PROLETAREC JE DELAVSKI LISt ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2024. £ater«4 m miii tlm __, l>*c. i, IM7. •« tfc« p—I mMU0 mt CkUm—, uaur tt». Act «1 Cm|'«u mi M«rcli >. U7*. CHICAGO 23, ILL., 10.JUL1JA cit. dočim Tsaldaris «rguraen-!irr da to lo zavlačuje ne goto5-v i; v kakršni jc Crčija od kar je bilo rep :blič.msko l; banje v »»ji s silo zadušim, oz• roma poti . .Vno v pod t ilno>i. Sedanja rška vlida srriatruv da je najboljše, ako se kralj vrne čimprej, plebiscit goi ali dol. Ampak bo moral menda le čakati na plebiscit. Toda čr bo volitve o vprašanju monarhije vodila edanja vlada — kar jo gotovo, tedaj je rezultat v naprej znan, 'eprav Gowran od čikaške Tribune trdi, da je 51 izmed vsakih sto Grkov za republiko. To je dognal s pomočjo svoj-ga "ple- (Konec na 5. strani.) Se veliko vojnih škandalov čaka odkritja ! Poseben senatni odsek za preiskovanje medvojnih goljufij in škandalov ima pred sabo slučaj neke kompanije v lllinoisu, ki ni nikoli imela več kot 30 delavcev, pa je vzlic temu dobila vojnih naročil v vsoti skoro 45 milijonov dolarjev! Kako se je moglo uganjati take goljufije na stroške ljudstva, in čemu sta jih vojni in mornariČni oddelek ter drugi merodajni vladni uradi dovolili, to so vprašanja, s katerimi se ha vi omenjeni odsek. Dognal je, da so promoterji imeli od vojnega urada prvo naročilo v vsoti $.1.000.000. še predno je bila kompanija ustanovljena in predno je imela kakega delavca. In še predno je hil kon-trak* podpisan je dobila v naprej en milijon dolarjev! Tako se je prijelo. Ker je vlada plačevala svoja naročila na bazi stroškov in k temu doštela še primeren profit, so take "kompanije" stroške zvišale z visokimi plačami direktorjev in njihnim sorodnikom. V tem slučaju so imeli na plačilni listi nekateri tudi svoje žene, ki so dobivale po $40.000 na leto in več ne da bi kaj delale ali sploh kaj razumele o delu "svoje" družbe. V svrho, da se kompanija seznani s politiki in častniki, ki so imeli oprAvka z vojnimi naročili, je priredila v Drakc hotelu v Chicagu banket, ki je stal $16,-000. Ta izdatek je potem vpisala med "obratne stroške" In tako je njen banket plačala — zvezna vlada! O teh in drugih goljufijah se je ie takrat sušljalo, a promoterji so imeli politično proteket-jo in med vojaško birokracijo. "Direktorji" so si določili po $12,000 mesečne plače Še preden je Imela kompanija kakega delavca razen enega ali dva klerka. Direktorji in njihni pomočniki so prejeli od leta 1942 da 1945 $2^384,841 plače in vse ♦o na vladne stroške. Ustanovitelji korporacije. ki se imenuje Erie Basin Metal products Co., so bili prej upo-sleni v vladnih uradih, gl. izmed njih v FBI. V New Yorku je Je bil vsled goljufij že večkrat aretiran, toda njegovi zaščitniki so mu izposlovali oprostitev še preden je bil obtožen, tako, da ie nief»nv rekord čist. Kdcn izmed njih je hil svetovalec v delavskem departmentu. treVii \ kongresnem odseku, in vsi no imeli 'poznanstva" v uradih, od kjer so prihajala mastna vojna naročila. V aferi je zapleten tudi kongresnik May, demokrat iz Ken-tuckvjn, ki je indorsiral precej Čekov na neko konipanljo v Ky., za les, ki ga ni nikoli dostavila. Vsote za tisti les so znašale $48,-634.07. To ni prva preiskava te vrste. Bilo jih jc mnogo še ko je preiskovalnemu senatnemu odseku predsedoval Harry Truman. In jih bo še nekaj, predno se bo na goljufije korporacij pozabilo in se v senatu ne bodo več brigali zanje. Reml'at skoro vsake preiskave dosedaj je bil, da so bile goljufije dognane in razkrite, toda obsodbe za zločine so bile malenkostne. Taki gospodje, ki so zapravljali pod masko vojne produkcije ljudske milijone, si pravočasno poskrbe protekcijn. In k t lahko potegnejo za sabo tudi druge v kašo. lih rajie ns podlagi kakih tchnlknlif rum-itc. ali pa kaznuj Jo le kako malo ribico, velike pn se izmuz-nejo. NOVO GIBANJE V UNIJAH ZA ZGRADITEV DELAVSKE STRANKE Iz "zmage" politične akcije CIO, ielezničarskih bratovščin in mnogih unij AFL v predsedniških in kongresnih volitvah leta 1944 so se mnogi člani in tudi nekateri voditelji naučili, da organizirano delavstvo s svojo sedanjo taktiko v politiki nikoli ne bo itelo kaj drugega kot volilce za stari stranki in da v zakonodajah nikoli ne bo imelo delavskega bloka, dokler se ne odloči poslati vanje svoje poslance. Tako n. pr. je lokal unije avtnih delavcev (CIO) št. 477 v Chicagu soglasno sprejel resolucijo, v kateri predlaga ustanovitev vrhovnega delavskega sveta; v njemu naj bi bile zastopane vse unije CIO, AFL, unije železničarjev in druge priznane neodvisne unije. Naloga tega koncila bi bila zasnovati skupne akcije za boj proti naklepom reakcionarjev v kongresu in pa ustanovitev skupne delavske stranke. Omenjena postojanka ni edina, ki deluje v tem pravcu. Jih je že precejšnje število, ki so pripravljene . na ločitev od taktike podpiranja kandidatov demokratske in republikanske stranke in za udeležbo v političnih bojih s svojimi kandidati in s svojo stranko. Seveda, sedanja nesloga med unijami ni nič kaj prida znamenje, da bodo predlogi, kakšnega omenjamo gori, že letos izvedeni. Sicer niso to prvi, kajti takih poskusov je bilo že mnogo, toda dobro za delavstvo je, ker imajo sedaj več opore kakor pa v prošlosti. Letos se.je ena konferenca v prid delavske politične akcije že vršila. Udeležilo se je je mnogo liberalcev, več unijskih voditeljev in nekaj funkcionarjev socialistične stranke, ki pa so med sabo ugotovili, da njihna skupina ni še zadostna za ustanovitev nove stranke. Izvolili pa so odbor , ki deluje zanjo. Res jo ..točilno, ♦ da so Zed. države edina industrialna dežela na svetu, v kateri je organizirano delavstvo brez zastopstva v kongresu. Prelom unij s prošlostjo je težaven, a je potreben, če hočejo kaj pridobiti zase tudi na političnem, ne samo na industrialnem polju. proletarec UST ZA INTERESE D2«*AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUJ* JnfmloTtBib DtUvib TUkovu Draik*, Chic«go, lil. CLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE MfcRMNINA v Zedinjenih drtavan ta celo leto »3.00; ta pol leta $1.76. aa četrt lat* $1.00. r Inozemstvo; sa eelo leto $3.50; ta pol leta $2.00. Val vakopisi in oglasi morajo biti v naAem uradu najpotnej« do pondcljk* popoldne sa priobčita v t številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. In«. Established 1006. Editor. Frank Zaiti 8UBSCRIPTI0N RATES: TaiUd States: Ono Year »5.00; Six Montha $1.75; Threo Months $1.00 Foreign Countries, One Year $S.50; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Talopbonet ROCKWELL 2864 JOŠKO OVEN: RAZGOVORI! Ko to pišem, je četrtega ju-j lepe reči. N. pr. krasne parke, ČehcsJovaška postaja socialistična na "miren, demokratičen način" Države v tako zvani ruski sferi vpliva se spreminjajo v smereh socializiraftja z največjo možno naglico. Veliko hitreje n. pr, kot pa Anglija pod delavsko vlado in Francija, v kateri sta zastopani v vladi socialistična in komuni stična stranka. Joseph Martinek, ki je znan mnogim čitateljem Proletarca, je nedavno dejal, da postaja Cehoslovaška najvzornejša država takozvanega demokratičnega socializma. Kajti volitve v nji so se izvršile res demokratično. Nihče v zapadnih državah se ne bi mogel pritoževati, da je nad Cehoslovaško "železni zastor", kakršnega je oglašal Winston Churchill v svojih govorih v Ameriki, češ, da zastira vso Evropo "od Stetina do Trsta." V resnici ta zastor ni toliko neprodiren, da se ne bi videlo skozi. Vsi vemo, kaj se godi v Jugoslaviji, v Albaniji, Bolgariji in v drugih deželah, ki spadajo pod sovjetsko sfero. Na obravnavi proti Draži Mihajloviču in drugim obtožencem, ki se vrši v Beogradu, imajo zastopniki vnanjega tiska in redia svoboden dostop. V Bolgariji se volitve ne vrše po našem načinu, a vzlic temu vsi lahko vemo, da so po sedanjem sistemu, po ižjavi važnega uradnika v našem state departmentu, vendar toliko svobodne kot v naši sosedni Mehiki. Na Cehoslovaškem pa se demokracijo še izvaja po zapadnem modelu. Ko so se nedavno vršile volitve v nji, so se jih udeležile različne stranke in lomastile v kampanji druga po drugi kot je običaj v deželah zapadne demokracije. Zmagala pa ni buržvazija in ne naše sorte "free enterprise", to je, monopolističen kapitalizem — sedaj drugega pač ni — temveč socializem. Ali, ce hočemo ustreči ijudem okrog "New Leadra', demokratični socializem. Oni trdijo, da je Cehoslovaška le lutka, da volitve sploh niso bile demokratične in da je bilo vse tisto le komedija, zasnovana v Moskvi. Od zagrizencev, ki propagirajo demokracijo le s sovraštvom ao Sovj. unije in do drugih dežel, ki so z njo v zvezi, ni pričakovati ničesar pravičnega. Zato pa tudi Čehoslovaški ne priznajo, da je sedaj edina in-dustrializirana dežela na Svetu, ki se spreminja v socialistično urejeno, demokratično državo. Ampak tako je. In Joseph Martinek, ki je še tajnik Cehoslo-vaškega narodnega koncila, je v pravem. Tudi Jugoslavija je v'toKih socializacije, toda ni še industrializirana in vzelo bo časa. predno bo. Cehoslovaška ji bo pri tem lahko v veliko pomoč. Po enem letu vojne prva resna s mirovna konferenca Vzelo je veliki četvorici (Angliji, Rusiji, Franciji in Zed državam) dolge mesece prerekanja, predno se je zedlnila za sklicanje prve mirovne konference po minuli vojni. Zares, čas je že, toda razlike med spornimi zmagovitimi de ielami so tolikšne, da mir niti med njimi ni enostavna stvar. OzI roma sedaj med njimi težja kakor pa z deželami, ki so bile te-pene v vojni. Enoindvajset držav je povabljenih, da pošljejo zastopnike na mirovno konferenco, ki se prične koncem julija v Parizu. Glavne seveda bodo še vedno iste, ki že skozi vso povojno dobo odločujejo o usodi sveta — namreč predstavniki takozvane velike četvorice. Ampak na mirovni konferenci, ki bo skupna, bodo imele besedo tudi vlade malih dežel. Povabljene so na graditev miru Avstralija, Brazilija, Belgija, Bjelo-Rusija, Kanada, Kitajska, Cehoslovaška, Etiopija, Francija, Velika Britanija, Grčija, Indija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norvežka, Poljska, Ukrajina, Jugoslavija, Južnoafriška Unija in Zed. države. V glavnem bodo načrti za mir do omenjenega dne že izdelani v veliki četvorici, ali pa miru sploh ne bo, če ga te sporne dežele med sabo najprvo ne sklenejo. Z ozirom na Italijo so se v glavnem sporazumele, ne pa še glede Nemčije. Nemčija pa je glavno vprašanje, to se pravi, največji in najtežji vprašaj. Rajh je vzlic vsemu, kakor so ga oskubili, ie vedno velika, za vse možnosti odprta dežela, ki ima ambiciozno, naduto, evropskemu miru in svetu vsled svojega poraza zaveznikom sovražno ljudstvo. Nemški narod je kljub pomanjkanju fizično še vedno krepke j ši kot katerokoli drugi v Evropi. 2ivel je skoro do konci vojne na stroške okupiranih narodov ter i pomočjo zasužnjenih delavcev. Sedaj tudi Nemcem ne gre dobro. A imejo veliko simpatij med Američani in Angleži. In pa sami si znajo pomagati. Kaj naj torej postane bodoči nemšW cajh, ki je sedaj razdeljen med štiri velesile v štiri upravne edinice? To je za zaveznike za erkrat trši oreh kakor pa je bila mi* rovna pogodba z Italijo. S slednjo bi lahko že davno opravili, če ne bi bil nastal spor zaradi bodoče pripadnosti Trsta. Ampak kaj V PROLETARCU s dne 3. julija je bilo poročano, da sta se zastopnika Jugoslovanskega Rdečega križa nos lovila it Zed. držav, ker sta svojo misijo tu dovršila in Ju dežela Um potrebuje. Dr Neubauer Je vešča k v bojih proti tuberkulozi. Nada Kraigher 0a veiča bolnlčkrka. Učila se Je tega poklica ne samo v šolah temveč še posebno v osvobodilni borbi. Na sliki prvi od leve »o dr. Neubauer, gospa Balokovic in njen soprog, Nada Kraigher in Gajo Ratkovič. Jeruzalemski mufti v Egiptu Ko je egipčanski kralj Farouk svojo zaščito jeruza pod vlado Zed. držav dolgo dobo, prej pod Španijo in pa pod domačimi fevdalnimi mogotci. Ampak 4 julija letos so Zed: države izpolnile obljubo in jim dale neodvisnost. Toda le politično. Ekonomsko in še v marsičem pa nova filipinska republika ostane podlož-nica Zed. držav. O tem je napisal poročevalec časniške agencije ONA Malcolm Hobbs sledeči članek: Ameriška kolonijalna politika je prišla na Filipinih do svojega zaključka 4. julija, ko je bila vlada izročena ondotnemu ljudstvu. Tako se je na lep način končala naša 44-letna politika, ki je dominirala Filipine. Na žalost pa je ameriški kongres prav v 7*>. ki je preminul 30. junija. OPA je držal pod kontrolo cene še prilično dobro. Stanari- FILIPINI OSVOBOJENI - IN KAJ NAJ POČNO SEDAJ... I I II I , i . . 4 sprejel v otUJv, «. Zadnjega 4. julija so prvič v zadnjih par mesecih, ki se ti- lemskega muftija E1 Husaeini- zgodovini praznovali osvoboje- čejo Filipinov. ja je to storji pre.00 za pol leta; f 1.50 ta četrt leta; ta Chicago In Clcero $7.50 ta celo leto; $S.15 ta pol lata; ta Inotemstvo $».00. NasloV za list in tajništvo {•: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Poslušajte vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovansko radio uto v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na časa in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost nagram listu. cej druge agitacije. ir Naš zastopnik v Pueblu, Colo. Louis Yoxey, je svojo službo vsled zdravstvenih razlogov pustil. Bil je v nji vesten in za širjenje tega lista v "zapadnem Pittsburghu" veliko storil. Njegov naslednik je Louis Malen-šek. Stanuje na 2211 Routt Ave Upamo, da bodo naši naročniki v Pueblu z njim sodelovali in mu pomagali, da dobi Proletarec tam cirkulacijo večjo kot jo je še kdaj imel. it Leo Zevnik v La Sallu je pisal upravnici: "Me veseli, da si prišla pomagati našemu staremu prijatelju Proletarcu." Hvala za voščilo. Naravno, Leo je ob enem poslal tudi naročnine. it - V sanatoriju v Nopemingu v * —. — Dr. John J. Zavertnik PHYSICTAN and SUltOEON 3724 WEST 26th STREET Tel. Crauford 22 It OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Exccpt Wcd., Sat. and Sun.) <1:30 to «:30 P. M. (Except Wcd., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridteway Ave. Tel. Crawford §440 - If na answer — Call Auatin 5700 tacije za Proletarca in pa tudi za SANS in otroško bolnico v Sloveniji. Sploh je bila vzlic pekočemu solncu to sijajna prireditev. Kvartič, Maglič, Kumer in drugi, ki so jo vodili, so lahko ponosni na uspeh. Delavcev pa je bilo nešteto — in delali so od jutra do poznega večera. Vsa čast Pennsylvančanom! - * Kadar korespondirate z našo novo upravnico Ann Beniger, ji lahko brez skrbi pišete slovensko. Naš jezik dobro obvlada. Ko se z njo seznanite, boste lahko vsa pisma z njo prijateljsko izmenjavali. it Dne 5. julija se je oglasil pri nas eden izmed pionirjev našega gibanja, Tomo Besenič iz Detroita. On je bivši predsednik Hrvatske bratske zajednice in eden izmed graditeljev hrvatskega delavskega časopisja v t<*) deželi. In bil je tudi eden izmed sasu okrog 200 milijonov buš-ljev pšenice. Poročilo iz mesteca Salina v srednjem Kansasu pa pravi, da zaradi pomanjkanja železniških vozov in prostora v žitnicah so farmarji prisiljeni grmaditi pšenico kar na prostem na zemljo, kjer je izpostavljena vremenu in uničevanju. V njih okolici leži že nad 40 tisoč bušljev pšenice kar v kupih na prostem. Drugod pa pišejo o pomanjkanju kruha in še bolj o pomanjkanju krme za perutnino in živino, in vladni "izvedenci" pravijo, da najhujše pomanjkanje še le pride. Res, zelo, zelo modro je vse urejeno pod sedanjim sistemom. Bog nas varuj socializma, ker morda bi potem ne pustili ljudem stradati in pridelkom gnjiti na polju. ir ir ir "Pasja logika": Kadar se hoče naročnik znesti nad nepriljubljenim zastopnikom pa pusti list, češ, zdaj mu bom pa rog urezal, kot da je list lastnina zastopnika. Zaveden delavec, ki podpira list iz prepričanja, ga ne bo pustil zaradi kapric in osebne mržnje. ir ir v* Pred nekaj tedni je tukaj umrl Joseph Arh, star 78 let. Dasi mož, zaradi visoke starosti, ni bil zadnja leta aktiven, je vendar vselej komaj Čakal, da sem mu prinesel Druž. koledar ali Majski glas. Prejšnja leta, ko je živel še v sosedni naselbini Breezy Hill, se je zelo udej- ima vzlic temu le finančne izgube vsled nje, in pa nekaj bomb je pomotoma padlo nanjo. Izgube Švicarjev znašajo v vojnih zonah $204,984,000. Veteranov mnogo brezposelnih Prvi teden v maju je prejelo brezposelnostno podporo v lllinoisu 77,082 veteranov, izmed njih 35,447 v Chicagu. Skupno so jo prejeli v enem tednu $1,-727,120. : BARETINCIC & SON { f i * POGREBNI ZAVOD % T A. 20-8C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ...................... RAZGOVORI (Nadaljevanje na 2. strani.) med našim ljudstvom v tej deželi, v kateri ne bi prednjačili naši sodrugi in somišljeniki. In kakor smo delali v prošlosti tako bomo i v bodoče. Našemu listu moramo zagotoviti obstoj in bodočnost. ir H it Tik ob zaključku tega pisanja sem prejel od mojega prijatelja Jožeta Lista iz Mehike številko delavskega dnevnika "EI Popular". V ^jemu je prevod Članka "Krivda Italije", kateri je izšel v "Ljudski pravici" v Ljubljani in bil nato ponatisnjen v Prosveti. V omenjenem mehiškem listu jc izšel z naslovom "Quien es Victima de quien ...?" Članek je namenjen mehiški publiki, da bi prerekanja velike četvorice, ki je in menda še zboruje (v Parizu) boljše razumela. Pred vsem pa položaj glede primorskega vprašanja. .................................. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. i Tal. MOHAWK 470? i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL ; PROLETAREC SE TISKA PRI NAS .................................................i Nfcdlu * Konflikti na Kitajskem in čemu se venomer nadaljujejo Napisal za ONA OWEN LATTIMORE Tekom sedanjega pol-premir-ja, ki vlada v Kini za nekaj dni ali tednov, je važno, da postane vsakomur jasno, za kaj gre. V Ameriki prav kot v Kini morajo ljudje spoznati, da tfre za to ali bo mir ali civilna vojna — in kaj oboje pomeni. Kakšna je civilna vojna na Kitajskem, smo že videli. Nevarnost l>i bita, da so zaplete Amerika v vojno z Rusijo — čeravno je videti verjetno, da se je obe strani ogibati, Rusi radi tega, ker si ne žele atomskih bomb, Amerikanci pa zato, ker je pri nas izredno malo ljudi, ki bi se hoteli posluževati te bombe dejansko in ne le kot grožnje. Najbolj potrebno je radi tega. da premislimo, česa nas uči dosedanji razvoj kitajskega konflikta Mešoanska vojna v Kini sami in Mandžuriji, ki je divjala te zadnje mesece, ni rodila nobenih razveseljivih dogodkov — in to je najbrže vzrok, da je tako malo razprav o tem predmetu. Polagoma se je začel pogrezati globoki smisel tega dejstva tudi v vojaške glave vojske in mornarice in v birokra-tične washingtonske možgane. moči in ameriškega denarja, ko liko bo šele zahtevala meščanska vojna, ako se razvije v pol nem obsegu? In koliko bodo te ameriške investicije vredne celo v slučaju, da bo centralna vlada zmagovita? Vlada, ki bi bila zmagala s pomočjo sile, a te sile nima, razen ako si jo izposodi v Ameriki? Vprašanje, ki je bistvo vprašanja je naslednje: Ali bo kitajska vlada imela oblast nad ljudstvom, ali kitajsko ljudstvo nad svojo vlado. Žalostno je, da tega vprašanja, ki je vsakemu Amerikancu tako silno jasno, nikdo ni v tej obliki stavil v tej zadevi pred ameriško javnost. Mesto tega nas pitajo z najrazličnejšimi potvorbami. Ena najbolj običajnih je ta,* da nam pravijo, da gre za to, ali bodo dobili Kino v roke komunisti a It Kuomtntang. Jasno bi moralo biti vsakomur, da nobena stranka ne more z orožjem brzdati Kine, ter da je uspeh mogoč le, akt) bo narod povezan s svojo vlado. Druga laž je ta, da nam govore, da je nedotakljivost Kine odvisna od tega, da Kuomintang dobi v roke nadvlado v Mandžuriji. Trditev je OPREMA ZA OTROŠKO BOLNICO v Sloveniji, ki 90 jo kupili v Ne* Vorku. Na sliki v sredi je Joaeph Zavertnik. kl je IrtT pred leti v upravnem otfbftru Proletarta, in na desni Ann Kepic, ki sta sodelovala v tej akciji newyorških Slovencev. Prvi zaključek, katerega ve- pcp°!n°ma napačna in neskon- lja postaviti je ta. da so kitaj- zlobna uR*fmc° je' da ske razmere tako prečudno A- Krna varna, kadar bo vse njeno pietene, da .o Rusi pog.obi.i ČZ^lt^Z od delegatov vseh njenih pokra jin, svobodno izvoljenih. svoj vpliv zelo učinkovito na ta način, da so se umaknili iz kitajskega ozemlja. Ko so Rusi premagali japonske vojaške sile v Mandžuriji, so zaplenili mnogo orožja, katerega pa na svojem umiku niso odvedli s se- V jugoslovanskem parlamen-boj, temveč ga pustili na mestu, tu je med 300 poslanci šest ka- Svetozar Ritig obtožil kolaboratorje tako da je prišlo v roke onemu, ki je prvi prevzel oblast. To pa so bili ali komunisti ali pa lokalne mandžurske čete, ki mrze Kuomintang radi njegovega oša-šnega in samolpstnega nastopanja, ki odrekuje domačinom posameznih pokrajin vsako besedo v lokalni upravi. To je vzrok, da so domačini često pristopili na stran komunistov, da se ubranijo centralne kitajske oblasti. Amerikancem je bil ta ruski korak neprijeten. Stvar jim je vzbudila vtis, da so jih Rusi na nerazumljiv način opeharili, ne da bi napravili nekaj odkrito nedopustnega. A kako tudi skrbeti za to, da ostane javnost razjarjena napram Rusiji, ako so njene čete odšle in ostanejo zunaj? Odkar se je vojna končala, smo že podvojili število kitajskih čet, katere je izvežbala Amerika. Te čete so opremljene z ameriškim orožjem. V Mandžuriji se oslanja akcija centralne vlade izključno na vojaške enote, katere je Amerika izvežbala in opremila in povrh tega še na ameriških ladjah, na katerih služijo Amerikanci, spravila v Mandžurijo. Tu prihajamo do drugega zaključka iz dogodkov kitajske meščanske vojne. Kitajska vlada je sposobna nadaljevati svojo vojno le na ta način, da naziva komuniste vse one, ki sc drznejo streljati kadar jih poskuša naučiti svoje politike s tem, da nanje strelja. Ne glede na to, ali so zares komunisti ali ne. A da sploh more nadaljevati streljanje, mora zahtevati vedno več podpore iz Amerike. V VVashingtonu vzbuja vse to neprijetne občutke. Ako zahteva sedanja ne-splošna meščanska vojna toliko ameriške po- toliških in sedem pravoslavnih duhovnov. Ritig, ki ima 73 let. je katoliški duhoven, ki je bil tekom vojne s partizani in je danes poslanec mesta Zagreba. Obenem je minister brez portfelja v hrvaški vladi. V teku intervjuva z njim sem slišal skrajno odločno obsodbo vseh onih, ki so sodelovali z Nemci in Italijani in se pod njihovim vodstvom pridružili hrvaški teroristični skupini usta-šev. "Nikjer drugje v Evropi," mi je dejal, "se ni duhovništvo zapletlo v tako težke politične zadeve. Hrvaška država je kato- pretežno komunistično večino, je Ritig odgovoril, da je za to merodajna jugoslovanska ustava, ter da ustava nudi vsem enakopravnost ne glede na vero, raso, narodnost aH versko pripadnost. V pogledu agrarne reforme, v teku katere je izgubila cerkev preeej svojih zemljišč, je izjavil rev. Ritig, da je cerkev po njegovem naziranju "duhovna, ne pa materialistična institucija." . Naglasil je, da so bila zemljišča in posestva, katera so bila odvzeta cerkvi, takoj razdeljena, in sicer med siromašne katoliške kmete. Slično so bila posestva. katera so bila odvzeta pravoslavni cerkvi, razdeljena med pravoslavne siromake, a imetja muslimanskih institucij med muslimane. Zed. države lahko dobe vodstvo nad svetom - a morajo vedeti - čemu ? V našem tisku in v diploma ciji, pa v radiu, se dan za dnem poudarja, da smo mi najmogočnejša sila r.a svetu. In da glad-nim največ pomagamo. Pa da smo zalagali v času vojne Rusijo in Anglijo. Ter po vojni Italijo in tudi Francijo. Na morju imamo večjo bojno in trgovsko mornarico kot vse druge dežele skupaj. Imamo boljšo in večjo zrakoplovbo kot ves ostali svet skupaj. V produkciji nam tudi kadar so tu stavke ni nobena dežela enaka. Vse se ozira na Ameriko. Za posojila, za živež itd. Mi smo torej iz minule vojne liška, Srbija pa je pravoslavna. I izšli kot vodilna ali glavna ve-Vsled tega je bila Hrvaška pred lesila na svetu, vojno često zapostavljena in se Donald Bell, ki piše za čas-je borila za enakopravnost. To niško agencijo ONA je priredil je bila podlaga, na kateri je ^ ai«. zrastel pokret kvizlingov. Njim je bilo le do tega, da se stara sovraštva poglobe in da pritira-jo verska nasprotstva med Srbi in Hrvati do skrajnosti." Vsled tega je bilo njegovo delo dvojne vrste — prvič, da vrši službo božjo v partizanskih taborih, in drugič, da poskuša spreobrniti one, ki so bili V zamahu vojne pozabili na prava načela svoje vere. Ustašem se je bilo posrečilo glasom izjav rev. Ritiga, da s podporo peščice visokih cerkvenih dostojanstvenikov uklonijo cerkev tako dalekosežno v svoj voz, da je cerkev sama postala skoraj istovetna s terorizmom. Dodal je, da je bilo nedavno odkritih 16 ustaških častnikov, ki se nahajajo na seznamu vojnih zločincev, oziroma osumljencev, v prostorih zagrebške nadškofije, kjer jim je bilo nu-derfo zavetišče. Na vprašanje, kako se godi katoliški cerkvi v Jugoslaviji danes, ko se nahaja dežela pod o tej naši .situaciji sledeči čla nek: V zadnjih mesecih je nastala navada, da se v vseh uradnih ameriških govorih in izjavah poudarja, da je ameriška vojaška sil« največja na svetu, ter da je radi tega postalo neizogibno, da Amerika prevzame svetovno vodstvo. Posebno predsednik Truman je to točko močno naglasil v svojem govoru ob priliki dneva ameriške armade. Njegov govor je bil brez dvo Amerika je danes zadnja velika kapitalistična država. Velika Britanija, ki nam je po srcu in tradicijah najbližja, ne bi sprejela našega vodstva. Se manj Francija, h kaj šele Sovjetska unija. Britanija se našemu vodstvu trenotno ne protivi le iz enega samega vzroka — ker hoče. da mi ustavimo prodiranje Sovjetske unije. Na polju gospodarske mogel najti nekaj, kar je nam ostalo skrito. Seveda, ako pride do tega, bo takoj prišlo do izzivanja proti našemu svetovnemu vodstvu. Vse to ne pomeni, da se moramo temu načrtu odpovedati. Pač pa pomeni, da bi bilo bolje, da tudi naravnost j>ovemo, kaj mislimo. Večina ljudi bi najbrže rade volje sprejela naše vodstvo — in bi nas morda oe-lo prosila, naj je prevzamemo — ako bi je izvajali po naslednjih treh smernicah: Prvič, da iskoristimo naše znanje in produkcijske možnosti v svrho svetovne obnove. To je seveda vse več kot naše sedanje delovanje v pomožnih organizacijah. TVeba bi bilo velikopotezne politike posojil v cilju popolne obnove vseh prizadetih dežel. Drugič, postati bi morali vodje vsesplošne borbe na nož proti fašizmu. Svetovno vodstvo je neskladno z izbegavanjem španskega vprašanja. Ni skladno s pripuščanjem. da se faši- ali kolonijalne politike pa ni JM nobenega soglasja med nami in 2em na novo razvlJa v deželah Veliko Britanijo. Dobro bi bilo tudi, ako bi upoštevali, da je naša vojaška premoč morda le prehodna —-in da bo morda kmalu omejena le na nekatere vrste orožja. Pričakovati smemo, da bomo ostali v dogledni bodočnosti najsilnej-ša pomorska država in da bomo tudi v zraku ohranili nadmoč. Toda naša premoč na kopnem je že zdaj nekoliko dvomljivega značaja in naziranje strokovnjakov je, da nam bo nemogoče o-hraniti prednosti, katere nam dajejo nekatere posebne vrste tajnega orožja. Potniki, ki prihajajo Evrope, poročajo tajinstveno čudne stvari o uspehih, katere so baje dosegli Rusi. Trde, da so ruski učenjaki razkrili skrivnosti ta-kozvanih kozmičnih žarkov, ter da jim daje to najmanj toliko ma namenjen pred vsem Ame- novih virov energije kot spro- PIKNIK v korist Proletarca V SOBOTO, DNE 20. JULIJA - pri Keglu v Willow Springsu VSTOPNINA PROSTA Dobra godba — Jedaie in pijaie bo v izobilju PRIDITE! Povabite prijatelje in inance s sabo I rikancem, toda ker je jasno, da ga je ves svet napeto jposlušal — in razmišljal o njegovih besedah, je skrajno obžalovanja vredno, da si ni vzel časa, da bi povedal tudi, kaj je treba razumeti pod označbo "ameriško svetovno vodstvo." Predsednikov cilj je bil ta, da dopove ameriškemu ljudstvu, da je potrebno zediniti pod eno upravo vse veje naših oboroženih sil, da velja podaljšati vojaško dolžnost in obveznost službe, ter, tretjič, da je potrebno ustanoviti splošno vežbanje. Vse to so čisto notranje ameriške zadeve, v katere se ne sme nikdo umešavati. Toda zadeva svetovnega vodstva je vse nekaj drugega. To je nekaj, kar gre preko naših meja. Ves svet se napeto zanima za naše na-mere. Velika zmota bi bila, ako bi hoteli verjeti v to, da bo svet sprejel naše vodstvo enostavno iz razloga, ker smo najsilnejša vojaška organizacija na svetu. 'fo ni nič novega v zgodovini in se je že ponovno pripetilo, j zadnjih stoletjih na primer je bila Španija najmočnejša v šestnajstem veku. Francija v sedemnajstem, Britanija v devetnajstem in Nemčija v dvajsetem — in vendar ni svet priznal vodstva nobene teh sil. Priznati hi si morali tudi, da naš ameriški način Življenja ni več ideal ostalega človeštva. stltev atomske energije na podlagi razkola uranijevega atoma. To so morda prazne čenče, toda znano nam je, da so Rusi že dolgo iskali potov, kako vpreei in brzdati solnčno energijo. Radi tega ne smemo kar naprej verjeti, da noben drug narod ne bo latinske Amerike. Tretjič, postati bi morali vodje gibanja za osvoboditev ko-lonijalnih narodov. In v razbijanju zadnjih ostankov fevdalizma. Ameriška posojila v obrambo starih vlad Zed. države so sedaj glavna svetovna banka. Včasi je to» vlogo imela Anglija in v drugi vrsti Francija. Sedaj je ameriški finančni trg Ak cekine edini, ki kaj pomeni. Ampak naš državni department se je odločil dajati posojila le pod pogojem, da se ugodi gotovim političnim zahtevam. Angliji smemo dati posojilo le, ako se odloči, da z njim ne bo uvajala socializma. Za angleško vlado je bil to insult, ki pa ga je znala prenesti, toda posojilo ji ni še povsem odobreno. Vsota, za katero je vprašala, je ogromna, blizu štiri milijarde, in to je že nekaj. Leon Blum je imel v enaki misiji za Francijo saj na papirju več sreče, a koncem konca tudi le komaj toliko kakor An- NA1IOČITE ameriški družinski koledar SVOJCEM V STAREM KRAJU t Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam • * § točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL. I glija. Razlika je le, da je Francija iskala v Zed. državah trgovsko, ne pa politično posojilo. Nesreča ameriškega posojeva- nja Je, da imajo ljOdje, ki mu naeeljujejot vedno v mislih ne svetovne gospodarske interese temveč' privatne dobičke. / Kadar se davkredit Franciji, recimo za vsoto, kolikšno je predlagal Blum, saj je čisto enostavno, da tisti, ki posodi, ima tudi pravico vprašati za jam-itva. V slučaju posojila bodisi Franciji kakor Angliji, se je šlo, dali je bodočnost posojila varna. Resnica je, da v sedanjih razmerah ni nobeno posojilo toliko zavarovano, da bi ga mogel kdo jamčiti. Prav radi tega pa ameriška vlada insistira vsled te negotovosti svoja posojila dajati s političnimi motivi. O tem poroča ONA sledeče: Poljsko posojilo v znesku !>0,-000,000 dolarjev je bilo ustav ljeno dne 10. maja, češ, da go tovi predpogoji niso bili izpol kredit eo- krogih je nastopilo namreč spoznanje, da je takozvana "trda" nolitika v pogledu zunanjih po-»ojil dvorezen meč, ter da ute-ijne*ucforiti nazaj. .Ameriški interesi bi utegnili nnogo trpeti, ako bi bila Amerika v sedanjem trenutku po-Kilnoma brez vsakega gospo-larskega vpliva na Poljskem Iz istih virov prihaja vest, da )o ameriška politika mednarod-lih kreditov krenila zdaj na >olj realistična pota. Dozdaj je lajala Amerika svoja posojila , i čisto političnih osnovah. Ta-k Vladal je fašistično in njtg^va no in zabeve. velja jc morala biti ob enem tu- j. L3Ski jc prošlo r.c di ' ljudska volja '. ~ Jelj9 debatiral po radiu s sena Angleška agencija Reuters je torj^m Ballom irepublikancen dne 4. julija poročala, da je ita- >z Minnesote). Prvi je givon lijanska policija v Tr^tu zaple- 'z Londona, drugi iz Washing nila tri tovorne avte živeža, ki *>na. Argumentirala sta pred rlHdujr ae nad njun tudi ves^ tja poslan iz Ljubljan * 1 vsem, kateri lekonomski) sisten klerikalni aparat v tej deželi in Pošiijatev j0 vsebovali 5 tisoč j je boljši za odpravo brezposc! Italijani, ki prete, da si bodo pri funtov makan>noVt 12 sodov ma- ™sti. Laski je trdil, da jo je ah prihodnjih volitvah zapommb sti in nadaijnih 66 zabojev ma-^eška delavska stranka Že od Byrneta ln njegovo stranko! }ti __ namreč takih zabojev, ki | pravila, čeprav ima Anglija 1 Veliko nezadovoljnih s tako jih obicajno pošilja UNRRA To »™maj napolsocialistični sistam rešitvijo, je tudi v Angliji -na j -: hrano so Jugoslovani baje uti- dočim kapitalizem te naloge n vec zato, ker se boje, da je Bo hotapiH preko Morganove črte! nikdar zmogel. Bali pa je trdil vin zapravil naklonjenost tistih v anglo-ameriški del okupirane-j da je ameriški kapitalizem us ga Primorja, da se jo bi razde- tvaril najvišji življenski stan lilo stavkarjem v Trstu in čla-j dard na svetu. Sploh je daja nom it^lijpnylrn.slnvgnslc«> prnt ž. j priznanje kapitalizmu za njego fašistične zveze. Vsled zaplem- ve "uspehe vsepovsodTAmpal be je ves ta živež služil v prav -emu sploh treba takih debat nasprotne namene. Vse to doka- Saj se še spominjamo amerišk« zuje, da je hrana v izjemnih in svetovne depresije, ki je po razmerah veliko boljše politi- K"ala milijone delavcev v kru čno sredstvo kot pa kakršnikoli■ sne vrste in na stotisoče v po letaki. Kajti ako nasprotnik za- Povzročil pa je vso tist. oleni letake, lahko natisneš dru- gospodarsko zmedo, in lakoto ' ge. živeža po cele tovorne avte morju izobilja, kapitalistični si oa ni lahko nadomestiti. stem, ki ga senator Bali tak« j vneto zagovarja. Rooseveltov V Mehiki so imeli minulo ne- -new deal'\ ki je bil rešilna bil Italijanov, ki so hoteli svojo deželo organizirati v angleško sfero vpliva. ir je torej zavita se v intrige in v takem stanju bo, dokler ne pride do končne mirovne pogodbe, ki bo sprejeta od vseh prizadetih dežel in se začne v gospodarstvu in v diplomaciji miren razvoj. LOUIS PREŽEL PREMINUL Chicago.—V bližnjem Claren don Hilsu je v soboto 6. julija t« vimv^j^v w j^ preminul I ou'ah — najjveč na cestah in pri njim nadaljevana vzlic porazi naše sožalje. kopanju v (jezerih in rekah—ob ' nacizma. No M ore mi 1 AL and i ERROR Cookii fig... M Ml Rešitev vprašanja Julijske krajine nikomur po volji (Nadaljevanje s 1. strani.) le Julijske krajine v Mussolini-jevi dobi. Ti ljudje so se trdno zanesli, da Jugoslavija Trsta ne bo dobila, in ob enem so verovali, da bosta Byrnes in Bevin z Molo-tovom končno obračunala, se poslovila in sklenila z Italijo separatno pogodbo. Ampak stvar je preveč komplicirana in bila bi prenevarna, če bi onadva kaj takega res nameravala. Zato sta rajše pristala v sporazum. Nekateri tolmačijo, da je bit* ko za Trst Molotov izgubil. Dru* gi še bolj z gotovostjo ugibajo, da je sporazum glede Trsta le 'odmor" in ko pride prva večja priložnost, se ga polasti Jugoslavija, kakor se je n. pr. D'An-nunzio polastil svobodnega mesta Reke po prejšnji vojni. Ali pa Poljaki litvinske Vilne. Predsednik avstrijske vlade je izjavil, da mu je sedanja rešitev tržaškega vprašanja zelo po godu, kajti Trst bo v tem sta- tutu res lahko služil potrebam pomorskega prometa vse centralne Evrope. In vse interesi-rane dežele bodo imele po njegovem mnenju sebi Iti Trstu v korist besedo v njem. Študenti demonstrirajo Čisto naravno je, da je rezultat glede Trsta najbolj razočaral italijanske nacionaliste, posebno študente, ki so že po navadi v takih stvareh najbolj vročekrvni. Izgredi, ki so se vršili minuli teden, v nedeljo T. julija in tudi pozneje proti zaveznikom — namreč zoper Angleže in Američane, najbolj proti pr* vim, so Viapravili mnogo vzruje-nja in bi ga se več, ako ne bi imelo italijansko ljudstvo toliko drugih problemov, predvsem vprašanje prehrane, zaposlitve in notranje ureditve svoje države. V Trstu so se italijanski pre-napeteži lotili najprvo slovenskih lokalov in komunističnih uradov ter listov, kar je izvalo pretepe, kajti napadeni slovenski in italijanski delavci tudi niso držali rok križem. Drugo demonstracijo so italijanski nacionalisti v Trstu priredili pre»d glavnim stanom savezniške okupacijske vojske (ki jo tvorijo —'*» * __^Vltf"-' Moderna električna peč izključi vsako ugibanje! N a avtomatični električni peči se s čudovito lahkoto pripravi izborno kosilo. To ni nobena čarovnija, svojo priljubljeno hrano pripravite kot navadno... in pustite moderni električni peči, da dokaže, da je kuhanje zelo lahko Peč je opremljena z natančno kontrolo časa in temperature, ki vselej zagotovi popolne rezultate. Obrnjenje kljukce vam da natančno stopinjo vročine, ki jo želite... in vaše pecivo, pečenke in prikuhe bodo vselej okusne. Da, kuhanje na moderni električni peči pomeni manj dela in dosledno boljše rezultate. Oglejte si nove električne peči pri vašem trgovcu ali v najbližnji Edisonovi trgovini. Vprašajte za brezplačno poslugo in brezplačno instalacijo. . . it nll it coktft the <)v«rnq« Chuoqn (amily ♦o Cook lt«ctricaily m msnm COMMONVVEALTH EDISON COM P AN Y A Vugotlav Weekly Devoted to th« Interest of th« Workers t PROLETAREC officiaI organ of S. F. and Its Educational Bureau Chicago, IU., July 10, 1946 Published W««kly at 2301 S*. La»ad«fc A«S FRUITS OF CAPITALISM VVhen we read what capitalist writers in newspapers and maga-zines have to say about the "unreasonablc'" denmnds of labor unions and "unpatriotic" actions of union leaders vve get the inipression that those vvriters believe that those things vvhich they view as "evils" are the work of vicious individuals. VVe are afraid that inany vvorkers are geting to think that way too And that conccrns us, because it simply isn't true that labor leaders are able to hamstring the nation because they are strong and vvilling to do it because they are unscrupulous. VVhat is true is that unions. and aH they stand for and do, are the result of the private-profit systern. In this respect they are like priv ilege-serviiig trusts and corporations vvhich dictate to the people and deal to i-onspire against the public vvolfare by nt. cartel arrange ruents vvith foreign labor exploiters. If we like the capitalist private-pnofit system vve have to accept ali the results of that system. And a grovving disregard for the general welfare by those vvho have the povver to get vvhat they vvant is one of those results. ——- Being Socialists. vve don't like capitalism. VVe have preached and voted against it and, therefore, have a right to complain about the iesults of that unholy system. VVe don't like everything that every union leader does. But vve knovv why those union leaders are here and why they are vvhat they are. They are what the system has made them It ts uaeless and child-ish to hope that a dog-eat-dog economy can be permitted to run its course to its ultimate collapse and then pass from the scene in a manner that is decent, dignified and social. Those people vvho complain about "vicious" labor leaders are the same pople vvho opposed Socialism and insisted upon holding fast to the profit racket. /Mow they're gefting the results of their ovvn aetion —and they don* like ti.—Reading Labor Advocate. From THE NATION FftOM PEARl HARBOR Tfc V-J IMV flvs civilians *jire disablep roft EVE(^PlSA8LEP SoLDlER, r—^^n 1945 general mcstorsccftp. i— . madt 4l66,26djl5 in clear - sc fRofiTS -moec tkan it m^oe IN 1944 EVEN THOUOM »TS SAUS '/t/-> DROPPE0 1*)% PUftlM« 1945". 6\?He BEST KAT is ms umion M8ttWAT. LOCM SaRlklS UNION LABEL UND€£ 1&ESWEAT8AN1> OFIHEMEJCTHAT ^ooeui. iS^lCKETS WOH BAVFbRTHEFiRSr ^HttE iN V S. HlSlbRY WHEN THt UAW-CO 3U4VS PAV FOR 1HP S M€MB£*S of LOCAL 847 ST&IKE iN AUSfiK),MllM. THE WINNAH! The fight at the Yankee Stadium in Nevv York vvas an affair to promote the financial vvell being of the champ, Mr. Louis; the chal-lenger, Mr. Conn, and a gentleman by the name of Jacobs vvho knovvs hovv to arrange sueh events. Fans number ing 45.266 paid $1,925,564 to see the spectacle. If these three men could split sueh a sum among themselves, each vvould be vvell advanced tovvard the millionalre class. In Jeffries-Corbet days there vvasnt any outsider counting hi»n-self in on the gate. Even in the Dempsey-Tunney era the participants and the promoter received most of vvhat vva? taken in. Novv it is dif-ferent. On the reccipts of nearly 2 million dollars, the treasury makes a number of claims. There vvas first the tidy little sum of $385,000 vvhich had to be paid as a federal admissions tax. Louis vvas entitled to receive $577,669 plus a cut in the radio and television charges. The public hasn't been told vvhat the total figure is, but vve can't be far off if vve take $600.000 as the aggregate. On this amount of income the federal tax vvould be about $500.000. One of the tax authorities says that Joe is paying Marva, his divorced vvife, some alimony out of these earnings, and that alimony is deduetible. but con-stitutes income for the recipient. As vve don' have access to Joe's financial records, or Marva's account books, vve vvill accept $500.000 as the tax and $100,000 as his net income after the tax, and go no further. For the beating that Joe gave Conn vvhen he could catch up vvith him, the boy from Pittsburgh received $288,834 plus a share of vvhat the radio and television people paid. That makes exactly $300.000 for cur purposes. The treasury won't let a man have that much income unless he kicks back $235,000 to the treasury. Mike Jacobs, the producer of the shovv, according to the reports got as much out of it as the champ did, from vvhich operational ex-penses had to be paid. Let's say that he had, as net before taxes, as much ase Billy had, or «$300,000. On this he, too, vvould pay $235,000, leaving him $65,000. Addi^g together the admission tax, $385,000; Joe's income tax, $500,000; Billy s income tax, $235,000, and Mike's net income tax, $235,000, vve find that the federal government realized $1,555,000 on the bout. The participants, Joe, Billy, and Mike, had a total of $230.000 for themselves. It vvas a great evening for the treasury.—Chicago Tribune. Look Under the Skin of Union-Boiters And You Will Find Sonieone "Who Is llostile to the Right Of Workers to Bargain C'ollertively," Says Daniels It is good to know that in the "Deep South" an "oitf unrecon-structed Jeffersonian Democrat" like Joscphus Daniels is stili handling the editorial page of the Raleigh (N.C.) "Nevvs and Observer," a daily nevvspaper of generous circulation. VVe forget vvhen Daniels vvas born—but that's not material. Hovvever, the record shovvs that he "marched vvith Bryan" in the days vvhen the "Great Commonor" thrilled Americans; served as Woodrow Wilson's secretary of the Navy during the first World VVar and a$ Franklin Roosevelfs Ambassador to Mexico in later years. He has touched elbovvs vvith the high and mighty, but he has never lost touch vvith the plain folks. Just last vveek, in his leading editorial in the "News and Observer"* he had this to say: "If you look under the skin of those vvho, vvhile professing to love labor, are most blatant in denouncing aH unions and union leaders, you wi!l fifld thev are hostile to the right of vvoikers to organize and bargain collectively. • "They are good to labor,' they help labor* vvith a 'God Almighty* complex, vvhile doing aH in their povver against labor organization, no matter by vvhich organization. "That is at the bottom of the denunciaticns of President Truman «»nd the hate of Franklin Roosevelt. Neither of these Presidents vvas controlled by labor. "Those vvho fight against the right of labor to organize and bargain collectively are engaged in a losing battle. It has come in ali en-lightened industries and it is coming in ali industries—enlightened or unenlightened. ' The sooner management recognizes this truth and aceepts it and joins vvith labor in just collective bargaining, the better it vvill be for ali concerned." You never have to retract something you never said Brains don't always pav off, but common sense usually does PEOPLE TVE MET Some Odds and Ends Business is going to hell in a handcart, nianufacturers insist, on account of high vvages. But vve notice they had Congress remove the excess profits tax, just in čase they're being too pessimistic. — John Paine, Federated Press. vvas away. "Just one," said the boy. "VVhat did he vvant?" the druggist asked. "Something to stop him from sncezing, so I gave him a bottle of Pluto VVater." "That vvon t stop him from sncezing," said the druggist. "Oh, yes it vvill," said the boy, pointing out the vvindovv. "Look at him out there. He's afraid PRETTY BAD The housing situation must be pretty bad vvhen Roger W. Babson, soothsayer for Big Business, feels inclined to protest. In his latest "revievv of business," Babson deseribed today's market for houses —both old and nevv—"as crazy as vvas the stock market in 1929.1 He complains that prices are be-vond ali reason, and suggests as a remedy that those vvho have con-emplated buying homes put it off jntll the greed-fever of realtors .ubsides. Atom bombs vvill destroy Boston, only vvorld government vvill prevent sueh bombings. Americans won't go for vvorld government until their large costal cities have been destroyed, so ... Babson's Report, Inc., is offering a monthly "Atomic Service" to help people In vest in companies in cities that won't be bom bed. The Army Times also reports that Harold L. Ickes, in comment-ing on attempts of Jhe National Association of Manufacturers to ged rid of priče controls, said that there is no sueh thing as a "little inflation," just as there is no sueh thing as a jMitle pregnancy." It s strange hovv the people vvith less sense than you have seem to get along much better. BUTTER Here is the basis of predietions that the butter scarcity vvill continue for a long time in the future: Normally, at this time of year, there are 40 million pounds in storage, vvhile novv are only 12 million pounds in reserve, and that is mostly ovvned by Uncle Sam. To make matters vvorso. produetion is running about 25 per cent under a year ago. One way Americans could make much more bread available for the starving people vvould be to eat only buttered bread. — From The Nashville Tennessean. The Army Times reports that o druggist. being suddenly called away from the store for a fevv mi-nutes, left a small boy in charge, Upon his return, he asked if any customers had been In vvhile he