Sžev. 101
T Mnfillanl, t sredo, 3. mala 1911.
Leto XXXIX.
velja po pošti: s
Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— aa četrt leta „ , „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemati meseCno K 1-90
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm)
30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega teleiona št. 188.
J*" Današnja številka obsega 6 strani
Slovenci v Krakovu.
Prihod in prvi dan.
Od daleč se jc pričel dvigati iz meglene prostrani » K o p i e c Kosci-u š k a «, Vavel s svojo mogočno cerkvijo se je prikazal, v širokem kolobarju se je pomikal vlak okrog mesta Podgorja, ki tvori pravzaprav predmestje Krakova, in obstal slednjič na krakovskem kolodvoru.
Mnogoštevilna množica je napolnila peron in vse prostore okrog kolodvora in ko so izstopili iz vlaka Slovenci. jc zadonel klic.: » N i e c h ž y j g. S 1 o vi e n c y !« Vsi člani pripravljav-nega odbora so pričakovali Slovence na kolodvoru. Med njimi omenim: Vseučiliški profesor dr. Maryan Zdziochovski, prof. dr. Feliks Koneczny, profesor dr. Straszovski, knez Radzivill. grof Lu-bienski, dvorni svetnik dr. Nieč, slavni sociolog dr. Karo, papeževi komomik dr. Lubecki, mestni župnik dr. Caputa, urednik dr. Beaupre, predsednik kršč.-socialne stranke g. Stanislav Jasinski itd., itd.
Po presrčnem pozdravu je zasedla slovenska deputacija avtomobile, katere je dal na razpolago ktfez Radzivill, ter se je odpeljala v svoje stanovanje, ki. je bilo pripravljeno v aristokratskem »Dra,/,danskem hotelu«, ki jo bil nekdaj palača velikega hetmana grofa Branickega.
Ko so se Slovenci nekoliko umili in preoblekli, so zasedli zopet avtomobile in se peljali skozi mesto na Vavel. Tu jih je pričakoval z nekimi drugimi uglednimi Poljaki tudi vseučiliški profesor umetnosti grof Myciolski in jim razkazoval in pojasnjeval umetnine, ki sc nahajajo v stolni cerkvi na. Va-velu in v njeni zakladnici. V tem oziru se lahko krakovska stolna cerkev meri z najzanimivejšimi cerkvami na svetu. Krasni sarkofagi poljskih kraljev, umetne ploskorezbe slavnega Vita Stvoša, dela holandskih, laških, francoskih in nemških umetnikov so tu nakopičena. Stene so pokrite s preprogami, katere so vplenili Poljaki v šo-torju turškega velikega vezirja Musta-fe, ko so osvobodili Dunaj pred Turki, in z zastavami, katere so priborili od Križarjev pri Grumvaldu. V kripti pod cerkvijo se nahajajo grobovi poljskih kraljev. Tudi v cerkvi jc vse polno veli-
LISTEK.
Nova omeKa.
Bilo je tik pred drugo uro in gospod Sebastian Igla sc je nasladno naslonil v svoj pisarniški naslonjač, češ, sedaj si zapalimo zadnjo smodko in potem hajdi po trudapolnem delu v državni službi k domačim penatom. Nekdo potrka na vrata. Na golčeči »Naprej« sc vrata malo otvorijo in stari, sloki urad n j 'sluga Janko potakne svojo oglato glavico v sobo: »Gospod doktor!« — Janko je imel namreč to slabost, da je*vsakega uradnika tituli-ral z »gospodom doktorjem«. — »Gospod svetnik Vam pošilja to-lc pismo. Rekel jo. da jc nujno.«
»Prokleta služba,« zarenči gospod Sebastian v svojo recike brčice. »Ravno sedaj, ko so ima urad zaključiti, mi pošlje »nujno« pismo! No, to nujnost že poznamo.«
Malomarno in jezno jo hotel vreči, pismo v svoj predal, a v zadnjem tre-notku sc jc vendar premislil in ga razgrnil. A komaj jo samo ž očmi trenil po vsebini, skočil je naglo pokoncu, iztegnil roko po klobuku in kot. obseden zdivjal po stopnicah iz pisarne.
Janko jc obstal kot okamcnel. Zamuden jc zmajal z slavo in nrcmišlial.
kili, krasno izdelanih grobov poljskih vladarjev in svetnikov. Jako zanimivi sta kapeli takoj pri vhodu v stolno cerkev. Na desni strani jc takozvana i'uska kapela, katero je dala narediti in poslikati kraljica Zofija, žena poljskega kralja Jagiela, rojena ruska prince-zin.ja. Ta kapela je vsa poslikana v rusko-bizantinskem slogu in v nji je mnogo ruskih napisov v cirilici. Na lcvici je pa takozvana Zofijina kapela, katero je slikal slavni poljski slikar Vladimir Tetmajer. Krasne freske predstavljajo alegorični prizor, kako poljski svetniki vodijo poljske vladarje, učenjake, umetnike in cel narod poljski k Materi božji. Slikar Tetmajer jc sam vodil Slovence ter iim razkazoval zanimivosti cerkve.
Ko so si ogledali Vavel, so se vsedli zopet v avtomobile ter se peljali v naglem diru čez vas Zvierzyniec (Zvori-n.jak) proti Kosciuškovem griču. Ta grič so nahaja dobro uro peš hoda od Krakova proti zahodu. Nasuli so ga Poljaki v večen spomin na velikega poljskega generala, ki je okrog Krakova do zadnjega branil poljsko državo. Tu počiva, srce toga velikega poljskega junaka, njegovo telo leži pa v krasnem sarkofagu v stolnici na Va-velu. Biti jc moralo neizmerno mnogo truda, da so nanosili toliko prsti skupaj. Z vrhunca griča je čudovito krasen ra^gjjed na vse strani, čez rusko mojo proti severu, do Visoke Talre na jugu, na zahodu leže romantične Bola-ne s starodavnim samostanom, na vzhodu se razgrinja ob Visli in Rudavi kraljevo mesto Krakov s ponosnim Va-velom na. čelu, nekoliko dalje proti toku Visle na jug se dvigujeta mogili prvih poljskih vladarjev Krakusa in Vande, kateri je nasul, kot so pripoveduje, v večni spomin hvaležni narod. Nad poslopji se je dvigovala cela vrsta cerkev. Sa j se imenuje Krakov slovanski Rim. Omeniti jc zlasti cerkev » n a. Skal c i«, kjer jc bival in kjer je bil umorjen sveti Stanislav. V podzemlju te cerkve so grobovi zasluženih in velikih polj. mož, pisateljev, učenjakov itd. Ne daleč od te cerkve se nahajata zanimivi in veliki cerkvi svete Katarino in svetega Križa.. .Sredi mesta na glavnem trgu se dviga slavna in krasna Marijina cerkev s svojima visokima stolpoma. Od glavnega trga proti Vavel u, na takozvani »Grajski ulici« stoje cerkve: frančiškanska, domenikanska, jezuitska in bernardinska. Zanimiva jc
češ, kaj mora neki hiti, da sc resni in umerjeni doktor tako čudno ponaša. Bo že kak pošteno dolg nos ocl zgoraj, jc zaključil v svoji izkušeni glavi.
Med tem je gospod Sebastian premeril z dolgimi koraki pot do svojega clomovja. Kar črez tri stopnice, se je vspenjal gori v drugo nadstropje in ves zasopel obstal v odprtih vratih. Njegova žena ga je prestrašeno pogledala, zakaj tako težko sope in jc ves rdeč v lice,
»Tjan! Ka j pa ti je, za božjo voljo?« je vzkliknila, vsa prestrašena.
»Dopust!«
»Kaj? Dopust? — Ali je res?« in ubožica, ki žc tri leta ni prišla iz tega pustega mesta ven, je začela od samega veselja skakati in plesati po sobi, kot kako razposajeno otroče. Njena razposajenost, ki so je, mimogrede rečeno, polastila tudi Sebastiana tako, da je (tuli on z njo plesal, je imela za posledico, da se je otvorilo hkratu dvoje vrat, in lo vrata gospe tašče in vrata kuhinjsko vilo. Obe ženski ste začudeno gledali nenavaden prizor, gospod Sebastian, resni gospod Sebastian pleše.
»Ja, kaj so jc pa pripetilo?«
»Dopust! Dopust! Dopust! je zvenelo dvoglasno po sobi in veselje se jo polastilo tudi novodošlih, kajti sedaj se okrene /a par tednov hrbet prašnemu, suhoparnemu mestu in pohiti sc tia v solnčnatu morsko kopel i.
starodavna majhna cerkvica svetega Ilja na koncu Grajske ulice in pa cerkvica svetega Vojteha na drugem koncu te ulice, na. začetku Grajskega trga. Ta poslednja cerkvica sicer kazi nekako sicer tako veličastni Glavni trg, ker zapira po njem razgled, vendar jo puste stati, dasi je vedno zaprta, ker je prestara in stoji baje na prostoru, kjer jc sveti Vojteh prvič paganskini Slovanom oznanjeval sveto vero.
Med Krakovom in lvosciuškovim gričem se raztezajo takozvane »Blouje« gričem se raztezajo takozvane »Blonje« velika množica živine, mladina ima tukaj svoje igre in zabavišča, tu se vrše sokolskc vaje in razne športne prireditve.
Višino Kosciuškovoga griča jc porabila. vojaška oblast, da je okrog naredila zidovje in utrdbe in od vseh strani je obdan z nasipi, po katerih se sprehajajo vojaške straže in raz katerih strče vedno nabiti topovi na vse strani. V utrdbo je vzidana kapelica svete. Broni-slave, ki je prebivala na tem kraju. V tej kapelici polagajo razne deputacije in izleti, ki se od vseh strani poljskega sveta prirejajo v Krakov, vence, zastave in druge podobne reči na Kosci-uškov spomin.
Ko smo se z avtomobilom vračali po drugi strani čez Blonje v mesto, nas je zapazila šolska mladina, ki se je zabavala. na travnikih, pritekla je k cesti, naredila dolg vojaški špalir in nas pozdravila s silnimi urnebesnimi klici: »Živijo Slovenci!« Pri tem so po poljski šegi v znamenje navdušenja metali svoje kape visoko pod nebo in jih lovili tia roke, njihova godba' je pa neprenehoma igrala vesele »Krakovjake«.
Po večerji, ki se jc dala Slovencem v saškem hotelu, sc je vršil na čast slovenskim gostom raut v dvoranah starega gledišča. Tu so razvili Poljaki vso svojo eleganco. Majostetični vratarji in služabniki, v fantastične uniforme oblečeni, so odpirali vrata, spremljali po stopnicah in se klanjali. Veliki prostori so bili krasno razsvetljeni in okusno ozaljšani. Godba jo igrala, nastopali so pevci in pevke in peli v zboru ali. posamezno. Zastopan je bil pred vsem domski svet, ki se .je hotel tu pokazati Slovencem. Zabava je bila živahna in prisiljena.
Ko se je prvo burno veselje malo poleglo, to ti je bilo na vse strani posvetovanja in pripravljanja. No, ženske so bile s svojimi toaletami še tako precej v redu, kajti v nadi na bodoči dopust so si vse polagoma in v tišini pripravile. Toda z garderobo gospoda Sebastiana je izgledalo jako slabo. On ne more vendar v svojih temnih, ne-eleganinih oblekah šetati po promenadah morskega kopališča. Lahno, svetlo tenis-obleko mora na vsak način imeti. Toda kje sedaj, sedaj je že prekasno, kajti tretji dan ob deveti uri zvečer sc odpeljejo, kot so konstatirali v najnovejšem kondukterju, v morsko kopel j. Seveda, saj se nc sme niti en dan dopusta malomarno zamudili.
A gospa Amalija je našla brzo pravo pol.
»Veš kaj. moj dragi, pozovemo tvojega dolgoletnega liferanta mojstra Štreno. No, in če li do jutri zvečer obleke m' naredi, mu moraš zagroziti, da ne daš nikdar več niti gumba pri njem prišiti.«
»Kar se tiče gumbov, draga Amalija, to je istimi, niti jednega ne dam pri njem prišiti. ker, kar se mi sluča jno odtrga, to mi že li sama doma pri-šiješ. Kar se pa tiče oblek, to ga. ni čez mojstra Štreno. Sicer pa se mi tvoj nasvet dopadc — poskusimo.«
Dolgoletni liferant gospoda Seba-sliana, mojster Štrena, je prihitel na poziv isteua kot bi imel mesto nog avto-
Razkosavanje slovenske zemlje.
Iz Sl. goric, 1. maja 1911.
V Slovenskih goricah, tem lepem delu Slov. štajorja opazujemo zadnja leta, da prehajajo na eni strani posestva v nemške roke po »Siidmarki«, v enem delu pokupujejo Slovenci viniča-rije, ki so bile last Nemcev, na. tretji strani pa. se razkosa,vajo večja slovenska posestva. V Št. Ilju v Slovenskih goricah, Sp. in Gornji Kungoti na Pesnici in Svečini kupuje slovenska posestva »Sudmarka« in tam naseljuje nemške protestante. To je slovenski javnosti itak že znano. Zajeziti sc ta nar-val tujcev skoro ne da; kajti »Sitdmar-ka« je s svojim kupovanjem in kolonizacijo ceno posestev tako podražila, da se od slovenske strani nikakor ne da konkurirati. V enem delu šentiljskc župnije, t. j. v Ceršaku in Selnici ob Muri tov v jarcninski, šentjakobski župniji in pri Mariji Snežni pa prodajajo nemški kmetje svoje viničarije Slovencem. Ne zdi se jim, da bi prenav-Ijali vinograde in se raje znebijo svojega oddaljenega posestva. Zadnji dve loti je na ta način prešlo samo v eni občini 35 nemških viničarij v roke slovenskim viničarjem. Slovenski volilci za III. razred so sc na ta. način lepo pomnožili.
Žalosten pojav v Slovenskih goricah je razkosavanje slovenskih velepo-sestev. Vsak teden se razmosari po nekaterih župnijah ena kmetija. Največ sr s tem razkosavanjem ukvarjajo naši narodni nasprotniki, da bi zmanjšali število slovenskih veleposestnikov in bi si napolnili svoje žepe z lepimi tisočaki. Razkosavanje kmetij nosi za seboj še druge žalostne posledice. Število vozno živine se manjša. Ponekod dobijo mali posestniki le z največjo težavo orača.. Velika gospodarska poslopja stoje prazna. ali pa se demolirajo. Važna naloga novega državnega zbora bo, zabraniti s primerno postavo to, narodu in kmečkemu stanu skrajno škodljivo razkosavanje kmetij. Če bo šlo namreč tako naprej. bodo v nekaterih občinah veleposestniki — bele vrane.
Lsčilev porluooisKe on cerkve.
R i m , 1. maja.
30. aprila t. 1. so prejeli v Vatikanu besedilo portugalskega ločitvenega zakona, ki jc zbudil v najvišjih cerkvenih krogih mnogo ogorčenja, ker nc
mobil z devetdesetimi konjskimi silami. To li jc bilo merjenja po dolgem in širokem, črez rame in pas in kaj ti še vem kako. Potem izbiranje raznih vzorcev, podšivov in tako dalje. Koneč-no je bilo vse pri kraju in prišla je zadnja in najvažnejša točka, — dodelan jc obleke do drugega dne zvečer. A tu so bile pa težkoče. Mojster Štrena je zmajeval z glavo in se zaklinjal, da io absolutno ni mogoče, ker jc obljubil že obleko gospodu svetniku N., gospodu trgovcu B., gospodu tajniku X., in da bi ga. nc bila. v govoru prekinila kategorična beseda gospoda .Sebastiana, bil bi sigurno našteval še dve uri svoje odjemalce, ki čakajo na. nove obleke. Konečno so se zjedinili, da mojster Štrena izgotovi obleko do tretjega dne do osme ure zvečer in jo lepo zamotano pošlje gospodu Scbastianu na dom. Na vprašanje, ali je treba, da pride gospod Sebastian obleko pomerit. ie mojster skoro razžaljeno odgovoril :
»Vclecenjcni gospod Igla, ali ne krojim za Vas obleke že celih pet let? In al! Vam niso vedno prilegale kot vlite? — No. vidite! Poznam Vaš stas tako natanko kot svoj naprstnik!«
S tem je bila stvar v najlepšem redu in gospod Sebastian se je z mirno vestjo podal po večerji v svojo gostilno na četrtinko vina.
.(Dalje.)
aiorc biti bolj brutalen in nasilen. Naj. novejši ta napad na svobodo portugalskih katolikov si more človek predstavljati v pravi luči, ako si ogleda najbolj značilne paragrafe.
Ločitveni zakon je razdeljen v sedem poglavij, ki imajo 196 odstavkov.
Odstavek II. govori o verskih kor-poracijah in nositeljih kulta. Izvrševanje javnega kulta se bo odslej izvrševalo po dobrodelnih društvih, ki pa morajo dobiti od vlade potrjen je, cla imajo pravico do gojitve kulta.
Odstavek 26. določa, da se ne smejo voliti duhovniki v župne komisije, niti ne smejo imeti nobenega vpliva na vodstvo onih korporacij, katerim je poverjena gojitev kulta.
Odstavek 30. pravi, da se ne smejo prodati obstoječe cerkve in druga verska poslopja, niti se ne smejo brez dovoljenja justičnega ministrstva obdolžiti z hipotečnimi posojili. Po preteku 90 let postanejo last države.
Odstavek 38. predpisuje, da morajo verske korporacije, ki se imajo osnovati, najmanj tretjino došlih darov porabiti za dobrodelne namene.
Odstavek 60. določa, da je prepovedano verske embleme na javnih spomenikih napravljati oziroma izstavljati, isto velja tudi glede zunanjosti privatnih hiš; izvzeta so samo pokopališča. Ta odstavek ne vsebuje ničesar drugega, kakor odstranitev vseh kapel. križev itd., ki so postavljeni ob potih, gozdih in travnikih. Istotako bodo morali odstraniti tudi svete podobe. ki vise na hišah.
Y	poglavju 5. (določila o cerkvi in njenih posestvih) stoji sledeče: Vlada ni le samo posestnica vseh točasno obstoječih cerkva, ki jih prepušča, gojitvi kulta, njena last so tudi vse cerkve, ki so bile prej v posesti jezuitov. Ta poslopja se ne smejo več porabljati v verske namene.
Portugalskim državljanom katoliške vere jc prepovedano, študirati v Rimu bogoslovje.
Odstavek 181. prepoveduje pod Strogo kaznijo ustno ali pismeno objavljanje pastirskih pisem, papeževih okrožnic, bodisi na določenih krajih, bodisi samo slučajno, ako ne izda ju-stični minister posebnega dovoljenja.
Duhovska, semenišča so podvržena policijski oblasti. Natanko so določeni tudi udarci zvonov, ki naj vabijo vernike k molitvi.
Nek visok vatikanski dostojanstvenik se je izrazil o tem najnovejšem napadu na katoliško cerkev sledeče:
»Portugalska ločitvena postava je najbolj ničvredna in najnesramnejša, kar se jih more misliti. Vsa določila tega zakona, se smatrajo od svete sto-tice kot skrajno neprimerna, ki omejujejo svobodo cerkve v največji meri in ki zaradi tega absolutno niso sprejemljiva. Z ozirom na ta kulturnobojni zakon >e ni še določil noben mo-dus procedendi. Sveti oče in državni tajnik bosla v tej kočljivi zadevi bržkone vprašala za svet člane svetega kolegija. Papež bo v prihodnjih dneh portugalskemu kleru sporočil svojo razsodbo v posebni encikliki.«
V	vatikanskih krogih se računa na brezpogojno udanost in otroško zaupljivost portugalskega klora sveti sto-liri. Zadnje vesti iz Lizbone že poročajo, da so škofje kakor tudi večina duhovščine >e izjavili pripravljene, slediti brez vsakega ozira navodilom sv. stolice ter se energično upreti ločitvenemu zakonu.«
VSI® V KM i®.
Vstaši v Kosovem.
Iz Soluna se poroča, da se vedno boli čuti vpliv vstašev na severnem Kosovem. Močne albanske čete so napadle pri Zarhovi turški vojaški oddelek, ki se ni hotel udati in je ušel, ko so izgubili Turki tri mrtve in dva ranjenca. Albanci so izgubili šest mož. V nekem drugem boju so pa Turki izgubili štiri vojake in enega, častnika, ostali Turki so pobegnili. V Solunu se govori, da so vstaši zažgali Tuzi.
Boji z voiakf Edem paše.
Turško vojno ministrstvo objavlja, da so napadli vstaši 26. aprila prednje straže Edem paše od treh strani, kakor tudi utrdbe, a Turki so s streljanjem topov zagnali vslaše v beg. Turki so izgubili enega poročnika in 40 mož, vstaši so imeli velike izgube. Polkovnik Muhidin je zasedel goro Kastrati in višave pri Hottiju.
Alhanci v ofenzivi.
Iz Cetinj poroča »Voss. Zeitung«: Zadnja poročila iz Albanije naglašajo, da so Turki pri Kastratiju v neugodnem položaju. Albanci so pričeli ofenzivo in so jako uspešno obstreljevali turške kolone. Gora šipšanik je polna turških mrličev. ki so jim vzeli Alban-
ci puške in patrono. Turki so izgubili 1700 mož. Med novo došlimi turškimi vojaki, osobito mecl Grki, vlada velika nezadovoljnost.
Boji med Črnogorci in Turki.
Pri Mojkoviču so bili boji med Črnogorci in Turki. Turki so zato odposlali v Gronijo dva bataljona rezervistov, štiri nizamske bataljone, en oddelek strojnih pušk in eno gorsko baterijo.
Demisija iurškeiiia vojnega ministra.
Preko Berolina se poroča iz Carigrada, da je odstopil turški vojni minister Šefket paša.
VOJAŠKE PREDLOGE.
Iz Budimpešte se poroča, da sta se glede na jezikovno vprašanje o vojaškem kazenskem redu zedinili obe vladi tako-le: Pri vojaškosodnih razpravah se vsi obtoženci, ki pripadajo armadi, zaslišijo v njih materinem jeziku. Ce sodišče zna materinščino, se zaslišujejo tudi obtoženci v materinem jeziku, če pa ne zna obtoženčevega jezika, posreduje tolmač. V ostalem se pa na Ogrskem vporablja mažarščina, v Avstriji pa službeni jezik. Ce obtoženec ne zna mažarsko, pač pa nemško, sc vporablja nemščina. V vojski sc pa vporablja zgolj službeni jezik.
ČEŠKA AGRARNA STRANKA
je proglasila razun štirih že vse svoje kandidate. Med temi jih je 75 na Ce-škm, 30 na Moravskem, 1 na Šleskem.
SOCIALNO - DEMOKRAŠKE DEMONSTRACIJE V DUNAJSKEM NOVEM MESTU.
Dne 1. maja so se vršile v Dunajskem Novem Mestu socialno-demokra-ške demonstracije. Dopoldne je namreč prišel iz lidnevnega zapora soc. demo-kraški kolovodja, obč. svetnik Ofen-bock, ki je moral presesti kazen zaradi razžaljenja nekega, nemško-naeional-nega reclakterja. To priliko so soc. demokrati porabili za. demonstracije. Pred okrožnim sodiščem je množici govoril Peraerstorfer, kakor tudi pred mestno hišo.
SPOPAD MED VOJAKI IN SOCIALISTI V SRBIJI.
V Kragujevacu so se spopadli vojaki in socialni demokrati. Socialni demokrati so psovali vojake in jih obmetavali s kamni. S palicami so pretepli nadporočnika Karačiča in ga ranili na glavi.
RUSKI TERORISTI NA DELU.
Iz južnih ruskih gubernij se zopet poroča o napadih teroristov. V Baku so po 15 teroristih napadeni orožniki usmrtili šest, ranili pa devet teroristov. Dva orožnika sta bila nevarno ranjena. V Tiflisu se teroristi streljali na. cesti na dva policista. V Dolyju pri Lodzu je streljal neki terorist na tri policiste, ki so ustrelili napadalca.
MEHIKANSKI VSTAŠI NAPADLI VLAK.
»Newyork Herald« poroča iz Mehike, da so vsta-ši v bližini Cuernavacu napadli neki železniški vlak in usmrtili štiri potnike.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Nemčija je odposlala v Kanton na brzojavno prošnjo nemškega konzulata v obrambo nemških podanikov topni-čarko. V Kantonu se je hujskanje proti Evropcem tako razširilo, da obstaja nevarnost, za življenje in premoženje Nemcev. Iz Honkona se poroča, da je v Kantonu skrbljeno za varnost Evrop-cev. Mesto Fačav gori. Oblasti so končno potlačile vstajo. Vstaše, ki so jih prijeli vojaki, so takoj obesili.
Dnevne novice.
-f Kandidati S. L. S. za državnozborske volitve, Z v r š i I n i o d b o r
S. L. S. je vzel izjavo dosedanjega gosp. državnega poslanca dr. Janko Hočevarja, da iz osebnih razlogov topot ne more prevzeti kandidature, z iskrenim obžalovanjem na znanje; sklenil je soglasno, izraziti g. dr. J. Hočevarju prisrčno zahvalo za njegovo vzorno delovanje kot poslanec In izrekel nado, da se bo mogel v doglednem času zopet posvetiti javnemu delovanju. Na po d-1 a g i izjav,došlih od krajevnih organizacij posameznih volilnih o k r a j e v , je osrednji volivni odbor S. L. S. odobril sledeče k a n d i d a tu r e za d r ž av -n i zbor: 1. Mestna občina Ljub-I j a n a. : se pozneje razglasi. — 2. Sodni okra j 1 j u b 1 j a n s k i brez ljubljanske občine: Dr. Ivan Šasteršič, odvetnik v Ljubljani. — 3. Sodni okraj R a d o l j i c a, Kranjska gora in Tržič : Josip Pogačnik, posestnik v Podnartu. — L Sodna okraja Kranj in Š k o t i a I. o k a : Franc Demšar,
posestnik |ta češnjici. — 5. Sodna okraja Kamnik in Brdo: Dr. Jan. Ev. Krek, profesor v Ljubljani. — 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in C i r k n i c a : Jožef Gostinčar, posestnik v Ljubljani. — 7. Sodni okraji P o s t o j n a, Senožeče, Ilirska B i s t r i c a , V i p a v a in Lož: Dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik v Ljubljani. — 8. Sodni okraji L i t ij a, V i š -n j a g o r a in Radeče: Franc Povše, komerc. svetnik v Ljubljani. —
9.	Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje: Janez Hladnik, župnik v Trebelnem. —
10.	Sodni okraji j Velike Lašče, R i b n i e a in Ž ti ž e m be r k brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, F ara in O silnica v sodnem okraju kočevskem: Franc Jaklič, nadučitelj v Dobrepoljah. — 11. Sodni okraji M e 11 i k a, N o v o m e s t o, brez občin Poljanica in Črmošnjice. C r n o -m e 1 j, brez občine Planina: Evg. Jarc, profesor v Ljubljani.
-j- Shoda zaupnikov sta se vršila v ponedeljek na R a k i i nv torek v Trebnje m. Zaupniki so z obžalovanjem vzeli na znanje, da dr. Hočevar topot iz osebnih razlogov ne more kandidirati, in so soglasno sklenili, kandidirati deželnega poslanca g. Janeza II1 a d n i k a.
4- »Narodove« laži o deželni bolnici. Znani liberalni zdravnik prevrača, kozolce v »Slovenskem Narodu« radi deželne bolnice. Bodi že vnaprej z vso mirnostjo konštatirano, da večjih budalosti in laži to revše ni moglo izleči, kakor jih je izleglo v včerajšnjem »Narodu«. Pojdimo lepo po vrsti. Najprvo pravi, da so klerikalci celih 20.000 kron vun vrgli za to, da so naredili dr. Der-gancu oddelek. Resnica pa je, da oddelka ni bilo treba delati, ker se je enostavno kirurgični oddelek kar lepo razdelil v dva oddelka. To sc je seveda izvršilo prav v lepem sporazumu z dr. Šlajmerjem. Na njegovo željo so se napravile steklena vrata, ki niso stala 20 tisoč kron, temveč 175 kron in to je bil ves izdatek za II. kirurgični oddelek. Dr. Tavčar je hotel v zadnji seji deželnega odbora reči, da ga. nič ne briga, če se je »Narod« lagal, da je deželni odbor zapravil kar šest milijonov kron. in prihodnjič se bo zopet trkal na prsa in rotil svoje kolege, da ga tudi ta nova »Narodova« laž prav nič ne briga.. »Narode pravi, da smo odpravili službo, ki jo je. imel dr. Friedrich. Kake spomine vzbuja ime dr. Friedricha v duši Šlaj-roerjevi, vprašajte dr. Šlajmerja. Mi se držimo gesla: De mortuis nil nisi bene. V zvezi z dr. Friedrichom je že ime nekega liberalnega zdravnika, katerega za enkrat iz samega usmiljenja zamolčimo. »Narodov« izvestitelj lahko o priliki popraša dr. Šlajmerja, kdo mu je zrahljal njegovo zdravje. Bo videl, kake zgodbice mu po pravil dr. Šlajmer. »Narod« že opetovano pogreva laž, da so klerikalci pognali dr. Šlajmerja iz bolnice. Dr. Zaje. je vso stvar pojasnil na shodu, stvar je pojasnil tudi »Slovenec«. Ce pa »Narod« po sili predbaciva dr. Zupancu falsiflcirana in lažnjiva spričevala, in če, dalje »Narod« očita dr. Šlajmerju, da. je šel zdrav v pokoj in da vsled tega oškoduje deželo vsako leto za par tisoč kron, potem pa naj se vsi trije pomenijo o tej čedni stvari. Dež. odbor bo »Narodu« hvaležen, ako mu dokaže, da dr. Šlajmer neopravičeno uživa, pokojnino. »Narodu« roje po možganih tucli črne koze, ki so prišle v bolnico po zaslugi onega faktorja, ki je bolnico Trojer prezgodaj izpustil iz kontumaca. Na željo popišemo epide-mično postopanje naše slavne deželne vlade nekoliko natančneje, ako to izrecno žele razni poštenjaki z zdravniškimi diplomi. Dr. Seeman, po zaslugi liberalcev c. kr. dež. zdravstveni nadzornik, naj si zapomni, da. deželni odbor ne more čez noč popraviti, kar so zamudili liberalci v dvajsetih letih. Saj sta se celo dr. Tavčar in grof Barbo s silo upirala, da bi se letos zgradilo vsaj to, kar je predlagal dr. Zajec. Niti teh reform liberalci v zvezi z Nemci niso privoščili v deželni bolnici. Glede infekcijskega oddelka bodi povedano, da so ga zgradili liberalci. Dež. odbor pa stoji na stališču, cla je potrebna infekcijska bolnica in da ta ne spada v deželno bolnico. Stavimo pa groš na en ficek, da bi se liberalci v deželnem odboru uprli, ako bi dr. Zajec predlagal, da se ima infekcijska bolnica že letos zgraditi. To smo hoteli povedati z ozirom na »Narodove« čvekarije, dostavimo pa še to, da se bo deželni odbor strogo držal sklepov izvršilnega odbora S. L. S. Kedor bo imel le količkaj zveze z liberalci, naj zabavlja po »Narodu« kolikor hoče, do deželne službe ne bo prišel!
+ Sankcioniran deželni zakon. Cesar je sankcioniral zakonski načrt, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, o preložitvi okrajno ceslo Dobrniče—Mir-naueč v delno urotro Vrbovec—Kal.
+ Volivno gibanje v Istri. Osrednji volivni odbor političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri kandidira za državni zbor: v I. in IV. volivnem okraju prof. M. Mandiča, v II., III. in V. volivnem okraju dr. Matka Laginja, v VI. volivnem okraju prof. Vekoslava Spinčiča.
+ Volivni boj na Krasu. Na goriškem Krasu kandidira od strani liberalcev dr. Gregorin iz Trsta, ker se je bivši državnozborski poslanec A. Štre-kelj kandidaturi odpovedal. S. L. S. kandidira g. dr. Stepančiča. Volivni boj bo vroč.
+ »Slavisches Tagblatt« je zadnje čase jako objektivno urejevan, česar od začetka ni bilo. O jugoslovansko-poljskem kongresu v Krakovu prinaša zelo točno poročilo in se tudi sicer trudi biti pravičen in nad strankami. Vsled tega ga zdaj lahko priporočamo.
+ Obletnica Jurčičeve smrti. Pred 30 leti je na današnji dan umrl v Ljubljani pisatelj Jožef Jurčič, 37 let star.
—	Žnpniia Boh. Bistrica je podeljena g. Fr. Zvanu, župnemu upravitelju istotam.
—	Izpremembe v politični službi. Zadnjič smo posneli po »Fremden-blattu« vest, da pojde namestništveni podpredsednik v Trstu grof Schaff-gotseh v pokoj ter da pride na njegovo mesto grof Attems iz Gorice, na katerega mesto v Gorico bi prišel naslovni dvorni svetnik Lasciac. Kakor dozna-jemo prav iz dobrega vira, je bila ta vest netočna. Za namestništvenega podpredsednika, v Trst pride sicer res voditelj okr. glavarstva v Gorici grof Attems. Dosedanji namestništveni podpredsednik v Trstu grof Schaffgotsch pa ne pojde v pokoj, marveč pojde kot, namestništveni podpredsednik k na-mestništvu v Line. Istotako ne bode naslednik grofu Attemsu naslovni dvorni svetnik Lasciac, pač pa voditelj sežanskega okr. glavarstva, namestništveni svetnik Rebek.
—	Nova kapucinska cerkev v Go» lici bo v kratkem dovršena. Na mestu, kjer je, prej stala majhna cerkvica, se vzdiguje nova krasna stavba. Za bin-košti, če ne žc poprej, bo cerkev blagoslovljena in vršila se bo v njej služba božja. Drugo nedeljo po binkoštih, t. j. 18. junija, jo bo prevzvišeni knez in nadškof goriški dr. Fr. Sedej slovesno posvetil.
—	Umrl Je v Zagrebu predsednik judovske verske občine. Leo Konigs-berg.
—	Protektor znanega hrvaškega pevskega društva »Kolo« v Zagrebu je posta.l nadškof dr. Ante Bauer.
—	Toča je te dni napravila precejšnjo škodo po Brdih, na vipavski strani in tudi po gornjem Krasu.
—	Točnost je lepa reč. 21. marca t. 1. je gorelo v Zarečju. 14 dni pozneje je cenila zavarovalnica »Fonciere« pogo-relcu Kandare-tu škodo, a zavarovalnine do sedaj še ni izplačala. Vsekakor pa. je, prej »vestno in točno« pobirala in tirjala zavarovalnino. Pomlad je tu, za-jeclno seveda, tudi stavbena sezija. —• broz denarja se pa stavbe ne grade.
—	Močna burja v Trstu. Iz Trsta poročajo, da. se je vsled vedno hujše burje pri Milah ponesrečila jadrnica »Minori«. Vladni parnik »Audax« je prišel na pomoč pomorščakom. Utonil je en mornar.
—	Imenovanje. Ju stični minister je imenoval adjunkta moške kaznilnice v Mariboru Rudolfa Sentiča za. nadzornika ženske kaznilnice v Begunjah.
—	Nesreča. Iz Planine pri Rakekil. Gospod župnik Štefan Rihar se je vozil 1. maja od podružnice v Jakovici proti domu. Kar se splašita konja, prevrneta voz in vlečeta gospoda župnika za seboj. K sreči je na nekem kraju voz toliko poskočil, da se je mogel gospod župnik oprostiti izpod voza. Kočija je razbita na drobne kosce. Gosp. župniku je vrglo desno nogo iz členka v stopalu in nalomilo nekoliko kosti, sicer se ni poškodoval kljub veliki nevarnosti. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Postojni. Upanjp je, da bo kmalu okreval.
Štajerske novice.
š Nad 20 shodov so priredili pretečeno nedeljo kandidatjfc S. K. Z. po svojih volilnih okrajih. Vsi so se ob nad pričakovanje dobro. V krajih, kjer so bili še pred 14 leti liberalni kandidati sprejeti s slavljem, so se razmere tako korenito izpromenile, da ljudstvo z veseljem pozdravlja kandidate K. Z.
š Do resnega spora je, prišlo med obema, nemškonacionalnima strujama na Sp. Štajerskem. »Marburgerca« kot glasilo skrajne levice nnnodn cVer t vezanimi rokami na vse strani. Patino lete po dr. Plachkyju, Linhartu in in-direktno po Wastianu. Gre se namreč za Malikovo kožo. Kakor stoie razmere.
Ima Malik skra jno slabo šanse. Ce pride do ožje volitve je izgubljen. Tudi Nemci postajajo vendar kolikor toliko resni.
š Parcelacija gozdov grofa Attem-
sa. Veleposestnik in deželni poslancc Franc grof Attems jc prodal svoje obširne gozdove ležeče v Ceršaku ob Muri nekemu Puglu. Gozd, ki meri nad 200 oralov so razdelili na 60 parcel. Sumljivo je, da so majhne parcelo posekanega gozcla pokupili Nemci. Stremi so za tem, da se naskoči III. volivni razred v občini Ceršak, kjer je postavil Schul-vercin glasovito nemško šolo.
š Štrajk v Mariboru. Mizarski pomočniki v Mariboru so 15. aprila stavili na delodajalce odločno zahtevo, da sc jim plača zviša za 15 odstotkov. Odgovor so zahtevali do 1. maja. Nekateri mojstri so lc deloma priznali v zahteve pomočnikov, večina pa je energično zavrnila vse pogoje. Zategadelj •bodo začeli pomočniki najbrž že 15. maja s štrajkom. V stavkarskem odboru so socialni demokratje in Nemci. Več pomočnikov je žc zapustilo Maribor.
š Iz finančne službe. Finančni konceptu i praktikant Konrad šmid je prestavljen iz Ptuja v Maribor.
š Poroka. Pri Gradcu v cerkvi Marija Trost se je poročil urednik »Sud. Volksstimme«, Rili ar d Watzlawek z gospodično M. Virant iz Žalca.
š V Gradcu je umrl 30. aprila dež. nadsvetnik dr. Caspcr, zadet od srčne kapi.
š Osebna vest. Justični minister je notarja dr. Franca Streleca iz Gornje Radgone prestavil v Ormož.
š Duhovska vest. Župnijo Sv. Bar-tolomeja v Cmureku je dobil č. g. Josip Edelsbrunner, kn. šk. oskrbnik v Lip-nici. — Provizor Edvard Schleimer je zopet nastopil službo kaplana v Cmureku.
Kdor ni dobil za občinske volitve izkaznice (legitimacije), bodisi da ni bil v imeniku ali da se mu izkaznica ni mogla dostaviti, naj se zglasi ali pismeno to naznani tajništvu S. L. S. — Imenik za državnozborsko volitev v Ljubljani je na vpogled v tajništvu od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 3. do 9. ure zvečer. V vseh političnih zadevah se obračajte na tajništvo Slovenske Ljudske Stranke, Miklošičeva cesta št. 6, levo stopnjišče, II. nadstr., telefon št. 301. Vsak naj takoj pride v tajništvo (Miklošičeva cesta št. 6) pogledat, ako je vpisan v volilnem imeniku, ker je izpuščenih mnogo naših pristašev!
Volilni imeniki (državnozborska volitev) za vodmatski okraj in oni del mesta, ki leži vzhodno od Resljeve ceste so na vpogled tudi v prostorih šent-peterskega prosvetnega društva, Pod-bojeva hiša, sv. Petra cesta št. 101, vsaki dan od b. do pol 8. ure zvečer.
]j Volivni ime.-*k za trnovsko-kra-kovski okraj je vsaK večer od 7. do 9. ure na vpogled pri »Rcpniku«, Konjuš-na ulica 4. Opozarjamo na to somišljenike iz trnovsko - krakovskega okraja in jih pozivamo, da pridejo imenik prav gotovo pogledat, ker je jako veliko izpuščenih iz imenika.
Imenik za državnozborske volitve fe razpoložen vsak dan od 6. do 9. ure zvečer tudi v »Ljudskem Domu«, prvo nadstropje. Čitalnica S. K. S. Z.
Somišljeniki!
Opozarjajte drug drugega, da si po-gleda imenik. Izpuščeni so zlasti delavci, hlapci in sploh priprosti sloji. Ne dajte si uropati volivne pravice!
Živimo v dobi volitev in sredi živahnega političnega gibanja. Nasprotniki bodo napeli vse sile, begali in slepili bodo ljudi ter izrabljali vsa sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da stre-mo zadnje pojave liberalizma, ki ie
smrt in poguba našega ljudstva. Zato je potreba odločnega in intenzivnega političnega dela, treba pa tndl gmotnih sredstev in žrtev. Zato poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot volilni sklad S. L. S. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Osrednji volilni odbor S. L. S.
Ljubljanske novice.
lj Gospodinjska šola v Ljubljani.
Včeraj zvečer se je zaključil prvi tečaj gospodinjske šole, katero je ustanovila S. K. S. Z. za ljubljanska dekleta v prostorih bivšega Alojzijanuma. S. K. S. Z. je povabila k zaključitvi prvega tečaja nekaj prijateljev naše organizacije k mali večerji, katero so dekleta same pripravile in tako pokazale, kaj so se tekom osemtedenskega tečaja naučile. Pri obedu, ltfiterega so se udeležilo voditeljice toifaja skupno z dekleti, se jc zahvalil gosp. podpredsednik L. Smolnikar deželnemu odboru za podporo, s katere pomočjo se je tečaj vršil, nadalje navzočima gg. dr. Iv. Zajcu in profesorju E. Jarcu za njih naklonjenost; posebno pohvalno je omenjal gospo dr. Robidove, ki je v družbi z drugimi damami tako požrtvovalno tečaj vodila, V imenu deklet se je zahvalila gdč. Jakoibin vsem damam, ki so jih učile umnega in praktičnega gospodinjsva in lepega vedenja, posebno zahvalo pa je izrekla gospe dr. Robidovi za njeno prijaznost, ljubeznjivost in požrtvovalnost, s katero je sleherni večer dekleta učila. V njeni družbi smo se čutile dekleta domače. V znak hvaležnosti jej je podarila v imenu deklet lep šopek cvetlic. Gospa dr. Robidova se zahvali in pravi, da jej bo v največje zadoščenje in plačilo, ako bodo dekleta to, kar so se tu naučile, tudi v resnici v prid našim delavskim družinam obrnile. Poleg g. dr. Robidove so poučevale še naslednje gospe: Hafnerjeva, Schifrerjeva, Rem-čeva in gdčne. Krekova, Strahova in Kačarjeva, Tečaja sc je udeležilo dvanajst deklet, Drugi tečaj se otvori v štirinajstih dneh; udeležba tečaja jc dovoljena samo članicam naših organizacij. šola se vrši zvečer od 6. ure naprej.
lj S. K. S. Z. je poverila nekaterim svojim članom nabiranje članov in pobiranje članarine. Da je zloraba nemogoča, ima vsak od Zveze potrjeno na njegovo ime sc glasečo izkaznico. Člane in prijatelje uljudno prosimo, da jih pri njih požrtvovalnem delu podpirajo in blagohotno upoštevajo.
lj Seja predsedstva »Zveze Orlov« se vrši jutri, t. j. v četrtek, 4. maja, točno ob pol 8. uri zvečer.
lj Stenografski tečaj S. K. S. Z., ki se je vršil od srede novembra 1. 1. po dvakrat na teden, vsega skupaj 39 ur, se je zaključil v torek pred veliko nočjo. Ves čas je bil dobro obiskan in jc dosegel tudi lepe uspehe. Prihodnjo jesen sc nadaljuje pouk v debatnem pismu, ako se bo oglasilo dovolj udeležencev. Onim udeležencem, ki so sicer redno prihajali, a ki jih slučajno ni bilo k zadnji uri, se ni moglo vrniti po 2 K. Oglase se naj tekom štirinajstih dni pri gospodu ravnatelju trgovske šole Remcu. Po preteku te ,dobe sc izroči ostali denar S. K. S. Z.
lj 35Ietnica Vincencijeve družbe. Vincencijeva družba je obhajala dne 30. aprila t. 1. v Marijanišču drugi letošnji občni zbor. Podpredsednik upravnega sveta, gospod Roeger star., pozdravi zborovalce in naznani, da konferenca sv. Nikolaja letos svojo 35-letnico ustanovitve praznuje. Dne 24. aprila 1876 sta profesorja gg. dr. J. Go-gala in Jožef Kronbergcr družbo sv. Vincencija Pavlanskega v Ljubljani ustanovila, ter je v teku časa devet konferenc imenovane družbe na Kranjskem nastalo. Drugi dobrodelni zavodi, kakor Marijanišče, deško zavetišče in patronat za mladino imajo svoj začetek ali izvirek iz Vincencijeve družbe. Gospod Roeger navede pozdrave prevzvišenega knezoškofa dr. M. Na-potnika v Mariboru in brzojavko centralnega sveta na Dunaju. Tudi jo ustno prevzvišeni knezoškof clr. A. Jeglič poročevalcu čestital in svojo zadovolj-nost nad družbo izrazil. Potem sledijo poročila posameznih ljubljanskih konferenc o delovanju in podpiranju siromakov, kakor glede mladinskega varstva. Nadalje izreče predsednik zahvalo dobrotnikom in posebno Kranjski hranilnici, ki jo tako obilo te karitativ-ne zavode podpirala. Končno zboroval-ci soglasno izrazijo svojo udanost sv. očetu papežu in presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. s trikratnim vzklikom »Slava!«.
lj Samoumor. Fridrich Mulliar, magistralni sluga, rojen 3. oktobra 1852 1. se je danes oh 1. uri popoldne v Mestnem doiuu na stopnicah s samo-
kresom v sence ustrelil in bil takoj mrtev. Komisija je pustila truplo prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Nevaren vlomilec prijet. Pred nekaj dnevi je vlomil neznan storilec skozi okno v stanovanje branjevke Terezije Kutnar ter ji ukradel iz postelje tri hranilne knjižice, v katerih je bilo vloženih 8782 K. Takoj drugi dan po ovadbi je policija začela intenzivne poizvedbe po neznanem storilcu. Žc v soboto se je detektivom posrečilo priti na sled storilcu. Ker pa jc storilec sumil, da je policija gotovo o tatvini obvestila vse denarne zavode med temi tucli Kranjsko in Mestno hranilnico, v katerih jc bil denar naložen na ime Terezija Strajnar, se jc proti poldne podal v nek hotel in tam v imenu »Vzajemno podpornega društva« telefoniral če ni zadržka, da zavod dovoli na knjižico posojila. Ko je pa hranilnica si v svesti, cla res vpraša denarni zavod, odgovorila, da. je posestnika teh knjižic aretirati, jo jo hitrih nog odkuril. Zlikovec je vkljub temu na vsak način hotel spraviti ukradene knjižice v denar. Podal se je na Marijin trg in tam najel postreščka, ter mu clal knjižico z vlogo 2000 K naj jo nese v mestno zastavljalnico in naj jo zastavi za 500 K, češ on sam je šc mladoleten in ne more sam denarja dvigniti. V zastavljalnici pa tudi postrošček sam ni dobil denarja. Na to pa sc je storilec sam podal v neko kavarno, kjer je dan poprej pripovedoval, cla bode podedoval precejšnjo vsoto denarja in tucli že na ta račun plačal tri steklenico šampanjca, obenem pa kavarnarja prosil, naj mu posodi denarja. Med tem pa se je tudi dognalo, cla je bilo že 21. januarja letos iz Mestne hranilnice iz ene ukradenih knjižic dvignjenih 1800 K. Storilca jo v soboto zvečer polici ia aretovala v osebi kleparskega pom> čnika Valentina Dovča iz Jezice pri Ljubljani. Pri sebi je imel arctovanec hranilno knjižico Kranjske hranilnice, za katero pa je rekel, cla jo jc našel na Marijinem trgu. Dognalo se je tudi, da je Dovč potem, ko jc bil dvignil 1800 K odšel z nekim svojim Prijateljem v Trst, kjer sta v kratkem v®s denar zapravila. V Trstu se jc bil Dovč, potem ko mu je že denar pošel, v neki gostilni z natakarico spri in večkrat v gostilni z revolverjem ustrelil. Njegov prijatelj, kateremu se je že vse zdelo . odveč, ga je pustil in šel nazaj v Ljubljano, Dovča pa je tržaška, policija aretovala in izročila sodišču, kjer je bil zaradi javnega nasilstva obsojen na šest tednov zapora. Po prestani kazni je prišel domov in izvršil tatvino knjižic. Dovča, ki je bil žc dvakrat kaznovan, so izročili v zapor deželnega sodišča.
lj Tatvina. Natakarici Štefaniji Škof jc bilo včeraj popoldne na Rimski cesti št. 17 ukradenih iz nezaklenjenega predala 360 K v bankovcih. Tatvine je sumljiv nek okoli 26 let star moški, ki pa poprej ni bil nikdar v gostilni. Osumljenec je pil četrtinko vina. Med tem pa, ko se jc natakarica mudila zunaj, jc odšel, na mizi pa pustil 24 v za vino.
Koroške novice.
k Češki stoli v celovškem pledišču.
Na shodu celovških obrtnikov, ki so nekako v opoziciji zoper magistrat, je nekdo povedal, cla je celovški mestni svet stole za novo gledišče naročil in dobil od češke tvrdke. Nemci pa vseeno na njih dobro sedijo in se ni še nobeden opekel . . .
k Umrl je na Nižjem Avstrijskem ravnatelj celovškega učiteljišča Jožef Schuhmcister.
Razne sivari.
Umor na cesti. Iz Prage poročajo, da so neznanci umorili in oropali na cesti 54 let starega Ivana Lisko, po-pravljalca avtomobilov. Za morilci ni sledu.
Hči ogrskega trgovinskega ministra, baronica Blanka Harkany-Hiero-nymi, je umrla v nekem berolinskem sanatoriju vsled komplikacije po operaciji na slepiču. Bila je stara 38 let,
Rumunsko meso na Dunaju. Včeraj je dospela prva pošiljatev rumun-skega mesa, 40 ton, na Dunaj. Meso je baje dobre kvalitete in znatno cencjše kot meso kake druge proveniencc.
Milijonarka umrla vsled lakote. V Moskvi je kneginja Šahovski, znana milijonarka, umrla lakote. Stanovala je v lastni hiši, iz katere sc dvajset let ni ganila. Po njeni smrti je policija odprla sobo, v kateri je umrla in ki jo je našla v groznem neredu. Umrla je bila zavita v cunje, obleka ji je naravnost, gnila na truplu. V sobi ie bilo vso polno nesnage, gnilobe in umazanih cunj.
Požar v drožeriji. Iz Szatmar-Ne-metha sc poroča, da je v neki tamošnii
drožeriji nastal vsled eksplozije pri neki kemični preiskavi požar, ki se je v malo minutah razširil po vsej trgovini. Lastnik drožerije in osobje so se rešili. Pri gasilnih delili sta bila ranjena dva ognjegasca. Škode je nad 800 K.
Pruski princ povozil z avtomobi* lom 121eino deklico. Iz Ileba poročajo, da jc 2. t. m. popoldne povozil z avtomobilom pruski princ Joahim Albert, ki se mudi v Marijinih varili, 121etno deklico Lujizo Schneider. Deklica je bila na mestu mrtva.
Izseljenci pobegnili s parnika. Iz Filadclfije poročajo 15. aprila: Nad 200 izseljencev, ki so prispeli semkaj na parniku »Verona« in so bili v Bre-akwater kvaranteni pridržani, sc jo uprlo. Napadli so stražnike na kvaran-tenski postaji in jih razorožili, nakar so odšli na postajo Lewes, Dol., kjer so zahtevali vozne listke clo Filadclfije. Železniški uradniki so bili že brzojavno in telefonično obveščeni o pobegu izseljencev in jim vsled lega niso hoteli prodati voznih listkov. Med tem so prišli vojaki in so z bajoneti tirali pobeglo izseljence nazaj na parnik. Izseljenci, ki so večinoma Italijani, so bili radi nasilnega posopanja vojakov razburjeni, ali pomagalo jim to ni ničesar. Takoj pri vstopu v deželo so bili poučeni o amerikanski svobodi.
TelelonsKa in Drzolavno poročila.
CESAR.
Dunaj, 3. maja. Cesar sc je danes ob 2. uri 45 minut pri najboljšem zdravju odpeljal s posebnim dvornim vlakom v Budimpešto.
SLOVENCI V KRAKOVU.
Krakov, 3. maja, Literarnoumetni-ški klub je včeraj priredil Slovencem na čast rout. Slovenci so se danes udeležili slavlja na spomin konstitucije poljskega kraljestva in položili venec na spomenik Kosciuška, Ob tej priliki so Poljaki priredili Slovencem velike ovacije.
OGRSKE ZADEVE.
Budimpešta, 3. maja. Cesar bo jutri sprejel tu v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena, ki bo cesarju poročal o vojaških predlogah. Brambeni zakon se predloži ogrski zbornici tekom maja. V odseku se ho o zakonu debatiralo približno tri do štiri tedne, v zbornici se pa sprejme najbrže žc tekom junija.
MAROŠKA AFERA.
Pariz, 3. maja, Nadpoveljstvo nad francoskimi četami v Maroku so je poverilo generalu Moinieru. Armada sestoji iz deset bataljonov pehote, štirih švadronov konjenice, štirih baterij, dveh kompanij pionirjev in enega oddelka traina. Razdelila se jc v dve brigadi, ena pod poveljstvom generala Dalviena, ena pod poveljstvom generala Dittc.
Pariz, 3. maja. Francozi so vznejc-voljeni, ker obstoji baje med Španci in maroškim rajzulijem pogodba, glasom katere smejo Španci neko mesto zasesti.
NEMIRI NA KITAJSKEM POTLA-ČENI?
Hongkong, 3. maja. Podkralj jc potlačil nemire v južnih provincijah in dal 100 vstaških kolovodij obglaviti. Podkralj je izdal na prebivalstvo razglas, naj varuje red.
NA DALJNEM VZHODU.
Peterburg, 3. maja. Poročila iz Vla-clivostoka pravijo, da se na Koreji razmerje med Japonci in domačini vedno bolj poostruje. Zasledile so se zarote proti japonski vladi.
POLOŽAJ V MEKSIKI.
Washington, 3. maja. Poroča so, cla so vstaške meksikanske čete vladno meksikansko armado pri Magdaleni popolnoma pobile.
vrelec. Oletetlčna m m i zna
pijača z obilno ogljikovo kislino. PoapeJuje prebavo in izmeno snovi.
Donati
Zelo koncentriran medicina-l»n vrelac, priporočljiv pri kroničnem želodčnem kataru, zaprtju. Brightovib ledioah, vrnničnik oteklinah, Jetrni trdinl, zlatici, snovoizmons-klh boleznih,katarihdihalnih
organov.__
Zdravilen vralec največja vsebine tvoja vrsta Zlasti uporaben pri kroničnem drevesnem kataru, obstlpa-cijl, Z ilčnlh kamenih,tolSčici trganju, sladkovni bolezni '
Najmočnejši
gMubj^ske,
Ljubljani, du 1 K 20 vezanemu Bukvama
SlaVa Brezmadežni, cerkvena pes-marica. Po p. Angelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni ka-pelnik in vodja cecilijanske šole v Cena broširanemu izvo-vin., v zelo trpežnem platnu 1 K 80 vin. — Katoliška v Ljubljani je ravnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu. - Ista obsega večinoma že iz prejšnje zbirke znane nžlpeve. Ker je bilo v stari izdaji nekaj napevov za današnje razmere na cerkveno-glasbenem polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil in nadomestil z boljšimi. l>odal je še par drugih napevov domačih skladateljev. Večini napevov jo tudi harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. G. prireditelj se je sti-ogo oziral na to, da jo ohranil, kolikor jo bilo mogoče, original stare izdajo. Priredba te dobrodošlo pesmarico, ki je prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, no potrebuje nikakoršnega priporočila. Opozarjamo samo našo cerkvene pevske zbore, katerim bode omenjena pesmarica. izborno služila, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča so v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na ogled se ta pesmarica no bode razposlala.
' Spomin na prvo sveto obhajilo. Ravnokar so izšle krasno izvršene slike v spomin prvega sv. obhajila s posebno primernim passopartout-okvir-jem in slovenskim napisom; opremljene so tudi s posebnim prostorom, kamor se napiše obhajančevo ime, tako da ima v njih trajen spomin tega, za celo življenje velepoinembnega, srečnega dna. 'Vsak obhajane«- bo srčno vesel umetniško izvedeno podobe, ki napravi vkljub nizke cene vtis dragocenega darila. Spominke jo založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in jih prodaja po nizki^eni, samo tO vinarjev izvod.
Spomini na prvo sveto obhajilo so pa dobijo tudi poti finim celuloidom; isti so prirejeni, da se postavijo na pripraven prostor ali obesijo na steno in veljajo 90 vin. za izvod.
Mnenje g. dr. A*. Urmanoffa,
H a c h o v o.
Gospod J. Se r r a v a 1 lo .
T rs t.
Izdelek S o r r a vali o v o K i n a v i no z železo m mi je dalo izvrstne uspehe pri malokrvnih bolnikih pri malariji. Ta bolezen je v naših obdo-navskih krajih jako razširjena in kon-valescentl dobo v Vašem izdelku imeniten krepilen pomoček, ki obnavlja rdeča krvna telesca, katera uničujejo Lavcranovi parasiti.
Bachovo, 26. oktobra 1900.
1) r. U r m a n o f f.
Veste
moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri v
pralnem ekstraktu;;Zenska hvala"
sem se pa
sama prepričala,
daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom ..Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto.
1440
Globoko potrtega srca javljamo \sem dragim sorodnikom, prijateljem iu znancem prstužno vest, du jo umrl naš iskrenoljubtjeni tirat in stric, gospod
Fr. M. Regorschek
trgovec In posestnik
Ui jo po daljši bolezui, previden s sve-timi zakramenti /.a umirajočo danes, dne 3, maja ob 14 2. uro ponoči mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši v petek, due 5. t. m, ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti, Mestni trg St. 24 na pokopališče k Svetemu iCrižu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v stolni cerkvi.
Prosi se tihoga sožalja!
Ljubljana, .'J. maja 15)11,
Žalujoči ostali.
I. kranjski pogrebni zavod Fr. Oobcrlet.
1439
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da jo njegov mnogoletni član, gospod
Fran Regorschek
trgovec
danes zjutraj ob pol 2. uri. previden s svetimi zakramenti zu umirajoče, \ 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek 5. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg štev. 24, na pokopališče pri Sv. Križu.	*
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dno 3. maja 1011.
rr i« ZK i<: o jtai
Cene veljajo za SO kg. Budimpešta, 2. maja.
Pšenica za maj 1911......12 81
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 65
Rž za maj 1911.......9 70
Oves za oktober 1911.....7*78
Koruza za maj 1911......6 50
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm
'1 etnpe-ratura
po Celziju
Stanji
— Cas opo- tiaro-S zo vanja mcir« » mm
2| 9. zveii! ! 7367'j 9-2 i sl. svzh. | dežT 734 3 9 7 i sl. jzah. oblačno
| 7. zjutr I 2. pop
734-8 i 112 ! si. jvzti.
Srednia včerajšnja temo. 10-7J norm 12 3'
Odda sc za mesec avgust
na Poljanski cesti št. 27. — Poizve sc 1422 ravnotain v prvem nadstropju. 3
£91
star, /jris/m destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo zu slabotne in reko n v a / CKcenie, ■ Dobi sc edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
— Zadruga svobodnih rokodelskih Tn dopuščenih obrtov v Mokronogu napravi 7. maja ob 9. uri dopoldne preizkušnjo pomagalcev. Ta preizkušnja sicer pametna in koristna stvar, pametno pa ni, da se vrši v gostilni in so potem grozno popiva, da jo nazadnje vse pijano. Dokler so preizkušnje tako vršijo, je boljše, tla. so k preizkušnji nihče zunanjih vajencev in pomočnikov ne oglasi.
Mirna stranka išče
z 2 sobama ali vsaj 1 velik« sobo, kuhinjo in pritikli-nami za mcsec avgust. Najraje v bližini sv. Petra cerkve ali Poljanske ceste ozir. okolica. Naslov pove uprava „Slovcnca".	1357
s sadnim vrtom je naprodaj za 10.000 K. Takoj jc treba izplačali okoli .3000 kron. Več se poizve v Rožni dolini štev. 154, cesta V., pri Ljubljani.	1434
Pisarniški uradnik
zmožen knjigovodstva, slovenske, nemške, hrvaške ter italjanskc korespondence, strojepisec, išče službe. — Ponudbe pod S. S. na upravo lista.	1435
sprejmem v trgovino mešnne stroke. Prednost imajo zmožne manufakture in šivanja. Ponudbe Peter Sitar Jescnico, Gorenj. 1382 3
Učenka in ena -
šivilja^ obleke
se sprejmeta takoj
Sv. Fet?a cesta 47, I. nadstr.
želi vstopiti v kak občinski urad, bodisi v mestu ali na deželi za pol leta ali tudi za celo leto v svrho prakticiranja, morda proti primerili plači. Ima spričevalo občinskega tajništva, podpisano od odvetnika. — Je zmožen slovenskega in nemškega jezika, za silo tudi italijanščine. Ponudbe se naj blagovolijo pošiljati na upravo.,Slo venca'-pod „MLADENIČ".	1426
V V
katera želi stopiti ali pod ugodnimi pogoji prevzeti :: .že vpeljano trgovino ::
Pojasnila dajo upravništvo„SIovonca" pod št. 1433.
1433
v l. nadstropju s .!5 oziroma 4 sobami s pritiklinami se oddasta s 1. avgustom 1.1. na Kongresnem trgu št. 3. Istotam se tudi odda večji lokal.	1389
Natančneje se izve pri hišnici.
V hiši št. 67 na Poljanski cesti prej tovarna vžigalic se odda takoj	1439 3
Več pove lastnik Adolf Hauptmann Ljubljana Resljeva cesta.
0 Bvg nova Seilsrl - Mljaras
1247
Novo urejena
in
Sa. Pzfra sissi«! It. 3?
mM m 1!
2 odličnim velespoštovanjem jj
| Dva \\m seifers-iižitfa jg
Šelentmrgova (hotel „pri Mallču") ulica št. 7
in Laška kuhinja JffUe.
P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo črno in belo
vino „Brton!'ž
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes velika količina sardel po nizki ceni. — Riboni, skombri, fi? cievoli in slanice, ragu di agnello, rižoto, artičoki, sparici. 1441
Odda se
v hotelu »UNION« IV. na«lstropje v Frančiškanski ulici. Poizve se istotam.	1380 3
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo In belo polt, se umiva le z
Steckonpferd tilijno mlečno milo
(znamka Stcckenpferd) tvrdkc Bergtnami & Co., Tešiti ob Lubi. Komad po 80 v se dobi v vsili lekarnah, drogerljnli in trgovinah s parfumom 1.1 d. 608
?
MSiiokraiefnisreliolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
<3 sSeMesiice (5 kg) žranko K 4*50 BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
kakor tudi
m preda po nflzBti
kot začetnik želi stopiti v službo v trgovino mešano-špcccrijskc ali galanterijske stroke. Naslov pove upravništvo „ Slovcnca" pod šifro „£ačetnik".	1373

1431
se sprejme za Postojno. — Pogoji: Avstrijsko državljanstvo, starost ne čez 40 let, krepkost, neomadeževano življenje, znanje več jezikov. — Dotični naj bo po možnosti izučen rokodelec. — Plača se mesečnih 80 kron in opravo.
S potrebnimi dokazi opremljene prošnje naj se vlože do 15. maja 191 \ pri jamski komisiji v Postojni.
jamska komisija v Postojni, dne 29. aprila 1911.

• V • I • A »
i 11 si lil
Ingenieur H. UHLIR
Ljubljana, ResSjeva c. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb