šolskemu delu delujejo tudi na področju kulture in nosijo v sebi še vedno podedovano kal slovenskega Študenta: Idealizem za vse, kur je lopo, dobro in koristno. — ob —. Poročila sla se pri sv. Jakobu v Ljubljani p. Anton Bervar, višji kontrolor drž. žel. v Beogradu tn gdč. Mimika Volhnaier Iz Selnice ob Dravi. Obilo sreče! MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Tom sc je začudil, a ni hotel ničesar reči. Marsikaj se mu je v tej hiši zdelo čudno in skrivnostno, a itoštcni mornar si nikdar ni kaj posebno belil glave s takimi vprašanji. »Zdaj moramo hitro delati, Tom«, je čez čas pričel Jack. »Na vajjino posestvo se ne moreta več vrniti, zato sem brzojavno naročil nekemu mojemu zaupniku, da jta takoj proda za vsako- sprejem-ijivo ceno. Pravkar sem dobil od" govor, da je to že izvršeno, de--iiar pa je varno naložen v neki banki. To izgubo vama bom skušaj nadoknaditi.« Tom je kar zazijal od začudenja. Občudoval je Jacka, ki je znal tako hitro in uspešno voditi stvari za katere on sploh niti ne bi pomislil. »Ali se bova morala odseliti kam drugam?« j-e naposled v-pra šal Jacka. »Da, in sicer daleč odtod. Tale hiša tudi ni več tako vam o pribežališče, kot je biila svojšas. Na .Terorju’ pa tudi za vedno ne moreta ostati. Odpotovala pa ne bosta sama. Z vama bosta šla tu* di Bdssie in Edvard, ter dve mladi dekleti, kateri sem jima svoj-čas izročil v varstvo, ko sem ju pri neki priliki rešil iz rok izsiljevalcev«. »In kam bomo odpotovali?« je radovedno vpraševal Tom. »Tega še sam dobro ne vem. Na vsak način v tak kraj, kamor ne seže roka angleške policije«, je odgovoril Jack in pogledal na uro. »Kmalu bodo tu«, je naposled spregovoril. Tom ga je zopet ves. začuden pogledal. »Mislim Edvarda Longa in Bcs-sie,« mu je pojasnil Jack. »Ko prideta, bomo potem s .Teror* jem’ odpluli do Liverpoola, medtem, p a se bo' vse že toliko uredilo, da bomo vedeli, kam naj odrinemo.« Vi neprestano skrbite za nas n nas obsipavate z dobrotami, mi smo pa prav za prav tako malo storili za vas«, je odgovoril Tom In hvaležno pogledal Jacka. »Mola dolžnost je, da pomagam prijateljem, ki so mi bili zvesti in m c tudi v smrtni nevarnosti niso zapustili.« je kratko odvrnil Jack. Tom se je zdaj poslovil, ker ga je preveč imelo, da ne bi teh novic takoj povedal svoji Molly. Jack je zdaj ostal sam. Ze ne* kaj dni si je zaman belil glavo, kje bi našel tako zavetje, da bi bili njegovi prijatelji varni. V Evropi se mu noben kraj ni zdel dovolj varen. Slučaj bi lahko nansel, da bi angleška policija z\ edcla za njihovo bivališče in ika potem čaka njegove prijatelje, je dobro vedel. — Mehanično je razgrnil neki časopis in ga bežno prelistal. Slučajno je bil vzel y roke ameriški časopis, m že ga je hotel zopet zložiti, ko mu je pogled ostal na nekem velikem oglasu, v katerem je nekdo prodajal ogromno pose* stvo v Arizoni, v bližini arneri-ško-mehiške meje. 113 Z zanimanjem je prečital oglas in ko je prišel do konca, se je prepričal, da približno ve, kje je to posestvo, kajti ko je pred leti bil v Ameriki, je potoval tudi skozi Arizono. Ja-Ck je sedaj vročično premišljeval. Dan, njegov zanesljivi in zviti pomagač, ki je bil poleg tega tudi precej izobražen, mora takoj odpotovati v Ameriko, in če ugo« tovi, da je to posestvo v dobrem stanju, naj ga takoj kupi. Nemudoma se je lotil dela. Sestavil je dolgo brzojavko na posredovalca, ki je prodajal to posestvo, v katerem mu je sporočil, da se neki bogati Anglež zanima za to posestvo in da bo čimprej prispel iz Evrope njegov poverjenik. Kmalu nato, ko je odposlal brzojav, sta prispela B'essie in Edvard, ki je šele pred nekaj dnevi okreval. Svidenje obeh prijateljev je bilo zelo prisrčno, toda obema se 'e poznalo, da ju tarejo moreče skrbi. Še isti večer pa je imel Jack dolg razgovor z Danom, kateremu je razložil vse podrobnosti in mu dal obširna navodila in pooblastila. Takoj naslednje jutro je Dan odpotoval. Življenje v skrivnostni hiši je teklo mimo dalje. Čeprav so s podvojeno pozornostjo opazovali vsakogar, ki je priščl v bližino skrivnostne hiše, se vendar ni pripetilo nič sumljivega. Toda Jack nikakor ni zaupal temu navidezneimu miru in zato je moral biti .Teror’ noč in dan v pripravlljenosti. za takojšen od* hod. Ela. Bessie in Molly so bile ne-razdružne in Bessie in Moilly sta še vedno upali, da se bo Ela pomirila in končno tudi odpustda Jacku. Tako so minevali dnevi, minil je teden, dva, minil mesec, odkar 'je bil Dan odpotoval iz Londona, a še vedno ni bilo nobenega glasu od njega. Jack je vedel, da bo njegov pomagač hitel kolikor bo le mogel, nekega dne je res prispel brzojav s kratkim sporočilom: Vse je v redu!« li žalostni in potrti, da morajo zapustiti domovino, ki so jo vroče ljubili. Zla usoda jih je spravila v tak položaj, da jim je bilo bivanje v domovini odslej onomogo* čano in'da si bodo moraJi poiskati drugo, novo onstran morja. Dnevi sp potekali v mrzličnem pripravljanju za tako dolgO potovanje.'Vsak je hotel vzeti v no* vo domovino vse ono, kar mu je v teku let postalo drago in domače. Naposled je bilo vse končamo. Jim je bil že na poti, a Dan jih je že čaka! na posestvu. Sedaj je preostalo samo še, da se vkrcajo na .Teror’ in odrinejo na dolgo pot. Mlada para, Long in Smith, sta sei še enkrat povzpela v najvišje nadstropje Skrivnostne hiše in si poslednjič ogledala obalo Temze im morje hiš orjaškega velemesta, ki ga bodo zdaj zapustili za vedno . . . V NOVI SVET Brzojavka je prispela in s tem je bil storjen prvi veliki korak. Ogromno posestvo je bito kupljeno in tu bodo' zdaj Jackov! prija* telji lahko uživali mirno in brezskrbno življenje. Zdaj je bila Jacku glavna skrb, da svoje prijatelje, ki jih je londonska policija iskala na vse strani, spravi iz Londona na var* mo. Poslal je Jima v Liverpool, da od tam odpotuje z obema Edvardovima varovankama v New York in dalje v Chicago, kjer bi čakal Jacka. Vsled tega je moral Edvard prodati svoje posestvo v Wale-su. S težkim srcem sta Edvard in B'essie zapustila domačijo, kjer sta bila preživela toliko srečnih dni . . . V skrivnostni hiši je postalo vse bofl,j tiho in mimo. Vsi so bi* ZA GOSPODINJE Kadar je veliko dela v hiši, ki je tudi zelo naporno, mora gospodinja misliti na to, da se po takem delu začasno vsaj malo odpočije. Kajti izmučeni živci se kaj kimalu maščujejo. Ta počitek, ki si ga ne privoščite, ker ne utegnete počivati, pa nii vprašanje časa ampak samo vprašanje trdne voflije im pametne razdelitve dela. Po napornem delu se moraš svojemu zdravju na ljubo odpočiti kaklih 15 do 20 minut. Vlezi sc, zapri oči in izprezi za ta čas vse misli im skrbi. Zlasti zdaj spomladi, ko veliko bolj občutiš to trudmost in,,ko je tudi več dela, ne opusti kratkega počitka po kosilu. Sleci se lin lezi za pol ure ure v postelj. Ta počitek te bo osvežil in okrepili in boš zamujeni čas lahko nadoknadila ker ti pojde .potem delo hitreje izpod rok. Imej pa pri tem okno odorto, da se nadihaš svežega zraka. Sopara kuhinje m vročina ognjišča škodujeta koži, zato namaži obraz z mastno krema, ko pa prenehaš kuhati, obriši obraz s suho krpo, ker s tem odstraniš tudi prah, ki se ti je nabral na obrazu. Ko se po spanju prebudiš, se dobro pretegni, ker to je nekaka gimnastika, ki osveži hrome ude. Utrujene oči osvežiš najbolje z mlačnim kamiličnim čajem. Platneno krpico pomoči v čaj in si jo položi na očli. Tudi obraz je priporočljivo umivati s kam ličnim čajem. Tudi za utrujene noge je dober kamilični čaj, ali pa prideni vodi za noge malo, galuna a ti salmilja-ka. To je poceni in pas veži miši- Astrološka napoved za 14. maj. Danes je nekoliko prijaznejši dan. Napetost popušča; pojavljajo se dobri vplivi, ki zbujajo v duševnosti ljudi plemenitejša čuvstva. A p rilci in novembrovci pa teh dobrih vplivov ne bodo ši: deležni. Naj se varujejo prenagle* nja, da ne zaidejo v neprilike! V splošnem je za poslovno in za poklicno življenje današnji dan ugoden; obetajo se materialni uspehi, zboljšanje domačih razmer. — Ljubezen je danes v boljših aspektih. Iz domačih gajev Vida Taufer: Zavrženo pismo Saj res ne vem, čemu sem mu pisala: pri srcu mi je zdaj tako hudo Če mogla bi, bi bridko zajokala, tesno zakrila ranjeno rokd. V avgustu, na nedeljo sem pisala, žarele so mi žalostne oči, tn trikrat pismo sem potem prebrala, s seboj nosila ga fri dolge dni. Podlesek moj, sama sva zdaj ostala, samo ti veS, kako mi je hudd. Saj res ne vem, čemu sem mu pisala, čemu zdaj nosim ranjeno rokd. ★ Vida Tauferjeva iz Zagorja je nastopila v javnosti kot pesnica, ko so J. Vidim ar in tovariši pričeli izdajati revijo »Trije labodjq«. Pozneje je objavljala svoje verze v raznih revijah. Naša pesem je vzeta iz antologije »Slovenska sodobna lirika«. Njene zakonske zapovedi Zakon, ki ga je bil sklenil mr s ter Fred Turner iz Londona z dražestno Parižanko Jvetto, ni bil dolgotrajen. Ze nekaj tedinov po poroki je spal parček pred pa* riškim sodiščem zaradi ločitve Ker je ločitev zakona zahteval gospod soprog, češ da ne more. živeti skupaj z ženo, ki je vsa njegova dejanja in nehanja stavila pod paragraf. Dokazilo je prinesel na sodnijo in sicer tablo, na kateri je bilo v okvirju in pod steklom napisanih 10 zakonskih zapovedi, ki jih je sestavila nje* go v a soproga in jih obesila na steno njegove sobe v vednost in naznanje. Sodnik je prebral be zapovedi, ki so se glasile; 1. bodi vedno obziren do svoje žene; 2. pusti tudi metli malo žepnega denarja ne smatraj me ne za igračko nc za deklo; 4. kadar odhajaš, mi ix>vcj, kdaj se vrneš; 5. povej ml tudi vedno, kam greš; 6. če ti na meni ni kaj prav, ne kritiziraj ’ me vpričo drugih; 7. pokliči me vedno po imenu in ne vpij »ha- ' lo«, kadar kaj od mene želiš, ker sem jaz tvoja žena in zaslužim spoštovanje; 8. ne govori nikdar slabo o svojih prijateljih; 9. daj tudli menii malo žepnega d en rja in ne zahtevaj o tem obračuna; 10. prosim, ne loputaj z vrati, ampak se rajši z menoj razgovori! - Gospa Jvette je sodniku plaho izjavila, da mj hotela s temi zapovedmi moža ne komandirati n« ne ga žaliti, ampak nstvarati dobro podlago za njun zakon. Ker pa njen mož, za njeno dobromiš-tjeno namero' nima ne smisla »e razumevanja, j-e seved'a priprav* benea se povrniti k svojim staršem. Zato je sodišče zakon 8 medsebojnem sporazumu ločilo. Nekega mornarja v Hamburgu so -vpmašaili, kje ima dom. — M-oinnar ima dom na vneh «it>M-neh širnega morja. — Kje imate pa ženio? —. Doma! Boj pri kuluku PUij, 13. maja. Ulčar Gregor, upokojeni rudar iz Slogo veev je bil a 5 tovarfiči zflp<<#lon pri kuluOtiu ma oeeti. Ker ata biik pa različniegn mišljenji! glede IzvnAitve niei*t|egn dela, sla se sporekla s soee-Ribičem Antonom. Rabiča je to *afco ujezalo, da je pograibti lopato, U jo je rabil pri svojem opnaivilu, tt>r odairil z njo Ulčarja po glavi. Zadal rmi je zelo resne poškodbe in so 6a morali talko j odpeljati v bolmi šni-co. Odmev Našičke afere Osijek, 13. maja Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem v Osijeku razprava, ki je nekak odmev Našičke afere. Dr.' Svetozar Grgin je pred tedni srečal poljedelca Stojana Makeviča iz. Čepina. Po obtožnici je Makevič tedaj rekel dr. Grginu: Čuješ ti, če se boš le s prstom dolaknil dr. Popoviča, boš izgubi) glavo. Zaradi tf-ga je dr. Grgin tožil Makeviča, ki je bil in je še nekaka telesna straža dr. Popoviča. Makevič je pa tudi vložil tožbo proti dr. Grginu, Češ da mu je ta rekel: Lopov, lopov ti, gardist dr. Popoviča. Sodišče je Makeviča obsodilo na 300 Din kazni, dr. Grgina pa je oprostilo. stične Male antante. Na konferenci, so začeli razpravljati o pospeševanju turizma med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunsko. Jugoslavije zastopa načelnik Grgaševič. Zvišane vozne cene Beograd, 18. maja. d. Doznava se, da je rumunska Železniška uprava s klenila zvišati vozne cene za 2%. Vizumi za francoske sprevodnike Džibuti, 18. maja. b. Po italijanski zasedbi železniške proge Addis Abe-ba—Džibuti morajo sedaj imeti francoski sprevodniki posebne vizume, ki so jih dobili od italijanskih oblasti. Brez tega vizuma ne sme noben francoski sprevodnik prekoračiti mejo med francosko Somalijo in italijansko Abesinijo. S tem hoče Italija pokazati, da so v Abesiniji novi gospodarji. Amerika se ne zanima za DN Newyorh, 13. maja. k. Glede na glasove o reformi sveta DN piše >Newyorfc World Te!legiram«i, da nima niti najlmanjšega povoda, da bd branili nadaljlnjl obstoj te ustanove, posebno ker se DN ne baivi z najbolj važnimi gospodarskimi vprašanji. Glas je ljudski glas Oglašu j le v Glasu Celje x— Z-a 1 srebrno uro, 4 mesece zapora- Pred malim kivzunekien senatom je bil 2-letuii Božo Piljič m Drniša srez Knin, obsojen na 4 mesece strogega zaporo in 2 ietii izgube častni!h pravic, ker je ukradel 17. februarja poseetiniko Krajncu Jožefu v Milai&aih prt Ločah iz zaklenjene omare srebrno uto z verižico, vredno l.(XX) Din. Pni Krajncu je tisto noč prenočevali in zvečer jim je popravni še eteneko uro. Ker se na popravilo ur dobro razume, je pravd, tla je iste popravljal tudii pni orožnikih, c— Konj mu je zlomil desno nogo. ■Oset Jožefa, 30-fptnega hlapca prt Francu Mastnaku, trgovcu v Vrb-eem pni. St. Jorjm ob juž. žel-, je preteklo nedeljo brcnil doma konj 6 tadoo sito, da mu je rtomiil desno nogo. c— S koso ga je. V Drešinji vasi pri Peitrovčah je v ponedeljek pri Igranju lO-čctnj Franc Kos s koso hudo poškodoval po desni nogi 8-Jetnego sina tovarniškega delavca Mirnika Franea. Poškodovanec se zdravi v bočni ca- —e Vsepovsod same nesreče. Na e (Vsili v Kačroi pri Zidanem mostu je v nedeljo padci s kolesa in se močno poiSkodoval po glavi in levi rami 30delni progovmti delavec Anton Sušin. — Leopold Uduč, 27-leHmi rudar v Hudi jami, je pa istega dne dema talko noro d no padel, da si je izpahnili desno roko. Oba se zdravita v celjski boiniicn. c— Oproščeni so bdi pred troelan-skiiim kazendkim senatom v torek, delavci Alojz Uršič, Jože Stuscj in Alojz Debelak, ki so bili obdolženi, da so v noči na 31. marca 1904. v Dekmarcu pri posestniku Francu Naretu vzeM 100 1 rdečega vina In škropilnico, pri posestniku Černeliču Jožu pa listohiikio 100 1 vina, v skupni vrednosti 1.350 Din. Sodišče pni&l Vnučec Anton ni verjelo ter je vse tiri obdolžence oprosihillo. Italijanski demanti Adis Abeba, 13. maja e. Italijanska vičhovna komanda demantira vesti, da vrši neko rekrutoci-jo med Abesinci in da jih jemlje v vsojo vojsko. To ge ne bo zgodilo niti v prihodnosti. Ta vest) so nastale, pravi ital. vrhovna ko. manda, ker so se abesinski bojevniki v masah udaj&li italijanskim komandam. Prehitevanje prepovedano! Splošna stavka po vsej Grčiji Atene, 13. maja. t. Danes od Polinioiči najprej je pričel splošen štrajk v Atenah in mnogih dru-6*11 mestih v provinci. V na.jvair frejših jlaivmlh uef amovah se vrši ’fe’k', tudi tisti jaha jajte, toda v fotonjšem obsegu. Opozorilo Ljubljena, 13. maje. Lini izvrševanju vsiiikioviusitiiiih po-8“°v se raizni ljudje predstavljajo za uoviinarje tor razkazujejo tudi nekakšne noviniiiirske leguliiiuieije. Ju-goslovensko noviinansikio udruženje kot jpaklliena orgidinnizacija nnvinvnr-jev je doklej ediinia urifamova, ki na femelju Nvojlili praviil in noviiiiwske u/rxxi|be presoj«, kidlo je novinar in kdo ne. Ljubljanska sekcija J u gostov en- dkega inw,ma,rokegkoija Jugosltovenekega no vinar-Uto udruženja je bila od poštnega ||T,vn"s,|mslva pooblaščena za izdajo te-£ '^kih imenikov, Samo hi imeniiki JO vise uradne podatke. Imeniki ■nojT1^6 JNU imajo svetlo 1 rc’ dvakrat temnomodro prepa-oic(C u1,V!ni<;c- J>azi'|li jc treba na let-8| Co *n na napis »Za'kižba Jugo __Vv'kskcga novinarskega udruženja rnreč i Beograd«. Prodajaj« ee na-, , ‘d' zastareli in nepopolni tele-a|i ? 1 Bneniki. Pravi telefonski ime-jak' 2ti '>rnski imeniki za vso drža-Din ss Zilj<,>abc' titno vezani, za ceno Jo nnl i in, P^hiino, pa oe naToča-nju Lk® uV' udruže- ul. ’28. Cl*k tioa»«"d, Frankopansk.i mj člta|o služkinje, trgovci, industrije! in obrtniki Zagreb, 13. maja. Tudi v Zaguebii je Delavska kngmtoa, ki jb te dtti izdala po-ročjJo, ki kaže kulturni nivo Za« grdbčaniov, M se poslužajeoo Iz-inedmo obsežne Delavske knjižnice. Zanimivo je, dia je knjižnica iz« posodila največ leposlovnih knjig. Leta 1932. je knjižnica imela 964 članov, koncem lanskega leta pa že 1.412 članov. Danes izposoja knjižnica svoje knjige žle 1.676 članom. Delavska knjižnica je pa tudi največja v Zagrebu. Ima namreč na razpolago okoli 11.000 knjig. iMied izposojevalci knjig niso morda v večini delavci, teumč akademiki, dijaiM in čtaaii svobod" mti poklicev. V večini so torej konziianeaiti iz inteletetnalnib krogov, deJaivci pa v manjšim j. Sok na tretije mesto ipn-idejo zasebni nraidlnilki Med izposoijeviaToi je bilo nad 12.000 mtelektiia-loe-v. Med dcJavoi je bilo največ de« iavcev iz gradbene stroke. Samostojni obrtniki in trgovdi so zek> slabi konziiimonti Delavske 'knjižnice. Ti so si izposodili samo 274 knjig. Služkinje so si iz« poscdiite 30 knjig, nameščenci zabavišč 115 knjig, gospodinje pa razmeroma veliko število knjig, namreč 2.435. Knjižnica jle Hz posodila največ leposlovnih knjig, in sicer 17.238. Za tonili pridejo Po številu kultur" no zgodovinske knjige, biografi« je, spomini in eseji, nato knjige o socializmu in delavskem gibanju tur filozofske in verske knjige. Knjige o umetnosti in književnosti očmklno zagrebške čitake ne zanimajo, ker so jilt izposodili le 2l31. Boli katastrofalne pa so šte" vilkc o zanimanju za pravne, pe« dogoške in športne kimtige. Prav-nili knjig so iz,posodili le M, pe-dagoških 57, imodkli'pedlj 20, športnih pa 16. Na lepos.tovi;e od« pade tojlelj nad 17.000 kinjjig, na znanost pa okoli 4.000 izposojenih knjig. 'Mavci so ČHaJi največ leposlovnih k mig. Po stati« stiki Delavske knjižnice so nap s'abši čitalci inizposojevakj obrtniki, industlrtijaki, trgovci in služ« kinje. Ti so prečrtali višega skupaj 222 leposlovnih kmhig in 52 poljudno znanstvenih knjig. 27 ciganskih hiš zgorelo JaisfenUbarsko, 13. maja. Cigansko naselje v Klinčasehi pri Jastrebarskem je danes le še žalostno 'pogorišče.. V tom naselili jo prebivalo v 27 hišah 80 ciganov, ki so danes vsi pogoreki. 'Cigani so si zgradil hiše iz gN« ne in se preživljali s poljedelstvom, mešetanj-enjeni in krajo. Okoliški km/eitje so Jih zaradi tega sovražili. Predvčerajšnim po« noči je kdo izmed njih najbrže maščeval in jim cigansko koioni- V tovarni za letala v Le Mavru (Rrancija) je 500 delavcev sto« pilo v štrajk. Zasedli so tovarniška poslopja in zahtevajo 40-urni teden hraz nedtulkclje delavcev. V ,New«York,u štrajkaj« mornarji. Na obali Hudsona je prišlo do spopada s policisti Tj so se zagnali na motornih kolesih v ■množico, k{ je demonstnirirala. ■Pri (cm lic bilo več oseib poškodovanih. Po bet j a je aretirala 250 mornarjev. Dr. Gocbbels o gledališču MonaUovo, 13. maja. Ob otvoritvi gledališkega todna je imel nemški minister za propagando velik govor o nalogah nemškega gledališča v Hitlerjevi Nemčiji. Predvsem mora gledališče služiti skupnim Interesom vsega naroda, jo rekel Goebbels. Glede oblike se mora gledališče povrniti v preteklost., glede vsebino, Inscenacije in igro pa naj mu bo za vzor Sekspir. Turistična Mala antanta Bukarešta, 13. maja. Včeraj so otvorili konferenco stalnega sveta turi- Skrivnosti Bridke spovednice Ljubljana, 13. maja Zanimiv in hkratu žalosten je pogled v polieijski dnevnik. To so skrivnosti bridke spovednice, namenjene vsem in vsakomur, kdor se le hoče pečali z — zasledovanjem zločincev. človek izgubi vsako pošteno ime ter postane samo še številka. Dnevnik se začne s preklici. Cela kopa ljudi je preklicana. Kakor hitro si v tem dnev niku, si in ostaneš mrtev. Le težko zopet oživiš ter smeš nastopati kot živ človek z vsemi pravicami ter dolžnostmi človeka. Skoraj ne smeš na, ulico, ne da bi se te kdo ustrašil, pa magari prijatelj, češ, da si vstal od mrtvih. Živi smrti so zapisani tudi vsi preklicani radi zapravljivosti. Nič več nisi gospodar nad samim seboj, drugi zate misli in zapravlja, v kolikor sme in si upa. Izobčenci Pa še eni so v tem dnevniku zapisani: to so vsi izobčenci družbe. Zagrešili so proti nam in Bogu in so zapisani v to knjigo živih mrtvecev. Kdor jo pošten, se jih mora izogibati, če noče še on postati gobav tor nečist. In tako ostanejo vsi ti res — izobčen- ci iz človeške družbe in tavajo po svetu, dokler jim čas ne izbriše grehov ter se vrnejo med nas. Tvoie in moje Sicer pa ima ta dnevnik popisane same tatvine po naši dolini šentflo-' rijanski. Menda človek res ne razlikuje več kaj je moje in tvoje. Krade vse, še celo ljudi. Odrasli se še nekako otresemo tatov In tako rešimo sami sebe, otroci pa često postanejo plen lovcev »na človeške glave«. Včasih so samo cigani kradli otroke, danes so pa že na delu moderni cigani, ki bolj izbirajo. Popravki imen Nočeš da bi se tako in tako pisal, pač pa želiš, da se pišeš drugače. In policijski dnevnik prinese spremembo tvojega imena: za ves svet st zdaj to in to. Včasih policijski dnevnik tudi prinese bolj žalostno ugotovitev: n. pr. razbojnik Pogorevčič Fortunat, se ne piše tako, temveč se piše Po-gorevčnik Fortunat, zasledovan od vseh žandarmerijskih stanic v dravski banovini. (III. .No 12191/2 — 193G) Tn razbojnik je zasledovan. Kdor ga »da oblastem, je zaslužen za narod. Dve smrtni nesreči Ne puščajte malih brez pravega nadzorstva Ptuj 13. maja. V nedeljo so je dogodila v Cirkovc ih nesreča, ki je zahtevala življenje 2 Ln pol leta starega Brača iViineenca, posestnikovega sina iz Cir-kovcev. Imenovani se je igral na vrtu s svojo 4-Ietno sestrico Julijano, medtem ko je odšla mati v cerkev, oče pa je kuhal kosilo. Ko se je sestrica za nekaj časa odstranila, tri ob povratku več mogla dobiti svojega bratca in se ji tudi ni oglasil na klicam j e. Začel ga je iskati tudi oče. Ker ga pa nii bilo nikjer okrog doma, je šel gledat v kakih 150 m oddaljeni potok boječ se, da ni otrok padel vanj ,in vton.il. Preiskal je vso strugo do bližnjega jeza, toda otroka ni bilo nikjer. Po dvmmem brezuspešni cm Iskanju so pogledali tudi v gnojmično jamo tik gospodarskega poslopja, ki ni bila zadelana. Na grozo so kmalu potegnili iz nje mrtvo truplo malega Vincenca. Enaka nesreča se je dogodila tudi v Krčevini pri Vurberku. Posestnica Horvat Jožefa je odšla po opravkih v Mestni vrh. Svoja otroka, 18 mesecev starega Maksa in 4-lctno Jožefo pa je izročila v varstvo svojemu 26-Ictnemu bratu Francu, ki je duševno omejen. Otroka sta kmalu po materinem odhodu odšla iz hiše, dočim jo varuh, ki je jetičen, ležal v sobi. Ko se je mati vrnila domov, je 4-letna hči Jožefa priletela od soseda, dočim za svojega bratca ni nič vedela, kje se nahaja. Po kratkem iskanju je mati kmalu našla Maksa utopljenega v škafu vode, ki je stal pred hlevom. — Evo vam gospod, sedaj sva na znamenitem prostoru, kjer Vsaka beseda odmeva devetnajst-'j * krat. 1 — Sijaj = >, semle bi moral pri-Delj iti svo o ženo, ki hoče vedno imeti zadnjo besedo! Senzacija v Gakovti Subotica, 13. jniaja. Predvčerajanjim je bila glavna razprava proti Martinu Pecu, ki je bil obtožen, da je s sekiro ubil svoje starše. Na razpravi je nastal senzacionalen preokret. Glav. na priča, ki je Peca obremenjevala, je bila aretirana. Obtoženi Pec pa je bil oproščen. Na licu mesta so se sodniki prepričali, da glavna obremen jev Ciina priča Martin Rom, ni mogel videti, kakor je izjavil, obtoženega Martina Peca, kako je s sekiro pobil svojega očeta in mater. Tudi druga priča Svetozar Tomič ni mogel slišati vpitje Pecovega očeta. Martin Rom je bil ponovno za. slišan. Zapletel se je v protislovja in preklical vse svoje prejšnje izjave. Izjavil je, da ni spoznal na dvorišču, kjer se je umor izvršil, obtoženega Peca. temveč nekega Martina VVeissa, ki je bil Pecov sluga. Sodišče domneva, da je sam Rom zapleten v zločin, zaradi tega. so ga aretirali. Dan v Borovem Dopis s pota Vukovar, v maju. V Borovem ob Vukovaru je iiikni-lo sredi zelenih livad in vrtov v kratkem času treh lot. kot bi ga pričaral za magično palico, novo mesto- V ostrem kontrastu stoje sedemnastrop-ne steklene mamutske zgradbe, iz katerih se razlega hučanje strojev, in lične rdeče hišice delavcev in nameščencev z idilo, ki vlada naokrog: prostranimi svežimi travniki, gostim zelenjem in široko Donavo v ozadju. Toda v slučajnastnem posetniku, ki zaide v In okolico, zmaga veličasten občutek delo nad idilično pokrajino, ki ga obdaja, V Borovem nastaja novo industrijsko mesto. Danes dda 1.260 delavcev, toda to [c vse še začetek, in noVi tvorniški obickti rastejo iz tal kakor gobo po dežju, Ker metoda Bute je metoda velekapitala z Vsemi njegovimi svetlimi in senčnimi stranmi, Strajna mehanizacija, delitev dela, brzina in sledenje časa, zaslužek od kosa, udeležba na čislem dobičku in prometu. S tem se naganja človeka, da uveljavi in izrabi vse svoje spo-sobnositi in je zaradi tega posamezen zaslužek povsem različen po sposobnosti in uspehu. Dovršena reklama z lastnim tiskom in propagandnim uradom podpira ofenzivo produkcije. Na drugi strani pa se posveča vsa pažnja socialnem skrbstvu delavstva. Delavec ni le pritiklina stroja, ki mu služi, marveč drag soHrudnik, v katerem je treba vzbuditi zanimanje za procviit podjetja in ljubezen do dela, ker le na taki podlagi je mogoč razmah in uspeh. To težnjo je opaziti v celokupni organizaciji, pa tudii v tehničnih napravah Batimih tv ovni c- Ne le, da so delavnice čiste, mosltoirne in zračne, ustrezajoče zahtevam moderne btoijene. marveč ima tudi vsaka delavska družina in vsak de'avec zdravo in l-po dve- oziroma enosobno sta.ncivanie s kopalnico. R+ano-vnniska h-še Babinih ljudi nudilo prav nri'iclnn nasiDirotje od ostalih zgradb okolice, ki zbujajo v črni in mastni slavonski zemlji že na prvi pogled vtis kraja, ki mu manjka vode. Dn msneva vodstvo Bolje v vzgoji svojega delavskega kadra ie pokazalo veselje, s katerim »o ti ljudje brez razlike proslavili svoj praznik dela na dan sv. Jurja, ko je obenem obhajal svojo krstno slavo ravnatelj podjetja g. Maksimovič. Vsak je v pestri mno žici, ki je tedaj valovala med svečano okrašenimi poslopji, smatral, da je tn praznik tudi njegov praznik, praznik njegovega dele in praznik podjetja, praznik njegovega uspeha in napredka. Okrog Bnte sc v naši javnosti že leta vrši srdita borba. Vendar je Bata ravno tako industrija, kakor vsaka druga panoga mioderne veleindustrije. Kakor dlruge veleindustrije, tako ruši tudi on pred sabo malo obrt. Na d)rugi sirani pa nudi toliko drugim družinam zaslužek in kruh. Kdor pride v Borovo in vidi na licu mesita nezadržljivi podel razvoja, Ogromen obrat, veliko pesem dela in silne investicije, čuti velesilo, ki se tod skriva- Dobil bo občutek, da jo tukaj na pohodu ona doba modernega industrijalizma, ki se mu je zaman upirati, ker ga nosi s seboj tok časa. Lahko izpremenimo nekoč sistem, ki vlada našo dobo, toda načina dela nikdar več. S. J. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par zn besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu HRANILNE KNJIŽICE prodale ali kupite najbolj« pobom moje oblaet vono dovoljene pisarne. — D Odkar tako J. Priložite mamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka ulica 12. Telefon S8-1IO. Slugu pošten, izobražen, z dobrini nastopom, zmožen, da Vam opravim vsako poverjeno mi nalogo samostojno, išče službo. Cenj. poziv, da se Vam predstavi, na »Glas naroda« pod »Zvest-pošten-inteligenten«. Trgovskemu potniku nudim ob lepi proviziji kot postranski zaslužek krasno kolekcijo najnovejših razglednic. Pišite dopisnico na »Glas naroda« pod »Razglednice«. Upokojenec vdovec brez otrok, 48 let star, išče kuharico srednjih let, ki bi bila tudi gospodinja. Zaželjena čista preteklost, ker poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe na »Glas naroda« pod značko »Sreča«. Sopotnika za Slovenijo išče trg. potnik. Imam lastni avto. Pogoj: Povrnitev polovico atroškov za bencin in olje. Smer potovanja lahko zavisi od sopotnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod »Družba«. Kupim rabljen prenosni pisalni stroj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod značko »Stroj«. — Nallakoir, hitro prinesite pero, tinto im polo papirja, pa dve priči pnipeljite. — Gospod, kaj pa je? Vam je mogoče slabo? Pokličem tudii zdrava nika? — Ne, samo testament bi rad napravil, preden umrem ai lakote. Vred pol ure sem vas že prosili za Rađao Liuhliana Četrtek: 12: plošče; 12.4.5: poročila; 13; čas, spored; 13.15: Radijski jazz; 14; vreme, poročila; 18: Bethovnova sonata, izvaja Jadviga Poženelova; 18.40: Slovenščina za Slovence, g. dr. Kolarič; 19: poročila; 19.30: Narodna ura: Jugoslovanski Sokoli neso olimpijski ogenj preko Jugoslavije; 25: Koncert pevskega 'društva »Cankar«, vodi g. Kristo Perko; 20.45: plošče; 21; Radijski orkester; 22: poročila; — Kan' bo postal vaš sin, ko do-raste? — On je velik idealist, zato naif bi postal nekaj,, kar bj vedno razveseljevalo vso njegovo okolico. Vsak drug poklic bi ubil v njem vsak idealizem. — Potem naj pa postane — postane — .postane: denarni pismonoša! izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.