Nekaj vprašanj iz prve prakse
organov družbenega upravljanja
stanovanjskih poslopij
Z zvezmmi predpisi iz leta 1953 in 1954 so bdli sto-rjeni prvi koraki k uvedbi družbenega upravljanja stanovanjskah po-slopij. Po teh predpisih so v vseh naših mestih in industrijskih krajih vsa večja stanovanjska poslopja (ki imajo več kakor tri stanovanja, prešla v upravljanje samlh stanovalcev ali hišnih sve-tov ter svetov stanovanjskih skupnosti, ki so jih izvolili sami stanovalci. Ti, organi obstoje in delujego skoraj dve leti. V tem času so se pokazale prednosti družbenega upravljanja stano-vanjskih poslopij, nabralo se je dastri bogatih izkušenj, na dan pa so prišle tudi določene sla-bosti d-n pomanjkljiivosti, za ka-tere pa bi labko rekli, da so bile nujne pri prvih korakih uvaja-aja novega sistejna upravljanja Da tem širokem stanovanjskem področju.
Hišni svetl .so si v dosedanjem reiativno kratkem obdobju ob-stoja pridobili polno domovinsko pravico. Danes lahko mirno re-čemo, da smo v hišnih svetih našli pravo ustrezajočo obliko organa družbenega upravljanja Btanovanjskih posfopij in da so Be ti sveti tudi dobro izkazali zlasta po večjih mestih.
Hišni sveti uprovljojo
stanovanjski sklad v vred-
nosti 320 miliiard
Po nepopolnih podatkih ankete, ki jo je jzvedla Stalna konfe-renca mest, znaša vrednost tiste-ga dela stanovanJEikega sklada, ki ga npravJjajo hišni sveti, ne-kaj nad 320 miMjard din. Hi&ni sveti upravljajo v 210 me&tfti okrog 56 tisoč stanovanjskih po-elopiij z nad 288 tisoč stanovanj. Vsak osenrnaasti prebivalec mest sodeluje prd delu bišnih svetov. (V Beogradu je v 7516 hišnib svetih in 45 svetih stanovanjskih skupnosta skupaj 29.522 clanov.) Ceprav nis-o popolni, pa ti po-datki prepri6Ijivo govore o r&s-nih problemdh upravljanja sta-novanjskih poslopdj, tako v eko-nonrbskeni kakor tudi v politič-nem pogledu. Zato ni Cudno, če eo ta vprašanja postala v mnogih meslih zelo aktuaJna in so o njih začeli razpravljaii široko tako v lokalniih organih oblasti kakor tudi v politi&iih organizacijah, ponekod pa so po posebnih ko-misioah začelj proui«vati dose-danje izkuSnje io začeli iskaU najboljša pota za nadaljnje po-spešcvanje dela hišnih svetov in fivetov  stanovanjskdh   sJcupjiosti.
Hišnl sveta se niso povsod enako dobro izkazaK. V večjih mestih in tam, kjer so biM prej ustanovljeni, so se močneje uve-Ij-avili. Tam so začetne težave " hitreje prevladald, kar je tudl naravno, glede na zamotano strukluro stanovanjskega sklada In nalogc, ki so zahtevale, da so se sveti hitreje znašld, pa tudi zato, ker je bil politični vpLiv na volitve i.n delo hišnih svetov večji. V manjših mestih pa je Sel proces premagovanja zaiet-nih težav nekoliko bolj počasi, toda tudi tam je njihovo delo, podobno kakor v velikih mestih, nedvomno potrdilo dejstvo, da je sistem d.ružbenega upravljanja stanovanijskih poslopij mnogo boljši in koristnejši, kakor pa je bdl prejšndi sistem, ki je bU drag io tudi neučinkovit.
Težave pri delu hišnih svetov
Že prl prvih korakih so hišnl sveti naleteli na doLočene objek-tivne težave. Zlasti zato, ker so dobili precej zanemarjen stano-vanjski sklad, ki so ga prevzeli v upravljanje. Znano je, da smo od osvoboditve do danes dajali premalo sredstev za vzdrževanje stanovanjskih poslopij. Višina naijemnine za stanovanja vse do nedavnega še zdaleč nd zadosto-vala za poravnavo izdatkov za redno vzdrževanje in uTeditev stanovanaskih poslopij. Prav tako ni bilo mogače iz krajevnih skla-dav izločati večjih sredstev v ta namen. Zahteve za nujna opra-vila- in ureditev poslopij so bile velike, toda denarna sredstva, s katerimd so raapolagala posamez-na poslopja, so biJa majhna.
Kljub temu pa srao, v J>rvi vrsti zaradi prizadevanja hišnih svetov, v zadnjih dveh letih na-pra-vidi v mnogih mestih soraz-raeroo mnogo več za popravilo, ureditev in vzdrževanje poslopij, kaltor pa v prejšnjih letdh. V pri-hodnjem obdobju pa bodo hišnl sveti v tem pogledu še v mnogo bolj ugodnem položaju tako gle-de večjih sredstev, ki jih bodo dobilj od najemnijie, kakor tudi glede ugodnejših pogojev za iz-koriščamje kredita in občinskih skladov za kredittranje stano-vanjske gradnje. To bo vsekakor veliiko pi-dpomoglo k večjemu raamahu v razvoju hišnih svetov.
Funkcije odločanja Bamesto administrativnih hinkcij
Druge težave, ka so st pokazale pri dosedanjem delu hišnih sve-tov, so izviraile iz preobremenje-nosti svetov z vrsto administra-tivndh in tebnaonih poslov. Hišrti sveti so bili zamdajeni kot druž-beni organ, ki ima nalogo odlo-Cati o vprašanju upiravljanja po-slopij. V praiksi pa so skoraj povsod naprtila hišnim svetom poleg nalage upravljanja tudi vrsto drugih funkcij kot je n. pr. obračun, vplaoilo in razdelitev najemnine, finan6ao poslovanje z banko, iskanje podjetja in stro-kovne delovne sile za popravilo poslopij, sklepanje pogodb, na-bava materiala, nadzoi^ovanje del pri popravljanju poslopij, vode-nje dostikrat zamotanega admi-nistrativnega poslovanja itd. Zla-sti predpasi nekaterih ljudskih odborov so zelo obremenil] hišne svete z raznimi vrstami admini-strativ-nega dela. Pri postavlja-nju nalog hišnim svetom pa b! bilo treba upc^tevati, da so pred-sednik in 61ani bišnega sveta za-posleni s svojimi redniml dolž-iKtstmi in poklici in da je ne-mogoče zahtevatl od njih, da bl opravljali tudi vse operativne posle v zvezj -z vzdrževanjem in upravljanjem poslopja. Le-ta ni-majo niti zadosti časa niti po-trebnih izkušenj in znanja, da bl opravljali strokovne in adminl-strativno-tehnične posle. Ker pa jih obremenjuiemo s teml posM, opažamo v praksi, da se mnogd stanovalci, ki bd sicer po svojih sposobnostih bili najbolj pokli-canl, da odločajo o vpražanjih HpravLjanja   poslopja,   izogibajo
funkeije v hišmem svetu ald t. svetu stanovanjske skupnosti.
Tehnične posle naj optav-
Ijajo uprove sianovanjskih
skupnosti
Ko so biU izdani predpisl O družbenora upravljanju stano-vanjskih po&lopij, je bilo dolo-čeno, da tiodo uprave stanovanj-skih skuipnosti prevzele aase naj-večji del administrativnih in tehndčmh poslov. V praksi pa so te uprave dobiJe predvsem drugl značaj. Dobile so vrsto upravnih pooblastil, kd so jih ¦ do teda) imeli občinski ljudskd odbori Ia njihovi upravni organi (odloča-nje o kategorizac-iji stanovanj, o izvajanju stanovanjske tarife, o podelitvj stanovanj, nadzorova-nje dela hišnih svetov itd.). Zato so uprave stanovanjskih skup-nosti, namesto da bi postale or-ganizacije poslavnega značaja, kl bi optavljale v imenu ln za račun h.i5nih svetov ln svetov stanovanjskih skupnosti strokov-no-tehoične in administrativne' posle, postale pretežno upravnl organi, del občioske administra-cije za staaovanjska vprašanja in s tem nekako tudi višji organi v razmerju do jišnih svetov in svetov stanovanjskah skupnosti. Dejansko smo tako prevalili del stroškov obiinske admiiusti-acije v breme že tako pičlih sredstev hišnih svetov. (Od tod nenormal-no visoki stroški za vzdrževanje uprav stanovanjskih skupnostl, ki se gibljejo od 5"/« pa vse do 44% skupnih aredstev najem-niae.)
Kaj je potrebno za pravilno delo hišnih svetov
Za uspeSno delo hišnih svetov ln svetov stanovanjskih skupno-sti b! zeJo mn&go pomenilo. če bi se izdale ustrezajoče odločbe in ukrepl tudi glede nvnogih drugih vprašanj, kakor n. pr. o listanav-ljanju raznih servisov za usluge hišnim svetom posebno servisov obrtnega značaja, o pravilnl rešitvl vprašanja hišnikov, o pre-nosu dolžnosti reševanja spo-rov v stanovanjskem razmerju na sodne organe, o ukanitvl adml-nistrativnega   podeljevanja   sta-
novan], postopna ukimtev sosta-novalskega razm^rja itd
Vsa ta in mnoga'druga ¦praša-nja vplivajo v večji ali manjšl meri na pravilno delo hišnih svetov. Toda vsega n: mogoče rešiti na# en mah. Mnoga teb. vprašanj lahko uspešno rešujejo tudi sami hišni sveti in sveti sta-novanjskih skupnosti. Dosedanje lzkušnje teh orga »ov pričajo, da so na dobri razvojni pot! in da lahko opravičeno pričakujemo, da bodo hišai sveti in sveti sta-novanjskih skupnosti zrastl: v pomembne organe našega sisie-ma družbenega inriTupravljania. M. Kovačcvič