-Ctospodarske stvari. Driska pri teletih. Zelo nevarna je ta bolezen zlasti v prvih tednili mladosti. Povpraša se, odkod prihaja, kje so njeni vzroki. Nikjer drngje, kakor pri kravi, ki doji ali bolje rečeno, v inleku, katero jemlje tele va-se. Ako dobiva krava slabo, sprideno, nezdravo pičo, tudi mleko ne more kaj prida biti, ker se ravna po krmi. Ravno tako neugodno je, ee se krmi krava dalje easa le z zelenjem ali če je krma mokra. Tudi se je vdomačila razvada, ki se pa le prepogostokrat saraa maščuje, da se namreč slabi, pokvarjeni, celo na pol gnili ostanki ali obrezki krompirja, repe, korenja in drugih stvarij kravi ponujajo, češ, več izdajo, ko sama trava. Najslabše in zelo nezdravo za tele je mleko take krave, ki se krmi s takimi rečmi. Na drugi strani pa tudi premastno mleko ni brez slabega upliva na razvoj teleta. Kakor je prazno, vodeno mleko za tele preslabo in ga v razvijanju premalo podpira, tem bolj pa ovira, tako je močno mastno mleko za mlado tele prcmočno, povzročuje notranje bolečine in bolozen. Šo celo zdravila, ki se le prevečkrat podajejo kravam, ki imajo pri sebi tele, se poznajo v mleku in na tem potu tudi pri teletu, a za žibko živalico so navadno premočna. V črevih povzročujejo prisad in otekline, lako da malokedaj driska izostane. Pa tudi pri gospodarjib, ki ss ne bavijo z mnogovrstnimi zdravili in mazili, ki sicer skrbno pazijo na kravo in njeno krmo, ukradejo se snovi v veliki množini, ki pridejo v mleko in tako teletu v čreva. To se zgodi namreč, kedar se živina napaja; na večih krajih ima voda le preveliko raznih tvarin, ki v tem slučaju pri teletu povzročujejo isto bolezen, kakor gori omenjena zdravila in sicer drisko. Kar smo do sedaj naštevali, bili so vzroki, ki prihajajo od doječe krave ali od mleka. Pa tudi na tele samo mora se jako paziti. Le prehitro se žival prehladi, če ni v hlevu na varnem kraju, najbolje v kakem kotu, kjer nc pride prepih do nje. Če ni bolezen nevarna, traja le šliri ali k večjemu pet dnij. A drngaue je, če ne premine v tem času, ampak od dno do dne liujša in ob jednem nevarnejša postaja. Odpadki spreminjavajo svojo barvo, so temnožolti ali pa zelenkasti, zelo vodeni in redki, povzročujejo veliko večji smrad, nego li v drugih slučajih. Od samih bolečin ne ve tele, kaj bi storilo, kam bi se postavilo, vodno mezni in hrbet krivi, kukor bi bilo trodovitno ali vjedno. Ni čuda, če vsled take bolezni žival shujša; koža postaja suha in drži sc močno kostij; dlaka je mršava brpz vscga blišoa, oči inrkle in vpadene. Le malokcdaj izda kako zdravilo, kaka pomoč, če trpi bolezen teden dnij ali šc dalje. Da se večji nesreči v okom pride in bolezen odvrnc, mora se pred vsem krava ozdraviti. Ge jo mogoče, da sc teletu druga, zdrava krara, da ga doji ali če tega ni moč storiti, hrani naj se tele na drng način. Ako je mleko prave matere vodeno, torej preslabo, ne sme se ji vee samo vodena piča polagati, ampak meša se naj z moilno krmo, z dobrhn, zdravim senoni. Doklcr je tele bolno, ne sme na enkrat veliko mlpka piti, temveč manje in večkrat na dan. Kravam pa se naj dajc kamilična zavrelica. Vrhu tega je dobro, če dobivajo n. pr. trikrat na dan nekoliko magnezija in na drobno stolčene krede, a le v mali raeri. V navadnih slučajih, ki niso hudi ali nevarni, rabijo pa se z uspehom doinača zdravila, kakor črna kava, rudeče vino, luneljeva zavrelica, prežgana juha, klpjeva voda in dr. Vselej in povsod pa je le jedino to svetovati, kar se dan na dan priporoea, to je, da naj se hlevi tudi prezračujejo in drugič, naj imajo poscbno hlevi, v katerih je mnogo živine sknpaj, primcrno dosti pretokov in jarkov, da se gnojnica odteka. Bazun teh dveh vsakdanjih načel, ki se dajo celo lahko izvosti, morajo se hlevi še tudi s posebnimi tvarinami očiščevati. Taka je n. pr. prepalina, ki se stopi v vodi. Ta tekočina ni draga, vlije se kar po tleli in deluje v prid živini, kor očiščuje zrak, a je brez vsekake škodc za zdravje živalij. Skrbna gospodinja pazi pa tudi na doječo kravo prav marljivo in ne pozabi vsikdar vimena dobro otreti in očistiti, preden spusti teleta k dojenju. Nekaj za posestnike žrebcev. Posestniki, ki imajo žrebce in jih hoeejo spnščati, morajo imeti od zato postavljene komisije dovoljenje ali licenco, sicer so kaznovani. Na licenciranje za letos jih naj pred komisijo priženejo v Maribor na dvorišee okr. glavarstva, dne 24. februvarija ob 9. uri dopoldne; na Ptuj v e. kr. postajo plemenskih žrebcev 1. marcija ob 4. uri popoldno; v Gelje h gostilni »k zlati kroni« dne 1. marcija ob 9. uri dopoldne in na Zidani most na kolodvor dne 28. februvarija popoldne ob 4. uri. Sejmovi. Dne 24. februvarija v Arnožu (Arnfels), na Vidmu ob Savi, v Kozjem, na Laškera, v llogatcu, v Slovenski Bistrici in pri Sv. Dviliu v Loeah. Dne 28. februvarija v Vitanju. Dne 1. marcija v Marenbergu, v Pilštanju, na Planini (Montpreis) in v Girkovicah.