189
Pazite ljubi bratje Slovenci!
Iz Stajarskiga.
Gospod Smrekar, ki ste ga sami Slovenci v Se-venci (Xichtenwald) poslanca za Dunajski deržavni zbor izvolili, je v seji 14. kozoperska tega leta tirjal, de imajo Dunajčani neprenehama m terdno z Madžarji sklenjeni biti. Po takim bi se mogli po njegovih mislih in željah Madžari v puntarskim djanji proti milimu ustav-nimu Cesarju, in proti banu gosp. Jelačiču, kteri za obderžanje avstrijanskiga cesarstva tudi v pridu vsih Sloveneov terdno dela, podpirati —!—•
Ali je gosp. Smrekar te izdajavske, upanju SIo-vencov nasprotne besede po duhu in po željah svojih voljivcov govoril ? — O, ne bo dal! — Slovenci, v kterih imenu on govori, niso Madžaroni, ne Nemškutarji, tudi ne Lahuni; oni so serčni in zvesti Slovenci, goreči za narod in za domovino, vneti za Avstrijanskiga ustavniga Cesarja Ferdinanda I.
Žalostno je, de ti Slovenci nič od pregrejšnjiga govorjenja tega poslanca ne vedo, ker tacih listov v roke ne dobijo, de bi se prepričali, kakošniga moža de so izbrali in na Dunaj poslali. Ali bi pač dobro bilo, ko bi slovenske novine imeli, v kterih bi se besede brale, ktere v zbornici poslanci govore, de bi bolj na tanjko vidili, kako se naši poslanci v Beču obnašajo, ali nam po volji ravnajo, ali ne.
Jez mislim, de bi potreba bilo, de bi voljivci gosp. Smrek ar j a, ker čez mejo narodnih naročil govori in dela, iz deržavniga zbora nazaj poklicali in ga odstavili, na mesto njega pa druziga, Slovencam zvestiga poslanca izvolili. Sluga, ki svojimu gospodarju v roke ne dela, bo od hiše izgnan; ki ga je najel, ima tudi pravico, ga pognati.
Ljubi voljivci! zastopite me, vzemite si v serce te besede, ktere pridejo iz serca rodoljubiga Slovenca in prijatla vsih pravih Slovencov.
Tudi gospod G ajer naDolenskim v Mirni izvoljeni poslanec, je od nog do glave nemškutar in madžaron, in kot zvest prijatel gosp. Smrekarja, tudi ni poročnik svojih voljivcov. Ta gospod Gajer, ki ve v svoji štacuni kmetam za en krajcar veliko govoriti, v deržav-nim zboru na Dunaju še ni ene besedice pregovoril, ako ravno vsaki mesec   100  goldinarjev v srebru vleče. —
Ljubi voljivci, pokličite ga domii, odstavite ga, če vam je ljuba vaša domovina, vaša rodovina, v kteri so tudi naši ljubi sosedje Horvatje zapopadeni, ki se zdaj za ves slovenski rod, za pravico, za ustavno Avstrijo, za našiga miliga ustavniga Cesarja Ferdinanda I. vojskujejo.
Možje, po domače vkupej stopimo, za domovino in za narodne reči se potegnimo , pazljivi bodimo, de nas lastni rojaki ne prodajo — časi so čudni in težavni za nas Slovence. Resnično vam povem, mi si bomo slabo po-stlali, in prepozno se bomo kesali, ako ne bomo svojih sovražnikov, kteri se nam sladkajo, spoznali in jih neškodljive storili. —      __________                    Rotar.