"S- ARSO POTRESI Potresi v letu 2018 Earthquakes in 2018 2020 Izdajatelj Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednik dr. Andrej Gosar Grafična priprava Peter Sinčič Uredniški svet dr. Andrej Gosar Ina Cede dr. Martina Čarman Matjaž Godec mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčic Naslovnica: Na velikonočno nedeljo 12. aprila 1998 so se v Posočju ob 12.55 močno stresla tla. Potres z magnitudo 5,6 in intenziteto med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici je imel žarišče med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini osem kilometrov. Cover Page: On Easter Sunday, April 12, 1998, at 12:55 the ground was shaking in the Soča Valley. An earthquake of magnitude 5.6 and intensity between the seventh and eighth levels according to the EMS had a focal point between the Lepena valley and the Krn Mountains at a depth of eight kilometers. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 Kazalo / Contents Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2018 Seismic Network in Slovenia in 2018.........................................................................................5 Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji leta 2018 Earthquakes in Slovenia in 2018..............................................................................................13 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2018 Seismic Stations Operation in Slovenia in 2018.....................................................................32 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2018 The World's Largest Earthquakes in 2018..............................................................................41 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letih 2017 in 2018 Fault Plane Solutions Of Earthquakes in Slovenia in 2017 and 2018...................................53 Dogodki v letu 2018 2018 Events................................................................................................................................59 Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2018 Seismic Network in Slovenia in 2018 Povzetek Leta 2018 je na območju Slovenije delovalo 29 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Ljubljani, ena digitalna opazovalnica z neprekinjenim beleženjem podatkov na lokalni pomnilni-ški medij ter 11 digitalnih opazovalnic, opremljenih z akcelerografi, za opazovanje seizmičnosti na urbanih območjih. Slednje beležijo in prenašajo v središče za obdelavo v Ljubljani samo zapise seizmičnih dogodkov, pri katerih pospeški presežejo prag proženja. Različne posodobitve opreme smo izvedli na 9 opazovalnicah. Abstract In the year 2018 there were 29 digital seismic stations incorporated in Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) with real-time continuous data transmission to the data centre in Ljubljana, one digital station with continuous recording of data on local media, and 11 stations equipped with accelerographs to monitor seismicity in urban areas. The latter record and transmit only triggered events to the data centre in Ljubljana. Different update of equipment were implemented at 9 seismic stations. Digitalne potresne opazovalnice Leta 2018 je v Sloveniji stalno delovalo 29 digitalnih potresnih opazovalnic (preglednica 1, slika 1). Na opazovalnici v Juršču (JURE), ki je bila zaradi povečane seizmične aktivnosti na Notranjskem postavljena začasno, so se podatki shranjevali na lokalni pomnilniški medij. Z ostalih opazovalnic se podatki samodejno neprekinjeno prenašajo v središče za obdelavo podatkov (SOP) na Vojkovo 1b v Ljubljani in rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Tudi v tem letu smo izvedli nekaj večjih posodobitev seizmološke opreme. Na opazovalnicah CEY in ZAVS smo zamenjali seizmometra in akcelerometra, na VOJS smo zamenjali seizmometer (slika 2), na DOBS smo dodali akcelerometer, na CESS pa novo zajemalno enoto. Na opazovalnicah GOLS, LEGS, PDKS in ILBA smo posodobili sistemsko programsko opremo (firmware). V okviru servisne dejavnosti smo na opazovalnicah BOJS, CESS, LISS, VNDS in VOJS zamenjali stare akumulatorje z novimi. Na opazovalnici SKDS pa smo zaradi vse pogostejših okvar na telefonskih linijah prešli na brezžični LTE prenos podatkov. Zaradi močnejšega potresa pri Knežaku (Jerše Sharma in ostali, 2020) smo v Jurščah (JURE) in Mašunu (MASP) namestili prenosna instrumenta za beleženje popotresne aktivnosti na tem območju (slika 2). 5 j (o 10° (> 1.100 km) 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) A < 1,5° (< 160 km) Legend A - oddaljenost od Ljubljane v kotnih stopinjah: 1° predstavlja približno 111,1 km v smeri sever - jug in 77km v smeri vzhod- zahod A - distance from Ljubljana, in degrees: 1° is approx. 111,1 km in N-S direction, and 77 km in E-W direction 10 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 3: Namestitev prenosnih instrumentov na začasno lokacijo v Mašunu (foto: L. Pančur). Figure 3: Installation of portable instruments at a temporary location in Mašun (photo: L. Pančur). Slika 4: Število potresnih dogodkov po mesecih v letu 2018 Figure 4: Monthly distribution of seismic events in 2018. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2018 11 Slika 5: Število naravnih (oddaljenih, bližnjih in lokalnih posebej) in umetnih potresov po mesecih v letu 2018 Figure 5: Monthly distribution of earthquakes (distant, regional, local) and artificial events in 2018. Viri in literatura Agencija Republike Slovenije za Okolje, 2018. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta 2017. Arhiv ARSO, Ljubljana. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M. 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Kazalo 12 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji leta 2018 Earthquakes in Slovenia in 2018 Povzetek V letu 2018 je državna mreža potresnih opazovalnic (v nadaljnjem besedilu: DPMO) je zabeležila 2103 potrese v Sloveniji ali bližnji okolici. Prebivalci so čutili vsaj 119 lokalnih potresov, 26 od njih je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0. Najmočnejši potres leta 2018 z lokalno magnitudo 3,5 se je zgodil 17. januarja ob 10.22 po univerzalnem koordiniranem času (Coordinated Universal Time) (v nadaljnjem besedilu: UTC) oziroma ob 11.22 po srednjeevropskem času (v nadaljnjem besedilu: SEČ) z nadžariščem pri Bovcu. Največja intenziteta potresa je bila V po evropski potresni lestvici (European Macroseismic Scale; /Griinthal, 1998/) (v nadaljnjem besedilu: EMS-98). Prebivalci Slovenije so čutili tudi pet potresov z žariščem pri Huminu v severni Italiji z največjo intenziteto v Sloveniji IV po EMS-98. Posamezniki so čutili tudi dva potresa iz osrednje Italije, ki pa v Sloveniji nista presegla intenzitete III po EMS-98. Uvod Abstract In 2018 the Seismic Network of the Republic of Slovenia recorded 2103 local earthquakes, at least 119 of which were felt by the people. There were 26 earthquakes with a local magnitude equal to or higher than 2.0. The strongest earthquake in Slovenia in 2018, with a local magnitude of 3.5, was observed on 17 January at 10:22 UTC (11:22 Central European Time (CET)) near Bovec. Its maximum intensity was V EMS-98. Inhabitants of Slovenia also felt five regional earthquakes with epicentres near Humin in Northern Italy. Their maximum intensity in Slovenia was IV EMS-98. A few people also felt two earthquakes in Central Italy. Their maximum intensity in Slovenia was III EMS-98. V DPMO je bilo leta 2018 26 digitalnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v podatkovno središče na Agenciji za okolje (ARSO) in rezervno podatkovno središče na observatoriju na Golovcu, oboje v Ljubljani (Vidrih in drugi, 2006). Mrežo dopolnjujeta še dve začasni opazovalnici z enako opremo in neprekinjenim prenosom podatkov (opazovalnica na Cesti pri Krškem - CESS) in opazovalnica v meteorološki postaji na Lisci - LISS). Poleg tega so se v stvarnem času zbirali tudi podatki nekaterih tujih potresnih opazovalnic v okviru sodelovanja Central and East European Earthquake Research Network (CE3RN, 2018). Predvsem tisti z opazovalnic sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) omogočajo natančnejši izračun potresnih parametrov. Še posebej to velja za potrese, katerih nadžarišča so blizu slovenske državne meje. Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2018 Potresne opazovalnice državne mreže so leta 2018 zabeležile 2103 lokalne potrese z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Kot oddaljene potrese obravnavamo tiste, katerih žarišče je oddaljeno več kot 11 stopinj (nekaj več kot 1200 km) od Ljubljane (1° = 111 km). Za lokalne 13 Slika 1: Nadžarišča potresov leta 2018, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 1: Distribution of earthquake epicentres in 2018, with calculated hypocentral time, epi-central coordinates and focal depth; the coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV Magnituda = magnitude; Globina = depth. The figure was made using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998) potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali njeni bližnji okolici (do 50 km od najbližjega slovenskega obmejnega kraja). Preostale potrese imenujemo bližnji oziroma regionalni potresi. Seizmografi so zapisali tudi številna (1150) umetno povzročena tresenja tal zaradi razstreljeva-nja ali rudarske dejavnosti. Za 1695 lokalnih potresov smo zbrali dovolj podatkov, torej zapise z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo žarišča. Za 1693 izmed njih, ki so prikazani na sliki 1, smo lahko določili tudi magnitudo. Po podatkih za obdobje 1997-2016, potem ko iz kataloga odstranimo pred- in popotrese, se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 24 potresov z lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0 in trije potresi z lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0 (ARSO, 2018). V letu 2018 je bila potresna dejavnost v Sloveniji povprečna. Trideset potresov je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0, od tega so bili trije z magnitudo 3,0 ali večjo od te vrednosti. Histogram na sliki 2 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV); 97 odstotkov vseh potresov je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. 14 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Slika 2: Porazdelitev lokalne magnitude (MLV) potresov v Sloveniji leta 2018 Figure 2: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2018 with respect to MVV magnitude Slika 3: Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2018 (v kilometrih) Figure 3: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2018 with respect to focal depth (in kilometres) Porazdelitev globine žarišč potresov (slika 3) kaže, da so imeli leta 2018 vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice (1695) žarišča do globine 27 km. Osemindvajset odstotkov potresov je imelo žariščno globino enako ali manjšo od 6 km, 64 % potresov se je zgodilo na globini med 6,1 in 15 km, 7 % potresov je imelo žarišče v globini med 15,1 in 21 km, 6 potresom (0,3 %) pa smo določili žariščno globino, ki je večja od 21 km. Najmočnejši potres leta 2018 v Sloveniji oziroma njeni bližnji okolici se je zgodil 17. januarja ob 10.22 po UTC (11.22 po SEČ) v bližini Bovca. Imel je lokalno magnitudo 3,5 in največjo intenziteto Potresi v Sloveniji leta 2018 15 V po EMS-98. Potres je ponekod povzročil manjše razpoke v ometu, v višjih nadstropjih pa so se prevrnili ali premaknili manjši nestabilni predmeti. Spremljal ga je doneči zvok, ki je prestrašil posameznike, da so zbežali na prosto. V preglednici 1 so osnovni podatki za 80 lokalnih potresov z izračunano lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, od katerih so jih prebivalci Slovenije čutili 54. Poleg teh je navedenih še 64 šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim lahko izračunali lokacijo nadžarišča. Prebivalci Slovenije so čutili še en zelo šibek potresni sunek, ki pa ga je zaznala le ena opazovalnica in mu zato nismo mogli določiti njegovih osnovnih parametrov (žariščni čas, koordinati nadžarišča itn.). Za vsak potres so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas po UTC (ura, minuta, sekunda), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), lokalna magnituda (MLV) in največja intenziteta (Imax) po EMS-98, ki jo je potres dosegel v Sloveniji. V stolpcu Potresno območje je za večino nadžarišč v Sloveniji napisano ime naselja, ki je najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995), za preostala (nadžarišče je več kot 5 km oddaljeno od najbližjega naselja iz omenjenega seznama ali pa je zunaj slovenskih meja) smo toponim poiskali s pomočjo storitev Google Zemljevidi (Google Maps, 2018). Če podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon mogočih vrednosti (npr. IV-V). Kadar potresu ni bilo mogoče določiti niti razpona mogočih vrednosti smo temu pripisali oznako »čutili«, ali oznako »zvok«, če so opazovalci poročali le o zvočnih učinkih brez tresenja. Za določitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo uporabili analize potresov, zapisanih na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji, dopolnilnih opazovalnicah za močnejše tresljaje in opazovalnic sosednjih držav ter biltenov iz Avstrije (ZAMG, 2017-2018) in Italije (OGS, 2018). Žariščni čas (čas nastanka potresa), koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časa prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčic in drugi, 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov (Poljak in drugi, 2000). Lokalno magnitudo MLV potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. V preglednici 1 je navedena povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je ocenjena po EMS-98. V preglednici 2 so navedeni bližnji (regionalni) potresi, ki so jih čutili tudi v Sloveniji. Ljudje so na ozemlju Slovenije čutili kar pet potresov z žariščem pri Huminu v Furlaniji in so dosegli najvišjo intenziteto stopnje IV po EMS-98 v Sloveniji. Prav tako so prebivalci Slovenije čutili še dva potresa z žariščem v srednji Italiji, ki pa nista presegla intenzitete III po EMS-98 v Sloveniji. Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije V letu 2018 v Sloveniji ni bilo potresov, ki bi povzročili gmotno škodo, le posamezne razpoke v ometu. En potres je imel največjo intenziteto V po EMS-98 in pet jih je imelo intenziteto IV-V po EMS-98. Prebivalci v Sloveniji so čutili skupno vsaj 126 potresov, 119 lokalnih in sedem regionalnih. Nadžarišča potresov so prikazana na sliki 4. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo doseženo intenziteto potresa v Sloveniji. 16 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Preglednica 1: Seznam potresov leta 2018, ki so imeli lokalno magnitudo večjo ali enako 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadžarišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 64 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, vendar so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim tudi lahko določili osnovne parametre. Table 1: List of earthquakes with MLV >1.5 in 2018, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity of the felt earthquakes is also provided. Information is included on 64 earthquakes of a lower magnitude, felt by the inhabitants of Slovenia, for which we also calculated the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2018 11 20 54 30,9 45,78 14,87 1 16 0,3 0,9 IV Ratje 2018 16 12 30 6,3 45,69 14,96 1 34 0,4 1,7 Pugled pri Starem Logu 2018 17 10 22 20,4 46,33 13,58 6 80 0,6 3,5 V Kal - Ko ritnica 2018 17 12 22 15,3 46,32 13,57 5 17 0,2 1,0 čutili Kal - Ko ritnica 2018 17 14 22 53,9 46,32 13,59 8 42 0,5 1,6 čutili Kal - Ko ritnica 2018 18 2 50 50,5 45,57 14,28 11 26 0,4 1,7 Ilirska Bistrica 2018 18 4 51 11,4 45,57 14,29 12 21 0,4 1,5 Vrbovo 2018 18 5 52 49,4 45,58 14,28 11 11 0,3 1,7 Ilirska Bistrica 2018 18 5 52 50,4 45,57 14,30 9 3 0,0 1,7 Vrbovo 2018 18 5 56 19,4 45,57 14,28 11 21 0,3 1,6 čutili Jasen 2018 18 5 58 45,8 45,57 14,28 12 22 0,3 1,7 čutili Ilirska Bistrica 2018 19 21 12 36,9 46,52 14,96 7 31 0,5 1,6 IV Podkraj 2018 26 8 11 53,6 46,32 13,58 7 16 0,3 1,1 čutili Čezsoča 2018 27 19 56 27,2 45,44 14,39 13 20 0,4 1,6 Klana, Hrvaška 2018 29 0 9 16,6 45,64 15,42 11 68 0,6 2,4 IV* Vrškovac, Hrvaška 2018 2 7 14 9 58,2 45,68 15,61 10 62 0,5 2,5 Malunje, Hrvaška datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2018 2 7 14 15 44,6 45,69 15,64 10 22 0,5 1,7 Donja Reka, Hrvaška 2018 2 10 22 18 17,0 45,87 14,91 13 33 0,5 1,5 Arčelca 2018 2 11 7 57 46,5 45,44 14,37 17 60 0,4 2,2 Klana, Hrvaška 2018 2 11 10 51 52,0 45,85 14,97 12 56 0,6 2,1 lll-IV Dobrava 2018 2 15 8 27 53,4 46,32 13,58 5 65 0,6 1,9 IV Čezsoča 2018 2 16 23 53 40,3 46,26 14,99 10 28 0,4 1,2 lll-IV Stopnik 2018 2 17 17 26 12,0 46,57 15,23 12 23 0,5 1,2 III Sv. Anton na Pohorju 2018 2 19 16 55 23,9 45,48 15,22 4 26 0,6 1,4 lll-IV Hrast pri Vinici 2018 2 25 9 32 24,8 46,19 14,49 13 47 0,4 1,8 IV-V Torovo 2018 2 27 19 3 18,2 45,71 15,27 11 51 0,4 2,2 IV* Bulici, Hrvaška 2018 2 28 1 39 24,4 46,19 14,49 12 21 0,2 1,0 III Vodice 2018 3 3 4 54 39,9 46,17 15,54 7 57 0,5 2,1 IV-V Orehovec 2018 3 4 18 5 39,8 46,14 14,95 8 59 0,6 1,7 IV-V Loke pri Zagorju 2018 3 4 20 36 21,7 46,14 14,96 10 29 0,5 0,7 lll-IV Loke pri Zagorju 2018 3 7 0 53 5,8 45,72 14,23 17 51 0,4 1,8 Slovenska vas 2018 3 15 0 59 32,1 46,02 14,26 15 48 0,6 1,5 Vrzdenec 2018 3 15 22 21 11,6 46,19 14,49 11 18 0,3 0,7 III Vodice 2018 3 26 10 18 10,3 45,69 15,64 10 43 0,5 1,9 Donja Reka, Hrvaška 2018 3 28 11 20 10,4 46,05 14,28 8 51 0,5 2,3 IV Setnik 2018 3 31 6 23 0,5 46,00 13,53 12 66 0,5 1,9 IV Dobrovo 2018 4 8 18 39 24,0 46,31 13,53 18 46 0,4 1,5 Čezsoča 2018 4 10 5 45 29,9 45,94 15,42 0 6 0,2 0,1 lll-IV Senuše datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2018 4 14 9 57 40,7 45,89 15,26 6 15 0,3 1,0 čutili Šmarjeta 2018 4 16 4 14 15,1 45,88 15,53 8 39 0,3 1,7 IV Dolenja Pirošica 2018 4 19 11 36 52,8 45,79 15,01 16 37 0,4 1,7 Drenje 2018 4 24 16 38 0,2 46,15 15,05 6 13 0,3 0,9 III Trbovlje 2018 4 27 17 22 3,1 45,55 14,84 18 41 0,4 2,4 čutili Preža 2018 4 27 20 0 52,5 45,55 14,82 19 51 0,4 2,9 IV Preža 2018 4 29 4 12 23,6 45,94 14,89 5 11 0,1 0,4 čutili Pristavica pri Velikem Gabru 2018 4 29 16 22 37,2 45,78 14,79 3 24 0,3 1,4 III Pri Cerkvi - Struge 2018 4 30 0 0 55,2 45,89 14,60 10 32 0,3 1,5 lll-IV Podturjak 2018 5 2 16 34 30,1 45,83 15,15 8 8 0,3 0,5 III Novo mesto 2018 5 2 19 16 53,2 45,95 14,84 5 6 0,2 0,5 lll-IV Šentvid pri Stični 2018 5 6 12 22 50,8 45,97 14,45 0 7 0,3 0,4 III Podkraj 2018 5 8 20 16 46,5 45,84 15,12 8 8 0,2 0,4 III Daljni Vrh 2018 5 11 15 18 43,5 45,80 14,99 8 31 0,5 1,7 Dolnji Kot 2018 5 16 16 50 42,4 45,52 14,47 13 12 0,3 1,5 Klana, Hrvaška 2018 5 18 22 30 54,1 46,31 13,49 15 29 0,4 1,2 III Log Čezsoški 2018 5 19 1 57 27,8 46,19 13,45 14 16 0,2 1,0 čutili* Montefosca (Čarni varh), Italija 2018 5 20 10 8 22,0 45,85 15,17 8 29 0,4 1,0 lll-IV Dolenje Kamenje 2018 5 24 7 20 13,8 46,03 14,44 15 27 0,3 1,5 Podsmreka 2018 5 24 7 33 15,5 46,03 14,45 16 21 0,4 1,5 Podsmreka 2018 5 26 22 52 23,4 46,31 13,51 9 19 0,3 0,8 lll-IV Log Čezsoški 2018 5 28 14 16 38,1 45,98 15,23 4 20 0,4 1,0 lll-IV Gabrje datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2018 5 29 1 36 42,7 45,46 14,46 14 54 0,6 2,1 Klana, Hrvaška 2018 5 29 3 20 9,3 45,92 15,00 13 60 0,5 2,2 IV Račje selo 2018 6 4 0 21 15,1 46,45 13,80 12 62 0,6 1,8 III Kranjska Gora 2018 6 4 0 24 31,7 46,45 13,79 10 12 0,6 0,6 zvok Kranjska Gora 2018 6 6 19 30 2,0 45,89 15,35 6 30 0,5 1,1 lll-IV Čučja Mlaka 2018 6 7 18 42 17,8 46,22 13,70 12 28 0,3 1,5 III Volarje 2018 6 7 19 14 42,4 46,03 15,81 17 37 0,4 2,0 Mrzlo Polje, Hrvaška 2018 6 11 17 11 40,2 46,03 15,81 17 52 0,4 2,6 lll-IV* Mrzlo Polje, Hrvaška 2018 6 12 6 6 38,5 46,19 14,48 11 26 0,3 1,2 čutili Torovo 2018 6 14 12 23 19,7 45,58 15,39 11 52 0,5 3,0 I V-V* Martinski Vrh, Hrvaška 2018 6 15 0 14 24,0 46,48 14,33 13 35 0,3 1,5 Zeli (Sele), Avstrija 2018 6 16 3 56 12,6 45,61 14,27 20 40 0,4 1,8 čutili Koritnice 2018 6 16 15 48 53,3 45,91 15,01 12 51 0,4 2,4 IV Studenec 2018 6 26 22 39 51,9 46,23 13,75 4 40 0,5 1,4 III Čadrg 2018 7 1 2 49 41,2 46,07 14,20 15 40 0,3 1,5 Prelesje 2018 7 1 14 29 57,9 45,90 14,67 3 10 0,2 0,4 čutili Velika Račna 2018 7 17 6 46 6,5 45,64 15,34 9 10 0,3 1,3 III Rosalnice 2018 7 20 13 37 41,2 46,33 13,60 9 12 0,2 0,9 čutili Kal - Koritnica 2018 7 22 21 36 0,7 46,02 15,13 11 46 0,4 1,9 III Kal pri Krmelju 2018 7 23 6 22 21,0 45,96 14,41 17 51 0,4 2,3 IV Kamnik pod Krimom 2018 7 25 21 7 33,3 45,99 14,38 6 5 0,2 0,2 III Podplešivica 2018 7 27 1 13 40,7 46,02 15,09 11 38 0,4 1,6 čutili Kostanjevica datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2018 8 5 3 55 49,8 46,52 14,71 14 51 0,6 2,2 lll-IV* Koprein Petzen (Pod Peco), Avstrija 2018 8 5 4 23 51,9 46,51 14,72 11 29 0,5 1,1 čutili* Koprein Petzen (Pod Peco), Avstrija 2018 8 5 20 29 38,6 45,84 14,95 17 34 0,5 1,3 čutili Zafara 2018 8 11 6 25 17,5 45,91 14,63 19 58 0,5 2,7 IV Medvedica 2018 8 11 6 27 31,0 45,91 14,63 20 40 0,5 1,9 III Medvedica 2018 8 17 15 7 37,9 46,02 15,09 13 56 0,5 2,4 lll-IV Kostanjevica 2018 8 19 18 13 42,0 45,94 15,61 6 17 0,2 1,0 čutili Glogov Brod 2018 8 23 20 56 55,5 46,02 15,10 12 36 0,4 1,6 lll-IV Kostanjevica 2018 8 30 20 30 41,0 45,64 14,18 20 20 0,2 1,1 čutili Nadanje Selo 2018 9 2 19 48 33,9 45,94 13,67 12 38 0,3 1,7 lll-IV Stara Gora 2018 9 6 22 58 9,6 46,13 14,31 20 44 0,3 1,7 Andrej nad Zmincem 2018 9 12 3 13 42,4 46,12 14,98 5 15 0,3 1,0 čutili Družina 2018 9 12 21 6 49,5 46,28 13,66 7 27 0,4 1,1 čutili Koseč 2018 9 15 11 44 59,7 45,91 14,90 10 18 0,4 1,2 III Velike Dole 2018 9 17 10 36 44,3 46,18 14,86 2 33 0,5 1,7 IV Podmilj 2018 9 25 3 5 40,5 45,67 14,26 20 39 0,4 1,7 III Palčje 2018 10 6 22 5 44,0 45,71 14,89 4 9 0,3 0,6 čutili Mala Gora 2018 10 13 19 44 56,9 45,60 15,33 9 9 0,2 1,0 lll-IV* Kohanjac, Hrvaška 2018 10 13 21 24 8,2 45,60 15,32 9 4 0,1 0,5 čutili* Kohanjac, Hrvaška 2018 10 14 20 41 54,8 46,01 14,20 9 21 0,4 1,1 III Smrečje 2018 10 17 18 15 12,5 46,17 14,37 20 48 0,5 2,0 ll-lll Godešič 2018 10 19 12 13 21,7 46,06 15,13 9 23 0,2 1,4 lll-IV Jagnjenica datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2018 10 20 4 5 0,3 45,99 14,31 9 25 0,4 0,8 III Mala Ligojna 2018 10 21 18 48 24,1 45,81 15,49 4 16 0,5 1,2 III* Cerovica, Hrvaška 2018 10 24 10 45 30,8 46,07 15,18 13 34 0,5 1,7 III Radeče 2018 10 27 1 55 22,8 45,81 14,89 3 15 0,1 0,7 III Vrh pri Hinjah 2018 10 27 2 41 35,3 45,54 14,84 17 40 0,3 2,0 III Preža 2018 10 28 16 34 57,8 46,47 14,96 10 8 0,5 1,1 čutili Zgornji Razbor 2018 10 31 22 13 46,2 45,56 14,30 16 22 0,2 1,3 ll-lll Vrbovo 2018 2 3 15 24,0 46,02 15,10 9 23 0,3 1,0 III Ježevec 2018 2 19 17 42,4 45,74 15,36 4 37 0,5 1,9 lll-IV* Jezernice, Hrvaška 2018 2 22 19 33,1 45,73 15,37 2 15 0,4 1,1 III* Jezernice, Hrvaška 2018 4 4 14 46,5 45,74 15,36 3 34 0,2 1,9 lll-IV* Jezernice, Hrvaška 2018 4 19 31 52,5 46,02 14,39 8 12 0,2 0,5 III Lukovica pri Brezovici 2018 5 19 28 4,4 46,16 15,46 0 8 0,2 0,9 III Bukovje pri Slivnici 2018 7 3 45 48,4 45,99 14,28 4 7 0,3 0,6 čutili Podlipa 2018 8 2 0 7,3 46,20 13,35 13 27 0,3 1,5 Attimis (Ahten), Italija 2018 9 3 8 16,6 45,76 15,01 5 14 0,4 1,0 čutili Loška vas 2018 11 1 8 23,2 45,93 15,11 12 36 0,5 1,6 čutili Debenec 2018 14 21 54 28,2 46,13 15,03 6 16 0,5 0,7 III Ravenska vas 2018 16 10 48 53,5 46,09 14,15 15 62 0,4 2,5 IV Dobravšce 2018 16 14 12 2,8 46,02 15,10 13 44 0,4 2,4 IV Ježevec 2018 16 21 39 3,6 46,03 15,10 8 19 0,4 1,4 III Ježevec 2018 17 10 7 1,0 45,79 14,76 11 54 0,5 2,4 IV Potiskavec datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2018 11 17 20 15 55,9 46,46 14,36 11 34 0,4 1,8 III* Zeli (Sele), Avstrija 2018 11 19 10 13 37,8 45,94 15,39 5 30 0,4 1,4 III Pijana Gora 2018 11 19 14 22 44,0 46,14 13,43 16 58 0,4 1,9 Torreano (Tavorjana), Italija 2018 11 19 14 23 45,4 46,15 13,43 16 66 0,5 2,3 lll-IV* Torreano (Tavorjana), Italija 2018 11 20 7 57 16,2 45,96 14,20 15 64 0,4 2,8 IV Petkovec 2018 11 30 17 30 39,3 45,55 15,27 1 9 0,3 1,0 III Bedenj 2018 12 3 4 13 15,7 46,04 15,11 11 43 0,5 1,8 lll-IV Kladje pri Krmelju 2018 12 3 12 10 36,5 45,79 14,79 7 52 0,5 2,4 lll-IV Pri Cerkvi - Struge 2018 12 4 5 48 29,7 46,24 13,58 15 42 0,3 1,6 lll-IV Svino 2018 12 5 1 28 44,4 46,02 15,06 10 12 0,4 0,9 III Strmec 2018 12 5 16 23 59,4 45,67 14,36 14 63 0,5 3,4 IV-V Juršče 2018 12 6 15 41 32,1 45,97 14,86 10 20 0,4 0,9 III Bukovica 2018 12 16 23 20 33,6 46,29 15,60 14 32 0,3 1,5 čutili Drevenik 2018 12 21 1 29 26,5 46,08 15,01 8 32 0,3 1,3 čutili Rodež 2018 12 25 11 19 48,1 45,94 14,85 10 30 0,3 1,2 čutili Radohova vas 2018 12 25 18 25 41,3 45,98 15,09 18 56 0,5 2,1 IV Šentrupert 2018 12 28 12 20 31,2 46,01 14,69 5 9 0,1 0,7 čutili Ravno Brdo 2018 12 31 9 53 2,9 45,86 14,79 7 14 0,3 1,1 III Laze nad Krko Preglednica 2: Seznam bližnjih (regionalnih) potresov, ki so jih čutili prebivalci Slovenije leta 2018 Table 2: List of regional earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia in 2018. datum čas (UTC) MW intenziteta potresno območje h.min EMS-98 date time (UTC) MW intensity epicentral area h.min EMS-98 19. 1. 2018 17.39 3,9 IV Tolmezzo, Italija 9. 5. 2018 21.48 3,6 IV Bordano, Italija 11. 8. 2018 3.30 3,0 IV Cavazzo Carnico, Italija 11. 8. 2018 4.52 2,7 III Cavazzo Carnico, Italija 16. 8. 2018 18.19 5,1 II-III Montecilfone, Italija 10. 11. 2018 7.59 2,9 III-IV Lusevera, Italija 18. 11. 2018 12.49 4,0 II Santarcangelo di Romagna, Italija 47'00' 46"30' 46*00' 45*30' AftSO POTRESI JT ® /fe) êy < t AVSTRIJA __ @J 0 ^ » Ti ô « O® O^ -oŠ"' " o e O If V) X " -i /O) < / t- l m M 0 I ••• p V ^ JI m * ...... J t£Cï © 0 50 --- 13*30' 14*00' Mag nit uda MLV 14'30' °oof) 1 2 3 TT 15'00' 15'30' 16'00' 16*30' Intenziteta □ □ □ □ □ ËMS-98 F II III IV V Slika 4: Nadžarišča lokalnih potresov, ki so jih leta 2018 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MV Pri razponu mogočih vrednosti intenzitete je prikazana spodnja vrednost. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 4: Epicentres of local earthquakes felt in Slovenia in 2018. The size of the symbols represents local magnitude, while the colour represents maximum intensity in Slovenia. Where there is a range of possible intensity values, the lower value is shown. Magnituda = magnitude; Intenziteta = intensity. The figure was made using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998) 24 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic V nadaljevanju je opisanih pet potresov z žariščem v Sloveniji, ki so dosegli najvišje intenzitete potresov v Sloveniji leta 2018. Najmočnejša potresa pa sta bila potres pri Bovcu (MLV = 3,5), ki je dosegel učinke stopnje V po EMS-98 in potres pri Knežaku (MLV = 3,4), ki je dosegel učinke IV-V po EMS-98. Za vsakega izmed teh potresov je prikazana karta intenzitete po naseljih (slike 5-9) z vrisanim instrumentalno določenim nadžariščem. Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi vprašalnikov o učinkih potresa. Vprašalnike po potresu pošljemo prostovoljnim poročevalcem ali pa jih občani sami izpolnijo na spletni strani ARSO (http://potre-si.arso.gov.si/vprasalnik) ali evropske seizmološke organizacije EMSC (https://www.emsc-csem. org/Earthquake/Contribute/choose_earthquake.php). Na sliki 10 so prikazana vsa naselja, od koder smo dobili podatke, da so ljudje čutili učinke katerega izmed teh 126 potresov. Barva in oznaka na sliki opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v posameznem naselju leta 2018. V nadaljevanju so vse navedene magnitude lokalne (MLV). Potres 17. januarja 2018 ob 10.22 po UTC pri Bovcu (slika 5). Potres magnitude 3,5 so ljudje čutiti v območju 200 km od nadžarišča vse do naselja Goranec pri Zagrebu. Največje učinke (V po EMS-98) je potres dosegel v naseljih Bovec, Magozd, Soča in Žaga. Glasno bobnenje in močno tresenje tal sta povzročila, da so ljudje prestrašeno zapustili hiše; nekateri so pomislili, da slišijo miniranje snežnih plazov. Potres je ponekod povzročil manjše razpoke v ometu in rušenja skalovja. V Bovcu so zaradi previdnosti evakuirali osnovno šolo. Ena oseba v Srpenici je padla s stola in se pri tem poškodovala. Potres 25. februarja 2018 ob 9.32 po UTC pri Vodicah (slika 6).Potres (MLV = 1,8) je največje učinke (IV-V EMS-98) dosegel v naselju Dornice, kjer so se ponekod prevrnili ali prestavili manjši predmeti. Kljub majhni magnitudi so prebivalci potresa dokaj močno čutili. Zmerno do močno tresenje tal je prestrašilo ljudi, slišali so tudi pok, kar jih je dodatno vznemirilo. Posamezniki so zbežali na prosto. Potres 3. marca 2018 ob 4.54 po UTC v Šmarjah pri Jelšah (slika 7). Prebivalce naselja Olimje, kjer je potres (MLV = 2,1) dosegel najvišjo intenziteto (IV-V EMS-98), je prestrašilo srednje močno tresenje tal. Podatke o učinkih potresa so nam sporočili opazovalci na območju do 21 km od nadžarišča. Potres je spremljalo nenavadno močno hrumenje, ki je povzročilo, da so se mnogi prebivalci prebudili. Potres 4. marca 2018 ob 18.05 po UTC pri Zagorju ob Savi (slika 8). Potres je dosegel najvišjo intenziteto IV-V EMS-98 v naselju Loke pri Zagorju. Prebivalci so poročali o zmerno do močnem tresenju tal. Slišali so nenavadno ropotanje, kot bi se porušila streha ali stena in zaznali nenavadno obnašanje živali. Ponekod so se prestavili manjši predmeti. Potres 5. decembra 2018 ob 16.23 po UTC pri Knežaku (slika 9). Ta potres magnitude 3,4 so ljudje čutiti v območju 108 km od nadžarišča vse do naselja Ravne na Koroškem. Največje učinke (IV-V po EMS-98) je potres dosegel v naseljih Podgrad in Postojna. Ljudje so tresenje opisovali, kot da bi se skozi sobo sprehodil velikan s težko nogo. Poročali so o žvenketanju kozarcev, tresenju pohištva in lončnici, ki je padla s police. Omenili so, da je potres spremljalo glasno pet do sedem sekundno bobnenje, kot bi se na oddaljenem strelišču sprožile verižne Potresi v Sloveniji leta 2018 25 47° 46" 40' 46-20' 46" 45°40' 45-20' 45' 46°30' 46°25' 46°20' 46° 15' 46° 10' 46° 5' 46 °0' Slika 5: Intenziteta potresa magnitude 3,5 pri Bovcu 17. januarja 2018 ob 10.22 po UTC v posameznih naseljih; a) celotno območje, kjer so potres čutili; b) širše nadžariščno območje Figure 5: Intensity of the earthquake near Bovec (MLV=3.5) on 17 January 2018 at 10:22 UTC in individual settlements; a) felt area; b) wider epicentral area nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt 12° 30' 13° 30' 14'30' 15" 30' 16-30' 13°20' 13°30' 13"40' 13°50' 14°10' 14°20' 14°30' 26 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Slika 6: Intenziteta potresa magnitude 1,8 pri Vodicah 25. februarja 2018 ob 9.32 po UTC v posameznih naseljih Figure 6: Intensity of the earthquake near Vodice (MLV=1.8) on 25 Februar 2018 at 9:32 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt eksplozije. Mnogo ljudi je v bližini žarišča potresa zbežalo na prosto. Iz Postojne smo dobili poročilo o manjših lasastih razpokah v ometu. Potres je prestrašil nekatere domače živali in ni povzročil gmotne škode. Sklepne misli Leta 2018 so se v Sloveniji ali njeni bližnji okolici zgodili 2103 potresi. Sedemindvajset potresov je imelo lokalno magnitudo med 2,0 in 2,9, trije potresi pa so imeli magnitudo 3,0 ali večjo od te vrednosti. Večina potresov (97 %) je imela lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice so imeli žarišče do globine 27 km. V Sloveniji so leta 2018 prebivalci čutili vsaj 126 potresov (sliki 4 in 11). En potres je dosegel intenziteto V po EMS-98, pet potresov intenziteto IV-V, 22 potresov intenziteto IV, 25 potresov intenziteto III—IV, 37 potresov intenziteto III, trije potresi intenziteto II-III in en potres intenziteto II po EMS-98. Za preostale potrese (32) nam poročevalci niso poslali dovolj informacij o učinkih, zato jim ni bilo mogoče določiti intenzitete po evropski potresni lestvici. Intenziteta je pri teh potresih ocenjena samo opisno, in sicer z oznako »čutili« (31 potresov) oziroma »zvok« (en potres), če tresenja niso čutili, ampak so le slišali bobnenje (slika 11). Potresi v Sloveniji leta 2018 27 Slika 7: Intenziteta potresa magnitude 2,1 pri naselju Šmarje pri Jelšah 3. marca 2018 ob 4.54 po UTC v posameznih naseljih Figure 7: Intensity of the earthquake near Šmarje pri Jelšah (MLV=2.1) on 3 March 2018 at 4:54 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt Slika 8: Intenziteta potresa magnitude 1,7 pri Zagorju ob Savi 4. marca 2018 ob 18.05 po UTC v posameznih naseljih Figure 8: Intensity of the earthquake near Zagoije ob Savi (MLV=1,7) on 4 March 2018 at 18:05 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt 28 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Slika 9: Intenziteta potresa magnitude 3,4 pri Knežaku 5. decembra 2018 ob 16.23 po UTC v posameznih naseljih Figure 9: Intensity of the earthquake near Knežak (MLV=3.4) on 5 December 2018 at 16:23 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt Makroseizmični podatki za potrese bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci. Zaradi Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation - GDPR) smo vse registrirane poročevalce znova zaprosili za privolitev za hrambo in uporabo osebnih podatkov. Osebne podatke (ime, priimek, naslov, lokacija v času potresa, morebitni e-naslov ter neobvezne podatke telefon, spol, datum rojstva) uporabljamo izključno za namen raziskovanja potresov in njihovih učinkov. Privolitev je poslalo 985 registriranih poročevalcev, ki izpolnjujejo papirne vprašalnike, ter 1354 poročevalcev, ki izpolnjujejo spletne vprašalnike. Vsem se za sodelovanje lepo zahvaljujemo, prav tako pa tudi neregistriranim poročevalcem, ki izpolnjujejo spletne vprašalnike o učinkih potresov. Registriranim poročevalcem smo leta 2018 poslali 11.343 makroseizmičnih vprašalnikov za 46 potresov (3554 papirnih in 7789 spletnih vprašalnikov). Poročevalci so vrnili 2458 izpolnjenih papirnih vprašalnikov (69 %) in 3027 spletnih vprašalnikov (39 %). Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 6965 izpolnjenih spletnih vprašalnikov, med katerimi je bilo: • 3875 poročil, da so zaznali potres, • 2735 poročil, da niso zaznali potresa, • 326 poročil, da so zaznali nekaj drugega (npr. rudniški dogodek, razstreljevanje, promet), • 29 poročil je bilo brez podane lokacije, zato jim nismo mogli določiti vrste dogodka Potresi v Sloveniji leta 2018 29 13*30' W* 14*30' 15° 15-30' 16* 16*30' Slika 10: Največja intenziteta potresa izmed vseh, ki so se zgodili leta 2018, ocenjena v posameznem naselju v Sloveniji. Figure 10: Overall map of the maximum intensity in individual settlements in Slovenia of all the earthquakes in 2018 felt by inhabitants of Slovenia. Čutili = felt; zvok = thunder 40 zvok čutili II 11-111 III IIHV IV IV-V V največja intenziteta po EMS-98! maximum EMS-98 Intensity Slika 11: Porazdelitev največje intenzitete po EMS-98 potresov v Sloveniji leta 2018 Figure 11: Distribution of the earthquakes in Slovenia in 2018 with respect to maximum EMS-98 intensity. Zvok = thunder, čutili = felt 30 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Tudi leta 2018 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav (Italije, Avstrije in Hrvaške). Zahvaljujemo se jim za poslane oziroma na spletu objavljene ma- kroseizmične podatke. Viri in literatura ARSO, 2018. Letni seizmološki bilteni, 1997-2018. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 2018. http://www.ce3rn.eu/ (2018). Google Maps. 2018. https://www.google.com/maps. Grünthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N. 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B. R. 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str. Michelini, A., Živčic, M., Suhadolc, P. 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2 (3), 257-265. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2018. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giulia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. Spletni naslov: http://www.crs.inogs.it/bollettino/RSFVG/2018/RSFVG-2018.en.html. Poljak, M., Živčic, M., Zupančič, P. 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Geophys., vol. 1, 57, 37-55. RGU (Republiška geodetska uprava), 1995. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M. 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Wessel, P., Smith, W. H. F. 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un., Vol. 72 (441), 445-446. Wessel, P., Smith, W. H. F. 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released. EOS Trans. AGU, Vol. 79, 579. ZAMG, 2017-2018. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZA-MG-stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčic, M., Bondâr, I., Panza, G. F. 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. ^ Kazalo Potresi v Sloveniji leta 2018 31 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2018 Seismic Stations Operation in Slovenia in 2018 Povzetek Z glavnimi parametri, ki so vplivali na zanesljivost delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2018, predstavljamo povzetek analize delovanja in pregled pomembnejših dogodkov. Podajamo število prekinitev komunikacije za posamezno potresno opazovalnico (izpad) glede na trajanje. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnici smo opisali njegov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati ter vzroke za omenjeno nedelovanje. Na osnovi rezultatov analize redno poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Abstract The results of analysis for operation of Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2018 are presented in this article. The main upgrades and events that have influenced the operating quality of SNRS are also presented, along with parameters describing its reliability. The number and duration of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations were evaluated. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Time intervals, when more seismic stations were out of service simultaneously, are identified. Based on the results of the analysis, improvements are constantly implemented, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Uvod Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic (slika 1). Vsaka potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto in dolgo--periodnim seizmometrom ter s pospeškometrom (glej sliko 1). V letu 2018 smo zaključili opremljanje celotne DMPO s pospeškometri, s čimer smo povečali dinamično območje potresnih opazovalnic, saj omogočajo beleženje večjih amplitud nihanja tal pri močnejših potresih. Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnicah nahaja še vrsta druge podporne opreme, ki jo lahko razdelimo v štiri sklope: komunikacijska oprema, oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo, oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot ter oprema za nadzor vdora vode in beleženje temperature ob seizmometru. Glavna naloga Sektorja za potresna opazovanja na Uradu za seizmologijo je neprestano spremljanje delovanja celotne opreme na DMPO in zagotavljanje optimalne kakovosti seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečevanje njihove izgube. V ta namen na DMPO izvajamo različne analize, na osnovi katerih izboljšujemo njeno delovanje. Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO, so podani v internem poročilu Sektorja za potresna opazovanja (SPO, 2018). Le-to obravnava naslednje parametre, ki opisujejo kakovost delovanja DMPO: • Podroben opis vseh del in posodobitev, ki so bile izvedene na posamezni potresni opazovalnici. • Število izpadov komunikacije posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada. Za daljše izpade (več kot 2 uri), ki niso bili posledica napake na komunikacijah, podajamo tudi njihove vzroke. • Skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Rezultati za posamezno opazovalnico so podani v obliki preglednic in grafov. • Podroben opis izpadov, ki so povzročili izgubo podatkov. • Število avtomatskih nastavitev mirovne lege seizmometra (za opazovalnice, opremljene s tipom seizmometra, ki to funkcijo omogoča). • Analiza nivoja celotnega seizmičnega nemira (predstavlja kombinacijo naravnih in umetnih seizmičnih izvorov) na posamezni potresni opazovalnici. Omenjena analiza je zelo pomembna s stališča ugotavljanja morebitnih okvar na seizmološki merilni opremi. Večina menjav seizmo-metrov oziroma pospeškometrov se izvede na osnovi te analize. • Časovni potek mirovne lege in napajalne napetosti na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek vrednosti temperature ob seizmometru. • Analiza vdorov vode v jaške potresnih opazovalnic. Podajamo število vdorov vode in datume omenjenih dogodkov. V tem prispevku podajamo le pomembnejše točke iz internega poročila (SPO, 2018). Glavne posodobitve, ki smo jih v letu 2018 izvedli na DMPO, pa so naslednje: • Nadgraditev DMPO s seizmometri tipa Trilium 120QA. Seizmometra smo namestili na potresni opazovalnici VOJS in CEY. Na ostalih potresnih opazovalnicah smo redno spremljali pravilnost delovanja merilne opreme in na nekaterih opazovalnicah izvedli menjavo seizmometra oziroma pospeškometra. • V letu 2018 je bila celotna DMPO že opremljena z dodatnimi »zunanjimi pomnilniki« seizmoloških signalov (JetBox, Raspberry Pi). Na posameznih potresnih opazovalnicah z Q330 enotami smo napajanje teh pomnilniških enot priključili na ločen akumulator preko ločene akumulatorske zaščite. S tem smo dosegli 7 dnevno avtonomijo primarnega seizmološkega zajemalnega sistema (zajemalna enota Q330HRS + seizmometer). • Namestitev dodatnega pospeškometra na potresne opazovalnice GROS, ZAVS, GCIS, in DOBS. Nova zajemalna enota tipa Q330HRS omogoča zajem šestih kanalov, zato smo na omenjenih potresni opazovalnici poleg že nameščenega seizmometra namestili še pospe-škometer. S tem smo močno povečali dinamično območje potresne opazovalnice ter razširili mrežo potresnih opazovalnic, ki omogočajo beleženje večjih pospeškov. V letu 2018 je tako celotna DMPO opremljena s šest-kanalnim zajemanjem (seizmometer + pospeškometer). • Posodobitev tipa komunikacije na potresnih opazovalnicah SKDS, PERS in GROS. Po novem je nameščen CISCO usmerjevalnik z vgrajenim GSM modemom, ki se v primeru neustreznega delovanja sam ponovno zažene. Ves omenjene opazovalnice za komunikacijo uporabljajo LTE omrežje. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2018 33 Slika 1: Državna mreža potresnih opazovalnic. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmo-metrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1: Seismic network of the republic of Slovenia. On the picture there are seismometers, accelerometers and acquisition units with their locations. Delovanje DMPO v letu 2018 V letu 2018 je bila celotna DMPO opremljena z dodatnimi zunanjimi pomnilniškimi enotami (JetBox oziroma Raspberry Pi2) in zajemalnimi enotami Q330HRS, ki imajo vgrajen tudi tako imenovan Baler. Le-ta podobno kakor zunanje pomnilniške enote dodatno hrani seizmološke podatke. Na ta način (dvojno hranjenje podatkov na lokaciji potresne opazovalnice) do izgube podatkov zaradi daljše prekinitve komunikacije ne more več priti. Do trajne izgube seizmičnih podatkov še vedno lahko pride zaradi daljše prekinitve oskrbe potresne opazovalnice z električno energijo. Z nadgraditvijo napajalnih sistemov (Mali in drugi, 2008) in ločenim napajanjem komunikacijske opreme in zunanjih pomnilniških enot je avtonomija delovanja seizmološke opreme najmanj en teden. Avtonomija delovanja komunikacijske opreme pa najmanj en dan. V letu 2018 smo na potresnih opazovalnicah SKDS, PERS in GROS posodobili komunikacijsko opremo, s čimer se je močno izboljšala kakovost komunikacij. V letu 2018 je bilo 21 potresnih opazovalnic opremljenih z nadzornim sistemom (Mali, 2014). Sistem omogoča nadzor temperature ob seizmometru in v obeh jaških preverja potencialni vdor vode ter v primeru odstopanja parametrov od mejnih vrednosti o tem obvesti dežurnega tehnika. Na slikah 2a in 2b je prikazan pregled delovanja DMPO v letu 2018, kjer črna oziroma modra barva predstavljata nedelovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov 34 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen CADS CEY CRES CRNS DOBS GBAS GBRS JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 2a: Pregled delovanja DMPO v letu 2018. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 2a: An overview of out-of-operation periods (black lines) for seismic network of Slovenia in the year 2018. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than three hours. Slika 2b: Pregled delovanja DMPO v letu 2018. Izpadi so označeni z modro barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od ene ure. Figure 2b: An overview of out-of-operation periods (blue lines) for seismic network of Slovenia in the year 2018. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than one hour. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2018 35 ter opis najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico so podani v preglednicah 1 in 2. Večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več trajne izgube podatkov, ampak le nezmožnost analize morebitnega seizmičnega dogodka v realnem času. Preglednica 1: Skupni podatki o številu izpadov in njihovem trajanju za DMPO v letu 2018. Table 1: An overview of the out-of-operation periods (OOOP) for Seismic Network of teh Republic of Slovenia in the year 2018. oznaka opazovalnice število vseh izpadov skupno trajanje vseh izpadov število izpadov daljših od 2h station code number of OOOP total duration of OOOP number of OOOP > 2h BOJS 37 7h 41m 1 CADS 107 1d 15h 45m 1 CEY 50 3h 20m 0 CRES 170 8h 54m 0 CRNS 46 2h 45m 0 DOBS 51 3d 12h 33m 1 GBAS 314 15h 58m 0 GBRS 113 4h 39m 0 GCIS 894 13d 15h 47m 27 GOLS 112 3h 47m 0 GORS 147 20h 6m 2 GROS 294 15d 3h 4m 2 JAVS 7948 41d 4h 0m 24 KNDS 4130 43d 19h 31m 28 KOGS 39 2h 49m 0 LEGS 116 13d15h16m 3 LJU 70 8h 34m 2 MOZS 102 4h 37m 0 PDKS 66 1d 17h43m 3 PERS 481 29d 2h 59m 5 ROBS 104 6h 29m 1 SKDS 858 22d 11h 13m 21 VISS 63 2h 11m 0 VNDS 351 3d 21h 11m 4 VOJS 202 1d 3h 31m 2 ZAVS 1792 38d 18h 54m 92 skupaj 18657 219 36 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 2: Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico DMPO in razlogi zanje. Table 2: An overview and causes for the longest OOOP's for each station of the Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2018. oznaka opazovalnice nastop najdaljšega izpada trajanje najdaljšega izpada vzrok najdaljšega izpada station code date/time of the longest OOOP duration of the longest OOOP cause for the longest OOOP BOJS 14. 5. / 06.29 6h 48m 37s napaka na optičnem vodu CADS 6. 6. / 23.40 1d 10h 22m 41s napaka na modemu - ročni reset CEY 10. 8. / 11.02 1h 32m 26s izpad na komunikacijah CRES 8. 6. / 19.27 0h 22m 21s izpad na komunikacijah CRNS 9. 7. / 22.36 1h19m 16s izpad na komunikacijah DOBS 1. 1. / 00.00 3d 9h 37m 4s okvara LAN zaščite pred Q330HRS enoto GBAS 5. 7. / 22.16 1h 50m 16s izpad na komunikacijah GBRS 18. 5. / 11.39 0h 47m 2s izpad na komunikacijah GCIS 8. 12. / 06.06 10h 16m 36s problemi z bazno postajo GOLS 16. 4. / 19.55 0h 5m 55s izpad na komunikacijah GORS 9. 5. / 22.37 6h 23m 5s izpad na komunikacijah GROS 28. 2. / 08.56 13d 0h 33m 45s napaka na komunikacijskih vodih JAVS 26. 10. / 20.37 5d 2h 25m 43s problemi z bazno postajo KNDS 1. 1. / 00.00 3d 10h 19m 46s izpad napajanja - FID stikalo KOGS 31. 12. / 10.37 1h 44m 10s izpad na komunikacijah LEGS 1. 6. / 07.59 7d 2h 4m 58s napaka na komunikacijskih vodih LJU 19. 9. / 22.08 3h 43m 5s izpad na komunikacijah MOZS 29. 5. / 13.26 0h 49m 59s izpad na komunikacijah PDKS 19. 9. / 11.03 21h 17m 14s izpad na komunikacijah PERS 26. 4. / 16.09 12d 17h 6m problemi z LTE modemom ROBS 31. 7. / 07.33 2h 59m 39s izpad na komunikacijah SKDS 3. 5. / 22.27 14d 9h 44m 47s okvara na komunikacijskih vodih + uničene krona zaščite VISS 20. 3. / 01.16 0h 9m 48s izpad na komunikacijah VNDS 23. 3. / 19.58 2d 14h 8m 48s napaka na modemu - ročni reset VOJS 27. 4. / 14.03 2h 34m 26s izpad na komunikacijah ZAVS 27. 11. / 20.16 5h 59m 51s izpad na komunikacijah Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2018 37 Na sliki 3 je prikazano skupno trajanje izpadov glede na število sočasno nedelujočih opazovalnic. Posamezna vrednost predstavlja skupno trajanje vseh sočasnih izpadov natanko določenega števila opazovalnic. Stolpci se med seboj izključujejo. Skupno trajanje izpadov v posameznem stolpcu sestavlja več izpadov v katere je bilo vključeno enako število potresnih opazovalnic. Postopek samodejnega lociranja potresa vsebuje ocenjevanje številnih neznank, zato potrebuje podatke čim večjega števila potresnih opazovalnic. Če v trenutku potresa pride do izpada večjega števila potresnih opazovalnic, je določitev potresnih parametrov otežena oziroma manj natančna. Pregled sočasnih izpadov je podan v preglednici 3. Preglednica 3: Število izpadov po dolžini in številu sočasno izpadlih potresnih opazovalnic. Table 3: An overview of simultaneous OOOP's for Seismic Network of the Republic of Slovenia. število opaz./ dolžina trajanja izpadov / length of downtime no. of stations 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min > 120 min 2 4774 887 788 167 96 217 37 3 1916 294 312 40 31 74 6 4 718 67 101 13 2 5 1 5 128 10 15 0 0 0 0 6 18 0 1 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 9 1 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 15 0 0 0 0 0 0 0 16 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 18 0 0 0 0 0 0 0 19 0 0 0 0 0 0 0 20 2 0 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 0 0 22 2 0 0 0 0 0 0 23 1 0 0 0 0 0 0 24 1 0 0 0 0 0 0 25 4 0 0 0 0 0 0 26 26 0 0 0 0 0 0 38 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen števil D potresnih npaz Dvatn ic vktjuianlti v izpad I nunibHr os »iHric EtrfofiB Included in DOOP Slika 3: Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic hkrati (leto 2018). Figure 3: The total duration of OOOP's that occurred at several seismic stations simultaneously (year 2018). Zaključek Predstavili smo najpomembnejše posodobitve, ki smo jih v letu 2018 izvedli na DMPO, in povzetek analize delovanja DMPO v letu 2018. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji s posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo neprestano. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno manjša napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi v zvezi z dobavo električne energije. V drugo skupino sodijo izpadi, ki so povezani s komunikacijsko potjo in opremo. V tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (okvare na seizmometrih in zajemalnih enotah). S podpornimi sistemi, ki jih razvijamo in dopolnjujemo ter z rednimi posodobitvami in testiranji seizmološke merilne opreme, zmanjšujemo število in dolžino izpadov zaradi vseh naštetih vzrokov. Največjo pozornost seveda namenjamo preprečitvi okvar na seizmološki merilni opremi. Podali smo tudi analizo izpadov več potresnih opazovalnic hkrati. Posebno pozornost smo namenili predvsem tako imenovanim kritičnim izpadom, pri katerih več kot 75 % potresnih opazovalnic oziroma 20 ali več potresnih opazovalnic izpade za več kot 5 minut. Ugotovili smo, da v letu 2018 tovrstnih izpadov ni bilo. Rezultati analiz delovanja opreme so nam v veliko pomoč tudi pri nadaljnjem delu. Na njihovi osnovi vsakoletno izluščimo najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj izboljšujemo opremo in postopke na mreži potresnih opazovalnic in tako izboljšujemo njeno delovanje ter preprečujemo morebitno škodo. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2018 39 Viri in literatura Mali, M., 2014. Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature, Potresi v letu 2013, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur. L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Pančur L., Pfundner, I., Mali, M., 2010. Povečanje lokalnega pomnilnika za zajemalne enote Q730, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. SPO, 2018. Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2018, interno poročilo, Ljubljana. ^ Kazalo 40 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2018 The World's Largest Earthquakes in 2018 Povzetek Leta 2018 je bilo po svetu 44 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo (Mw) 6,5. En potres je imel navorno magnitudo večjo ali enako 8,0; šestnajst potresov je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9. Vsaj 32 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupaj je bilo vsaj 5228 žrtev. Najmočnejši (Mw = 8,2) potres je nastal 19. avgusta pod dnom Tihega oceana na območju Fidžija v globini 600 km. Največ žrtev, vsaj 4340, je zahteval potres magnitude 7,5, ki se je zgodil 28. septembra na območju Indonezije. Najmočnejši potres v Evropi z magnitudo 6,8 je 25. oktobra stresel območje Jonskega morja. Največ škode je povzročil na grškem otoku Zakintos. Abstract In 2018 there were 44 earthquakes across the world that either reached or exceeded a moment magnitude (Mw) of 6.5. One had a moment magnitude greater than or equal to 8.0, and 16 were between 7.0 and 7.9. At least 32 earthquakes claimed human lives; in total there were at least 5228 victims. The most devastating earthquake of magnitude 7.5 took place on 28 September in Indonesia, where at least 4340 people were killed. The 19 August earthquake near Fiji, under the Pacific ocean bottom, ranked highest in terms of the released energy, with a moment magnitude of 8.2. The strongest earthquake in Europe, with a moment magnitude of 6.8, struck in the Ionian Sea on 30 September. The most damaged was the Greek island of Zakyntos. Uvod Zemlja je v svoji notranjosti razdeljena na plasti, ki se med seboj razlikujejo po kemijski in fizikalni sestavi, reološkem stanju in temperaturi ter mnogih drugih lastnostih. V osnovi jo lahko razdelimo na skorjo, plašč (zgornji, spodnji) in jedro (zunanje, notranje). Zemljina trdna lupina se imenuje litosfera in zajema Zemljino skorjo ter vrhnji del zgornjega plašča. Povprečno je debela okoli 100 km pod celinami in 50 km pod oceani. Sestavlja jo več tektonskih plošč (slika 1), največje so Tihomorska, Severnoameriška, Južnoameriška, Evrazijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Pod litosfero je astenosfera (preostali del zgornjega plašča), ki je zaradi visokih temperatur viskozna oziroma židka, zaradi česar nastajajo tu počasni tokovi, ki v dolgem časovnem obdobju mešajo snovi. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi nenehno počasi premikajo. Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), primikajo (primične ali konver-gentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali transformne meje plošč). Razmikanje tektonskih plošč lahko poteka na območju oceanov (vdiranje magme iz astenosfere skozi razpoko med ploščama, pri čemer se magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastanejo oceanski grebeni) ali na celinah (tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči, ki končno postane meja plošč). Na območjih primikanja plošč se oceanska plošča podriva pod drugo oceansko ali celinsko ploščo, lahko pa celinski plošči trčita, kar 41 Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2018 na Zemlji. Velikost krogov kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Označene so tudi glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2018. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. 42 T. Jesenko povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij. Prelom, ob katerem plošči drsita druga ob drugi, imenujemo transformni prelom (Lapajne, 2013, Struktura Zemlje, 2019). Potresi so posledica nenadnega premika dveh tektonskih blokov. Nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Največ potresov (približno 90 % vseh) se zgodi v obtihomorskem pasu, imenovanem tudi Ognjeni obroč, ki obkroža Tihi ocean, tudi večina najmočnejših se zgodi tam (NEIC, 2019a). Na sliki 1 so narisani potresi, ki so leta 2018 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti šibkejši, ki so zahtevali človeška življenja. Navorna ma-gnituda je mera za velikost potresa, ki velja tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. Ta je opredeljen kot zmnožek strižnega modula kamnine prelomnega območja, površine potresnega pretrga in povprečne velikosti zdrsa vzdolž preloma. Lahko ga izračunamo iz zapisov potresnega valovanja ali iz geoloških opazovanj (Lapajne, 2013). Pregled najmočnejših potresov V preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih, ki so zaznamovali leto 2018 (NEIC, 2019b; NEIC, 2019c; List of earthquakes in 2018, 2019). Za vsak potres so navedeni datum (mesec, dan), žariščni čas po svetovnem času (Coordinated Universal Time) - UTC (ura, minuta), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina /°/, zemljepisna dolžina /°/), globina žarišča (km) in navorna magnituda (Mw). V stolpcu o številu žrtev je navedeno skupno število žrtev za posamezen potres. Preglednica se konča z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. Leta 2018 je bilo 44 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. En potres je imel navorno magnitudo večjo od 8,0, šestnajst pa jih je bilo z magnitudo med 7,0 in 7,9; to pomeni, da leto 2018 ne odstopa od dolgoletnega povprečja. Po statističnih analizah se je v obdobju 1990-2018 v povprečju vsako leto zgodil en potres z magnitudo, večjo ali enako 8,0; 14 pa jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9 (slika 2; NEIC, 2019d). Dvaintrideset potresov je zahtevalo človeška življenja, vsi skupaj pa so leta 2018 zahtevali vsaj 5228 življenj. Najbolj uničujoč potres leta 2018 je bil močen (Mw = 7,5) plitev potres, ki je 28. septembra ob 10.02 po UTC (18.02 po lokalnem indonezijskem času) stresel Sulavezi. To je eden od štirih Velikih Sundskih otokov na vzhodu Tihega oceana in v celoti pripada Indoneziji. Njegova površina ustreza približno površini osmih Slovenij in ima 18,4 milijona prebivalcev. Otok ima štiri glavne polotoke (Minahasa, Vzhodni, Južni in Jugovzhodni polotok) z zelo razčlenjeno obalo. Osrednji del je gorat, najvišja gora je Rantemario s 3478 metri. Nadžarišče potresa (slika 3) je bilo na vratu polotoka Minahasa, ki pomeni severno mejo zaliva Tomini oziroma južno mejo Celebeške-ga morja. Sulavezi leži na območju delovanja Avstralske, Tihomorske, Filipinske plošče in plošče Sunda. Na zmičnem prelomu znotraj zadnje od omenjenih je nastal tokratni potres. Aktiviral se je prelom dolžine 150 in širine 30 km (NEIC, 2018a; Sulawesi, 2019). V potresu so bile številne zgradbe porušene, na območju Paluja se je zgodila celo likvifakci-ja, kar pomeni utekočinjenje tal (Gosar, 2017). Poleg samega tresenja tal je po obalah blizu nadžarišča pustošil tudi cunami. Čeprav pri potresih, ki so posledica zmika dveh plošč, ne pričakujemo tako visokih valov, je lokalno cunami dosegel višino tudi do šest metrov (v Paluju). Kot možni vzroki takega pojava so navajali podvodni plaz, zelo razčlenjeno obalo in ozke zalive Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 43 Preglednica 1: Seznam potresov leta 2018, katerih navorna magnituda MW je bila enaka ali večja od 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje). Dodani so potresi (21), katerih magnituda je bila sicer manjša, a so zahtevali smrtne žrtve. Table 1: List of the earthquakes in 2018 with a moment magnitude (MW) equal to or greater than 6.5 (5.5 for the European-Mediterranean region). Earthquakes (21) with magnitudes below 6.5 which claimed human lives are also included. S = North; J = South; V = East; Z = West. datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims hh.min lat (°) lon (°) km km Mw area 10. 1. 2.51 17,48 S 83,52 Z 19 7,5 pod morskim dnom, v bližini Las Islas del Cisne, Honduras 14. 1. 9.18 15,76 J 74,71 Z 39 7,1 2 pod morskim dnom, jugozahodno od kraja Yauca, Peru 23. 1. 6.34 7,20 J 105,92 V 48 5,9 2 pod morskim dnom, južno od kraja Plotot, Indonezija 23. 1. 9.31 56,05 S 149,07 Z 25 7,9 pod morskim dnom, Aljaški zaliv 28. 1. 16.03 53,06 J 9,68 V 10 6,6 pod morskim dnom, severovzhodno od otoka Bouvet 31. 1. 7.07 36,54 S 70,82 V 194 6,2 2 Jarm, Afganistan 31. 1. 23.13 1,76 J 77,70 Z 19 5,2 1 Palora, Ekvador 6. 2. 15.50 24,14 S 121,66 V 17 6,4 17 Hualien, Tajvan 16. 2. 23.39 16,34 S 97,98 Z 22 7,2 14 San Pedro Jicayan, Mehika 25. 2. 17.44 6,07 J 142,77 V 25 7,5 160 Tari, Papua Nova Gvineja 28. 2. 2.45 6,18 J 142,49 V 16 6,1 1 Tari, Papua Nova Gvineja 4. 3. 19.56 6,33 J 142,60 V 10 6,0 11 Mogulu, Papua Nova Gvineja 6. 3. 14.13 6,29 J 142,61 V 21 6,7 25 Mogulu, Papua Nova Gvineja 8. 3. 17.39 4,38 J 153,20 V 23 6,8 pod morskim dnom, območje Nove Irske, Papua Nova Gvineja 26. 3. 9.51 5,46 J 151,40 V 40 6,7 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 29. 3. 21.25 5,50 J 151,50 V 35 6,9 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 2. 4. 13.40 20,66 J 63,01 Z 559 6,8 Carandayti, Bolivija 7. 4. 5.48 5,84 J 142,53 V 18 6,3 4 Koroba, Papua Nova Gvineja 18. 4. 6.28 7,25 J 109,62 V 3 4,6 3 Buaran, Indonezija 4. maj 22.32 19,31 S 154,99 Z 2 6,9 pod morskim dnom, območje Havajev 5. 6. 18.40 41,53 S 46,78 V 23 5,3 1 Mamrux, Azerbajdžan 12. 6. 9.35 1,06 S 77,27 Z 10 4,9 2 Puerres, Kolumbija 17. 6. 22.58 34,83 S 125,64 V 13 5,5 4 Hirakata, Japonska 44 T. Jesenko datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 21. 7. 7.58 0,98 J 100,77 V 10 5,2 1 Sirukam, Indonezija 28. 7. 22.47 8,24 J 116,51 V 14 6,4 20 Obelobel, Indonezija 5. 8. 11.46 8,26 J 116,4$ V 31 6,9 513 Loloan, Indonezija 9. 8. 5.25 8,32 J 116,23 V 10 5,9 6 Santong, Indonezija 15. 8. 21.56 51,42 S 178,05 Z 20 6,6 pod morskim dnom, območje otočja Andreanof, Aleuti 17. 8. 15.35 7,43 J 119,83 V 539 6,5 pod morskim dnom, Floreško morje 19. 8. 0.19 18,11 J 178,15 Z 600 8,2 pod morskim dnom, območje Fidžija 19. 8. 4.10 8,33 J 116,60 V 8 6,3 2 Belanting, Indonezija 19. 8. 4.28 16,98 J 178,03 Z 416 6,8 pod morskim dnom, območje Fidžija 19. 8. 14.56 8,33 J 116,63 V 26 6,9 14 Belanting, Indonezija 21. 8. 21.31 10,86 S 62,88 Z 154 7,3 5 pod morskim dnom, blizu San Juana de las Galdonas, Venezuela 21. 8. 22.32 16,02 J 168,15 V 13 6,5 pod morskim dnom, območje Vanuatov 24. 8. 9.04 11,04 J 70,82 Z 610 7,1 Manu, Peru 25. 8. 22.13 34,66 S 46,28 V 10 6,0 3 Javanrud, Iran 29. 8. 3.51 22,07 J 170,05 V 27 7,1 pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije 5. 9. 18.07 42,69 S 141,93 V 35 6,6 42 Tomakomai, Hokaido, Japonska 6. 9. 15.49 18,47 J 179,35 V 671 7,9 pod morskim dnom, območje Fidžija 7. 9. 6.23 28,33 S 59,32 V 10 5,5 1 Bam, Iran 9. 9. 19.31 10,02 J 161,50 V 68 6,5 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 10. 9. 4.19 31,75 J 179,37 Z 111 6,9 pod morskim dnom, območje Nove Zelandije 12. 9. 4.50 26,37 S 90,16 V 10 5,3 1 Sapatgram, Indija 16. 9. 21.11 25,41 J 178,20 V 570 6,5 pod morskim dnom, južno od Fidžija 28. 9. 6.59 0,40 J 119,77 V 18 6,1 1 severno od mesta Palu, Indonezija 28. 9. 10.02 0,18 J 119,84 V 20 7,5 4340 severno od mesta Palu, Indonezija 30. 9. 10.52 18,35 J 178,08 Z 550 6,7 pod morskim dnom, zahodno od Fidžija 7. 10. 0.11 20,03 S 73,01 Z 24 5,9 18 pod morskim dnom, Canal de la Tortue, Haiti 10. 10. 18.44 7,45 J 114,46 V 11 6,0 4 pod morskim dnom, Balijsko morje 10. 10. 20.48 5,69 J 151,20 V 40 7,0 Porlo, Nova Britanija, Papua Nova Gvineja Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 45 datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims area hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 10. 10. 23.16 49,29 S 156,29 V 18 6,5 pod morskim dnom, območje Kurilskih otokov 13. 10. 11.10 52,86 S 153,24 V 470 6,7 pod morskim dnom, Ohotsko morje 22. 10. 5.39 49,25 S 129,48 Z 11 6,6 pod morskim dnom, zahodno od Vancouvrovega otoka, Kanada 22. 10. 6.16 49,35 S 129,21 Z 10 6,8 pod morskim dnom, zahodno od Vancouvrovega otoka, Kanada 22. 10. 6.22 49,31 S 129,67 Z 10 6,5 pod morskim dnom, zahodno od Vancouvrovega otoka, Kanada 25. 10. 22.54 37,52 S 20,56 V 14 6,8 pod morskim dnom, jugozahodno od Zakintosa, Grčija 28. 10. 0.38 45,65 S 26,40 V 151 5,5 Comandau, Romunija 30. 10. 2.59 37,53 S 20,44 V 10 5,6 pod morskim dnom, jugozahodno od Zakintosa, Grčija 30. 10. 15.12 37,51 S 20,51 V 11 5,7 pod morskim dnom, jugozahodno od Zakintosa, Grčija 9. 11. 1.49 71,63 S 11,24 Z 10 6,8 pod morskim dnom, Grenlandsko morje 14. 11. 23.01 2,91 J 119,39 V 9 5,6 7 Mamasa, Indonezija 18. 11. 20.25 17,87 J 178,93 Z 540 6,8 pod morskim dnom, območje Fidžija 25. 11. 16.37 34,35 S 45,74 V 10 6,3 1 Kermanšah, Iran 30. 11. 17.29 61,35 S 149,96 Z 47 7,1 Anchorage, Aljaska 5. 12. 4.18 21,96 J 169,42 V 10 7,5 pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije 5. 12. 6.43 22,06 J 169,73 V 10 6,6 pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije 11. 12. 2.26 58,60 J 26,47 Z 165 7,1 pod morskim dnom, območje Južne Georgie in Južnih Sandwichevih otokov 20. 12. 17.01 55,10 S 164,70 V 17 7,3 pod morskim dnom, zahodno od Beringovega otoka 29. 12. 3.39 5,97 S 126,83 V 60 7,0 pod morskim dnom, Filipinsko morje ali raznovrstno (kompleksno) tektoniko območja. Primerjava satelitskih slik pred in po potresu je pokazala, da se je ob prelomu, ki poteka po zalivu Palu Bay v smeri sever-jug, zgodil zamika tal za okoli štiri metre (slika 4), terenske raziskave pa so potrdile obsežno likvifakcijo tal, tudi v obalnem pasu. Utekočinjenje tal obalnega območja lahko povzroči gravitacijske tokove utekočinjenih sedimentov, ki sprožijo cunamije. Vsaj na devetih mestih znotraj ozkega zaliva se je zgodil ta pojav, kar je skupaj s potresom prispevalo k nastanku tako visokih valov (Sassa & Takagawa, 2019). Potres in cunami sta zahtevala več kot 4340 žrtev. Nesrečno naključje je bilo, da je bilo takrat veliko ljudi na obali, saj je bil tam festival Pesona Palu Nomoni. Več kot 70.000 zgradb je bilo poškodovanih ali porušenih. V Paluju se je porušil del bolnice in znameniti most Kuning Ponu- 46 T. Jesenko s ARSO POTRESI m m Slika 2: Število potresov po svetu v posameznem letu (1990-2018) z navorno magnitudo med 7,0 in 7,9 (NEIC, 2019d) Figure 2: Annual number of earthquakes with a moment magnitude of between 7.0 and 7.9 for the period 1990-2018 (NEIC, 2019d). Slika 3: Nadžarišče potresa na Sulaveziju septembra 2018, ki je zahteval največ življenj v letu 2018 (© Google). Figure 3: Epicentre of earthquake on Sulawesi in September 2018, the most devastating earthquake in year 2018 (© Google). Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 47 Slika 4: Prikaz premikov ob potresu v Indoneziji. Slika je nastala s primerjavo posnetkov satelita Copernicus Sentiel-2, posnetih 17. septembra in 2. oktobra 2018. Z rumeno zvezdico je označeno nadžarišče potresa, črna črta ponazarja potek aktiviranega preloma, puščice in barve pa kažejo smer premika ob njem. (Valkaniotis, 2018) Figure 4: Indonesia earthquake displacement map. Map was generated using Copernicus Sentinel-2 satelite pictures taken on 17 September and 2 October 2018. Earthquakes epicenter is marked with yellow asterisk, the black line illustrates the activated fault, the arrows and colors show the direction of movement alongside the fault. (Valkaniotis, 2018). Slika 5: Porušen most Kuning Ponulele (vir: https://www.reuters.com/news/pict^ure/earthquake-and-tsunami-devastate-indones-idUSRTS23EU8) Figure 5: Damaged Kuning Ponulele Bridge. (Source: https://www.reuters.com/news/picture/earthquake-and-tsunami-devastate-indones-idUSRTS23EU8) 48 T. Jesenko Slika 6: Satelitski posnetek dela indonezijskega mesta Palu, naselja Balaroa, posnet (a) 17. avgusta 2018 in (b) 1. oktobra 2018; pred in po tem, ko sta potres in cunami močno poškodovala to območje. Primerjava slik pokaže, da so številne hiše izginile v blatu, potem ko so se ob močnem tresenju tal ob potresu tla pod njimi utekočinila in so temelji izgubili trdno oporo. (vir: https://abcnews.go.com/ International/death-toll-1200-indonesian-quake-tsunami-catastrophe/story?id=58225541) Figure 6: A stellite image shows the Balaroa neighborhood of Palu, Indonesia, photographed (a) on 17. August 2018 and (b) on 1. October 2018; before and after the earthquake and subsequent tsunami caused heavy damage to the area. A comparison of the pictures shows that many houses disappeared under a sea of brown mud, after strong earthquake shook liquefied soil underneath them and buildings foundations lost support. (Source: https://abcnews.go.com/ International/death-toll-1200-indonesian-quake-tsunami-catastrophe/story?id=58225541) Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 49 lele, prvi ločni most v Indoneziji (slika 5). Poškodovani so bili komunikacijski sistemi in motena električna oskrba, naselja so se pogreznila v blato (slika 6), uničene so bile cestne povezave in sprožili so se številni zemeljski plazovi. Zaradi razpok na pristajalni stezi ter porušenega letališkega stolpa so morali začasno zaprti letališče, na katerem je obtičalo več sto ljudi, ki so čakali na svoje lete z otoka. Letališče so spet odprli šele 29. septembra, kar je močno oteževalo evakuacijo in dostavo pomoči (2018 Sulawesi earthquake and tsunami, 2019). Trije najmočnejši svetovni potresi leta 2018, predvsem zaradi velike globine žarišča ali redke poseljenosti, na srečo niso zahtevali življenj. Tudi ti so nastali na območju Ognjenega obroča. Najmočnejši med njimi (Mw = 8,2), se je zgodil 19. avgusta na območju Fidžija, globoko (600 km) pod morskim dnom in daleč od naselij. Še enkrat se je območje Fidžija močno (Mw = 7,9) streslo 6. septembra, a je bilo žarišče potresa še globlje (670 km). Tudi ta potres ni povzročil škode. Oba sta nastala na območju primičnega stika med Avstralsko in Tihomorsko ploščo, ki je eno izmed potresno najbolj dejavnih na Zemlji. Nadžarišči sta bili približno 700 oziroma 900 kilometrov zahodno od Tongovske-ga jarka, na območju, kjer se Tihomorska plošča podriva pod Avstralsko s hitrostjo do 81 mm na leto. Hladna oceanska litosfera v območju podrivanja ohranja svojo togost do globine več kot 700 km, zato tu nastajajo najgloblji znani potresi (NEIC, 2018b; NEIC, 2018c). Že v začetku leta, 23. januarja, je potres z magnitudo 7,9 prebudil prebivalce okoli Aljaškega zaliva. Zgodil se je ob 9.31 po UTC (0.31 po lokalnem aljaškem času) pod morskim dnom, 280 kilometrov jugovzhodno od otoka Kodiaka. To je velik otok z le nekaj prebivalci, od kopnega ločen s Shelikofovo ožino. Takoj po potresu je bil sprožen alarm za nevarnost cunamija na obalah Aljaske, Havajev, zahodne obale ZDA in kanadske Britanske Kolumbije. Začela se je evakuacija prebivalstva z nižje ležečih področij v višje. Po štirih urah je bila nevarnost preklicana, saj meritve morske gladine niso potrdile nastanka večjega cunamija. Plitev potres je nastal na zmičnem prelomu znotraj Tihomorske plošče. Ta se na območju Aleutskega jarka, 90 kilometrov severozahodno od nadžarišča potresa, podriva pod Severnoameriško ploščo. Pri potresu se je aktiviral 230 kilometrov dolg in 30 kilometrov širok del preloma (2018 Gulf of Alaska earthquake, 2019; NEIC, 2018d). Najmočnejši potres leta 2018 v Evropi se je zgodil 25. oktobra ob 22.54 po UTC (ob 1.54 po lokalnem času) z žariščem pod Jonskim morjem v bližini grškega otoka Zakintos, kjer je tudi povzročil največ škode, ne pa tudi žrtev. Magnituda potresa je bila 6,8, globina žarišča pa 14 kilometrov. Potres je sprožil manjši cunami z največjo višino valov 20 centimetrov na obalah Grčije in Italije. Potres so čutili po Balkanu, v Italiji, na Malti, v Libiji in Turčiji. Sledilo mu je več popotresov, najmočnejša med njimi sta se zgodila 30. oktobra ob 2.59 oziroma 15.12 po UTC z magnitudo 5,6 oziroma 5,7. Sklepne misli Leta 2018 je bilo po svetu 44 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5, med njimi jih je bilo deset, ki svojega žarišča niso imeli pod morskim dnom. Dvaintrideset potresov je zahtevalo človeška življenja. Skupaj so ti potresni dogodki terjali vsaj 5228 življenj. Večino je zahteval potres, ki je septembra prizadel Indonezijo. Najmočnejši potres v Evropi (Mw = 6,8) je oktobra stresel Jonsko morje. Še trije močni potresi so stresli evropsko območje. Dva sta bila 50 T. Jesenko popotresa potresa v Jonskem morju (Mw = 5,6 oz. 5,7), tretji pa je nastal v Romuniji na območju Vrancee z žariščem na globini 150 kilometrov. Viri in literatura 2018 Ionian Sea earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 16. januarja 2020). https:// en.wikipedia.org/wiki/2018_Ionian_Sea_earthquake (uporabljeno 27. februarja 2020). 2018 Gulf of Alaska earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 20. decembra 2019). https:// en.wikipedia.org/wiki/2018_Gulf_of_Alaska_earthquake (uporabljeno 27. februarja 2020). 2018 Sulawesi earthquake and tsunami. Wikipedia [online] (posodobljeno 2. februarja 2020). https://en.wikipedia.org/wiki/2018_Sulawesi_earthquake_and_tsunami (uporabljeno 27. februarja 2020). Gosar, A. 2017. Likvifakcija sedimentov ob potresu, Ujma št. 31, 151-156. Lapajne, J. 2013. Inženirsko-seizmološki terminološki slovar [elektronski vir], Amebis, d. o. o., Kamnik in Agencija RS za okolje, Ljubljana (Zbirka Termania). http://www.termania.net/ slovarji/131/seizmoloski-slovar. List of earthquakes in 2018. Wikipedia [online] (posodobljeno 20. februarja 2020). https:// en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2018 (uporabljeno 27. februarja 2020). NEIC, 2018a. M 7.5 - 70 km N of Palu, Indonesia. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthqua-kes/eventpage/us1000h3p4/executive (uporabljeno 27. februarja 2020) NEIC, 2018b. M 8.2 - 286 km NNE of Ndoi Island, Fiji. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/ earthquakes/eventpage/us1000gcii/executive#executive (uporabljeno 27. februarja 2020) NEIC, 2018c. M 7.9 - 102 km ESE of Suva, Fiji. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ eventpage/us2000h9e2/executive#executive (uporabljeno 27. februarja 2020) NEIC, 2018d. M 7.9 - 280 km SE of Kodiak, Alaska. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthqua-kes/eventpage/pt18023001/executive#executive (uporabljeno 27. februarja 2020) NEIC, 2019a. Earthquake Facts. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/learn/facts.php (27. februarja 2020). NEIC, 2019b. Significant Earthquakes - 2018. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ browse/significant.php?year=2018 (uporabljeno 27. februarja 2020). NEIC, 2019c. Search Earthquake Catalogue. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/search/ (uporabljeno 27. februarja 2020). Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 51 NEIC, 2019d. Earthquake Statistics. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/browse/stats. php (uporabljeno 27. februarja 2020). Sassa, S., Takagawa, T., 2019. Liquefied gravity flow-induced tsunami: first evidence and comparison from the 2018 Indonesia Sulawesi earthquake and tsunami disasters. Landslides. 16 (1): 195-200. doi:10.1007/s10346-018-1114-x. Sulawesi. Wikipedia [online] (posodobljeno 26. januarja 2020). https://en.wikipedia.org/wiki/Su-lawesi (uporabljeno 27. februarja 2020). Struktura Zemlje. Wikipedija [online] (posodobljeno 1. oktobra 2019). https://sl.wikipedia.org/ wiki/Struktura_Zemlje (uporabljeno 27. februarja 2020). Valkaniotis, S., 2018. Displacement from Sentinel-2 imagery Processed with MPIC-OPT - Geoha-zards TEP Earthquakes sequence epicenters from USGS. http://www.esa.int/spaceinimages/ Images/2018/10/Indonesia_earthquake_displacement_map (uporabljeno 27. februarja 2020). ^ Kazalo 52 T. Jesenko Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic V ■ V V ■ ■ ■ ■ V ■ V ■ I 4 Zarišem mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letih 2017 in 2018 Fault Plane Solutions Of Earthquakes in Slovenia in 2017 and 2018 Povzetek Močnejšim potresom, ki so se leta 2017 in 2018 zgodili v Sloveniji, smo iz seizmogramov odčitali smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega (longitudinalnega) valovanja. Pri trinajstih potresih smo zbrali zadostno število podatkov za določitev žariščnega mehanizma. Lokalna magnituda (Mlv) obravnavanih potresov je bila v razponu od 2,1 do 3,5. Žariščni mehanizem obravnavanih potresov je največkrat zmik ali zmik z manjšo narivno komponento, pogosteje se pojavljajo tudi nariv, in nariv s poudarjeno zmično komponento. Navajamo tudi rešitev za dva potresa, ki so jim določili žariščni mehanizem v tujini. Abstract The first onsets of the arrivals of the longitudinal waves were picked on the seismograms of selected earthquakes in Slovenia in 2017 and 2018. Enough data to determine fault plane solutions was available for 6 events with local magnitudes ranging from MLV=2.1 to 3.5. Focal mechanisms are found to be mostly of strike -slip or transpressive type. Fault plane solutions of the two strongest earthquakes from foreign institutions is given for comparison. Uvod Z žariščnim mehanizmom opišemo izvor potresnega valovanja. Uporabljeni postopek temelji na določitvi smeri prvega premika vzdolžnega potresnega valovanja na lokaciji potresne opazovalnice. Smer premika odčitamo na navpični komponenti zapisa potresa kot zgostitev (kompresijo) ali razredčitev (dilatacijo). Metodo (Snoke in drugi, 1984), ki smo jo uporabili, smo natančneje opisali v publikacijah preteklih let (Ložar Stopar, Živčic, 2008 in 2011). Rezultati V tem prispevku podajamo parametre žariščnega mehanizma za potrese, ki so se v letu 2017 in 2018, zgodili v Sloveniji. Za leto 2017 smo parametre žariščnega mehanizma določili trem potresom, za leto 2018 pa desetim. Za določitev žariščnega mehanizma potrebujemo zadostno število seizmogramov, s katerih lahko odčitamo smer vstopa valovanja na navpični komponenti zapisa posamezne opazovalnice. Število seizmogramov, na katerih je bila smer premika jasno določljiva, je bilo od potresa do potresa različno. Med izbranimi potresi je imel največjo magnitudo (MLV = 3,5) potres, ki se je zgodil 17. januarja 2018 ob 10.22 po UTC v bližini Bovca. Smer vstopnega valovanja pri tem potresu smo določili na seizmogramih sedemin-petdesetih opazovalnic. Najbolj oddaljena opazovalnica z oznako A101B, na kateri smo odčitali prvi premik valovanja za najmočnejši potres v letu 2018, je bila od žarišča potresa pri Bovcu oddaljena 430 km. To je le ena od mnogih, ki smo jih uporabljali za določitev žariščnih mehanizmov in so v tem obdobju sestavljale Alpar- 53 ray mednarodno mrežo opazovalnic (AlpArray Seismic Network, 2015). Potresu z magnitudo MLV=2,5, ki se je zgodil 23. novembra 2017 pri Kranjski Gori, smo odčitali devetnajst vstopov, kar je bilo med vsemi trinajstimi potresi najmanj. Lokalna magnituda (MLV) potresov je bila v razponu od 2,1 do 3,5. Parametri žariščnega mehanizma vseh potresov so zbrani v preglednici 1, njihova geografska lega je prikazana na sliki 1. Rešitve prelomnih ravnin z relativno lego opazovalnic in odčitano smerjo vstopa vzdolžnega valovanja so predstavljene v stereografski projekciji na spodnjo poloblo na sliki 2. Rešitve prelomnih ravnin na sliki 2 kažejo, da je bil za pet potresov značilen zmični prelom, dva potresa imata najbolj poudarjeno zmično komponento, preostalih šest pa najbolje opišejo kombinacije med zmičnimi in reverznimi prelomi. Kot smo pri določanju žariščnih mehanizmov za območje Slovenije ugotovili že v prejšnjih letih, se tudi v letu 2017 in 2018 niso pojavljale rešitve Slika 1: Lokacije trinajstih močnejših potresov na ozemlju Slovenije v letih 2017 in 2018 z njihovim žariščnim mehanizmom. Obarvani kvadranti predstavljajo zgostitev, barva predstavlja žariščno globino, velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 1: Locations and fault plane solutions of thirteen earthquakes with epicentres in Slovenia in 2017 and 2018. Coloured quadrants represent compression, colour represents focal depth and size represents local magnitude MLV. 54 M. Ložar Stopar, M. Živčic z normalnimi prelomi. Razvrščanje posameznega potresa glede na značilen tip žariščnega mehanizma smo naredili tudi z računalniškim programom FMC (Alvarez-Gomez, 2014). Razvrstitev po tej metodi je podana v zadnjem stolpcu preglednice 1. 25. 12. 2018 18:25 Slika 2: Žariščni mehanizmi trinajstih močnejših potresov na ozemlju Slovenije leta 2017 in 2018. Kvadratki predstavljajo opazovalnice, ki so kot prvi premik tal zaradi potresa zabeležile razredčitev, krogci pa opazovalnice, ki so zabeležile zgostitev. Označeni sta smeri največje (P) in najmanjše (T) napetosti. Podana je projekcija na spodnjo poloblo. Figure 2: Fault plane solutions of thirteen stronger earthquakes in Slovenia in 2017 and 2018. Squares denote stations with dilatation as the first onset and circles denote stations with compression. P and T describe maximum and minimum stress axes, respectively. Lower hemisphere projection is applied. Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letih 2017 in 2018 55 Preglednica 1: Parametri žariščnih mehanizmov obravnavanih potresov na ozemlju Slovenije v letu 2017 in 2018. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon je merjen od vodoravne ravnine, premik je merjen v prelomni ploskvi od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Np je število uporabljenih podatkov o smeh prvih premikov. Nnp je število odčitkov neskladnih z rešitvijo. Klasifikacija tipa žariščnega mehanizma posameznega potresa je določena glede na FMC (Àlvarez-Gômez, 2014), kjer posamezne črke predstavljajo značilnost preloma, SS: zmični prelom; SS-R: zmično reverzni prelom; R-SS: reverzno zmični prelom in R: reverzni prelom. Table 1: Focal mechanism solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia in 2017 and 2018. Strike is the azimuth of the horizontal direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal plane and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector. P is maximum and T is minimum pressure axis, respectively. Np is the number ofP-wave first motion polarities used. Nnp is number of inconsistent P-wave first motion polarities. Classification diagram (Àlvarez-Gômez 2014). SS: Strike-slip; SS-R: Strike-slip - Reverse; R-SS: Reverse - Strike-slip; R: Reverse datum čas (UTC) zem. širina zem. dolž. globina ravnina 1 ravnina 2 P T Np Nnp .tip hh.mm °N °E km Mlv smer naklon premik smer naklon premik smer naklon smer naklon število vstopov neskladni vstopi mehanizma date time (UTC) lat. long. depth nodal plane 1 nodal plane 2 P T Np Nnp rupture hh.mm °N °E km strike dip rake strike dip rake azimuth plunge azimuth plunge polarities inconsistent polarities type 6. 7. 2017 10.22 46,05 14,94 8 2,9 237 50 57 102 50 123 170 0 80 65 48 4 R-SS 6. 8. 2017 10.51 46,08 15,11 11 2,2 60 90 0 330 90 -180 15 0 105 0 31 0 SS 23. 11. 2017 11.20 46,46 13,76 16 2,5 30 90 0 300 90 -180 345 0 75 0 19 0 SS 17. 1. 2018 10.22 46,33 13,58 6 F 3,5 50 67 63 283 35 137 160 18 282 18 57 1 R-SS 11.2. 2018 10.51 45,85 14,97 12 F 2,1 262 57 66 121 40 122 9 9 122 68 20 0 R 28. 3. 2018 11.20 46,05 14,28 8 F 2,3 50 42 67 260 52 109 336 5 228 74 21 0 R 11.6. 2018 17.11 46,05 15,8 7 F 2,6 222 62 49 104 48 141 340 8 81 53 32 0 R-SS 11.8. 2018 06.25 45,91 14,63 19 2,7 232 76 21 137 70 165 3 4 95 25 42 0 SS-R 17. 8. 2018 15.07 46,02 15,09 10 F 2,4 50 90 0 320 90 -180 5 0 95 0 34 0 SS 16. 11. 2018 10.48 46,09 14,15 10 F 2,4 208 44 22 102 75 132 162 19 53 44 24 1 R-SS 20. 11. 2018 07.57 45,96 14,2 15 F 2,8 224 66 26 123 66 154 173 0 83 35 30 0 SS-R 5. 12. 2018 16.23 45,67 14,35 14 F 3,4 49 80 -11 141 79 -170 5 15 95 0 36 0 SS 25. 12. 2018 18.25 45,97 15,09 10 F 2,1 227 85 14 136 76 175 0 6 92 13 36 0 SS Pri določanju parametrov žariščnega mehanizma potresa smo na Uradu za seizmologijo (ARSO) uporabili metodo (Snoke in drugi, 1984), ki temelji na smeri prvih premikov vzdolžnega potresnega valovanja na lokacijah potresnih opazovalnic. Z metodo inverzije tenzorja potresnega navora so parametre žariščnega mehanizma za potres 6. julija 2017 ob 16.58 UTC določili v Rimu pri INGV. Enako metodo so za potres 17. januarja 2018 ob 10:22, na INOGS v Trstu (INOGS, 2018. Povzetek parametrov njihovih rešitev je zbran v preglednici 2. Preglednica 2: Parametri žariščnega mehanizma za potres 6. julija 2017 ob 16.58 UTC in 17. januarja 2018, določeni z inverzijo tenzorja potresnega navora na INGV v Rimu (INGV, 2018) ter na INOGS v Trstu (INOGS, 2018). Table 2: Focal mechanisms parameters for the earthquake on 6 July 2017 at 16:58 UTC and on 17 January 2018 at 10:22, determined by inversion of seismic moment tensor at INGV (INGV, 2018) and at INOGS (INOGS, 2018). datum čas (UTC) avtor zem. širina zem. dolž. globina MW ravnina 1 ravnina 2 N hh.mm °N O E km smer naklon premik smer naklon premik število opazov. date time (UTC) author lat. long. depth nodal plane 1 nodal plane 2 N hh.mm °N O E km strike dip rake strike dip rake No. of stations 6. 7. 2017 16.58 INGV 46,0248 14,9612 7 3,4 91 47 93 267 43 87 10 17. 1. 2018 10.22 INOGS 46,3167 13,5782 8 3,8 32 77 15 299 77 167 5 Zahvala Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji, v pokrajini Furlanija-Julijska krajina v Italiji in na Hrvaškem smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v stvarnem času na področju Alpe-Jadran v okviru Srednje in vzhodno evropske mreže za raziskave potresov CE3RN (2019). Slike smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Viri in literatura AlpArray Seismic Network, 2015. AlpArray Seismic Network (AASN) temporary component. AlpArray Working Group. https://doi.org/10.12686/ALPARRAY/Z3_2015 Alvarez-Gomez, J.A. (2014) FMC: a one-liner Python program to manage, classify and plot focal mechanisms. Geophysical Research Abstracts, Vol. 16, EGU2014-10887 INGV, Osservatorio Nazionale Terremoti (National Earthquake Observatory), Roma, 2018. http://cnt.rm.ingv.it/en/event/16209281?timezone=UTC (uporabljeno 17. 3. 2020). INOGS, Istituto Nazionale di Oceanografia e Geofisica Sperimentale, Trieste, 2018. http://rts.crs.inogs.it/event/42911/detail.html (uporabljeno 17. 3. 2020). Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letih 2017 in 2018 57 Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2008. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2006 in 2007. Potresi v letu 2007 (ur. R. Vidrih). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 48-53. Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2011. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2008 in 2009. Potresi v letu 2010 (ur. A. Gosar). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 71-75. Snoke, J.A., Munsey, J.W., Teague, A.G. in Bollinger, G.A., 1984. A Program for Focal Mechanism Determination by the Combined Use of Polarity and SV-P Amplitude Ratio Data, Earthquake Notes, 55, No. 3, p. 15. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 2016. http://www.ce3rn.eu/ (uporabljeno 10. 2. 2019). Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol.72(441), str. 445-446. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, str. 579. ^ Kazalo 58 M. Ložar Stopar, M. Živčic Dogodki v letu 2018 2018 Events Prenovljene spletne strani ARSO potresi 19. aprila 2018 smo stare spletne strani zamenjali z novimi stranmi ARSO potresi. Pri tem smo posodobili pregled zadnjih potresov, obvestila o potresih, opis potresnih opazovalnic in vprašalnik o učinkih potresa. IT kolegij 26. marca 2018 se je prvič sestal IT kolegij, ki je bil ustanovljen na pobudo namestnika direktorja Gregorja Sluge, da bi v tem okviru predstavniki uradov učinkoviteje usklajevali aktivnosti na področju informacijskih tehnologij in IT oddelku posredovali zahteve po potrebah uradov. Kolegij se je sprva sestajal dvakrat mesečno, kasneje pa enkrat mesečno. Predstavnik Urada za seizmologijo je Jurij Pahor. 20 let po potresu v Zgornjem Posočju - Kako smo pripravljeni na tak potres? 12. aprila 2018, natanko 20 let po potresu v Zgornjem Posočju, je ARSO s predavanji obeležil obletnico potresa. Predstavili smo glavne značilnosti in posledice tega potresa, popotresno sanacijo ter našo pripravljenost na močan potres. Pojasnili smo, kako se je v zadnjih 20 letih razvijala seiz- 59 mologija, ocenjevanje ranljivosti in ogroženosti stavb ter organizacija in načrtovanje organov Civilne zaščite ob močnem potresu. Program: - Pozdravni nagovor (dr. Andrej Gosar, direktor Urada za seizmologijo) - 20 let po potresu v Zgornjem Posočju (dr. Martina Čarman, dr. Barbara Šket Motnikar, ARSO) - Ranljivost in poškodbe stavb v Zgornjem Posočju (mag. Marjana Lutman, Zavod za gradbeništvo Slovenije) - Dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor (Ervin Vivoda, MOP) - Delo Državne tehnične pisarne v popotresni obnovi (dr. Blaž Dolinšek, Gradbeni inštitut ZRMK) - Državni načrt ob močnem potresu (Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS) Evropsko srečanje uporabnikov seizmološkega programskega paketa Antelope ARSO je od 7. do 9. maja 2018 gostil seizmologe evropskega prostora in predstavnike nekaterih seizmoloških ustanov Azije, Afrike in Severne Amerike, ki za upravljanje seizmoloških podatkov uporabljajo programski paket Antelope. Na srečanju so sodelovali razvijalci tega paketa iz podjetja Boulder Real Time Technologies (BRTT) iz ZDA in predstavniki podjetja Kinemetrics iz ZDA, ki izdelujejo seizmološke merilne sisteme. Programski paket Antelope omogoča zajem, obdelavo, arhiviranje in izmenjavo seizmoloških podatkov. Je izjemno obsežen sistem, saj ga sestavlja približno 450 modulov, poleg tega pa ga razvijalec BRTT nenehno razvija in prilagaja zahtevam uporabnikov. Na srečanju je podjetje BRTT predstavilo novosti v novi verziji Antelope ter načrtovane novosti za prihodnjo verzijo, uporabniki pa so spregovorili o težavah pri uporabi produktov ter o pričakovanjih in želenih smernicah pri nadaljnjem razvoju te programske opreme. Obenem je bilo srečanje priložnost, da si z udeleženci izmenjamo izkušnje pri uporabi paketa Antelope in se dogovorimo za sodelovanje in izmenjavo podatkov. Na zelo uspešnem srečanju v Ljubljani se je zbralo 31 strokovnjakov 17 seizmoloških ustanov iz Alžirije, Avstrije, Azerbajdžana, Izraela, Italije, Južne Koreje, Katarja, Maroka, Nemčije, ZDA in Slovenije. Otvoritev je pospremil pevski zbor ARSOpoje. 60 Dogodki v letu 2018 Po srečanju smo gostili še delavnico o uporabi instrumentov Basalt in Etna 2, ki jo je pripravil Dennis Pumphrey iz podjetja Kinemetrics. Delavnice so se udeležili strokovnjaki iz partnerskih podjetij Kinemetric v Italiji in Srbiji. Spletna stran srečanja s programom in predstavitvenimi datotekami je dostopna na: http://www. arso.gov.si/AUG2018/index.html Informativni dan EPOS Projekt EPOS IP (European Plate Observing System Implemetation Phase) je v okviru svojih dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij 29. in 30. maja 2018 v Ljubljani organiziral »EPOS foto: Matej Blatnik Info day«. Ta pobuda, načrtovana v komunikacijskem načrtu EPOS, je bila namenjena razširjanju, obveščanju ter sčasoma vključevanju potencialnih uporabnikov in deležnikov infrastrukture EPOS. ARSO je član konzorcija slovenskih institucij, ki sodelujejo pri evropskem projektu EPOS. Ta projekt želi vzpostaviti infrastrukturo za pretok raznovrstnih podatkov in produktov, raziskav in znanja, ter tako omogočiti multidisciplinarne raziskave na področju opazovanja dinamike tektonskih plošč. Projekt bo ob svojem zaključku ponujal infrastrukturo za raznovrstne multidisciplinarne raziskave, ki pa jih brez poznavanja in aktivnega sodelovanja ne bomo mogli uporabiti. Informativni dan EPOS je bil priložnost za predstavitev globalnih perspektiv vseevropske infrastrukture EPOS in poudarjanje njenega vpliva na znanost o trdni Zemlji. Dogodek je bil namenjen potencialnim uporabnikom in zainteresiranim stranem iz območja vzhodnega Jadrana, to je znanstvenikom raziskovalnih organizacij in univerz, oblikovalcem politike in drugim, ki jih zanima spoznavanje EPOS, njegovem zagotavljanju v smislu znanstvenih podatkov, izdelkov in storitev, pa tudi spodbujanju medregionalnega in mednarodnega sodelovanja v razširjeni Evropi. 61 Dogodki v letu 2018 Regionalno strokovno srečanje za posodobitev Evropske karte potresne nevarnosti Srečanje udeležencev na EPOS IS je bilo 30. in 31. maja 2018 nadgrajeno z regionalnim strokovnim sestankom na temo posodobitve in usklajevanja vhodnih podatkov za nacionalne karte potresne nevarnosti ter za Evropsko karto potresne nevarnosti. Srečanja se je poleg petih sodelavcev ARSO udeležilo še 11 strokovnjakov iz 8 držav. Vrtnarjenje na Vrtu eksperimentov v času 10. Znanstivala v Ljubljani Ekipa ARSO potresi v sestavi Martina Čarman, Ina Cecic, Jurij Pahor, Gregor Rajh (podiplomski študent) in Matej Šajn (srednješolec) smo se udeležili 5. Vrta eksperimentov, ki se je v okvirju 10. Znanstivala dogajal na Stritarjevi ulici v Ljubljani 3. junija 2018. Znanstival organizira Hiša eksperimentov, ki k sodelovanju povabi institucije, ki se ukvarjajo s promocijo izobraževanja in znanosti. Na stojnici smo predstavili ljubljanski potres, učni seizmograf in seizmološke mobilne aplikacije. Stojnico je obiskalo veliko otrok in odraslih, ki so z veseljem in zanimanjem spremljali razlage in sodelovali v poskusih in ugankah. Odziv je bil dober. Podelili smo veliko informativnih letakov. Otroci so bili najbolj navdušeni nad tem, da lahko naredijo svoj potres in ga vidijo zapisanega na seizmogramu. Predavanje izr. prof. dr. Hrvoja Tkalčica V ISKANJU SVETEGA GRALA SODOBNE GLOBALNE SEIZMOLOGIJE: NOVI POGLEDI V SREDIŠČE ZEMLJE Z DETEKCIJO J SEIZMIČNIH VALOV V prostorih ARSO smo 20. julija 2018 prisluhnili dr. Hrvoju Tkalčicu, izr. prof. avstralske narodne univerze. Odstiral nam je pogled v središče Zemlje s pomočjo J seizmičnih valov. 62 Dogodki v letu 2018 Z J seizmičnimi valovi označujemo strižno valovanje v Zemljinem notranjem jedru. Ker strižno valovanje lahko potuje le v trdni snovi, je na nek način »ujeto« v trdnem Zemljinem notranjem jedru. V tekoče Zemljino zunanje jedro ne more preiti kot strižno valovanje. Zato so bili J valovi v seizmologiji označeni kot sveti gral sodobne seizmologije, saj je brez njihovega poznavanja ta del Zemljine notranjosti ostajal nedostopen in zato nepoznan. Avstralski raziskovalci, med njimi tudi predavatelj, so nedvoumno pokazali, da ti valovi obstajajo, in pri tem odkrili tudi nekaj lastnosti notranjega jedra, denimo, da so hitrosti v notranjem jedru drugačne za 2,5 odstotka. Predavanje je bilo lepo obiskano. Med poslušalci so bili tako uslužbenci ARSO kot zunanji udeleženci. Predavanje dijakom na fizikalnem taboru v Plemljevi vili na Bledu V okviru fizikalnega tabora za izbrane dijake od 2. do 4. letnika srednje šole v Plemljevi vili na Bledu je imela 25. septembra 2018 Martina Čarman predavanje z naslovom Preiskovalci na delu: Potres. Na taboru in predavanju je bilo 13 dijakov od 2. do 4. letnika srednje šole, ki so leto prej na državnem tekmovanju iz fizike dobili kakšno nagrado. Predstavitev knjige Bilo je res grozljivo, bobnelo in grmelo je pod nami Društvo za oživitev mesta Brežice v sodelovanju z znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Arhivom Republike Slovenije in Agencijo Republike Slovenije za okolje je 12. oktobra 2018 v Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice predstavilo monografijo Bilo je res grozljivo, bobnelo in grmelo je pod nami, Brežiški potres 1917, Brežiške študije 5. Knjigo sta predstavila avtorja prof. dr. Dušan Nečak in Ina Cecic skupaj z urednikom dr. Jožetom Škofljancem. 63 Dogodki v letu 2018 V monografiji se prepletajo trije vidiki brežiškega potresa. Eden je zgodovinski vidik, ki se nanaša na v potresu močno prizadeta naselja, od mesta Brežice z gradom do bližnjih krajev, ki so del današnje brežiške občine (npr. vasi Čatež ob Savi in Krška vas) in širšega področja. Drugi vidik je seizmološki, saj prinaša ponovno določitev moči tedanjega potresa in njegovega nadžarišča. Tretji vidik pa je prevod popisa škode, ki ga je po »velikem potresu« pripravila komisija za ocenitev potresne škode. In ta je pričevalec življenja naših prednikov, saj se za zabeleženo škodo skrivajo zgodbe posameznikov. Celotna Državna mreža potresnih opazovalnic posodobljena s pospeškometri 29. novembra 2018 je Agencija Republike Slovenije za okolje zaključila z namestitvijo seizmoloških po-speškometrov na vse potresne opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic. Na podlagi zgodovinskih virov lahko sklepamo, da velikost potresa z žariščem v Sloveniji ali neposredni bližini lahko preseže magnitudo 6. Če bi bile potresne opazovalnice opremljene samo s širokopasovnimi seizmo-metri, bi bili podatki pri potresu te velikostne stopnje v radiju sto kilometrov od nadžarišča potresa najverjetneje prekrmiljeni, zagotovo pa bi bili podatki iz bližnjih opazovalnic v celoti neuporabni. S pospeškometri tak izpad podatkov preprečimo. Zato smo za celovito spremljanje potresne dinamike na potresnih opazovalnicah Državne mreže potresnih opazovalnic poleg seizmometrov postavili tudi pospeškometre. Podatke iz obeh sistemov združi zajemalna enota v enoten merilni sistem, ki beleži izredno šibke potresne signale in močnejše potresne sunke v neposredni bližini lokacije merilnega sistema. Samo pospeškometri niso primerni za beleženje šibkih seizmičnih signalov, samo seizmometri pa ne za beleženje zelo močnih potresnih sunkov. Projekt POTROG uvrščen na seznam inovacij v javnem sektorju Urad za seizmologijo na ARSO že veliko let tesno sodeluje z Upravo RS za zaščito in reševanje na področju potresne ogroženosti. Eden najbolj odmevnih in uporabnih rezultatov je bil razvoj spletnih 64 Dogodki v letu 2018 orodij v okviru projekta POTROG (Potresna ogroženost Slovenije za potrebe civilne zaščite): http:// potrog2.vokas.si/. Projekt je naročilo in financiralo Ministrstvo za obrambo, URSZR, izvedli pa smo ga skupaj z Zavodom za gradbeništvo (vodilni partner) in Inštitutom za vodarstvo. Mednarodna nevladna Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD - The Organisation for Economic Co-operation and Development) je novembra 2018 projekt izbrala kot projekt dobre prakse in ga uvrstila na seznam inovacij v javnem sektorju ter objavila na spletni strani OPSI (Observatory of Public Sector Innovation). POTSOO MINA POH.LOIC MJIWiA OÏTAU MlIKAC* fottu NA VODI O PRIJAVA APLIKACIJE POTROG ApUKl« PC75CG m tu« 'Srrtc v sBopo projrtCi POT=»G potrog 2 ti poîBQÛ 3 ¡ih ¿t ftnaiWi!«. MUMintva i* rtf»nI». Uprava SepubilU îJow'je U uSùtc m rdcvir^e • WGÎft a*Mli u Me t namenom prOobfrC orodij zA hitcrOdavv prmtra poCrcSA upOTtWO pi>3** mjiiti AjiiiWiaJ |e rtprCftM itrtT» J*Kfll AfiWKJJ*jt r-JiMnjerti U «Mino rjrrfn< U »tHWOMWmfijivpnwu uponboURKIt (WT^CfliKiWinjucHMlKfc; fMtiJt ¡t r^^m* H«Ht i* Seizmološki delavnici v Pionirskem domu Ljubljana Na delavnicah Znanost za otroke smo 17. in 19. decembra v Pionirskem domu Ljubljana predstavili zanimivosti iz sveta seizmologije in geologije. 65 Dogodki v letu 2018 Jurij Pahor, Anita Jerše Sharma in Miha Lanjšček so dvema skupinama otrok, starih med 5 in 12 let, z različnimi učnimi pripomočki prikazali nekatere osnovne geološke pojme, kot sta sestava Zemlje in tek-tonika, ter osnovne pojme iz seizmologije, kot so različni tipi potresnih valov, merjenje potresnih valov ter preučevanje Zemljine notranjosti s pomočjo potresov. Prikazali so delovanje pravega seizmometra, sestavili so tudi preprost domač model seizmometra, ter ob njem razložili osnove delovanja tega inštrumenta. Na pomanjšanih modelih so prikazali odziv predmetov in stavb različnih oblik na potresno valovanje. Otroci so predstavitvi sledili z velikim zanimanjem in navdušeno sodelovali z odgovori na razna vprašanja ter pri nekaterih poskusih. ^ Kazalo 66 Dogodki v letu 2018