PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini s-\	j A >,
Abb. postale 1 gruppo - L dl a 40 lir
Leto XIX. St. 175 (5550)
TRST, četrtek 25. julija 1963
V Moskvi se posvetujejo o postopku za parafiranje in podpis sporazuma
Dean Rusk prepričuje elane kongresa, naj bi odobrili sporazum Poslanica Hrusčova afriškim državam s poudarjanjem važno-sti nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom
MOSKVA, 24. — Uradno sporočilo o današnji seji tristranske konference v Moskvi pravi, da so voditelji treh delegacij s® dalje napredovali pri svojih razgovorih o prepovedi jedrskih poskusov in so govorili tudi o drugih vprašanjih vzajemnega interesa. Jutri se bodo delegacije ponovno sestale. Današnje sporočilo je popolnoma enako včerajšnjemu.
Današnja seja je trajala skoraj tri ure. Najprej so se sestali trije voditelji ob navzočnosti samih tolmačev, čez pol ure P« so se jim pridružili še njihovi svetovalci in izvedenci.
Predstavnik ameriške delegaci-J'e izjavil, da je tristranski odbor, ki ima nalogo pripraviti določbe delne pogodbe, nadaljeval davi svoje delo.
Voditelj ameriške delegacije Harriman se je davi sestal v a-meriškem poslaništvu z izvedenci svoje delegacije. V ameriških krogih so mnenja, da je podpis pogodbe blizu in da je sporazum praktično dosežen. Vendar Pa spričo včerajšnjih izjav Deana Ruska ne vedo nič povedati, kdaj bo določen dan za podpis.
V britanskih krogih izjavljajo, da bi se utegnilo bivanje lorda Hailshama v Moskvi podaljšati do petka ali morda tudi do sobote.
Po mnenju opazovalcev so na današnji seji govorili o nenapadalni pogodbi med NATO in varšavskim paktom, kakor tudi o postopku za parafiranje in podpis sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov. Zatrjuje se, da je Gromiko izrazil željo, naj bi dokument podpisali s posebno ceremonijo in naj bi podpisniki bili na višji ravni kakor sedanja voditelja britanske in ameriške delegacije.
Baje se v Washìngtonu še vedno posvetujejo, ali naj Dean Rusk odide v Moskvo za podpis sporazuma. Bela hiša pa je sedaj malo naklonjena morebitnemu sestanku «na vrhu». V krogih blizu Bele hiše pa ne izključujejo možnosti, da pride do sestanka na vrhu ob otvoritvi zasedanja skupščine OZN septembra, ki naj bi zaključil ploden ciklus pogajanj.
Dean Rusk nadaljuje osebno po-
aiilllniiiimiiniiiMiiuin,i,„|1,ll,ll,llllll,llllllI,lllllllllllll|fl|11)||1|||(|l(m||j||1I1I|1|1||1|(M()ln(|()i|
V imenu miru proti miru
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24.	— Nesoglasje
med dvema politikama, med dvema pojmovanjema o odgovornosti do lastnega naroda in človeštva, do usode miru in bodočnosti socializma je prišla do izraza tudi v stališču, ki ga je kitajsko vodstvo zavzelo do razgovorov o prenehanj u jedrskih poskusov v Moskvi,
«Medtem k9 se sovjetska vlada mnogo trudi za uspeh pogajanj,» ugotavlja glasilo Zveze komunistov Jugoslavije «Komunist», «se je kitajsko vodstvo neposredno zavzelo za njihov neuspeh. Stališče Kitajske do tega vprašanja je prava slika celotne kitajske politike in njene mednarodne politike.» Ta politika je po oceni «Komunista» politika ekstremnega radikalizma, ki jo označuje popolna odsotnost iuta odgovornosti in poskus, da lastne ambicije, t.j, želja, da bi tudi Kitajska imela jedrsko orožje, pretihotapi v svet, posebno v socialistično gibanje, v obliki zavzemanja za interese socializma. S svojo zahtevo o trajni ofenzivi, skuša kitajsko vodstvo vsiliti svetu svoje ambicije ne glede na posledice za mir in življenjske interese lastnega ljudstva.
Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije prav tako kritizira kitajske pozive komunističnim parti-jam, naj svoje delo osredotočijo na oboroženo vstajo. S sprejemom kitajske koncepcije, ugotavlja «Komunist», bi velike partije praktična paralizirale svoje delovanje, medtem ko bi male partije obsodile sebe na izolacijo. Podobno jo tudi s kitajsko zahtevo o po-trebi odločne in nenehne podpore Osvobodilnim gibanjem. «To je si-Oer popolnoma upravičena zahte-”a, poudarja ,Komunist', če se Kitajska ne bi izogibala v praksi vsakemu konstruktivnemu naporu, da se izboljša gospodarski položaj uovoosvobojenih držav in utrdi njihova neodvisnost.»
Po mnenju «Komunista» je avanturistična zunanja politika Kitajske odraz njenih notranjih težav, katerih rešitev vidi kitajsko vodstvo v oboroženi kataklizmi najširšega obsega, oziroma v vzdrževanju mednarodne napetosti na najvišji stopnji.
Tudi nocojšnja «Borba» komentira pod naslovom «V imenu miru Proti miru» stališče Kitajske do tristranskih pogajanj v Moskvi. «Ce Peking nastopa grati sporazumu v Moskvi, tedaj to dela v imenu nerazumljive želje, da se za vsako ceno uvrsti v vrsto jedrskih sil. Od tega pa mir na svetu ne bi ničesar pridobil,» poudarja «Borba». Nevarno in nerazumljivo j« povezovati take zahteve s stvarnimi interesi socializma, «toda še l>olj nevarno je govoriti v imenu miru in delovati proti miru», zaključuje «Borba» svoj komentar.
B. B.
Novi spopadi v Damasku
Damask, 24. — Danes so bili Y Damasku novi incidenti, Nenadoma se je v središču mesta sll-salo streljanje. Takoj zatem so se had mestom pojavila lovska leta-'a- Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj se vrne v domove, in :?Hoj so preklicali prekinitev po-hcijske ure. Zvečer pa je bilo vse
mirno.
, Sirski radio je nocoj potrdil, da skupina vojakov in civilistov naPadla predsedniško palačo v Damasku, toda straže so napadalce za-
vrnile. Radio je dodali da je stre-
ljanje trajalo 45 minut, pri čemer je bilo mnogo ljudi ubitih.
Predsednik sirske vlade Šalah Bitar je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da je_ govor Naserja ustvaril nov položaj, ki narekuje odložitev uresničenja tristranske zveze. Dodal je. dà bo Sirija poslala v Kairo novo delegacijo za obnovitev razgovorov, in da bo v kratkem kongres stranke Baas, katerega se bodo udeležili delegati iz Libanona in iz drugih arabskih držav. Bitar je izrazil mnenje, da je umik Egipta začasen.
Bitar je nadaljeval:	«Nimamo
namena izvesti tristransko federacijo brez predsednika Naserja in brez egiptovske revolucije, hkrati pa se ta federacija ne more izvesti brez sirske in iraške revolucije. Kar se tiče stranke Baas, je ta izrazito unionistična. Na žalost predsednik Naser vztraja pri mnenju, in njegov zadnji govor to dokazuje, da stranka Baas nima ne politične ideologije ne politične misli in da je edina ovira za zvezo zaradi navzočnosti dveh oseb: Aflaka in mene. Zato bomo čakali, da meseci ali leta dopustijo, da pride resnica v ospredje. Vendar pa smo mi vedno pripravljeni diskutirati.»
Šalah Bitar pa je bil zelo rezerviran, ko ga je neki časnikar vprašal, ali namerava strànka Baas vladati kot edina stranka, ali pa je pripravljena deliti oblast z ostalimi strankami. Bitar je izjavil,' da dbpuščajo tudi druge unionistične sile, «s pogojem, da so prijateljice in ne sovražnice». Na vsak način zahteva Baas glavno besedo. «Revolucija od 8. marca se mora naslanjati na narodno ironto, ki naj združuje vse unionistične sile ob bratskem vodstvu stranke Baas. Toda prezgodaj je govoriti, o narodni spravi.»
sredovanje, da prepriča člane kongresa, da odobrijo sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Davi je v senatnem odboru za oborožene sile prebral načrt pogodbe, ki ga je bil že včeraj prebral zunanjepolitičnemu odboru.
S tem je seveda prišlo do in-diskrecij o tem tajnem dokumentu. «New York Times» piše, da predvideva načrt sporazuma naslednje točke: 1. Prepoved poskusov z jedrskim orožjem v atmosferi, nad atmosfero ter v teritorialnih ali mednarodnih vodah. 2. Obveznost, da se ne bodo spodbujale tretje države, naj delajo poskuse ali naj se jih udeležujejo. 3. Izvzem podzemeljskih eksplozij s točno definicijo poskusov, ki so dovoljeni bodisi v vojaške ali pa v miroljubne namene. 4. Na podlagi posebnega postopka bo vsaka država podpisnica imela možnost odpovedati svoje obveznosti v primeru, da ena od pogodbenih strank prekrši sporazum ali da neka druga država, ki ni sporazuma sklenila, začne poskuse, ki bi bili nevarni za varnost države, ki se posluži te določbe.
Danes popoldne je Rusk obrazložil načrt pogodbe skupnemu odboru senata in predstavniške zbornice za atomsko energijo. Ta odbor je skupno z odboroma za zunanje zadeve in za oborožene sile med najvažnejšimi, ki odločajo o ratifikaciji pogodbe.
Po seji je Rusk izjavil, da je v interesu vseh, bodisi ZDA kakor SZ, skleniti pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov. Na vprašanje časnikarjev je izjavil, da meni. da pogajanja v Moskvi napredujejo. Dodal je, da ni še dobil najnovejših poročil iz Moskve. Dalje je izjavil, da je zelo zadovoljen z današnjim razgovorom s člani kongresa in je dodal, da bo v prihodnjih dneh poročal pred drugimi parlamentarnimi odbori.
Predsednik odbora za atomsko energijo senator Pastore je izjavil, da je mnenja, da bo kongres odobril sporazum, in da bo ta «služil državnim interesom, če bo moč skleniti zadovoljiv sporazum».
Predsednik Hruščov je poslal' tridesetim afriškim državam, ki so se bile nedavno udeležile konference v Adis Aibebi, poslanico, v kateri izraža zadovoljstvo, 'ko ugotavlja, da je stališče Sovjetske zveze in afriških držav enako glede velikega števila vprašanj ki sedaj skrbijo človeštvo. Med najvažnejšimi vprašanji so vprašanja miru, razorožitev, prepoved atomskega orožja na afriški celini, odprava tujih oporišč, kolonializem, borba za narodno neodvisnost, rasna diskriminacija in pomoč nezadostno razvitim deželam.
Hruščov poudarja dalje, da bi nastalo ugodnejše mednarodno o-zračje za reševanje najvažnejših sodobnih vprašanj, če bi dosegli sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov in podpisali nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta.
. v zvezi s pozivom afriških držav velesilam, naj ustavijo oboroževalno tekmo in podpišejo spo. razum o splošni in popolni razorožitvi, pravi Hruščov, da je prav to smoter sovjetske vlade in da bo storila vse, da prispeva k omilitvi mednarodne napetosti in okrepitvi miru z uveljavljenjem načel miroljubnega sožitja med narodi.
Dalje pravi Hruščov, da sovjetska vlada podpira sklepe konference, ki zahteva konec vojaške okupacije Afrike in likvidacijo tujih oporišč na tej celini, in dodaja: «Afriški narodi lahko računajo na podporo so vjetskega ljudstva in njegove vlade za uresničenje sklepov konference v Adis Abebi, ki težijo po likvidaciji kolonializma in praktični pomoči tistim, ki se borijo za narodno neodvisnost.»
Hruščov sporoča, da je sovjetsko predstavništvo v OZN dobilo navodila, naj podpre delegacijo afriških zunanjih ministrov, ki je predložila Varnostnemu svetu vprašanje diskriminacije v Južni Afriki in zatiranja v portugalskih kolonijah Hruščov obljublja, da bo Sovjetska zveza še dalje razvijala z afriškimi državami gospodarsko sodelovanje, ki naj bo v obojestransko korist’ ter izreka podporo načrtu za listino o organizaciji afriške enotnosti.
Hruščov zaključuje: «Trdno verjamem, da bo enotna Afrika, povezana z drugimi protiimperialistični-mi in protikolonialističnimi narodi znala v najkrajšem času za vedno zbrisati z zemlje svojih prednikov ostanke kolonializma.»
1 % I -
25. JULIJ 1943 V ITALIJI
Ugo Attardi
25. JULIJ 1943 - 25. JULIJ 1963
DVAJSETLETNICA PADCA FAŠIZMA
SCBCM BISTVENIH POLITIČNIH TOČK AVTONOMISTOV PSI
Zasedanje glavnega odbora KD bo od 29. do 31. t. m. - Poročilo Alicate na zasedanju CK KPI o borbi za uresničenje preobrata na levo - Segni pri papežu
RIM, 24. — Jutri bo poteklo 20 let od padca fašizma v Italiji. S tem v zvezi je bilo spor očeno, da bo predsednik vlade Leone v nedeljo 28. t.m. v Cuneu sodeloval na prvi svelani manifestaciji ob priliki 20. obletnice začetka osvobodilne bor-
be.
Med nadaljevanjem polemike med strujami v krščanski demokraciji je bilo danes uradno sporočeno, da bo zasedanje glavnega odbora KD trajalo tri dni, in sicer 29., 30. in 31. t.m.; začelo se bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne v kongresni dvorani EUR v Rimu. V polemiki kažejo dorotejci vedno večjo solidarnost s političnim
tajnikom Morom. Govori se, da dorotejci ne bi bili nasprotni določenim spremembam v vodstvu stranke, medtem ko baje Moro nima namena kar koli spreminjati. Govori se tudi, da bodo tudi dorotejci — podobno kot ostale struje — objavili pred začetkom zasedanja glavnega odbora svoje stališče v posebnem dokumentu.
Danes je vodstvo avtonomistične struje PSI končno objavilo besedilo dokumenta, ki je bilo soglasno sprejeto na zadnjem sestanku avtonomistov in ki ga je v podrobnostih izdelal Nennijev namestnik De Martino. Dokument se uradno imenuje «Bistvene politične točke». Besedilo je dolgo petnajst tipkanih strani in
..........."""............................
Portugalska izključena
iz gospodarskega odbora za Afriko
Predstavnik Gane predlaga njeno izključitev iz OZN, če se do prihodnjega zasedanja ne prilagodi sklepam skupščine
2ENEVA, 24 - Gospodarski in | kolonijah in je dejal, da portu-socialm svet OZN je odobril da- galska vlada ne prezira Združe-nes s sedmimi glasovi in z enaj- nih narodov, toda ni nrivnvnrila stimi vzdržanimi načrt resolucije, ki sta jo predložila Etiopija in Senegal, in ki izključuje Portugalsko iz gospodarskega odbora za Afriko. Za resolucijo so glasovale Etiopija, Indija. Jordanija, Senegal, Jugoslavija, Sz in OSSR.
Vzdržale so se Argentina, Avstralija, Avstrija, Kolumbija, ZDA, Italija, Francija, Japonska, Velika Britanija in Urugvaj.
Gospodarski in socialni svet je sklenil odložiti na pozneje razpravo o morebitni izključitvi Južne Afrike.
NEW YORK, 24. — Na današnji seji Varnostnega sveta je govoril predstavnik Gane, ki je predlagal, naj Varnostni svet pozove Portugalsko, naj bi takoj začela pogajanja s predstavniki v svojih afriških kolonijah, da čimprej prepusti oblast domačemu prebivalstvu Predlagal je dalje, naj Varnostni svet odredi prepoved vseh dobav orožja Portugalski. Končno je predlagal, naj Varnostni svet sklene izključiti Portugalsko iz Združenih narodov, če se portugalska vlada ne bo do prihodnjega zasedanja skupščine, ki se bo začelo 17. septembra, prilagodila resolucijam OZN.
Pred delegatom Gane je govoril portugalski zunanji minister Fran-co Nogueira, ki je trdil, da Portugalska nasprotuje sleherni doktrini superiornosti ali rasne segregacije tei da vodi «terasno demokracijo». Pobijal je vse ob-tožbe o zatiranju v portugalskih
narodov, toda ni odgovorila na zahteve za informacije v njenih kolonijah, ker iso po njenem mnenju te zahteve za Portugalsko nezakonite. Na koncu je portugalski minister povabil zunanje ministre Liberije, Sierre Leone, Tunizije in Madagaskarja, naj obiščejo Angolo in Mozambik.
Francij'a in NATO
•	24.	— Francoska vlada
je sklenila zavrniti predlog, ki ga je pred dvema mesecema dal glavni tajnik NATO Sti’icker, naj bi ustanovili medzavezniško skupino,^ ki bi proučevala strateška vprašanja in obrambne potrebe zavezništva.
Kakor zatrjujejo v francoskih poučenih 'krogih, bo francoski stalni predstavnik v NATO zavrnil ta predlog na seji stalnega sveta, ki bo jutri v Parizu,
O sestanku v Ottavi jè svet ministrov NATO pozval stalni svet, naj nadaljuje, skupno z vojaškimi oblastmi NATO proučevanje strateških vprašanj ter potreb in razpoložljivih virov NA-To ter ie priznal medsebojno povezanost teh treh skupnih problemov.
Stikker je 15. maja predložil stalnemu svetu podroben načrt s. ,j. u. predlogom, naj ne bi predlagali temelj svetu tak postopek, ki bi določal | stalni
sodelovanje tudi vojaških oblasti, temveč naj bi imenovali mešano skupino za načrtovanje, ki bi bila pod njegovim neposrednim nadzorstvom. Ta organizem hi imel široka pooblastila, da zbere podatke o stanju oboroženih sil v posameznih državah, da prouči za-hteve vrhovnega poveljnika, da kritično oceni razpoložljive vire č?ankf°ra^Une P°samezn>h držav
Francija ugotavlja, da je prišlo v odnosih med po-NATq in posameznimi F.rai?ciJa bi bila priprav-J da sprejeti izboljšanje postopka za ta posvetovanja.
Toda ni si moč misliti, da bi ^°gh Poveriti skupini mednarodnih izvedencev pravico, da vodi anketo o vojaških silah v posa-
je razdeljeno na sedem toòlt. V prvi točki se govori o avtonomiji stranke, v drugi o jamstvih za izvajanje programskih obveznosti, v tretji o mednarodni politiki, v četrti o odnosih PSI z ostalimi strankami levega centra, v peti o odnosih med PSI in KPI, v šesti o lokalnih ustanovah, v sedmi točki pa o sindikalni politiki.
Prav tako se je danes v Rimu začelo zasedanje CK KPI pod predsedstvom Paimira Togliattija. Poslanec Mario Alicata je prebral poročilo pod naslovom «Borba za u-resničenje preobrata na levo». Alicata je ponovil že znana stališča KPI do levega centra ter predvsem poudaril, da je danes kriza v političnih strankah in v državi po aprilskih volitvah bolj ostra kot kdaj koli. Dodal je, da Leonejeva vlada ne predstavlja začasne rešitve, niti rešitve krize sploh, temveč, dokazuje ravno nasprotno: da gre za «odprto stanje», ki zahteva bolj kot kdaj koli budnost in mobilizacijo množic ter javnega mnenja. Ób koncu svojega poročila je Alicata dejal, da so smešni vsi poskusi buržoaznega tiska, s katerimi se hoče KPI predstaviti kot stranka, ki je zašla v reševanje težavnega vprašanja zaradi tako imenovanih «kitajskih skupin». Kot je znano, bo o tem vprašanju CK KPI' razprayljal na podlagi poročila, ki ga bo podal, po diskusiji o današnjem poročilu, Giancarlo Pajetta.
Poslanska zbornica je tudi da-nes nadaljevala z razpravo o proračunih gospodarskih ministrstev. Seja je . trajala ■ dopoldne in popoldne in zvrstilo ’ se je več go-vomi’kov, predsedovala pa je prvič podpredsednica poslanske zbornice komunistična poslanka Ciinciari-Rodarvo. Raziprava se bo nadaljevala jutri,
V palači Madama se je ponovno sestala parlamentarna preiskovalna komisija za sicilsko mafijo. Na sestanku je poročal notranji minister Rumor, za njim pa načel-policije prefekt Vicari ter
Delle Fave, ki je dejal, da bodo sklepi CNEL glede vseh vprašanj reforme socialnega skrbstva služili vladi kot «dragoceno napotilo za uresničenje reforme».
Zveza upraviteljev bencinskih črpalk na italijanskih cestah je proglasila stavko, ki se bo začela 25. in končala 26. julija, in sicer najprej samo v nekaterih deželah, čez nekaj dni pa po vsej Italiji. Tudi tri sindikalna vodstva gradbincev so potrdila, da se začne jutri v vsej državi 24-urna stavka.
«Aasofarma»
nik
meznih državah, pravico ocenjevati finančno politiko ter pravi-u-iV^acia91 vsil* svoje izbire, ki bi bile zamišljene na mednarodnem načrtu.
Francija ugotavlja, da je vprašanje, ki ga je postavil Stikker, zelo resno: «Ne gre samo za ne-Kaj novega v postopku, temveč Je lFeba *ud‘ vprašati, ali sta duh atlantske pogodbe in okrepitev zavezništva v skladu z u-stanov.it vij o anonimnega organizma, ki bi ga sestavljali politično neodgovorni mednarodni funkcio-narji in ki bi imeli nalogo pripraviti načrte na podlagi postopka izven sleherne vladne akcije, tj. organizma, ki bi nadomestil ne organizme NATO, tj. svetlin vojaški odbor»...
glavni poveljnik finančnih straž general Massaioli. Nà jutrišnji seji bodo verjetno podali svoja poročila poveljnik karabinjerjev general De Lorenzo, prefekti in kvestorji zadevnih pokrajin zahodne Sicilije ter poveljnik karabinjerjev na Siciliji. Iz Palerma pa so sporočili, da je policija priprla nadaljnjih deset oseb, ::a katere sumijo, da pripadajo mafiji.
Kot je bilo napovedano, je danes dopoldne predsednik republike Segni uradno obiskal papeža Pavla VI., po povratku na Kvi-rinal pa je poglavarju države vrnil obisk vatikanski državni tajnik kardinal Giovanni Ciccogna-ni. Med sprejemom v Vatikanu je papež prebral pred Segni.iem in njegovim spremstvom, med katerim je bil podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni, za to priložnost, napisan govor. Papež Pavel VI. je poudaril, da je to že tretji obisk italijanskega državnega poglavarja Vatikanu v nekaj več kot enem letu. Podčrtal je normalne odnose med Vatikanom in italijansko državo, ki slonijo na določbah lateranskega pakta.
V rimski vili «Lubin» pa je bilo danes dopoldne, važno zasedanje «Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo» — CNEL — pod predsedstvom predsednika Campillija. V uradnem poročilu o sestanku je rečeno, da ,ie CNEL raznravljal o reformi socialnega skrbstva. Med govorni-ki je bil tudi minister za delo
družbo «Assofarma».
Vključila so se vsa podjetja, ki pripadajo družbam «Pharmindu-stria», velik del podjetij, ki pripadajo družbi «UNIF», ter nekatera »odjetja družlbe «Farmochi-mici». Upravnemu svetu predseduje poslanec Giovanbattista Migliori, ki je predsednik družbe «Istituto sieroterapico milanese».
Namen nove družbe je specifič-na dejavnost znanstvenega raziskovanja; zavzemanje za primerno zakonodajo, ki naj omogoči tudi v Italiji priznanje in spoštovanje patentiranja iznajdb na sektorju farmacevtike; spoštovanje določb mednarodne etične karte v farmacevtski industriji, ki je bila nedavno sprejeta v o. kviru evropske gospodarske skupnosti in ki določa načela glede poklicne dejavnosti in glede proizvodnje izdelovanja farmacevtskih proizvodov.
HiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiriiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tajen vojaški sporazum med Kitajsko in Pakistanom?
Pakistan odklanja obveznost, da ne bo skušal z vojno rešiti spora o Kašmiru z Indijo
MiLLAiN. 24. — Nad 60 kemijskih in farmacevtskih industrijskih podjetij, ki predstavljajo dve tretjini delovne ,in proizvodne sile na italijanskem farmacevtskem sektorju, je ustanovilo v Milanu
RAVALPINDI, 24. — Pakistanski zunanji minister Buto je danes izjavil, da je Pakistan dobil «od prijateljske kitajske ljudske republike zagotovilo o pomoči v primeru, da bi ga Indija napadla». Buto je govoril v narodni skupščini med debato o zunanji politiki.
Ta izjava je ustvarila sum, da je Pakistan, ki je sicer zaveznik zahodnih držav, sklenil tajno vojaško pogodbo s Kitajsko proti Indiji. Pakistanski zunanji minister je tudi izjavil, da Pakistan ne bò nikoli podpisal izjave proti vojni, dokler ne bo rešen spor z Indijo zaradi Kašmira. Odločno je zavrnil ponudbo Indije, naj bi podpisali izjavo, da se ne bodo zatekli k voinl za rešitev omenjenega suora. Pripomnil ie, da Pakistan ne bo «ne sedaj ne čez eno leto ne čez sto let» dopustil take rešitve spora o Kašmiru, ki bi potrdila črto premirja, ki je bila določena leta 1948.
V Pakistanu so zelo razburjeni zaradi sporazuma Indije z Veliko Britanijo in ZDA o skupnih letalskih vežbah in trdijo, da bodo te vežbe ustvarile napetost na meji.
Naser
pojde v New York
KAIRO, 24. — Neki kairski list piše, da bo predsednik Naser odšel septembra v New York na za. sedanje skupščine OZN. «V New Yorku»,dodaja list, «bo imel predsednik Naser možnost, sestati se z maršalom Titom, z alžirskim predsednikom Ben Belo ter z velikim številom azijskih in afriških voditeljev»
Gvatemala prekinila diplomatske odnose z Anglijo
GVATEMALA 24. — Gvatema- ......
la je danes prekinila diplomatske sec.
odnose z Veliko Britanijo iz protesta proti angleški odločitvi, da s 1. avgustom dovoli notranjo avtonomijo britanskemu Hondurasu.
Gvatemalska vlada je objavila izjavo, v kateri obtožuje britansko vlado, da je prekršila resolucijo skupščine OZN, ki določa, da je vsak ukrep, ki stremi po razbitju enotnosti ali celovitosti neke dežele, neskladen z načeli listi,ne OZN
Važen sklep senatne komisije ZDA glede SFRJ in Poljske
WASHINGTON, 24, - Zunanjepolitična komisija senata je včeraj odobrila zakonski predlog, da se
DANES
Tudi po včerajšnji seji na trojni atomski konferenci v Moskvi se poudarja, da je podpis pogodbe o prekinitvi jedrskih poskusov praktično dosežen in da bo kmalu podpisan. Hkrati pa je včeraj zjutraj Dean Rusk v senatnem odboru za oborožene sile ZDA prebral načrt pogodbe, tako da je prišlo do indiskrecij o tem tajnem dokumentu, o katerem je «New York Times» zvedel, da vsebuje sledeče štiri točke; 1. Prepoved poskusov z .jedrskim orožjem, v atmosferi, nad atmosfero ter v teritorialnih in mednarodnih vodah. 2. Obveznost, da se ne bodo spodbujale tretje države, naj poskuse delajo ali pa se jih udeležujejo. 3. Točna definicija poskusov, ki so dovoljeni v vojaške ali miroljubne namene, izvzemši podzemeljske eksplozije. 4. Na podlagi posebnega postopka bo vsaka država podpisnica lahko svoje obveznosti odpovedala v primeru, da bi ena od pogodbenih strank sporazum prekršila, ali pa če bi neka druga država, ki sporazuma ni sklenila, začela poskuse, ki bi bili nevarni za varnost države, katera to določbo uporabi.
Vse kaže, da bo podpis povezan s posebnim ceremonialom, ki ga bo vsebovalo skupno sporočilo o doseženem dogovoru. Po mnenju opazovalcev so tudi na današnji seji govorili o nenapadalni pogodbi med NATO in varšavskim paktom.
Koristi sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov in o nenapadanju med državami obeh vojaških blokov je poudaril tudi Hruščov v spomenici, ki jo je poslal tridesetim afriškim državam, ki so se udeležile konference v Adis Abebi. Hruščov poudarja, da vlada SZ podpira sklepe konference glede razorožitve, glede konca vojaške okupacije Afrike in likvidacije tujih oporišč ter obljublja podporo svoje vlade za uresničenje sklepov konference v Adis A-bebi, ki težijo po likvidaciji kolonializma.
V atlantskem paktu pa so se odnosi s Francijo še bolj zaostrili, ker je včeraj francoska vlada sklenila, da bo zavrnila predlog, ki ga je pred dvema mesecama dal glavni tajnik NATO Stikker, naj bi ustanovili medzavezniško ponovno vzpostavi klavzula o naj-1 skupino, za - proučevanje strate-večjih ugodnostih v trgovinskih *kih vprašanj in za obrambne po-
odnosih ZDA z Jugoslavijo in Poljsko. Ameriški senat je namreč lani izglasoval zakon, na podlagi katerega se omenjena klavzula za Jugoslavijo in Poljsko razveljavlja. Zato se predvideva, da bo o predlogu zunanjepolitične komisije sledila v senatu ostra razprava. Vendar pa pomeni njen sklep prvo zmago Kennedyjevega programa o pomoči inozemstvu.
Pred ital.-avstrijskimi razgovori o Južnem Tirolu
DUNAJ 24. — Avstrijski zuna-nji minister je danes sporočil italijanski vladi, da pristaja na njen predlog o sestanku zunanjih mi-nistrov obeh držav glede Južne tirolske. Priprave za sestanek bodo tr^a e d'o septembra.
Iz Rima pa poročajo, da je predsednik «komisije devetnajstih za Južno Tirolsko» Paolo Rossi ob zaključku dveletnega dela komisije izjavil, da bo poročilo o njenem delu predložil čez en me-
trebe pakta.
V	Siriji se nadaljujejo nemiri m sirski radio je sinoči potrdil, da je skupina vojakov in civili» stov napadla predsedniško palačo v Damasku. Straže so napadalce zavrnile, pri čemer je bilo mnogo ljudi ubitih.
V	Ženevi pa Je gospodarski tn socialni svet OZN izključil Portugalsko iz gospodarskega odbora za Afriko; o izključitvi Južne A-frike pa bo razpravljala pozneje.
Važna novica je prišla tudi it Gvatemale, ki je včeraj prekinila diplomatske odnose z Anglijo iz zares nenavadnega protesta proti angleški odločitvi, da dovoli notranjo avtonomijo britanskemu Hondurasu.
Dokaj čudne izjave je podal pakistanski zunanji minister v parlamentu. Dejal je, da Je Kitajska obljubila Pakistanu pomoč, «če bi ga Indija napadla». Iz tega se poraja sum. da sta Kitajska in Pakistan sklenila tajno vojaško pogodbo naperjeno proti Indiji-
Kaj la lil.'o pomeni za šaha premagati v Iran« bedo in neznanje
«Bilo mi Je šest let. Sprehajal sem se s svojim služabnikom, ko sem nenadoma zagledal dvanajstega imama. Moj služabnik ga seveda ni videl. Videl sem ga samo jaz in od tega dne vem, da sem pod njegovim varstvom in v njegovi milosti. Vem tudi, da je on tisti, ki je na tako čudežen način bedel nad varnostjo mojega življenja.» Mož, ki pripoveduje to zgodbico kmetom, ki z agrarno reformo dobivajo zemljo, je vitke postave, srednje velik, na sencih ima že nekaj osivelih las, oblečen pa je v elegantno obleko angleškega kroja.
Čeprav Je orientalski vladar, se iranski šah Reza PahleVi zaveda realnosti, ki ga obdaja. Čeprav je evropsko izobražen in nagnjen k racionalističnemu raziskovanju pojavov, pripoveduje syojim kmetom zgodbice o tem, da je «desna Alahova roka», pa to, da Je «videl dvanajstega imama», neke vrste islamskega Mesijo, ki ga iransko ljudstvo pričakuje že tisoč let in ki bo ljudi rešil vseh tegob in trpljenja.
Kdor pozna Rezo Pahlevija, bo na prvi pogled uvidel, da se zateka k zgodbicam in trditvam, «da Je desna Alahova roka» ter da je «videl dvanajstega imama» zato, ker ve, da se bo to močno vtisnilo v zavest ljudi. V resnici je iranski šah veliko večji realist in dobro pozna mehanizem oblasti. Pozna pa tudi omejitve, ki se mu vsiljujejo. Kadar govori Pahlevi o agrarni reformi, se prav dobro zaveda tudi tega, da so možnosti za agrarno reformo močno omejene. Novi lastniki zemlje niso sposobni, da bi se sami vzdrževali in namesto da bi se iz njih razvil nov sloj, ki bi bil trdna opora dinastiji in prestolu, so novi kmetje že vnaprej določene žrtve bank in oderuhov, ki se bodo s svojimi obrestmi vrgli nanje in jim pili kri, kot se pijavke vržejo na betežnega psa; Pahlevi se tudi zaveda, da se bo veselje kmetov nad novo pridobljeno zemljo prav zaradi tega kaj kmalu sprevrglo v bes in jezo proti tistemu, ki jim jo je dal.
In kadar Pahlevi govori o enakopravnosti žensk, se prav dobro zaveda, da bo zadel ob odpor monolitne fronte konservativcev, ki prosperirajo v senci pavjega prestola. Prav to se je zgodilo pred nedavnim, ko so šiitski «mulahi» (islamski duhovniki) sprožili hude demonstracije proti enakopravnosti žensk in proti agrarni reformi.
Nekaj podobnega se je zgodilo na «kulturni fronti», ko je Pahlevi po nasvetu ameriških svetovalcev ustanovil «Legijo znanosti». Ustanovili so skupino mladih ljudi, ki so jih v intenzivnih tečajih pripravili za prosvetno delo in jih potem razposlali po deželi. Devet-deset odstotkov Sahovih podanikov je namreč nepismenih in v deželi
manjka najmanj 50.000 šol. «Pred vami so naloge, ki zahtevajo prave junake», je dejal Pahlevi «legionarjem znanosti». Ker pa kultura, prosveta in znanost niso enosmerne, je bil Pahlevi prisiljen ob svojem srečanju s študenti pojasniti, kje so po njegovem meje njihovega delovanja. «Zelo cenim dejavnost univerz — je dejal — toda želim, da so univerze same, središče znanosti in da se odrečejo vsaki drugi dejavnosti.» «Alahova desna roka» se torej za vena, da širjenje prosvete in kulture odpira pot racionalističnemu mišljenju in novim idejam in da s tem deluje proti prestolu in proti uradnemu Iranu. Zaveda pa se tudi tega, da bi bilo za prestol m dinastijo vsaj tako slabo ali pa še slabše, kot so v mraku bede in neznanja.
Kot v vseh nerazvitih državah, tako tudi v Iraku korupcija neusmiljeno gospodari. Na vsakih 1000 investiranih rialov pride 2.800 rialov dodatnih stroškov, ki jih delno pokrivajo ameriški davkoplačevalci — ZDA so doslej investirale v Iran visoke vsote — glavno breme pa nosi množica iranskih revežev, ki so podvrženi zelo čudnemu in neurejenemu davčnemu sistemu.
Državni dohodki znašajo približno 270 milijonov dolarjev; nekaj manj kot 190 milijonov porabijo za vzdrževanje neproduktivne vojske. «Za obrambo Zahoda», zatrjuje šah ameriškim svetovalcem; «za varstvo dinastije», mu odgovarjajo le-ti.
Sistem vladanja temelji še vedno na možnostih posameznikov, da se sončijo v milosti prestola oziroma da padejo v nemilost. Kdor je v milosti, ima veter v jadrih in posli mu cveto.
Ko je Ali Amini po dnevih, neredov leta 1961 prišel na oblast, je najprej skušal vnesti nekaj urejenosti v sistem vladanja. Opozoril je tudi, da je armada, ki šteje dvesto tisoč ljudi, preveliko razkošje za državo z osemnajstimi milijoni prebivalcev, od katerih je velik del še vedno nomadski. Amini je kritiziral še vrsto drugih napak; kritiziral je, dokler ni zadel ob interese princese Ashraf, šahove sestre in zelo energične poslovne dame. In Aminijeva vlada je padla! Bil je prešibek, da bi lahko kljuboval šahovemu sorodstvu, vojski šahovih bratov in sestra, stricev in bratrancev, ki s svojimi zvezami obvladajo dobršen del gospodarskega 'življenja v debeli, ;
Tako se Je šah spet znašel v neprijetnem puložRju. Ko je končno vendarle našel ministrskega predsednika, ki je imel modernejše poglede na državno življenje, je dopustil, da so ga vrgli. Medtem pa je plima škandalov pljusknila s še večjo silovitostjo: rektor teheranske univerze je prejemal visoke
Ankaran, Koper, Izola, Piran, Portorož
postojanke IV. folklornega festivala
Koledar letnih prireditev koprske turistične sezone
plače za štirinajst sinekur, šef generalnega štaba si je dal zgraditi razkošen nebotičnik, ni pa mogel natanko povedati, kje je za to dobil denar. Nekaj sto tisoč dolarjev so porabili za gradnjo luksuznega poslopja na letališču, medtem ko za šole, bolnišnice in skromna stanovanja, *ki naj bi zamenjala blatne barake, ni bilo denarja.
šah je začutil, da se mu zbirajo nad glavo temni oblaki ljudskega besa, pa je lansko jesen začel z reformami — agrarno in tisto o ženski enokapravnosti — ki pa so povzročile vihar na drugi strani.
šah sedaj čaka, kako se bodo razvile stvari. Po deželi so razposlali 5000 «legionarjev znanosti».
Ti bodo v dobršni meri prispevali, da se bo vraževerje umaknilo racionalističnemu duhu ; omajali bodo tudi vero v «Alahovo desno roko» in pričakovanja v zvezi z «dvanajstim imamom». S prosveto in kulturo se bo postopno uveljavila tudi sposobnost realistično analizirati odnose v državi. Mnogi bodo ta proces nemara plačali po najvišji ceni, toda seme je padlo...
Reza Pahlevi se zaveda, da je spravil v gibanje mehanizem, ki pa ni več moč zaustaviti.
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiifi,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,milini,iiiitiiiiii,iii,nim,t|,n,n,,,,,,,,,,|||||||,|,,„M|,,I|IIIII|,|,
NADALJUJE SE PROCES PROTI DR. WARDU
Lord Astor in Douglas Fairbanks ml. tudi v družbi Wardo vih prijateljic
Marilyn Rice-Davies je silno zgovorna pri opisovanju svojih razmerij - Ena izmed prič pripoveduje o «bičanju» moških
LONDON, 24. — Tudi danes se je nadaljeval proces proti dr. Wardu dopoldne ih popoldne. Zasliševanje današnjih prič je bilo nekoliko manj zanimivo kot včeraj, ko je nastopila Marilyn Rice-Davies.
Čeprav se včeraj in danes nista več slišali imeni Profumo in Ivanov, pa včerajšnje zaslišanje Marilyn ni zaostajalo po pikantnih odkritjih. Tako kar preveč «odkritosrčni» priči, ki ima komaj 18 let, ni bilo nič težko in nerodno povedati, da je imela intimno razmerje z lordom Astor-jem in Douglasom Fairbanksom ml., medtem ko jo je Poljak Rachmann vzdrževal. Vse to pripovedovanje mladega dekleta je
luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiuiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiimii
Zakaj se premalo investira v področja nerazvitih držav
Po oceni OZN kot tudi drugih mednarodnih organizacij, potrebujejo nerazvita območja Azije, Afrike in Latinske Amerike haj. manj 10 milijard dolarjev letne-ga pritoka tujih investicij za zadovoljivo gospodarsko napredovanje. Glede na to, da sedanja stopnja investiranja v ta območja zadovoljujejo komaj 20 odst. najnujnejših potreb, se postavlja vprašanje, ,ali pomeni nenadna teinja omenjenih kontinentov po razvoju prevelike potrebe po tujih sredstvih ali pa so ekonomski, družbeni in politični činitelji v razvitih deželah večja zavora hitrejšemu m večjemu odlivu sred-sfev v nerazvita področja.
Eden od vainih razlogov je sam o ekonomsko politično ozračje v deželah v razvoju. Večina je prekinila kolonialne vezi direktne odvisnosti, kar pomeni, da te dete. le ne zahtevajo samo polit iène svobode, ampak tudi samost oj-nejšo ekonomsko politiko; v mno-gjh primerih te države močno u-smerjajo razvoj in uvajajo plansko gospodarstvo. To je največja jirelomiiica za do e dan ji izvoz kapitala, ki ga z druge strani zavi-ra politična nestabilnost mnogih nerazvitih dežel kot tudi kreditna nesposobnost-
Za zasebni kapital, ki je sedaj šz vedno pomembnejši delež od državnih kreditov, p omeni investiranje v nerazvita območja ne samo precejšnji nziko zaradi raznih političnih prevratov in na-clonaUtacij, ampak tudi navadno nitji ekonomski učinek. Zato je logično, da dokler na pr. Evropski skupni trg oziroma Zahodna Evropa potrebuje ameriške investicije in je pripravljena plačati vsaj enake obresti, ne bo vsaj zasebni kapital odtekal v druga območja.
Nadaljnji razlog nezadostnih razpoložljivih investicij za detele v razvoju je sam razvoj današnje tehnike tn tehnologije. Tako ZDA, Zahodna Evropa in tudi Sovjetska zveza, ki predstavljajo možne izvoznike kapitala, investirajo vedno večje vsote v domače gospodarstvo, kajti moderna tehnika in etimologija ter draga delovna sila zahtevajo vedno intenzivnejše kapitalne investicije. Elektroni-ka m avtomatizacija zahtevala deset do stokrat višje investicije v osnovna sredstva na eno delovno mesto celo od povprečju v raz-
vitih državah; nadalje zajemajo vojaški izdatki in raziskovalno delo na tem področju take izdat, ke, da jih zadovoljijo làhko edino proračuni velikih in gospodar, sko razvitih držav.
Glede na ekonomsko politiko držav v razvoju je pričakovati pomembnejši napredek na tem področju predvsem s pomembnejšo vlogo meddržavnih kreditov ali celo s posredovanjem OZN. Vendar ’ so imeli do sedaj p re-težno vsi taki meddržavni aranžmaji (tako pri ZDA in tudi pri SZ) več ali manj politično ozadje. celo brez upoštevanja vojaških pomoči tem deželam. Toda
vloga, ki jo imajo razvite države s svojimi ekonomskimi in političnimi ukrepi na gibanje notranjega gospodarstva, ki se kaže ne lamo na podlagi koordinacije, ampak bolj. in bolj v obliki intervencije. daje slutiti, da se bo vloga državnega ekonomskega mehanizma tudi v kapitalističnih državah še bolj utrdita, posebno še v primeru rastoče hiperproduk. cije. To pa pomeni, da bo držav-ni ekonomski mehanizem igral vedno važnejšo vlogo tudi o -zunanjetrgovinskih in kreditnih odnosih, kar pomeni edino realno osnovo masovnejšega investiranja v države v razvoju.
neprijetno zlasti za Fairbanksa, filmskega igralca in finančnika, ki je že ves čas po vojni živel na Angleškem kot vsega spoštovanja vredna oseba ter kot srečen zakonski mož in oče treh hčera. V zadnji vojni je prejel številna odlikovanja in imel zelo prisrčne odnose s kraljico Elizabeto in vojvodo Filipom, ki sta bila večkrat njegova gosta,
S svojimi vprašanji niti sodnik niti tožilec nista mogla spraviti v zadrego priče, ki se ji je zdelo vse z Wardom silno preprosto. (V ostalem priča nima pomislekov o lepih ali pa manj lepih besedah. Dan pred zaslišanjem je bila na otvoritvi razstave War-dovih slik. Tam je pila šampanjec kar iz steklenice, zaradi česar so se neke gospe nekaj obregnile vanjo. Marilyn — ali Man-dy, kot se sama imenuje — pa i jim je takoj zabrusila besedo, ki je ni moč tu ponoviti.)
Poleg Rice-Davies so bile včeraj zaslišane še nekatere priče in danes se je zasliševanje nadaljevalo. Med drugimi pričami je nastopila Janet Barker, ki je sicer bolj poznana pod imenom Vicky Barret in ki ima 20 lèt. Tudi njena zunanjost priča, da dr. Ward ni slabo izbiral. Hodila je v Wardovo hišo na sestanke, pri katerih je morala večkrat «bičati» moške, s katerimi se je sestala, in to bodisi s palico ali s pravim Bičem za konje. Prejemala je po pet šterlingov za sestanek ter še po en šterling za vsak udarec z bičem.
Danes je pričal tudi višji inšpektor Scotland Yarda Herbert Jutri se bo proces nadaljeval.
inmmiiiHiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiivimrtiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiifiiiiiiiiiii
Zelo umesten zakonski predlog
RIM, 24. — V poslanski zbornici so razdelili besedilo zakonskega predloga, ki zahteva, da se ukine prepoved, po kateri ni dovoljeno dajati otrokom, ki so rojeni kot italijanski državljani, tujih imen. Zakonski predlog je postavil poslanec Corrao.
Upati je, da bo predlog sprejet in da bo tako izginila tudi ta sramotna dediščina fašizma, ki bi v napredni državi že davno ne smela imeti več veljave.
Jugoslovanska ladja se je potopila
BEOGRAD, 24. — Včeraj se je blizu otoka Brioni ob trčenju z japonsko ribiško ladjo potopila 240-tonska jugoslovanska tovorna ladja «Vinodol». Japonska ladja je pri trčenju prebila desni prednji bok «Vinodola», ki se je v petih minutah potopil. Posadki je uspelo, da se je s čolni rešila na obalo.
Gospodarska delegacija FSRJ na obisku v Nigeriji
BEOGRAD, 24 — Danes je odpotovala iz Jugoslavije v Nigerijo gospodarska delegacija jugo-
slovanske vlade, ki bo obiskala poleg Nigerije tudi Kamerun in Dahomej. Namen obiska v Nigeriji je sklenitev trgovinskega sporazuma in drugin pogodb, ki bodo omogočile okrepitev blagovne izmenjave in gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Nigerijo.
V Moskvi sprejem na čast novinarjev iz SFRJ
BEOGRAD, 24. — Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi Feliks Gorski je priredil sprejem ob priložnosti, ko se delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije, ki jo vodi predsednik zveze Jože Smolej, mudi v Sovjet, ski zvezi. Na sprejemu so bili pomočnik zunanjega ministra Firju-bin, predsednik državnega odbora za radio in televizijo Harlamov, predsednik uprave moskovske a-geneije «Novosti» Burkov, višji funkcionarji zunanjega ministrstva, glavni uredniki in ugledni novinarji moskovskih listov, radia in televizije in voditelji Zveze sovjetskih novinarjev. Jugoslovanski novinarji, ki se v kratkem vrnejo v domovino, so danes obiskali redakcije moskovskih listov.
V petek razsodba zaradi Marie Martirano
RIM, 24. — Na koncu današnjega zasedanja procesa zaradi umora Marie Martirano je predsednik sporočil, da se morajo odgovori na govore odvetnikov zaključiti v petek dopoldne. Ze v petek dopoldne namreč, tako je dejal predsednik, se bo sodišče umaknilo v posvetovalno dvorano zaradi razsodbe.
Nevolja francoskih uporabnikov avtocest
PARIZ, 24, — V Franciji se razburjajo zaradi plačila na avtomobilskih cestah. Določeno je namreč, da se 22 odstotkov davščine za bencin odvaja za cestni sklad. V resnidi pa je v zadnjih 10 letih prišlo v ta sklad povprečno komaj 7 odstotkov. In tako — zatrjuje pismo zveze potrošnikov petrolejskih proizvodov, naslovljeno na de Gaulla — se fi-načni minister zopet obrača na uporabnike ceste, medtem ko bi se lahko našle druge rešitve.
Cena bencina je sedaj v Franciji najvišja na svetu:	0,99 fr.
(125 lir) za normalni bencin in 1,04 fr. (132 lir) za «super».
Hitrostni rekordi helikopterja
PARIZ, 24. — Francoski težki helikopter «Super Flelon», ki je že nekaj dni imel svetovni rekord v hitrosti na progi treh kilometrov v nizkem poletu, pri čemer je dosegel hitrost čez 341
km na uro, je danes dosegel dva nova rekorda. Gre za hitrostni rekord na progah 15 in 20 km v nizkem poletu, pri čemer je helikopter dosegel 350 km na uro ter Za hitrostni rekord v zapr-> tem krogu 100 km, pri čemer je dosegel 334 km na uro.
Spet potres na istem področju
RIM, 24. — Državni inštitut za geofiziko sporoča, da so bili preteklo noč zabeleženi štirje potresni sunki, katerih epicenter je od Rima 115 do 120 km. Prvi sunek je bil včeraj zvečer malo pred polnočjo, zadnji pa danes zjutraj ob pol 4. uri. Najbolj močna sta bila drugi in četrti sunek. Najbrž gre za področje o-krog kraja Amatrige, ki je bilo prav te dni še ponoyno prizadeto.
Dejansko poročajo iz Rietija, da so prebivalci kraja Amatrice zaradi potresnih sunkov množično zapustili stanovanja ter odšli na prosto. Škode pa ni bilo nobene. Tudi iz Ascoli Piceno poročajo o štirih potresnih sunkih.
Podtaknjen požar v kolumbijskem parlamentu
BOGOTA, 24. — V noči od ponedeljka na torek je požar močno poškodoval kolumbijski parlament. Škodo cenijo na 20.000 dolarjev.
Neznanci so postgvill vžlgalna bombe v raznih sllonih prvega nadstropja. Požar je uničil številne preproge, zavese in pohištvo. Pri preiskavi so našli še dve bombi, ki nista eksplodirali Druga jgvna poslopja v prestol niči so zastražili.
V Franciji na osebo 500 kub. m vode letno
PARIZ, 24. — Francozi uporabljajo vedno več vode. Uporaba vode znaša sedaj 500 kubičnih metrov na osebo v letu, toda vsakih 15 let se podvoji. Zaradi tega je vlada sklenila, da v kratkem predloži parlamentu zakonski osnutek, ki naj uredi bolj racionalno razdelitev vode in določi način, kako preprečiti onesnaženje vode.
Tu velja pripomniti sledeče: če bi se morala dobava vode Parizu zaradi katerega koli razloga ne-nedoma ukiniti, potem bi imeli Parižani vodnih rezerv komaj za pol dneva, to je 650.000 kubičnih metrov v rezervoarjih Menilmon-tant, MontsoUris in Saint-Cloud.
Še neznana usoda oseb na letalu ki je strmoglavilo
BUENOS AIRES, 24. - Letalo argentinskega vojnega letalstva, na katerem so potovali trije italijanski inženirji družbe Fiat s svojimi ženami, in o katerem ni bilo vesti od nedelje, ser zagledali z nekega orožniškega letata. Ni še znano, ali gre za žrtve.
Z orožniškega letala so nam-
reč po radijskem telefonu sporočili, da so zagledali ostanek letala do polovice potopljen v nekem močvirju v pokrajini Cor-rientes, 20 km od kraja Aposto-les v pokrajini Misiones. Pilot je zatrdil, da ni mogel presoditi, za kako veliko nesrečo gre, ker je letalo do polovice pokrito z vejami. Na mesto so poslali reševalne skupine;
ponedeljek 29. Piran: Torek 30. Izola;
Torek 30. Ankaran;
Torek 30. Portorož: Sreda 31, Portorož:
AVGUST :
Četrtek 1, Koper;
Petek 2. Izola: Petek 2. Portorož: Petek 2. Piran: Sobota 3. Koper:
Nedelja 4. Koper: Ponedeljek 5. Koper: Sobota 10. Portorož: Nedelja 11. Lipica: Petek 16. Koper:
Sobota 17. Koper;
Petek 23. Portorož:
Nedelja 23. Koper:
Četrtek 29. Portorož:
Sobota 31. Portorož: SEPTEMBER:
Nedelja 1. Portorož:
Nedelja 1. Koper:
Sobota 7. Portorož:
Siovesna otvoritev «Zemlja - človek - plesi (Skupine slovenske izvirne folklore).
«Kolo mladosti», izbrani jugoslovanski folklorni ansambli, Makedonija: Kud «Panče Pešcv», Kumanovo Hrvatska: Kud «Joža Vlahovičsč Zagreb.
«Kolo mladosti», izbrani jugoslovanski folklorni ansambli.
Rosna in Hercegovina:
Kud «Proleter», Sarajevo.
Srbija:
Kud «Abraševič», Beograd,
«Oslički na startu», dirke osličkov.
«Mladost - Ritem - Ples - Pesem» zaključna :ev;ja izbranih jugoslovanskih amaterskih ansamblov :
Kud «Panče Pešev». Kumanovo.
Kuri «Proleter», Sarajevo.
Kud «Joža Vlahovič», Beograd.
AFS «France Marolt», Ljubljana.
Nastopa nad 200 plesalcev — prenos za TV.
Festivalski gost:
«Rapsodija», državni folklorno-plesni ansambel Romunije, Bukarešta.
«T .nec», Skopje.
«Lado», Zagreb. cKclo», Beograd.
«Jugoslavija pleše in poje».
Zaključna revija IV. jugoslovanskega folklornega festivala.
Uvod: AFS «France Marolt».
Kolo - Lado Taneč.
Prenos za jugoslovansko TV in Evrovizijo. Folklorna noč.
Waterpolo, republiško, mladinsko prvenstvo.
Portoroška noč.
Tradicionalni jahalni in vozni turnir.
G. Donizzetti:
«Lucia di Lammermoor», opera. Solisti, zbor in orkester. Opera iz Rima.
G. Puccini:
«Tosca». Solisti, zbor in orkester Opere iz Rima.
Adria-Coup, mednarodno padalsko prvenstvu do 1. IX.
Pionirsko prvenstvo SFRJ v plavanju (25. do 28. VIII.).
«Avstrija pleše in poje», Salzburger Volks-liochschule, Trachtenmusik Kapelle.
«Oslički na startu», dirke osličkov.
Zaključek Adria-Coupa. Skoki s padali na cilj v morju.
«Alpe-Adria», zabavna revija alpskih in daL »tatinskih popevk.
Ansambel «Zadovoljni Kranjci» in «Dalma-eija». Zaključek poletnih prireditev. Mednarodno avtq-moto dirke za nagrado .Primorske. «Prix du Litoral» 63.
hnjige w q lo finità be
4
.......................................................................................................................HHIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIII
mu «Oboževalec». Nagrado za najboljšo glavno moško vlogo so prisodili McCrenu za vlogo glavnega junaka v ameriškem filmu «Veliki beg», nagrado za glavno žensko vlogo pa si delijo mlade umetnice z Daljnega vzhoda — Indijka, Vietnamka in Japonka, Nagrado za režiserski debut je dobil madžarski filmski ustvarjalec Tomasz Remy za «Zgodbo iz vlaka», nagrado za najboljšega predstavnika mlade kinematografije pa vietnamski film «Ti Huaj», Snemalec danske kome-dije «Draga družina» je dobil nagrado za snemanje, Žirija filmske kritike, v kateri je bil tudi jugoslovanski filmski publicist Milutin Colič, je nagradila italijanski film «Štirje neapeljski dnevi», ki so ga na tretjem festivalu v Moskvi pokazali izven konkurence.

qlnbbu ^ blihu'ibtvo
Zelo lepi uspehi jugoslovanskega
filma
V Benetkah sta se vršili od 10. do 20. julija v okviru XXIV. mednarodne razstave kinematografske umetnosti manjši, razstavi mladinskih in dokumentarnih jilmov.
Tu bi radi podčrtali vrednost mladinskega filma, kajti v okvV ru modernih vzgojnih sredstev lahko igra film veliko vlogo, Beneška razstava ima namen podpreti otroško oziroma mladinsko kinematografijo, ki upošteva joč vzgojno pot otroka od detinstva do mladeniške dobe ustvarja temu pri interne i filme, ki naj bi odgovarjali socialnemu in individualnemu življenju mladine. Namen razstave je tudi, vzbuditi zanimanje v širšem krogu občinstva, kajti to vzgojno sredstvo si inc.ra nadeti glavni namen, da oblikuje in razvije v današnjem otroku jutrišnjega zrelega človeka s tem, du mu vcepi zuvest prihodnjih individualnih in socialnih odgovorno, sti. Zato je pač treba podpirati J to posebno filmsko produkcijo spoznavanje otroške problematike, spoznavanje raznih vzgojnih in formativnih metod, tako kot se te proučujejo in spotoma rešujejo s pomočjo filma v raznih državah.
Tudi letos je, razstava doživela uspeh, saj smo v desetih dneh videli filme kar 17 držav in mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Obrazcov (ZSSR), D’Arcais (Italija), Mimica (Jugoslavija), Volpicelli (lt.), Trnka (Češka), je izbrala med najboljše filme, tudi jugoslovanskega «Opasan p ut» (Nevarna pot), ki ga je nagradila z «Zlatim levom» za kategorijo filmov mladeniške dobe. Režiser Mate Relja je s tem filmom obdelal na čudovit način otroško pravljico, ki je presunila tudi velike. Mala Milica, ki je zaprta v nekem koncentracijskem taborišču za Slovence, je hudo zbolela in st želi samo domačih jabolk; osemletni Slavko zbeži iz taborišča zato, da gre domov iskat jabolk za Milico. In po mnogih dogodivščinah se mu to posreči, tako da bo lahko rešil bolno Milico.
Skupaj z jugoslovanskim filmom so bili nagrajeni tudi drugi tn splošno glavno nagrado za najboljši film so odnesli Poljaki s filmom «Romantični povratek» v režiji Galine Belinske. Cehi so odnesli nagrado za najboljši domači izbor in s tem dokazali, da je njihova kinematografija ena najresnejših na svetu.
Istočasno se je vršila tudi razstava dokumentarnega filma, ki je bila razdeljena v več skupin (znanstvena, kulturna, vzgojna, športna, umetniška itd.). Prvo nagrado so odnesli Cehi z dokument ar jem «Blatno mesto» v režiji Waclava Taborskega.
Velika tradicija beneškega kulturnega življenja je glavni porok za uspehe beneške «Biennale». ki je ena najresnejših u-stanov italijanskega kulturnega 'življenja. Benetke so bite že zdavnaj križišče vzhodne in zu-padne kulture; da je tudi film umetniško izrazno sredstvo, so dokazale s svojo požrtvovalnostjo, da zbližajo s tem izraznim sredstvom sicer tako oddaljene narode na zemeljski obli.
Na moskovskem filmskem festivalu so podelili «Veliko nagrad o» italijanskemu Fellinijevemu filmu «Osem in pol». Zlato festivalsko medaljo pa je prejel jugoslovanski film «Kožara» režiserja Veljka Bulajiča. Kratko-metražni jugoslovanski film Mladena Femana «Krsto Hegedušič» pa je prejel diplomo za tretje mesto, ki ga je dosegel v močni konkurenci okrog 40 kratkih filmov, Skupno S «Kozaro» sta dobila drugi dve (enakopravni) zlati medalji češkoslovaški film «Ker ne moremo pozabi ti» (ali «Smrti je ime Engelhen») in japonski film «Pokvarjeno dekle». Tri srebrne medalje so dobili sovjetski film «Prazna pot», romunski film «Lupen 29» in poljski film «Črna krila». Nagrado za režijo je dobil vzhodnonemški režiser F. Bayer za režijo filma «Gol med volkovi», posebno nagrado za celovito umetniško stvaritev pa je dobil francoski umetnik P. Eti za scenarij, režijo in glavno vlogo v fil-
Sporazum med «Albertino» in bicnalo grafike v Ljubljani
BEOGRAD, 24. — Po sporazumu med ravnateljstvom dunajske grafične galerije «Albertina:» in mednarodno bienala v Ljubljani bodo sredi oktobra v galeriji na Dunaju prikazana izbrana dela s 5. ljubljanske bienale grafike. Za 1965 se predvideva razstava del tistih avtorjev na Dunaju, ki bodo nagrajeni na bienali grafike v Ljubljani.
Slikar Geroalmov je v torek umrl
MOSKVA, 24. - Včeraj zvečer je umrl Aleksander Gerasimov, znani slikar iz iet po revoluciji. Poznan je zlasti po sliki «Stalin tn Voroš lov o Kremlju», V Stalinovi dobi je bil eden izmed «diktatorjev» umetniških tendenc.
Analfabetov je več kot si navadno mislimo
Na svetu je še vedno okrog 700 milijonov ljudi ali okrog 50 odst. vseh odraslih prebivalcev zemlje, ki ne znajo ne brati ne pisati. Na nekaterih Območjih je nepismenost prebivalstva 70-do 80-odstotna. V poročilu, ki ga je objavil UNESCO, je rečeno, da se bo obstoječemu številu nepismenih o naslednjih petih, šestih letih pridružilo letno še 20 do 25 milijonov nepismenih odraslih prebivalcev sveta Organizacija opominja, da bo povečano število nepismenih na svetu ogrozilo načrte za povečanje življenjskega standarda. UNtS CO zato predlog . desetletni program. v katerem bi okrog 350 milijonov odraslih prebivalcev v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki naučili brati in pisati. Stroški za izpeljavo tega programa bi znašali 191 milijonov dolarjev,
* * *
VERONA, 24. — Danes se je s predstavo «Aide» pričela operna sezona v tukajšnji areni. Občinstva je bilo 20.000, od teh polovica tujcev. Predstava je bila dobro pripravljena v vseh pogledih.
— 3 —
25. julija 1963
—			—
KO SE JE PRED DVAJSETIMI LETI JEDRO FAŠIZMA SESULO
Prvi partizani odhajajo v hribe
Področje Castelli Romani in bližnje gore Abruzza, gozdovi in doline, ki vodijo v Umbrijo in Toskano so prvi kraji, kamor so se zatekli begunci iz Rima. Stranke CLN in njihove podtalne organizacije zbirajo in usmerjajo sem kompromitirane osebe, jih opremljajo z dokumenti, naslovi in gesli. Ljudje odhajajo z velikimi upi, prva razočaranja pa ohladijo neupravičena navdušenja. Mnogi se vračajo v mesta. V gorah je življenje težko. Pribežališča se iščejo v bajtah, v jamah, med vinskimi nasadi.
Spi se na tisto malo slame, kar je je; namesto loncev služijo prazne bencinske posode; voda je dobra tudi iz blatnih vodnjakov. Toda najbolj pogumni in odločni ostanejo, se organizirajo, uredijo: in tako nastanejo prvi zarodki formacij, «bande».
Na področjih Colfiorito, Camerino, v visoki dolini Nere, vzdolž državnih cest, ki vodijo iz Macerate proti Folignu in Ascoli Picenu nastanejo prve skupine «razpršencev» iz Umbrije in Mark. Pobudo o njih prevzemajo delavci iz Ternija, skupno s kakimi sto črnogorskimi jetniki, ki jim je uspelo zbežati iz Rocca di Spoleto. Iz Foligna odpotuje skupina mladih častnikov in delavcev-kamunistov, katerim se pridružijo novi črnogorski jetniki iz taborišča v Colfioritu. V Macerati in drugih mestih in naseljih dežele je bilo več podobnih pobud.
V	Toskani se «razpršenci» v začetku zberejo na vznožju gore Amiata, gore Pratomagno in na gričih Chianti.
Maremma in gore Pistoie dajo zavetišče vojakom in civilnim beguncem. Najbolj drzni	iščejo zavetja v samem	mestu Fi-
rencah. Tu se organizirajo pod vodstvom antifašističnih strank in takoj začnejo z močno dejavnostjo razmnoževanja ilegalne-g« tiska, kar se pod vodstvom komunistov spremeni v odločno akcijo sabotaž in gapovske dejavnosti.
Toda na severu je okolje, kjer beg v gore doseže mnogo širši obseg in pomeni bolj odločno zavest antifašističnega boja.
Apeninske doline ter doline Alp, ki se v obliki veternice vzpenjajo iz naseljenih področij Padske nižine, nudijo gotove pogoje za kritje in vzajemnost.	Iz	Riminija,	iz Cesene	in Forlija se
vzpenjajo prve skupine mladih in ne več mladih ljudi proti visokim dolinam emilianskega	Apenina.	Pieve di	Riboschio je
oporišče prvega in odločilnega jedra «razpršencev» in postane nato oporišče za prva srečanja in prve spopade s sovražnikom.
Na področje, ki zajema dolino Santerna ter obrobne griče med Imolo in Casalfiumanese, se umakne nekaj jeder «nacionalne garde», ki se je ustanovila v dneh premirja. Tja se odpravijo zbirat in skrivat orožje, ki ga je zapustila vojska. Podobno se dogaja v bolonjskem Apeninu, nato v Apeninu okoli Modene, okoli Reggia; vtem ko v mestih skupine drznih ljudi tkejo okoli CLN prve osnove vojaške organizacije.
Iz Parme in Piacenze	se	prostovoljci umikajo	proti Barbi,
Proti Bedonii, proti Ottonu. Tu se srečajo z drugimi, ki so se sem povzpeli iz apuanskih	in	ligurskih	dolin. Med	temi pogumnimi možmi kroži glas, da se	med temi čermi in	vrhovi	sestavlja nič manj kot «vojska za	osvoboditev Italije».	Vsi	se	stekajo sem, da bi z navdušenjem	dali tudi svoj delež,	Tu	se	utabo-
rijo v zapuščenih hišah, ki čepijo na klancih in za katere menijo, da so	nedostopne.	Prispejo	zavezniški jetniki. Med seboj
se ne morejo razumeti, kljub temu se bratstvo koj rodi. In Se čaka, pa čeprav se ne ve, na kaj. Prispejo delegati CLN in strank; postavljajo se zahteve, sprejemajo obljube. Med tem domači kmetje poskrbijo za najnujnejše potrebe: nekdo da lonec, drugi, skodelico, tretji spet žlico ali odejo; spet nekdo da snop slame,	drugi prgišče moke,	krompirja...	Medtem prispejo
organizatorji, nekaj podčastnikov, kak častnik. Določijo se odgovornosti, razdelijo naloge. Organizira se pač življenje in začenja se misliti tudi na obrambo: skratka postavljajo se temelji za prve partizanske enote.
To, vse to se dogaja v lombardskih Alpah, v dolinah področja Brescie, področja Bergama, na obalah Comskega jezera in jezera Maggiore: San Martino, Grigne, Pian del Tivano so najbolj privlačne točke, kamor dotekajo ostanki «nacionalne garde»,^ ki je bda ustanovljena v dneh premirja, da bi skupaj z
vojsko bianda proti Nemcem našo svobodo in državno neodvisnost. .
V	Piemontu Val d Ossola, Val Sesija in doline nad Bielìo
kar mrgoli vojakov in razpršenih civilistov. «Valsasijski odporniški odbor»	organizira	dotok in	namestitev	teh ljudi. Mosca-
telli prispe na Alpe Piana di Cervarolo s svojimi prvimi 22 mladeniči, ki so skoraj vsi iz Varalla. Kapetan Beltrami z navdušenjem sprejme poveljstvo, ki mu ga ponudi 12 mladertičev, ki so pobegnili nad Quarno, blizu jezera Orta. Na področje Santuari del	Biellese so	se umaknili častniki	in vojaki, ki ča-
kajo... Toda mladi hribovci in tekstilni delavci prihajajo iz do-bn z bolj točnimi nameni za borbo. V vsem krogu dolin, ki °d Doline Aosta do dolin padskega sotočja obdajajo Turin, kar mrgoli ljudi	in načrtov
. Iz Cunea je odšel v gore Galimberti, skupno z nekaj svo-Rmt tovariši	iz gibanja	«Giustizia	e libertà».	V Val di Po in
izu Borgo San Dalmazzo komunista «Barbato» in Barale se-s avita prve skupine ter v Val Josina antifašistični učitelj alpinskih častnikov Dunchi odpelje svojo skupino. Poleg teh, pri-e6njenih z njihovim zgledom, se rodijo drugi majhni centri.
Na ligurski in piemontski Apenin, v Val Pesio, vzdolž do-bn Tanara in Bormide, na področje Aqui in Novi dotekajo •razpršenci» okoliških področij. Tudi Langhe nudijo pribežaii-ree skupinam in v Val Cerrina na področju Monferrata se zdi, a je to morda prvi list, ki ga je zanihalo partizansko življenje.
Toda očitno je, da ta mogočen pohod v gore — pohod, ki ®a sestavljajo predvsem delavci iz Turina in vseh piemontskih ■središč ter še posebej vojaki IV. armade, ki se vrač« iz Fran-
v domovino in ki se zaradi nesposobnosti svojih poveljni-k°v razprši — ne more pustiti Nemcev nezainteresiranih. Koj P° Premirju Piemont kot prvi spozna surovost nemških repre-sabj. 2e 18, septembra SS-ovci, da bt maščevali nekaj	svojih
soborcev, ki so bili nekaj dni prej zajeti, izvršijo to, kar se oo v žalostni zgodovini Italije spominjalo kot «pokol v Bovesu».
Nemci so se vrgli na to piemontsko mestece z ognjem in mečem. Sedeminpetdeset nedolžnih civilistov	je bilo	umorjenih,
417 hiš požganih, župnik Bernardi je bil živ sežgan, drugi duhovnik Ghibaudo je bil razrešetan in še zaboden, ko je hitel ranjencem na pomoč. To je bil uvod v krvavo dejavnost, ki so Jo SS-ovci nato nadaljevali vse do zadnjih dni njihove nadoblasti.
Dogodki, kakršen je bil oni v Bovesu, so na razpoloženje beguncev delovali kot injekcija besnosti, hkrati pa so razčistili Pojme o teni, kaj je treba storiti. Kljub temu borba, ki se je tu in tam začela, je bila bolj v osebno obrambo. Borili «o se zato, da bi si zagotovili varen prostor, da bi se obvarovali Pred ropanjem. Včasih se je izvršil tudi kak napad, da bi prišli do orožja in si zaklonišče še bolj utrdili.
Le v Venetu, na področju ob meji z ozemljem, ki je bilo P°d kontrolo slovenskih partizanov, je odpor že od prvih dni zadobil borbeni in ofenzivni značaj. Nič posebnega ni pripomniti slede razmer po premirju na področju Schio in v gozdovih gore	Grappa, kjer	se pojavijo prve skupine	«razpršencev».	Tudi
v Trentinu in Karniji se odpravijo mladeniči v gozd le zato, da	se umaknejo	prisilni	mobilizaciji. Toda	na področjih	v	neposrednem stiku s slovenskimi formacijami	je	takoj	po	8. sep-
tembru prišlo do močnega dotoka delavcev in kmetov v gore.
Bližina slovenskih partizanskih bataljonov	je	imela	za	posle-
dico, da se je ljudstvo z njimi spoznalo in zadobilo zaupanje v njih dejavnost. 2e več italijanskih borcev je stopilo v njih vrste. Ze sam njih obstoj je za nove prostovoljce pomenil, kam je	treba ubrati	korake,	da bomo gotovo	našli življensko	in
organizirano silo. In tako je iz Tržiča, Ronk, Gorice in Cormon-sa	na tisoče mladeničev	odšlo v slovenske enote, kjer	so	se
odgovorni ljudje, povečini, pomujali, da so jih vojaško uredili in za prvo silo oborožili.
(Iz knjio» Luigi Longo: Un popolo alla macchia)
.........................................................................MHiniiiiiiiiiiiitiiniiiiiHiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii..
Trst po prvi svetovni vojni v italijanski publicistiki
C. Silvestri: «Dalla redenzione al fascismo» in E. Apih: «Avvento dei fascismo a Trieste» (1958)
3.
Sicer pa je sam Silvestri ugotovil (str. 44), da za tržaški razvoj pomeni D’Ànnunziov pohod pre obrat. Pred njim imajo v Trstu iniciativo socialisti; od tod dalje «začne v Trstu vzpon liberalnonacio-nalnih volivcev in njih vodilnih skupin» in še nacionalistov, fašistov, ki začno operirati z D’Annun-ziovo «okrnjeno zmago», poznejšim stalnim geslom fašistov, ki se v «nekaterih ozirih povezuje s starim geslom «obrambe italijanstva» julijskih mest». Tudi to je tragičen zaključek, dasi ga Silvestri ne čuti.
Tretje poglavje (str. 77 - 83) v kratkem zaključi «D’Annunziado» z Rapallsko pogodbo in nastopom vojske proti «komandantu». Silvestri navaja, da «so republikanci bili za sporazum z Jugoslavijo», češ da je proti «histeričnim šovinizmom obeh nacionalizmov» itd. v Rapallu «zmagala teza, ki je upoštevala interese obeh narodov» (str. 78). Tu je Silvestri v protislovju s samim seboj, saj je na strani 51 zapisal, da se «republikansko stališče ni dosti ločilo od nacionalističnih strank», vsaj v vprašanju Reke in zunanje politike!
so ga množice skozi dve desetletji dušile v sebi, je prišel do izraza ob 25. juliju, ko so se znesle nad vsem kar je bilo fašističnega. Na sliki sežiganje fašističnega tiska
...................minimumi.mm...........................1.
DOGODKI TIK PRED IN TAKOJ PO ZGODOVINSKEM DOGODKU
Določeni krogi so hoteli spremeniti smisel 25. julija
Spletke med kraljem, monarhisti in fašisti «disidenti» Vtem ko zavetniki bombardirajo Rim, Mussolini razpravlja s Hitlerjem - Kralj se boji komunistov in socialistov
Smo 19. julija 1943, ob enajsti uri predpoldne. Mussolini je komaj prisedel k mizi, za katero na drugi strani sedi Hitler. Komaj je Mussolini sedel, že ga začne Hitler, kot je bila med tema dvema zaveznikoma navada, mitraljirati s svojim neskočno dolgim čvekanjem, «Duce» prestrašen molči in posluša. Sestanek bi bij moral biti odločilen: Mussolini ima v žepu kristalno jasno poročilo načelnika vrhovnega štaba Ambrosija, ki pravi:. ali bodo Nemci dali Italiji vso ono veliko vojaško pomoč, ki so ji jo vedno odrekali, in to takoj, ali pa se bo morala
Italija koj odločiti za odcepitev od zaveznika in Zahtevati separaten mir. Mussolini ne bo dosegel ničesar in se ne bo niti drznil vprašati to, kar je nameraval. Med tem pa vojaški polom že terja svoje žrtve. Vprav med tem, ki Hitler v vili Gag-già ves iz sebe, kot vedno govori, se v Rimu začenja prvo veliko bombardiranje. Tiburti-no, San Lorenzo, Porta Maggiore; povsod tod padajo bombe, ki mestno četrt San Lorenzo zravnajo z zemljo. Bombni napad poruši tudi postajo Tribur-tina.
Mussoliniju
prinese to vest
..................................................................
I Veliko krzna
predvidevajo v Parizu
Velika novost so daljša krila Heimove modne hiše
V našem zadnjem članku smo govorile, o modnih revijah v Firencah ter o novi italijanski liniji za žensko modo 1964. No, v teh dneh so bile podobne modne revije v Parizu, kjer so pariške modne hiše nakazale smertiiee «visoke pariške mode■» 20 prihodnje leto.
Nekaj o tej modi in njenih linijah se je vedelo že prej, saj so pariški modni krojači prvič v zgodovini dovolili modnim dopisnikom, in novinarjem, da so se še pred začetkom modnih revij seznanili z g lavnimi obrisi in novostmi mode za prihodnje leto. Toda podrobnosti o tej novi pariški modni liniji niso bile znane in tako se je, kljub veliki vročini, zbralo na tokratnih modnih revijah v Parizu toliko dopisnikov in kupcev, kot morda še nikoli.
Zn 200 manekenk, ki so razkazovale modele 20 pariških modnih hiš, vročine in nevzdržne sopare sploh ni bilo. Kreta-le so se po odru kot bi bilo v dvorani prijetno hladno ter se zavijale ti prekrasne krznene plašče, kot bi jih zeblo. Kupci in dopisniki so se potili in preklinjali, a dvorane niso zapustili ter so ostali na revijah do konca v želji, da se dodobra seznanijo z vsemi podrobnostmi modelov, ki bodo sedaj po vsem svetu razglašali načela nove pariške mode. Pravijo, da so pariški modni krojači zelo uspeli ter da so bili nad prikazanimi modeli še posebno navdušeni a-mertški kupci, ki poznajo okus in zahteve svojih klientk in ki so prepričani, da je pariška moda še vedno tista, ki diktira svoja načela večini ženskega sveta.
Moda — to je že stara stvar —• vedno prehiteva čas in zato
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neki novi elementi bodo močno škodovali vašemu napredku. Ne popuščajte le zaradi tega, ker vam laskajo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Znašli se boste v finančnih težavah, ker ste bili preveč velikodušni. Tolažbo boste našli v prijateljski družbi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 0.) S potrpežljivostjo si boste utrdili položaj. Nekdo, ki ste ga •meli za prijatelja, vas bo očrnil.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dopoldansko delo vam bo šlo dobro od f|?k in imeli boste večji dobiček. Nekdo se poteguje za vaše prijateljstvo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobri
nasveti, p« čeprav prihajajo od
zainteresiranih ljudi. V družini boste delali načrte za bližnjo pri-hodnjost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Do. bili boste vesti, ki vas bodo spravile v slabo voljo. Ne bo vse res, V čustvenih zadevah nekaj ne bo prav.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sami ne boste opravili ničesar. Izberite si primerne sodelavce. Možen spor z nekim dobrim pri. jateljem.
ŠKORPIJON (od 24.. 10. do 22. 11.) Preveč se oblagate z delom,
ki ga ne zmorete. Prijetno razu-
mevanje z osebo, ki jo imate radi.
STRELEC (od 23. U, do 20, 12.)
V	delu ali v poslih nekaj ne bo prav. Več resnosti in doslednosti.
V	družini neprijeten spor, KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
Neka vplivna oseba sé bo potegovala za vaše sodelovanje Bodite velikodušni do onih, ki so pogrešili,
VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Finančna dejavnost bo kar uspeš-na. Ne bo pa tako, kar se tiče ljubezenskih zadev, kjer bo kaj spodletelo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Glad-ko boste izpeljali nalogo, ki ste jo prevzeli, toda drugič bolje premislite. Braniti boste morali čast
neke osebe.
ni nič čudnega, da gledamo na poletnih modnih revijah zimske, na zimskih pa poletne modele. Toda takšne obilice krznenih plaščev, kostumov in debelih zimskih plaščev prav gotovo ni bilo še na nobeni dosedanji modni reviji. Verjetno je pariške ipodne eksperte preplašila pretekla huda zima ter so sklenili, da bodo za prihodnjo zimo ženske oblekli tako, da jih ne bo moglo zebsti. ,
Kot smo že povedale, je bil največji poudarek na teh modnih revijah na krznu in sicer na izredno dragocenih vrstah krzna, kot na primer na «viso-nu», brettsewanzu, astrahanu, hermelinu, činčila krznu itd. Iz teh krzen so pariški modni eksperti ustvarili ne samo vrsto prekrasnih plaščev, temveč tudi kostume, obleke in celo večerne obleke. Gre seveda za modele z astronomskimi cena-mi, o katerih lahko me samo govorimo, a jih nikoli ne bomo mogle imeti. Toda poleg plaščev ln oblek je bilo prikazanih še toliko plaščev s krznenimi o-vratniki m krznenimi kapami, ki bodo za nas bolj izvedljivi in sprejemljivi.
Veliko novost tudi med že dovolj ekstravagantnimi pariškimi modnimi ustvarjalci pa je predstavljala kolekcija modelov znane pariške modne hiše Heim; to ne toliko zaradi velike izbire res originalnih mode-■Pv> temyeč predvsem zaradi dolžine kril. Vsi modeli Heimove modne hiše so biti namreč za približno 4 cm daljši od modelov ostalih modnih hiš in so zaradi tega predstavljali tudi za pariško modo nekakšno revolucijo, oziroma povratek k liniji «neto look.. Seveda je sedaj na ženskah samih, če se bodo za takšno modo navdušile. Heim je prepričan, da se bodo, drugi se z njegovim mnenjem ne strinjajo.
Na vsak način je pariška moda prikazala v glavnem smen-niče, ki jih je predhodno nakazala že italijanska moda: visok životeic, ozko krilo, bolj široka ramena in nekoliko ohlapen hrbet. Variacij na to lemo je bilo nič koliko in vse so imele kar precej odmeva med občinstvom. Seveda
-■ , l : S"» modo, ji široke ženske množice ne bodo mogle povsdsn slediti, Toda ru glavne smernice'bódo brez dvo- - JI pia p roflrje in zato lahko
vnaprej rečemo* da bodo visoki žibotki, ohlapni hrbti in bolj
poudarjena ramena pravila, ki se jih bodo ženske brez dvoma
držale.
njegov tajnik De Cesare, ki mu sporoči: «Duce, v tem trenutku bombardirajo Rim.»
Mussolini prekine Hitlerja in zahteva točnejših podatkov, ki mu jih De Cesare prinese: «Štiristo je bombnikov, ki letijo zelo nizko in prihajajo v zaporednih valovih. Protiletalsko topništvo molči.»
Hitler se za to niti ne zmeni. Mussolini je zelo nervozen. Toda namesto da bi to tragično vest izkoristil, da bi prikazal katastrofalno stanje Italije, ga zaskrbi: «ln v Rimu bodo verjetno v skrbeh, ker me prav danes ni tam... Se priporočam: ves svet mora vedeti za podrobnosti: trajanje bombnega napada, število mrtvih in stojično obnašanje Rimljanov...».
V Rimu pa se bombni napad nadaljuje vse do 11. ure in pol. Kralj obišče prizadete četrti ob 15. uri. General Puntoni, ki je bil s kraljem, da bi pazil na njegovo varnost, je ta obisk takole zabeležil: «Prebivalstvo je nemo, sovražno. Gremo skozi solzno množico, ki sovražno moléi.» (Kralj bo pozneje negodoval nad izrazito političnim smislom, ki ga je imelo navdušenje, s katerim j« prebivalstvo sprejelo papeža Pija XII., ki je le nekaj
Viktorjem Emanuelom v mestno četrt San
minut za
III. prišel
Lorenzo.)
V ilegali pa so se v teh dneh sklepale zarote za zrušenje Mussolinija, So tu Bonomi, Casati, Deila Torre; Sderi e Spataro, Cingolani, De Gasperi, ki se že pogajajo ž Acquaronejem, z Ba-dogliom, s kraljem. In kralj preko Acquaroneja se pogaja z Grandijem, Cianom, Federzoni-jem in De Vecchijem. So tu liberalci in katoliki «ljudske stranke» ter usmerjene struje na eni strani (ki se bodo pozneje pridružili komunistom, socialistom in «azionistom»), ter monarhisti in «disidentski» fašisti na drugi strani.
Najbolj preganjani in zato v največji tajnosti, zato pa tudi najbolj aktivni pa so sedaj komunisti. Tajna «Unità» kroži po tovarnah. Tovariši, vrinjeni po korporacijah in študentskih organizacijah ter v vojski ,so ves čas imeli stike z množico in organizirali najprej ekonomska gibanja, ki so se spremenila nato v politična. Organizirali so junaške stavke v marcu, Ljudje, ki so organizirali junaške stavke, so si ustvarili in ohranili pod-talno organizacijo, ki bo v pravem trenutku prišla do izraza.
General Puntoni, ko bo v spremstvu kralja že v Bnndisi-ju, bo zapisal:
«Zal imajo komunisti in socialisti situacijo v rokah. Komunisti so najbolje organizirani. Kralj hoče govoriti o teh nevarnih razmerah neposredno z zavezniki.»
To je Italija 25. julija: Na eni strani poraženi Mussolini in ob njem spletkarski kralj, ki je hiOint!. središče,;, šibkega jn ko-
ljudstvo, ki do gneva sovraži vojno in ki bo le v levičarskih strankah, ki so bile ob njem tudi v najhujših razmerah tiranije, našle oporo in vodstvo, vodstvo, ki bo navdušenje 25. julija privedlo v oborožen upor, v odporniško gibanje proti nacifa-šizinu.
Izvajanje načrta «Gemini»
WASHINGTON, 24. - Kontrolni sistem ambientalnih pogojev vesoljske kabine «Gemini», s katero nameravajo Američani prihodnje leto poslati na krožno pot okoli Zemlje kar dva astronavta hkrati, je bil danes prvič preizkušen. Tehniki, ki so ta poiskus vodili in mu sledili, so izjavili, da je vesoljska kabina «Gemini» u-dobna «kot dnevna soba» in niso ugotovili nevšečnosti glede premočnega segretja, kar je, kot je znano, motilo kozmonavte, ki so leteli okoli Zemlje v vesoljskih kabinah vrste «Mercury».
Vesoljske kabine «Gemini» so opremljene s sistemom «za menjavo toplote», podobnim onemu, ki Je v rabi pri domačih hladilnikih, vtem ko so vesoljske kabine iz načrta «Mercury» bile o-premij ene s sistemom izparevanja vode.
Vodstvo NASA je včeraj sklenilo proučiti kandidaturo 271 pilotov reakcijskih letal, da bi Izmed njih izbrali od 10 do 15 kozmonavtov. Vsi so stari manj kot 34 let in nobeden ni nad 1 meter 80 cm visok.
V Palmsdale v Kaliforniji je bilo včeraj prvič prikazano posebno letalo( ki so ga krstili «NF-104-A» in ki more doseči višino 40 tisoč metrov in ki bo služilo za urjenje bodočih kozmonavtov za ponovno vrnitev v atmosfero. Zgradila ga je družba «Lockheed California Co.»
Glede nastanka fašizma v Trstu pa prinaša Silvestri nove ugotovitve, ki jih do sedaj nam znana publikacija Tiberia, psevdonim za Piemonteseja («Il fascismo a Trieste negli anni 1919-1922 — Udine 1956), še nima. Silvestri nam razloži podrobneje (str. 34-36) to, kar pisatelj Silone na predavanjih - intervjujih v Rimu 1959 (Lezioni sull’antifascismo, Bari 1960, str. 17-18), da je v Trstu fašizem nastal ob pomoči armadnega abora. Vojska je v Trstu imela vrsto oficirjev propagandistov, katere 'je že jeseni 1919 prevzela nam že znana «Trento-Trieste», da sama vodi propagando. Večina teh oficirjev je sledila Idejam nacionalista Buggera Fau-ra - Timeusa, ki jih je razložil v svoji knjigi «Trieste» 1914. Fauro je presegel celo iredentiste, saj zanj nacionalno vprašanje Trsta in zaledja sploh nima pomena: «narod toliko velja, kolikor pokaže sile in moči, vojna je preizkušnja narodov, ki se med seboj kosajo in postavljajo svoje meje.»
2e prej je Silvestri omenil (str. 21), da so zlasti oficirji iz Julijske krajine kazali odpor do Slovencev ln negativno vplivali na vojaške oblasti. Izjema je bil znani poznejši izdajatelj del Slataperja, Giani Stuparich (glej njegove spomine «Trieste nei miei ricordi. Milano 1948), ki se je odločil za lastno pot kot prijatelj mnogih starješlh socialistov in republikancev, pri čemer Je kot republikanec D’Annun-zia obsojal (L c. 36).
Iz vrst teh oficirjev se je rodil fašizem v Trstu in to že zelo zgodaj. 3. aprila 1919 je list «Nazione» objavil članek poročnika Piera -Tacchie («Fiamme nere a raccolta») z «revolucionarnim» fašističnim programom. Jacchia je pozneje fašizem zapustil in padel celo kot antifašist v Španiji (glej tudi Stuparich L c. 103-105).
Trst si glede fašizma lasti šc en priviligeji, ki ga Silvestri ne omenja. V arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je ohranjen samo delno arhiv Visokega komisarja v ljubljanski pokrajini (1941 1943). V fasciklu 29/III. mapa (Ufficio Stampa — Tiskovni urad) je ohranjeno pismo nekega Enrica delle Grazie, rojenega v Trstu (1880), ki pravi, da je za volitve leta 1920 oblekel skva-driste «prvič v črne srajce», on pravi v vsej Italiji; kupil jih je v Via Mazzini št. 33 po 23 lir, hlače so pa dobili od vojske. To prvo skvadro črnih srajc je vodil Florijan Beuzzar (ki je «padel» že 1921). Kmalu nato so se razkazovali v Vidmu.
Istočasno je odprlo v Trstu svojo sekcijo tudi Združenje nacionalistov (Associazione nazionale italiana), čemur je prisostvoval Feder-zoni ; tudi tu so bili udeleženi eksponenti «Trento-Trieste» (str. 36). Znano je, da so se nacionalisti po pohodu na Rim popolnoma zlili v fašistični stranki, že prej pa z njo sodelovali.
Tržaški lašizem je v svojem začetku bil močno odvisen od !)’An-nunzia, od katerega je sprejel zahteve po «močni vladi, ki se zaveda veličine Italije», marsikje je že namigoval na poznejšo korporativno državo ali, v nasprotju s poznejšo prakso, so zahtevali tržaški fašisti reformo o decentralizaciji, o avtonomiji občin in pokrajin. Konfiskacija vojnih dobičkov, znižanje pretiranih dohodkov je bilo vaba s «socialnimi limanicami». Silvestri je o tem razpravljal obširneje že v članku revije «Trieste» (julij, 1957 D’Annunzianesimo e fascismo a Trieste). Tak je program tržaškega fašizma leta 1919, nato pride preobrat ali le glede programa in sicer od zunaj.
Mussolini se je ustrašil za svojo tržaško postojanko, zato je 1920 poslal v Trst mladega ambicioznega advokata Francesca Giunto, ki je uveljavil v tržaškem fašiju nov.) smer, ki ni bila več d’annunziov-ska (str. 46 do 48). O programu nove smeri nam bo pomeje govoril E. Apih. Pozneje je tržaški fašistični dnevnik s polemično intonacijo trdil, da je fašizem prišel v Trst iz Firenc, Genove, Reke in
Milana (Popolo di Trieste, 5. februarja 1921). Gre pa le za začetne pobude: fašizem ni podpirala le organizacija «Trento-Trieste», marveč tudi gospodarski lokalni faktorji, kar je ugotovil že Tiberio - Piemontese. V ostalem glede fašizma Sil-
buje ic bi
le specilla zna-
vestrijeva knjiga ne vseb’ fičnih dognanj, ki bi že ne na. Opisuje njegove podvige: požig Balkana — Narodnega doma, napad na «Lavoratore», obširneje obdela «upor in barikade pri Sv. Jakobu», kjer se mu zdi, in to upravičeno, da je pomanjkanje vodstvene sile in dezorganizacija mladinske revolucionarne sile, bila glavni vzrok proletarskih porazov (str. 63). Fašizem sam pa je imel oporo civilne oblasti, policije in vojske, kar Silvestri večkrat poudarja.
Zanimivo dejstvo omenja pri požigu «Balkana — Narodnega doma» po Schiffrerjevem članku («Trieste» št, 22. nov., dec. 1957 «Salvemini maestro»), da sta kvestura in vojska hoteli preprečiti napad na Balkan : vojska pa ukazu ni sledila, marveč fašistom celo pomagala. Schiffrer naj bi imel za to trditev dokumentacijski material ; v članku je prinesel tudi Salveminijevo mnenje, da je najbrž «Reka» hotela preko vojske s požigom Balkana preprečiti pogajanja z Jugoslavijo za sklenitev rapallske pogodbe. V ostalem dodajamo tu, da je že o-menjena brošura Tiberio-Piemonte-se, kar zadeva fašistične akcije v Trstu in Istri, dala dober pregled, čeprav le po poročilih takratnega časopisja. Pomanjkljivi so podatki za Gorico, kjer se je zgodilo tudi marsikaj in bo treba podatke še zbrati.
Tu lahko uvrstimo članek Elia Apiha o začetkih fašizma v Trstu. Apihov članek temelji na podrobnem pregledu časopisja, zlasti fašističnega lista «Popolo di Trieste». Citira vsaj mimogrede tudi slovenske časopise (celo tednika «Goriško Stražo», «Pučki prijatelj»). Mladi tržaški zgodovinar je precej uporabljal fašistično literaturo o fašizmu v Trstu in razne publikacije zlasti za uvod iz predvojne dobe, vendar ne povsem kritično, kot bomo videli.
Uvod ene strani da kratek, a lep pregled v slovensko prebujenje, ki ga zavira tako konservativna av-strijakantska smer italijanstva, kakor nacionalno liberalna iredentistična; samo italijanski proletariat je bil v glavnem dosleden In je priznaval Slovencem pravice, ki jim gredo. Tu pa Apih prinese iz polemične brošure iz leta 1914 znanega novinarja V. Gayde, ki je pozneje pisal fašistično obarvane članke v «Giornale d’Italia», podatek, da so Slovenci v Trstu imeli močne organizacije celo za služkinje, kar je v redu, ali da je slovenska delavska organizacija dala — in to pred I. svetovno vojno — vsakemu imigriranemu slovenskemu delavcu, ki se je v Trstu poročil in tam ostal, celotno opremo za kuhinjo in sobo (glej V. Gayda, L’Italia oltre confine 1914, str. 88-90 — Apih na stran 158). Gre za podatek, ki ni vreden, da ga resno delo omenja. Sodi v vrsto dejstev, ki jih prinašajo fašlstično-šovlni-stičnt tržaški publicisti, ki celo trde, da je ruski car plačeval vse Ciril-Metodove slovenske šole v Trstu itd. Drug neobjektiven spodrsljaj zadeva Ivana Regenta. Ob sodbi Tamara, ki za predvojno stališče Tržačanov - Italijanov pod Avstrijo do Slovencev pravi, da je nacionalna liberalna stranka bila ie v fazi, ki jo je v mnogočem označevalo za predhodnika fašizma», hoče socialista Ivana Regenta proglasiti za enakovrednega zastopniKa slovenskega ekstremizma in citira kot dokaz njegove besede: «Korakajmo preko sulice sv. Justa, da dvignemo slovensko zastavo nad mesto Trst». — Ta Regentov citat je pa vzet iz šovinističnega «Piccola» (3. maj 1914)! Regent slične stvari ni nikoli napisal ne izrekal! Z enim citatom se pa ne more o-praviti ne z Regentom ne s slovensko socialno demokracijo v Trstu.
Dr. IV« JUVANČIČ
(Nadaljevanja «ledij
orati središči mpiranega ti
er kot on « faštz-
ga razred» v
mom do mozga kompromitirài «red» v polnem razsul àrugt- sbrani pa pošteni ljudje, ki tiho delajo in ob njih obupajo antifašistično razpoloženo
ČETRTEK, 25. JULIJA 1963
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11,45 Folklorni mozaik; 12.15 Znameniti gorniki; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Tržaški Mandolinski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Trio Jevdjenijevič-Brandl; 19.00 Pevski zbori; 19,15 «Potovanje na mesec», Dramatizirana zgodba; 20.00 Šport; 20.30 Znani motivi; 21.00 Simfonični koncert; Po koncertu: Svet u-metnosti; nato V ritmu cha-cha-cha.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Uspeli motivi; 13.40 Istrske beležke; 13.50 Simfonični koncert; 14.20 Orkester p. v. Guida Cergolija:
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL;	7.15	Glasba	za	dobro
jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester George Liba-race; 14.00 Glasba po željah;
14.30	Melodije	za prijetno po-
poldne; 15.30 Beneške narodne pesmi; 16.00 Vsakdanje melodije;
16.30	Glasbeni paberki; 17.00 So-
listi in zbori; 17.40 Turške narodne pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester	RTV	Novi	Sad;	19.30
Prenos RL; 22.15 R. Garcia igra za vas;	22.40	Pesmi	in	ritmi;
23.00	Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Jutranji pozdrav; 8.30 Glasbeni sejem; 8.45 strani iz albuma; 9.05 Pesmi; 9.50 Operna antologija;
10.30	Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.00 Za sam orkester;
11.30	Koncert; 14.55 Vreme na ital, morjih: 15.15 Orkestri; 15.46 Ital. pesmi; 16.00 Program s» najmlajše; 16.3Q Oddaja za bol-
Slovenija
4.00 Dobro jutro!; 8.05 Sivic: Divertimento za klavir in orkester; 8.25 Zveneče kaskade; 8.55 Počitniško popotovanje- 9.10 Vesele počitnice; 9.35 Mali koncert; 10.15 Operni spored; 10.53 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Domači napevi; 12.45 Od fandanga do valčka; 13.15 Ob. vestila; 13.30 Za razvedrilo; 14.05 It Jug. oper; 14,35 Naši poslušal-
nik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Gaetano di Maio in Nino Taranto: «Villeggiante per forza»; 22.35 «La storia di un dragone»; 23.00 Športni četrtek.
Jug. televizifa
19.30 «Jadran v borbi» — oddaja za otroke; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Koncert članic kijevske Opere; 21.45 Ekspedicija — reportaža; 22.15 Poročila.
Vrem« včeraj: naJviSJa temperatura 32.'5, najniž^a 24.9, ob 19. uri 29.5; vloge 56 odst., zračni -tlak! 1013.1 narašča, veter 3 ton zahodnih, nebo 9/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 25.4.
Tržaški dnev
\a
PROSLAVA 25. JULUA
Dane», ČETRTEK, 25. julija
I	,, Jakob A ■ J . ■ 1
Sonce vzide ob 4.38 in zaton« ob 19.43. Dolžina dneva 15.05. Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 22.25 Jutri, PETElC 26. julija Aita
■ " ........ * --
Zborovanje na Trgn Garibaldi in sprejemi na županstvih v okolici
Tržaška občina izdala samo proglas - V Repnu bodo položili venec k spomeniku padlih
25. JULIJ
Antifašisti, bivši borci in aktivisti, politični preganjanci in deportiranci v fašističnih in nacističnih taboriščih, vdove, hčerke in sinovi padlih in žrtev fašističnega terorja udeležite se
PROSLAVE PADCA FAŠIZMA
DANES OB 20. DRI NA TRGU GARIBALDI
Govorili bodo Giovanni Fostogna, Arturo Calabria, Bruno Pincherle, Vladimir Kenda in Gino Farchi.
Kakor po vsej Italiji bomo danes tudi na Tržaškem proslavili 20-let-nico padca fašizma in obenem počastili spomin vseh padlih in žrtev, ki jih je terjala dolga in huda borba proti fašizmu od njegovega nastanka do padca in zmage nad na-cifašizmom. Proslavo organizirajo Zveza partizanov Tržaškega ozemlja, ANPI, ANPPIA, FIAP in Zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih. Kot osrednja prireditev bo danes ob 20. uri zborovanje na Trgu Garibaldi. Predstavniki omenjenih organizacij bodo danes dopoldne položili vence v Rižarni, v Ul. Ghega, v Ul. D’Azeglio in v parku Sv. Justu.
Tudi občinske uprave hočejo proslaviti to obletnico ter počastiti spomin tistih, ki so v borbi proti fašizmu žrtvovali svoja življenja. S tem hočejo tudi dati poudarka, da so sedanja ureditev države, ustava, občinske uprave in politične svoboščine sad te borbe.
Tržaška občinska uprava je ob tej priliki samo izdala proglas. Proglas na občane sta izdali tudi nabrežin-ska in miljska občina. Na miljskem županstvu bo danes ob 18. uri svečan sprejem, ki ga prireja občinska uprava za predstavnike oblasti, svojce padlih in antifašiste. Sprejem na županstvu v Zgoniku bo ob 20. uri, kjer se bo tudi sestal na slavnostni seji občinski svet. V Nabrežini bo sprejem na županstvu ob 19. uri, repentaborska občinska uprava pa bo ob 19,15 položila venec k spomeniku padlim v Repnu.
V Miljah priredita danes sekciji KPI in PSI skupno zborovanje, na katerem bodo proslavili 20. obletnico padca fašizma. Za KPI bo govoril inž. Cuffaro, za PSI pa G. Mar-tone. KPI pa priredi o temi: «20. obletnica padca fašizma» danes ob 20.30 uri zborovanje v Križu na trgu, kjer bosta govorila Sema in Wilhelm, ter ob 20.30 uri na trgu v Lonjerju, kjer bosta govorila Lo-vriha in Perini.
Odobritev sklepov tržaške občine
Pokrajinski upravni odbor je na svojih dveh zadnjih sejah o-dobril vrsto upravnih sklepov tr-žaške občine ali pa izrekel o njih povoljno mnenje. Med drugim gre
za naslednje sklepe: plačilo začasnega nakazila upokojencem občinskih šol, zvišanje prejemkov učnemu in vodilnemu osebju občinskihi zabavišč, vzdrževalna dela cestišč, odtočnih kanalov in pločnikov za skupno 100 milijonov lir, za kar bo občina najela posojilo pri Tržaški hranilnici, odobritev pravilnika Skupnosti jadranskih pristanišč, plačilo «una tantum» uslužbencem tržaškega centra za diagnozo raka, zgraditev odtočnega kanala za deževnico vzdolž ceste, ki pelje od državne obalne ceste v Križ, več sklepov o oddaji čiščenja raznih ifol
Dvoletni tečaj za upravitelje kmetijskih strojev
Pri tržaški sekciji srednje kmetijske strokovne šole v Ul. Giardini 16 se je začelo vpisovanje gojencev v dvoletni tečaj za motoriste in upravitelje kmetijskih strojev. Prošnji na kolkovanem papirju za 200 lir je treba priložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju, šolsko spričevalo o dokončani nižji srednji šoli ali strokovni šoli.
Kdor se hoče vpisati v ta tečaj. mora biti star najmanj 14 let. Tečaj bo trajal dve leti. Po končanem tečaju bodo gojenci polagali strokovni izpit in dobili diplomo, s katero se bodo lahko vpisali v 3. razred srednje kmetijske šole.
* Minister za trgovinsko mornarico Dominedò je odredil predhodno ustanovitev-rednih pomorskih prog Tngt-Gradež in Trst-Pulj; ter uvedbo nove proge Trst Milje. Gre za izvajanje obširnejšega načrta okrepitve rednih pomorskih prog v gornjem delu Jadranskega morja.
Stavka zakupnikov bencinskih črpalk
Vsedržavna zveza prodajalcev bencina je sklenila zaporo bencinskih črpalk v nekaterih pokrajinah 25. in 26. julija in kasneje zaporo črpalk v vsedržavnem o-kviru. Na osnovi tega sklepa bodo danes in jutri bencinske črpalke v tržaški, goriški in videmski pokrajini zaprte.
Prodajalci bencina zahtevajo zvišanje odstotka, ki ga prejmejo od prodanega bencina, ker sedaj ne morejo kriti naraščajočih stroškov in zelo težko žive.
Drevi zadnja predstava «Holiday on ice»
Danes bo zadnja predstava «Ho. liday on ice 1963». Od petka je okrog 20.000 ljudi uživalo to pestro igro luči, barv in razkošja na ledu. Zaradi tega se pričakuje tudi drevi velik dotok občinstva. Da bi se preprečila gneča pred o-kenci na gradu, naj si ljudje nabavijo vstopnice že prej pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 38-547).
Ta množični obisk na predstavah kaže, kako veliko delo je o-pravila Avtonomna ustanova za turizem in letoviščarstvo na veli. kem dvorišču gradu, saj so samo v 100 urah pripravili dvorišče za nastope.
Med sinočnjimi gosti so bili tudi predsednik občinske skupščine iz Kopra Dušan Barbič, generalni tajnik okrajne gospodarske zbornice iz Kopra Črtomir Kolenc, sekretar Jugoslovanskega folklornega festivala Milan Lindič in glavni tajnik okrajne turistične zveze Slavko Mastnak, ki jih je povabila Aivtonomna ustanova za tu-
PONOVNA HUDA NESREČA V SV. MARKU
Pol stoto težak pokrov je oplazil struparja
Resnični vzrok nesreče: prehiter ritem proizvodnje in akordni sistem - Enotna protestna stavka
Huda nesreča na delu se je pripetila včeraj dopoldne ob 9. uri v delavnici št. 441 ladjedelnice Sv. Marka, kjer je delal 50-letni strugar Walter Deluchi, doma iz Milj, Ul. Dante št, 24. Delavec je stružil bronasti pokrov, ki služi za pokrivanje odprtin na petrolejskih ladjah, skozi katere perejo tanke za nafto. Nenadoma se je pokrov, ki tehta okoli 50 kg, izmuznil iz jeklenih klešč, v katere je bil pritrjen, in oplazil delavca po glavi.
Strugar je bil hudo ranjen in so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom na prvi kirurški oddelek bolnišnice. Zvečer se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo, tako da se je lahko — sicer počasi in s težavo — pogovarjal s svojimi delovnimi tovariši, ki so ga prišli obiskat. Vendar pa je stanje delavca še vedno zelo resno, saj so si zdravniki pridržali prognozq, že ko so ga sprejeli v bolnišnico in prognoze do snoči niso izpreme-nili, kar pomeni, da še vedno ob-.staja resna nevarnost. it-. Člani notranjo komisije prizadete delavnice so se takoj po nesreči sestali in soglasno sklenili, proglasiti protestno stavko, ki se je pričela ob 10.30 in zaključila danes zjutraj. V ladjedelnicah in drugih obratih CRDA se dogajajo namrčč zelo-številne nesreče pri delu, ki imajo po utemeljenem mnenju delavcev skupni imenova-
pravilni sistem akordnega delu.
Primer včeraj ponesrečenega delavca je skorb tipičen. Ponesrečeni Deluchi je stružil notranjo in zunanjo stran okoli pol stota Ježkih bronastih pokrovov in njegova osnova za akord je predvidevala, da bi moral izstružiti osemdeset kosov, da prejme 4.680 lir Praktično bi to pomenilo, da bi moral delati okoli 12 ur, da bi prejel komaj 70 odstotkov po a-kordnem sistemu predvidene mezde, To delo pa je v tako kratkem času bilo nemogoče opraviti. Slo je za tipični primer nepravil-ho zastavljenega akorda, zafadi česar je delavec predhodno že protestiral in prejel odgovor, da bodo akord ponovno prbucHli.
Vendar pa je delavec očitno efe-lal v hudi bojazni, da bo za svoje delo prejel zelo malo, premalo za najnujnejše potrebe družine V taki živčni napetosti pa se nesreča kaj z lahkoto pripeti. Pri tem je treba še upoštevati, da spadajo strugarji med kvalificirane delavce, ki morajo pogogtp delati! ,z«lo natančna in odgovorna dela, \|er se ne govori o centimetrih ali milimetrih, temveč o mikronih.
Dejali smo-že, da gre za tipični primer, ki nikakor ni j?osat»ljen, temveč je io yerigauv • celi%rsti podobnih primèrov. Zato je-Judi razumljivo, da ;je prišlo šan» v ladjedelnici Sv. Marka v zadnjem letu do okoli 600 manjših in hujših nesreč, med katerimi j« bila
rižem in letoviščarstvo iz Trsta. I lec: prenagli delovni ritem in ne-
..........M..M..M.............................................................................■»■■■■...M»...................................................m...,,,.....................
NEKAJ t JAVNIH BELIN
ŽIVAHNA SINDIKALNA KRONIKA
Danes enotna stavka delavcev gradbenih podjetij
Napovedanih 20 odpustov v FASEF - Delavci CRDA premeščeni iz Tržiča nadaljujejo stavko za nedoločen čas
Danes bodo po vsej Italiji ponovno enotno stavkali gradbeni delavci. Stavko so proglasile vse tri prizadete sindikalne organizacije (FILCA-CISL, FILLEA-CGIL, FENAL-UIL), kot so to sklenile prizadete vsedržavne federacije, ki so ugotovile velik uspeh prve stavke, ki je bila 18, julija. Istočasno so vsedržavne organizacije tudi proglasile naslednjo regionalno stavko, ki bo na našem področju trajala 24 ur 31. julija in naslednjo vsedržavno stavko, ki bo prav taè.o 24-urna in ki bo 8 avgusta.
Do enotnega vsedržavnega stavkovnega gibanja gradbenih delavcev je prišlo, ker so že junija odpovedali kolektivno delovno pogodbo iti zahtevali, da se prične s pogajanji za obnovitev te pogodbe. Na to pa delodajalci niso pristali. Delavci zahtevajo, da se določi minimalna zagotovljena plača, tako da delavci ne bodo v tako veliki meri oškodovani za delovne dni in ure, ki jih izgube brez lastne krivde (prekinitev dela, brezposelnost, bolezen in podobno). Takih primerov pa je pri tej kategoriji mnogo. Poleg tega delavci zahtevajo ureditev dela na akord v pokrajinskem o-
kviru, skrajšanje delovnega ur- so ga sprejeli na četrti zdravniški nika na 40 ur na teden in zvi- J oddelek s prognozo okrevanja v
................
V POSLANSKI KOMISIJI Zfl USTAVNE ZADEVE
Odobritev določb za izvolitev in sklicanje deželnega sveta
Določbe so odobrili ie na posvetovalni stopnji Sedaj bodo predložili zakonski osnutek parlamentu
Po vztrajnih zahtevah komunistov jn socialistov in po kornčmi odločitvi demokristjanov v zadnjih tednih so v parlamentu načeli vprašanje sestave zakona o izvolitvi prvega deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine in o sklicanju prve seje bodočega deželnega sveta.
Iz Rima poročajo, da je poslanska komisija za ustavne zadeve včeraj na posvetovalni stopnji o-dobrila pravila za izvolitev in za sklicanje prvega deželnega sveta avtonomne ■ dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Poročevalec v komisiji zadevnega zakona je bil de-mokristjanski poslanec Francesco Cossiga, ki so ga člani komisije pooblastili, naj neposredno predloži poslanski zbornici v odobri-tev zakonski osnutek z nujnim postopkom. Zato pričakujejo, da bo zakonski osnutek predložen v diskusijo in odobritev poslanski zbornici že jutri. Zakonski osnutek bo stopil v veljavo šele potem, ko ga bo potrdil senat.
Poslanska zbornica je dobila v proučitev štiri zakonske osnutke o izvolitvi in sklicanju prvega de-želnega sveta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Komi-»ija je vse štiri proučila in jih združila v en sam zakonski o-snutek.
Zakonski osnutek, ki ga je sprejela komisija, določa, da se morajo volitve deželnega sveta vršiti na osnovi splošnega glasovanja z neposrednim in svobodnim glasom.
Na osnovi tega zakonskega osnutka se bodo sedeži kandidatnih list razdelili po proporcionalnem sistemu na osnovi razdelitve po posameznih volilnih okrožjih. O-stanki pa se bodo razdelili iz de. želnega kotla.
Področje dežele Furlanije-Julijske krajine je razdeljeno na volilna okrožja, ki odgovarjajo območju tržaškega, goriškega, videmskega, tolmeškega in porde-nonskega sodišča. Devinsko-nabre-žinska občina pa. ki sicer spada v območje goričkega sodišča, bo vkliučena v tržaško volilno o-krožje.
Število deželnih svetovalcev je določeno na osnovi enega svetovalca na 20.000 prebivalcev odnosno na ulomek z nad 10.000 prebivalcev v posameznem volilnem okrožju na osnovi števila prebivalstva s stalnim bivališčem.
Potem ko zakonski osnutek določa, da imajo volilno pravico za izvqlitev deželnega sveta vsi državljani, vpisani v volilne sezname občin v deželi, pravi, da so lahko izvoljeni za deželne svetovalce vsi volivci, vpisani v občinske volilne sezname dežele, ki so dopolnili 25. leto starosti na dan volitev. Nato zakonski osnutek določa, da bodo volivci v go-riškem in tolmeškem volilnem o. krožju lahko dali dva preferenčna glasova, volivci v pordenon-skem in tržaškem volilnem o-krožju tri preferenčne glasove, volivci v videmskem volilnem o-krožju pa štiri preferenčne glasove. Končno zakonski osnutek določa. da bo začasni deželni svet sestavljen iz predsednika, osmih stalnih odbornikov in dveh namestnikov. Na osnovi amandma, ja, ki ga je predložil tržaški de-mokristjanski poslanec Belci, je komisija sklenila, da bo prva seja novega deželnega sveta v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta.
Kdaj bodo volitve za deželni svet še ni določeno, ker je to odvisno predvsem, ali bo zakonski osnutek zlasti v senatu sprejet s hitrim postopkom ali ne. Ce bodo senatorji sprejeli zakonski osnutek pravočasno, bodo volitve lahko že letos.
šanje plač za 20 odstotkov.
Danes bodo stavkali poleg delavcev gradbene stroke tudi u-radniki in pleskarji. Stavkajoči se bodo zbrali na skupščini, ki jo skličeta obe lokalni sindikalni organizaciji in ki bo ob 10. uri ria sedežu v Ul, Pondares 8.
*	>|i *
Sinoči se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL, ki je razpravljal o vprašanjih pristaniškega gospodarstva. Gre za pomembno vprašanje, ki je sedaj v ospredju razprav in tudi ostrih polemik, saj od bodoče ureditve pristanišča v znatni meri zavisi tudi njegov razvoj. Na sestanku so sprejeli obširnejši dokument, o katerem bomo še podrobneje poročali in v katerem sindikalna organizacija prvenstveno zahteva dejansko demokratizacijo pristaniške uprave brez kakršnih koli diskriminacij. Istočasno so na sestanku tudi sklenili prirediti v petek ob 19. uri na Trgu sv. Antona novega javno zborovanje, posvečeno vprašanjem tržaškega pristanišča.
*	* *
Danes bo 56 delavcev podjetja ATLAS prvič volilo člane notranje komisije. Predstavili sta se dve kandidatni listi, na katerih bodo izvolili tri člane, medtem ko uradniki ne bodo volili.
* * *
Včeraj popoldne je bila na sedežu v Ul. Pondares skupščina 330 delavcev CRDA iz Tržiča, ki so jih že pred časom premestili na delo v obrate CRDA v Trstu. Na skupščini so delavci potrdili, da bodo nadaljevali s stavkovnim gibanjem, proglašenim za nedoločen čas, in da bodo torej tudi nadalje stavkali po dve uri dnevno. Delavci zahtevajo: 1. ali, da jih ponovno premeste na delo v Tržič; 2. ali pa da jim izplačajo pravično odškodnino za z vožnjo izgubljeni čas, kot je to podjetje takoj po premestitvi nekaj časa delalo.
# * *
Združenje industrijcev je včeraj sporočilo sindikalnima organizacijama, da namerava podjetje FASEF odpustiti 20 delavcev zaradi «redukcije personala», kot piše v uradnem obvestilu. Podjetje se izgovarja, da nima dovolj naročil. Istočasno pa se ču-jejo tudi različne govorice o nameravani fuziji z nekim podjetjem iz Milj.
Sindikalna organizacija CGIL se je nameravanim odpustom uprla in zahtevala sklicanje sestanka s prizadetim podjetjem.
Poskus samomora
Vsa prestrašena se je predvčerajšnjim okrog 23.30 39-letna Silvana Segato por. Perossa s Sprehajališča sv. Andreja 34 približala karabinjerjema s postaje v Ul. Hermet, ki sta patruljirala v tisti ulici in jima povedala, naj takoj prideta v njeno stanovanje, kjer si je njen mož hotel vzeti življenje. Karabinjerja sta ženski sledila in v stanovanju našla na postelji skoraj nezavestnega 41-letnega Bruna Perosso. Takoj sta poklicala rešilni avtomobil RK in službujoči zdravnik dr. Russo je ugotovil, da je bil Perossa pijan in v nezavestnem stanju, ker je použil 15 uspavalnih tablet. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer
desetih dneh. Karabinjerji so pO' tem ugotovili, da je Perossa proti večeru narekoval svojemu 13-letnemu sinu Liviu oporoko, ki jo je Livio napisal na šolski zvezek. Perossa je namreč zapuščal vse svoje imetje sinu. Na zvezku je bil tudi njegov podpis. Nesrečnik si je že večkrat skušal vzeti življenje, zato se je žena predsinočnjim zatekla po pomoč k policiji.
Tržačan je utonil pri Žusterni
Pri Žusterni so našli v morju truplo neznanca, ki se je kopal v tamkajšnjem kopališču ter utonil. Se prej so opazili ob cesti vespo in obleko. Kasneje so ugotovili, da gre za 33-letnega Luciana Ra-valica iz Ul. Biasoletto 12 v Trstu. Ravalico je bil na kopanju v Ankaranu z ženo in sedemletno hčerko. Od tod je odšel sam z vespo v Koper, od koder ga ni bilo več nazaj. Truplo utopljenca so prepeljali v Trst, kjer bo danes pogreb.
Končno bo cesta na Konto vel v celoti na novo asfaltirana
Obupno stanje cestišču pri Puntarju
an,
Pe veliki škodi, ki jo je napravila zima na mestnih ulicah in okoliških cestah, je občina v preteklih mesecih začela z bolj načrtnim popravilom bolj poškodovanih cestišč, hkrati pa tudi z dokončno ureditvijo cestišča nekaterih ulic m cest, ki bi jih morali že svoj čas urediti.
Pri tem mislimo predvsem na Ulico Udirne. To ulico so pred nekaj leti popolnoma obnovili. Obnovili so kanalizacijo ter vse druge podzemeljske naprave. Nato so 'popolnoma na novo uredili cestišče. Preden so ulico ponovno odiprli za promet, so položili le tanko plast asfalta saj je bilo treba počakati nekaj mesSčev. da se novo cestišče uleže. Toda meseci so se spremenili v leta, tako da je bilo v zadnjih mesecih cestišče v res obupnem stanju. Sedaj P® ga končno obnavljajo V prihodnjih dneh bodo končali s polaganjem druge plasti asfaltne gmote, ki jo polagajo s posebnim strojem «finišem». Zato lahko re* cerne, da se je za avtomobiliste, ki vozijo po : ttj ulici, končala mučna in nevarna vožnja.
Ker smo že pri Ulici Udine, ne moremo iti ' mimo Puntarja (Sante di Gretta). T* krafek del cestè (sAj je ni vc?Č kot dobrih 100 metrov) je v tako obupnem stanju, da se je treba samo srečnemu naključju zahvaliti, da se ne zgodi kaka huda nesreča. Oe
se ne motimo, je občinska uprava obljubila, da bo ta kratek del ceste popravila že pred mnogimi leti, in sicer takoj potem, ko so na Greti počile nekatere vodovodne cevi in je omenjena cesta postala pravi deroči potok. Tedanji odbornik za javna dela Geppi je dejal, da bo občinska uprava »odvzela takojšnje ukrepe za ureditev podzemeljskih naprav in za dokončno popravilo cestišča. Potem ko so obnovili vodovodne cevi, so na hitrico popravili samo eno tretjino ceste od spodaj jMjMgor Ostali, del so zakril, tfltfko ila je danes ‘>v nemogočem stanju in se ob vsakem večjem nšlivu spremeni v potok zaradi slabe kanalizacije Ulice Cisternone. Sicer pa bi bilo skoraj odveč pisati o tej cesti, saj se po njej po večkrat na dan vozi župan dr. Franzil, ki se je že sam lahko prepričal, da je skrajni čas, da občinska u-prajr a kaj ukrene. ,,j	,.,
Ppleg tega pa ' so ’ :JJdÌr Načeli polagati s strojem asfaltno gmoto tudi na cesti skòzi KonfWiel do okrog 800 metj-ov pod vasjo, tako d» bo ta cesta končno,, v »celoti na novo .afefaltirana. liifl jeseni se je občirjskia ufcravà | po dolgih letih odločila za uredftev te ceste od Rumene hiše do pod Kontovelom, tako ija je ostalo še nekaj nad 1 km slabe ‘ dèsfe* ki jo sedaj končno popravljajo.
tudi tragična nesreča, pri kateri sta izgubila življenje dva delavca.
Nesreče pri delu so še zlasti pogoste pVav v mehanični delavnici št. 441, kjer mora notranja komisija zelo pogosto intervenirati zaradi povsem narobe zastavljenih akordov. Ni tudi slučaj, da traja v tej delavnici sindikalni spor že dobro leto zaradi akordnega sistema, zahtev po reorganizaciji in pritožb delavcev zaradi zastarelih naprav, kar vse povzroča nervozo in nesreče na delu.
Prizadeti delavci upravičeno zahtevajo, da se v celoti spremeni akordni sistem, predvsem pa, da se prične z resno skrbjo za zaščito pri delu, za kar je poklicana, da intervenira specializirana uradna ustanova ENPI.
Tatovi na delu
Razni neznani tatovi so neutrudni in si ne privoščijo trenutka počitka: Kaj še! Kradejo celo v cerkvi. Predvčerajšnjim je na komisariatu v Ul. Giulia '74-letna Maria Zornada vd. Rigutti iz Benetk, ki sedaj prebiva začasno v našem mestu v Ul. Genova 20, prijavila, da ji je neznanec v četrtek ali petek ukradel iz torbice precejšnjo vsoto denarja. Zornadova se je namreč v cerkvi v Ul. Rossetti obhajala in ko je bila zatopljena v molitev, je nekdo izkoristil priliko in ukradel iz njene torbice, ki jo je pustila na stolu, kuverto v kateri je hranila 90.000 lir v gotovini, in bančno knjižico Beneške hranilnice in posojilnice za 150.000 lir. Neznanec je seveda izginil brez sledu. Agenti so uvedli preiskavo, da bi ga izsledili.
Neznanci so predvčerajšnjim med 15. in 22. uro prežagali žabico na vratih stanovanja 26-let-ne Gabrielle Vragnaz, por. Lat-taro v Ul. Conti 18. Iz stanovanja so odnesli transistor in 6.500 lir, ki so jih našli v nekem hranilniku. Vragnazova, ki je utrpela 30:000 lir škode, je tatvino prijavila na komisariatu okoliša Stare mitnice.
Na istem komisariatu se je zglasil 52-letni trgovec Raffaele Cavaliere iz Drevoreda D’Annunzio 27 in povedal, da so mu neznanci ukradli transistor «Condor», vreden 30.000 lir, potem ko so s silo odprli vrata njegovega avtomobila TS 43175, ki ga je pustil parkiranega v bližini doma.
Z avtom v zid
Včeraj zjutraj 30 okrog desete ure z avtom. RK prepeljali v bolnišnici 51-lefnega ur&čtnika Maria Sestanija iz Rocola - Lovec št. 1534, ki se je ponesrečil že predvčerajšnjim ponoči, ko se je s svojim avtom vračal domov. Pri «Villa Serena» v Ul. Marchesetti, je nenadoma počila desna sprednja pnevmatika, zato je Sestani izgubil nadzorstvo nad avtom ter se silovito zaletel v zid.
Zdravniki so mu ugotovili hud udarec v dimlje z verjetnimi notranjimi poškodbami. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo.
...................*.....................................
IZPRED SODIŠČA
Mlada prijatelja imata smolo: «nedolžna» sta, a policija ju preganja!
Tod« sodniki jima niso veijeli, saj sta njih stara znanca, ter so ju «zašili» za novo tatvino za 18
Pred kazenskim sodiščem (pred. Rossi, tožilec Pascoli, zap. Morelli, obramba Padovani) sta se morala spet zagovarjati dva stara znanca sodnijskih dvoran. Na zatožni klopi sta sedela 26-letni Benito Banco iz Ul. Lorenzetti 28 ter 28-letni Egidio Strohmeyer iz Ul. D’Alviano 84.
«Slabo je ravnal moj kolega — je dejal glavni tožilec — ko je dovolil Strohmeyerju, da je prišel z otoka Pianose na dopust.» Te tožilčeve besede zahtevajo kratko pojasnilo. Strohmeyer je bil že večkrat obsojen in ko je zadnjič odsedel kazen, ki so mu jo odmerili sodniki, so ga poslali v kmečko kolonijo, ki je na o-toku Pianosi. Ko je preteklo nekaj časa, mu je odgovorni sodnik dovolil, da gre za nekaj dni domov.
Kmalu potem, ko je prišel v Trst, se je že zapletel v neko novo tatinsko afero, ki ga je privedla spet na zatožno klop in do ponovne obsodbe na eno leto in šest mesecev zapora ter 60.000 lir globe. Na isto kazen so sodniki obsodili tudi Banca. Javni tožilec pa je zahteval za vsakega obtoženca tri leta zapora in 180.000 lir globe
Kjerkoli je Strohmeyer, tam je tudi Banco, so menili policijski organi, ko so ugotovili, da je i-mel prvi prste vmes pri tatvini v nekem baru v Drevoredu Ippodromo. Bilo je 1. junija letos ponoči, ko se je kapetan italijanske vojske Domenico Pittaro vračal s svojo «Giulietto» v vojašnico, Ko je prišel v Drevored Ippodromo,
je opazil na nekem baru na pol odprte kovinske navojnice in v bližini nekega mladeniča, ki se mu je zdel sumljiv. Kapetan je takoj zdrvel do bližnje policijske vojašnice «Belleno» ter opozoril o tem odkritju službojoče-ga policista. Ta je prisedel v avito in oba sta se vrnila nemudoma do bara. Tam sta našla Stronmeyerja, ki pa je izjavil da je šel slučajno mimo. Kmalu nato pa so se pripeljali tja tudi policisti letečega oddelka, katere je bil nekdo obvestil po telefonu o tatinskem poskusu v baru. Pravzaprav je neznanec obvestil gospodarja bara in ta je potem telefoniral na leteči oddelek. Ma-rešal Gava, ki je takoj prišel v bar, je opazil na steklu notranjih vrat sledove krvi. Ugotovili pa so, da so neznanci odnesli iz blagajne 12.000 lir.
Na vsak način so imeli policisti v rokah Strohmeyerja in kjer je ta, so si mislili, mora biti tudi Banco. Zato so naslednje jutro šli na Bancov dom ter povabili mladeniča na sedež letečega oddelka. Pri pregledu pa so ugotovili, da je bil Banco porezan po zapestju. Vprašali so ga kdaj, kje in kako se je ranil. Mladenič jim je odgovoril, da je prejšnjega dne zvečer taval po mestnih ulicah. Kot že večkrat prej, mu je prišlo na misel, da si vzame iz obupa življenje. Hudo ga je namreč bolelo, da so ga že večkrat sodniki obsodili za tatvine, ki jih ni zagrešil.
Policisti pa niso verjeli temu Banoovemu izgovoru. Peljali so ga
mesecev
v bolnišnico, kjer so mu odvzeli kri ter jo poslali skupaj z vzorcem strjene krvi, ki so jo našli na šipi v baru, v policijski znanstveni laboratorij. Odgovor izvedencev je bil tak, kot so ga preiskovalni organi pričakovali: oba vzorca krvi sta pripadala isti krvni skupini.
Tako je bila Bancova in Stroh-mayerjeva usoda zapečatena. Oba so odpeljali v koronejske zapore ter ju prijavili sodnijskim oblastem zaradi tatvine.
Na obravnavi je bil Banco zelo živčen. Nenadoma je začel cepetati z nogami, kar je predsednika Rossija silno razburilo. Ko mu je obtoženčevo obnašanje začelo presedati, je ukazal karabinjerjem naj ga odpeljejo iz dvorane. Agenti so mladeniča ukle-nili ter ga odpeljali nazaj v zapor. Ko je odhajal iz dvorane, je Banco začel zmerjati marešala Gavo in druge agente letečega oddelka, češ da so oni krivi, da je bil obsojen zaradi 40 tatvin, ki jih ni zagrešil.
Malo potem je izgubil živce tudi Strohmeyer. Predsednik je ukazal, naj tudi njega odpeljejo nazaj v zapor. Tako je zadnji del obravnave potekel v odsotnosti o-beh obtožencev.
V svojem govoru je javni tožilec poudaril, da obtožbe proti Bancu in Strohmeyerju slonijo na trdni podlagi in če se oba ! obtoženca znajdeta vsako toliko časa pred sodiščem, naj to pripišeta le sebi in ne pa policijskim organom.
XIII. Gorenjski Sejem
Izkoristite ogled prelepe kranjske dežele in obisk sejma - Vsak dan ples in druge zabave • Folklora - Večerni programi
od 2-13. avcusta 1963 KRANJ in GORENJSKE LEPOTE
VAS VABIJO
v KRANJU
Prosvetno društvo Loujer-Katinara
priredi 15. avgusta t.l. izlet v Postojno z ogledom Postojnske Jame v Rakovo dolino, Predjamski grad in Sv. Socerb.
Vpisovanje in pojasnila v Lonjerju pri Vilku Batiču in Maksu Pečarju od 19, do 22. ure.
Prosvetno društvo «Matjašič» Iz BaVkovelJ priredi dne 8. septembra izlet k partizanski bolnici «Franja». Vpisovanje je v teku vsak dan, razen nedelj, na sedežu pri Rumeni hiši od 20. do 21. ure In se sprejema tudi telefonsko na štev. 30-597 vse do 25. avgusta. Cena izleta znaša 2400 lir.
Mali oglasi
KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške in otroke Po najnižjih cenah v Trstu, dobite pri «MAGLI A BELLA» na Kor-zu Garibaldi 11 «Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje Postre ženi boste v vašem leztku FANTA za trgovino jestvin 'šče Tavčar, Piazza Vico št 3.
TAJNIŠTVO Slovenskega gospodarskega združenja v Ul. F. Filzi 8, tel. 37-808, obvešča, da je na razpolago več mest za mladeniče, ki želijo na prakso v gozdno in lesno industrijo.
Dr. VERA SARDOČ
Ul. C. Battisti 4, tel. 61-692, bo odsotna od 29. julija do 15. avgusta.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trati - (JI. »v. FrnneiAliH ‘Ju Telefon «|.7»2
N O V O :
Curwood :
Baree, Kazanov sin L 700 Svetina ;
^
Nazionale Za
Arcobaleno ■
Desi ry». ph*.	-00
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «L’amante di 5 giorni» Francoise Perier. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Il ranch delle 3 campane». Technicolor. Doroty Ma-Ione.
Supercinema 16.00 «Il mattatore» — Vittorio Gassman, Pennino De Ft-■li.ppo.
Alabarda 16.30 «Lo scocciatole» Alberto Sordi, Giulietta Mašina.
Filodrammatico 16.30 «Atollo K» —•
Stanilo in Olio.
Aurora 16.30 «11 collare di ferro».
Cristallo 16,00 «Il sentiero degli a-m amiti»,
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic.
Massimo 16.30 «All’ombra del patibolo» James Cagney.
Impero 16.30 «TSiiara Tahiti».
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astoria 17.00 «Cella della morte». Prepovedano mladini.
Astra 17.00 «Gli spettri del cap. Glegg». Prepovedano mladimi.
Vittorio Veneto Revija policijskih dimov. 16.00 «Che nessuno scriva il rfnio epitaffio». Prepovedano mladimi.	"
Abbazia 16.00 «Vagon Master» Ben Johnson.
Marconi 16.30 «Le Italiane, e l’amore». Prepovedano mladini.
Ideal« 16.30 «Vento di primavera». Technicolor. Ferruccio Tagliavini.
KINO NA PROSTEM
Satellite 20.30 «Frontiere in fiamme» Metrocolor. Karl ' Larseh. Tania E1«.
Marconi 20.15 in 22.00 «Le Italiane e l’amore». Prepovedano mladini.
Skedenj 20.30 «La fonte meravigliosa» Gary Cooper.
Paradiso 20.30 «Marcia o crepa» Stewart Granger, Dorian Gray.
Danes; v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Oto 21. uri v nemščini «Der Kai sertraium von Mi ramare», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Kaclota».
Danes:	na GRADU PRI SV. JU-
STU ob 21.15 «Holiday on ice — Ples na ledu». — Vstopnina: parter I. 2000, parter Ti. Ib00, tribuna 1100 In popularni sedeži 500 lir. Predprodaja vstopnic: centralna blagajna (UTAT), Galleria Protti št. 2, tel. 36372, 38547 In pri bia. gajnl turističnih in potovalnih podjetij.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu. Ulica Caravaggio št. 4 sporoča, da se vpisovanje v I. razred enotne srednje Solz za dijake, ki so v poletnem roku zaključi® 5. razred osnove šole, zaključi danes 25. julija. Za dijake, ki imajo popravne izpite se vpisovanje za isto enotno srednjo šolo zaključi 2f>» Septembra 1963.
Ravnateljstvo državne srednje šole, Ul. Frausin 12. Trst (Sv. Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razred sàmo še danes 25. julija. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole samo še danes od 10. do 12. ure v tajništvu.
Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole. predlo, žijo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami; rojstni list, potr-dilo_ o cepljenju in precepljenju, spričevalo 5. razreda osnovne šo. '.e. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole
Ravnateljstvo industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv Križu sporoča, da je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole samo še danes 25. Julija od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Ulica Mon-torsino 8-111. ) sporoča, da se vrši rodno vpisovanje za I. razred enotne srednje šole m za ostale razrede samo še danes; za učence, ki imajo popravne izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.l. Učenke in u-S.n.l, k! se vpišejo v I razred e-notne srednje sole, morajo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole. kakor tudi rojstni list in potrdilo o precepljenim
Ravnateljstvo strokovne šole v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za 1 razred nižje srednje šole v Dolini samo še danes od 9. do 12. ure na tajništvu šole^
Ravno tako se vrši vpisovanje za IL in III. razred strok. šole.
Ravnateljstvo državnega strokovnega tečaja na Katinari obvešča, da traja vpisovanje za 1. razred enotne srednje šole samo še danes od 10 do 12. ure. Vpisovanje se vrši tudi za 2. razred strokovnega tečaja.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. julija 1963 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 8 oseb.
UMRLI SO: 76-letna Virginia Fra-giacomo por. D'Agostini, 66-letni Luigi Favento, 60-letni Carlo Maurer, 86-letni Giovanni Deltse, 71-letnl Giovanni Dagnelut, 86-letnt Massimiliano Musca, 72-letna Amelia Hoenig vd. Zitrin, 1 dan stara Elena Skerk.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz. Ul. Tor San Piero 2; Marchio, Ul, Ginnastica 44; De-pangher. Ul. San Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
Včeraj nas je za vedno zapustila naša draga žena in mama
MARIJA OPPELT roj. LUXA
Pogreb
Proseku.
nepozabne pokojnice bo danes ob 17.30 na
Žalujoči mož JAROSLAV, sinova MIRO in MARJAN ter ostalo sorodstvo
Trst - Prosek • Melbourne, 25.VII.1963.
Lubenice so še vedno privlačne čeprav so se stojnice razredčile
po dolgi zimi je prišlo zopet zaželeno poletje, torej tudi zaželeni Poletni sadež; lubenice. Vso zimo Pa tudi prve dni poletja se je govorilo, da lubenice ne bodo naletele na tisto priznanje kot nekdaj. "O, to mnenje ni bilo zelo zanesljivo.
«Lubenice so še vedno privlačen poletni sadeže, so nam zagotovili prod .jalci pa tudi kupci!
Pes je, da se je Število stojnic * lepo razvrščenimi rezinami rde-c‘b lubenic znatno zmanjšalo, kar *a 7 manj. Toda to ni demoraliziralo podjetnih in vestnih prodajalcev lubenic, ki so se zopet oglasili na nabrežju Bdečega mosta. Tam so štiri stojnice, vse lepo razvrščene druga za drugo. Na njih Pa se blesketajo rezine rdečih in sočnih lubenic. Cene so zelo ugodne od 30 pa do 50 lir. Kilogram lubenice pa ne presega 80 lir. Pozanimali smo se malo pri teh prodajalcih, da bi zvedeli kaj več... o lubenicah.
«t
Bradat in čokat mož nam je tako odgovoril: «Nekdaj, so pripeljali lubenice v Trst z vagoni ter z ladjami, sedaj pa pride tu pa tam kakšen kamion... na pol prazen».
«Od kot pa prihaja sadež?»
f<Predvsem iz Latine pri Rimu».
«Mii kupujejo ljudje lubenice?»
«Oh, ne govorite mi, kar nori so nanje».
«Do katere ure pa delate?»
«No, zjutraj pričnemo ob osmih, nato do ene zjutraj».
«Tako pozno?»
«Eh, da. Turisti prihajajo opolnoči s svojimi avtomobili k nam ter jedo in jedo te naše „angu-rije"».
Na nasprotni strani pa je kričala na ves glas mlada gospodična: «Dobre angurje, prite j h ču-pet, alo gaspudje, alo...»
«Pardon, gospodična», smo se o-pravičili, «ali bi nam lahko povedali, kaj delate pozimi, ko ni lubenic na trgu?»
«No, se ženem».
■■■iiiiiiiiiiiiiiiifHiiiimHiiliiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiniiiiiiiiitiiiuifiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiHiiiiiiviifiiimiiii
POČITNICE NA RAČUN DRUGIH
Mladi dunajski turisti so kradli po trgovinah'
Namesto na soncu bodo sedeli v Koroneju
Skupina mladih avstrijskih turistov si je izmislila poseben način, kako preživljati počitnice na račun drugih. Mladeniči so ho-dili V razne trgovine, si dali pokazati blago z namenom, da ga bodo kupili, potem pa izkoristili Primerno priliko in kradli. Prejš-Pjo soboto so prišli v trgovino čevljev v Ul. S. Spiridione 12, izkoristili priliko ko je bila trgovina polna kupcev, ukradli štiri pare čevljev vredne 9000 lir in potem izginili. Ko je hotela Pospraviti škatle, se je 21-letna Prodajalka Erminia Malvestiti za-* tatvine in obvestila leteči oddelek policije. Agentom je po-^ i j. 1 ^a so blago ukradli neki 'niadi turisti. Nekaj časa potem je v uradih letečega oddelka po-•jicije zabrnel telefon. Oglasila se p “ètnica trgovine nožev v Ul. J j , i”a Marija Pirec, ki je po-_.	da je skupina mladih av-
strijskih turistov prišla v njeno rgovino in hotela kupiti neke 0ze- Ko pa lastnica ni pazila
nanje, so ukradli tri nože, vredne 10.000 lir, in potem izginili. Trije pa niso utegnili zbežati, ker jih je lastnica zadržala. Prevzeli so jih agenti letečega oddelka policije in jih spremili na kvesturo, kjer so jih zaslišali. Tako so a-genti zvedeli, da je skupina mladih turistov nastanjena v šoli «Oberdan» v Sesljanu. Agenti so mlade tatiče počakali in kaj kmalu so jim padli vsi v roke.
17-letni uradnik Fritz Winkler in 16-letni prodajalec Hans Gschwandtner, oba z Dunaja, sta kriva kraje nožev. Prijavili so ju sodnim oblastem zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami.
Tudi ostali in sicer 20-letni mehanik Werner Zimmel, 19-letni študent Rainer Truls, 21-letni študent Gunther Tobolka, študentka Christine Bock in Brigitte Levisch vsi z Dunaja, ki so ukradli omenjene štiri pare čevljev (obutev so že nosili) bodo preživeli ostanek počitnic, in še kaj več, v koro-nejskih zaporih.
mm m Oncii
Wh
predvaja danes 25. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem film:
■RocK Hudson Doris "Day Tony "Randall-
- datore, ritorna/
,,..TtCNICOlOK ............»
EDIE ADAMS-JACK OAKIE-JACK KRUSCHEN
MUIUMI SH»mo « nun «miK •.■<!!.UX1IOI »Ml »UMltmti Slum • »»'*
e»4 M«. »OK «t«umi«• ».7»cV„C0,p*.i«I.«M"M.tckmruttc.rMM
(Vrni se, ljubezen!)
«Ker poleti nimate časa, m m*
reč?...»
«Da, točno... drugače pa proda jam božična drevesa».
«Ali prodajate vsi božična drevesa?»
«Da, skoraj vsi».
«Do kdaj pa boste prodajali te privlačne sadeže?»
«Tju do 15. septembra».
«Letos ste jih začeli prodajati prej, kaj ne?»
«Da, zrele so nekoliko preji.
«Ali je vedno mnogo ljudi?»
«Da, vedno».
«Mislim, da so vaše stojnice edine značilne v mestu?»
«Oh, da! Tu smo že mnogo let, tako da nas vsi poznajo».
No, mladi gospodični smo se naj-prisrčneje zahvalili za prijazne odgovore. Vsem Tržačanom pa kličemo: Vsi tig Ponterošo na rdeče in sočne lubenice.
s. v.
Goriško-benešbi dnevnik
S SEJE OBČINSKEGA 0DB0BA V GOBICI
Razgovor župana v Rimu o problemu avtomobilske ceste
Stavka tekstilcev povzroča veliko škodo goriškemu gospodarstvu ; Okrepitev javne razsvetljave in popravilo cest tudi v Štandrežu - V kratkem bo seja občinskega sveta
Škof Santin povišan v nadškofa
Papež je podelil tržaškemu ško. fu iiantinu naslov nadškofa «ad personam». Škof se je rodil v Ro-vinju v Istri 9. decembra 1896, v mašnika pa je bil posvečen 1. maja 1918. 10. avgusta 1933 je bil imenovan za škofa na Reki, 18. maja 1938 pa je bil premeščen v tržaško škofijo.
Njegovi negativni odnosi do Slovencev in Hrvatov pred vojno in po njej so prikazani v dokumentih, ki jih je zbral in 1953. leta objavil prof. Davo Čermelj v knjigi «Il vescovo Antonio Santin e gh sloveni e croati delle dioče. si di Fiume e Trieste-Capodistria».
Z nedeljske vinske razstave v Steverjanu
Občinski odbor v Gorici je imel pretekli torek zvečer običajno tedensko sejo, na kateri je najprej župab poročal o svojem potovanju v Rim, kjer je bil skupaj s predsednikom pokrajinske uprave dr. Chientarolijem in odbornikom za javna dela Lupierijem. Ob tej priliki so se sestali z glavnim ravnateljem ANAS inž. Biraghijem, kateremu so obrazložili goriško stališče in potrebe v zvezi s problemom avtomobilske ceste, v skladu s podobnimi smernicami, ki so jih v tej zadevi pokazali na jugoslovanski strani za odsek te ceste do Ljubljane. Pri tem so prišli do zaključka, da je treba ločiti problem avtomobilske ceste od problema obhodne .ceste Po raZčiščenju tega vprašanja je zadeva te ceste toliko dozorela, da se bo lahko začelo z izvajanjem načrta s pozitivnimi izgledi za Gorico,
Zupan se je v Rimu sestal tudi podtajnikpm na ministrstvu za
Zupan Hermenegild PodveriSič je prerezal simbolični trak na nedeljski vinski razstavi v Steverjanu
Atomlzator, ki služi za «kropljen,je med trtami, je vzbudil veliko zanimanje med obiskovalci razstave vina in kmečkih strojev v Steverjanu
delo Calvijem, s katerim je obravnaval vprašanje spora goriških tekstilcev in veliko škodo, ki jo je povzročila gospodarstvu dolgotrajna stavka. Da bi prišlo do poravnave spora, so določili na ministrstvu ponoven sestanek spornih strank v skladu s sindikalnimi organizacijami in tako obstaja u-panje, da bo končno prišlo do poravnave spora in zopetnega obratovanja tovarne.
Odborniki so nato odobrili razne ukrepe upravnega značaja. Tako so sprejeli številne prošnje za sprejem v dom onemoglih, v ECA in sirotišnico Contavalle. Odobrili so izplačilo 1.630.000 lir za stroške ECA v mesecu juniju, dalje 7 milijonov lir za vzdrževanje bolnikov v hiralnici Fatebenefratelli v maju in juniju; odobrili so tudi
1.540.000	lir za stroške mestnega dom« onemoglih v Ločniku ter stroške za zatiranje muh.
Nadalje so za razne stroške odobrili izplačilo 2.8 milijona lir in
700.000	lir sirotišnici Lena-ssi za mesec junij. Občinskim podjetjem bodo izplačali 4.564.000 lir za razne dobave v januarju in februarju 1983. 1,8 milijona lir pa bo občina potrošila za opremo novega otroškega vrtca v Ul. Fatebe-riefratelli.
Odborniki so nadalje odobrili vrsto ukrepov v korist občinskih uslužbencev ter razna cestna dela. Tako bodo potrošili milijon lir za ureditev Ul. Nizza. Občinskemu svetu, ki bo imel sejo verjetno že prihodnji teden, pa bodo predložili načrt za prvi del izpopolnitve in okrepitve javne razsvetljave, za kar naj bi potrošili 66 milijonov lir. Drugih 10 milijonov je določenih za vzdrževanje asfaltiranih cest, 10 milijonov pa za zaključek asfaltiranja ceste sv. Mihaela v Štandrežu (zadnji konec) in Ul. Cordaioli in ,-Cieoni.
Vpisovanje v srednjo in strokovno šolo
Ravnateljstvo državne strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ul, Croce 3, sporoča vsem prizadetim, da se vrši vpisovanje v prvi razred nove srednje šole in v drugi ter tretji razred strokovne šole vsak dan od 8 do 12, ure.
Za dijake, ki so izdelali v poletnem roku, se bo vpisovanje zaključilo danes 25, t.m., za one, ki imajo popravne izpite, pa 20. septembra.
Povratek
doberdobskih otrok iz počitniških kolonij
Danes, v Četrtek in Jutri, v petek še bodo vrnili iz počitniških ko-JoniJ v hribih ali ob morju tudi doberdobski otroci, ki so Odšli na počitnice s prvimi skupinami otrok.
Danes, v četrtek 25. Julija se vrne v Gorico skupina, ki je letovala v Forni di sopra. Prihod avtobusa je predviden za 17. uro ter se bo ustavil v Ul. Seminarlo pred hišo št. 7,
KINO «IRIS» PROSEK
Predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 url komični film:
BUONA NOTTE... AVVOCATO!
(Lahko noč... odvetnik!)
Igrajo: ALBERTO SORDI, GIULIETTA MAŠINA in TINA PICA
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
PITASSI
GORICA
Verdijev korzo
nadaljuje
z razprodajo
!
vsega poletnega blaga
po zelo nizkih cenah
!
ter bo pripeljal dečke.
Jutri 26. julija pa se vrnejo v Gorico deklice, ki so prav tako letovale v Forni di sopra. Tudi nje pripelje avtobus ob 17. uri v Ul. Seminarlo v Gorici, kamor Jih lahko pridejo iskat svojci.
Iz obmorske kolonije v Gradežu se bodo vrnili otroci v petek 26. t. m. in jih bodo razložili z avtobusa v Ronkah (pred prodajalno pohištva) ob 10.40 uri.
Z navedenimi skupinami bodo prišli seveda tudi otroci iz drugih krajev, ki so bili na letovanju v hribih ali ob morju s prvo izmeno. Starši, ki Imajo svoje otroke v teh skupinah, naj jih počakajo ob določenih urah na krajih, ki so določeni za prihod avtobusov, da Jim bodo izročili njihove malčke.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
P0 ŠTIRIH TEDNIH STAVKE
Tekstilci zopet na delu da bi omogočili sporazum
Če posredovanje Rima ne bo uspelo, bodo borbo nadaljevali
Včeraj popoldne so se na pokrajinskem uradu za «telo v Gorici sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij z ravnateljem tekstilne tovarne v Podgori. V daljšem razgovoru v prisotnosti predstavnika urada za «telo *o se končno sporazumeli o načinu, kako postopoma začeti z delom v tovarni, da bi tako Omogočili ponoven sestanek nasprotnih strank pri ministru za delo v Rimu.
Po tem sporazumu so že ponoči začeli ponovno delovati obe elektrarni, termična in hidroeletrarna, danes zjutraj pa so delno začeli z delom v predilnici kakor tudi v drugih oddelkih. Popoldne bodo spravili v obrat še druge oddelke m z jutrišnjim dnem naj bi bila vsa tovarna v vseh izmenah v polnem obratu.
Delavci so se vrnili na delo, da omogočijo še zadnje posredovanje ministrstva za delo ter bodo ponovno začeli s stavko v primeru, če bi ne prišlo do sporazuma.
Tekom dneva so bila včeraj pred tovarno v Podgori -tri zborovanja, na katerih sta pokrajinska tajnika CGIL Bergomas in CISL Marinello obrazložila delavkam ln delavcem položaj. Podobno zborovanje je bi-
lo okrog 19. ure v zadružni gostilni v Podgori tudi za delavce «fiocco», ki bodo prav tako z današnjim dnem postopoma spravili v pogon stroje svojih oddelkov.
Dež v Sovodnjah
Dež, ki je v torek popoldne nekoliko ovlažil nekatere kraje o-krog Gorice, se je vsaj deloma dotaknil tudi Sovodenj. Polja južno od vasi pro'ì Vipavi in Soči je toliko namočil, da so včersj zelenjadarji lahko presajali «vr» zote», dočim je polje proti Gorici in zahodno od vasi ostalo suho. Vročina pa kljub temu pritiska z nezmanjšano silo in vabi zlasti mladino, da se hodi hladit na bre. gove Vipave, kjer je v najbolj vročih urah vse živo.
Nezgoda delavke
Včeraj ob 13. uri je prišla po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 19-letna Luigina Marega iz Goric« Ul. Pasubio 4. Na delu v predilnici v Podgori si Je zmečkala kazalec na levi roki. Pridržali so jo na zdravljenju.
MiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniitimitiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiinitiiMiiiiiiiiitmiiiimtiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimmiiiitiitiiiHiitii
ZBOROVANJE KMETOV V AŽll
Vojaške služnosti povzročajo kmetovalcem veliko škodo
limetom ne plačujejo niti odškodnine * Prvi uspeh protestnega zborovanja - Delegacija pri predsedniku pokrajine in prefektu
V nedeljo 21. t.m. dopoldne so se zbrali v Ažli v dvorani pri Rozi vsi kmetje na protestnem zborovanju proti vojaškim služnostim. Zborovanju, ki ga je organizirala Zveza kmetov, je predsedoval član deželnega komiteja Zveze kmetov Izidor Predan. Prisotni so bili tudi predstavniki Komunistične in Socialistične stranke, krajevni predstavniki naprednih obdelovalcev zemlje in predstavniki Lovske zveze v St. Petru. Navzoč je bil tudi poslanec Mario Lizzerò, ki je , imel glav. ni govor.
Zborovanje je odprl Izidor Predan, ki je v svojem uvodnem govoru orisal žalostne in neznosne gospodarske in socialne razmere kmetov v Nadiški dolini in poudaril, da se temu sedaj pridružujejo še težave, ki jih povzročajo vojaške služnosti ter da so zaradi njih najbolj prizadeti kmetje, ker imajo na njihovih posestvih vojaki redne vojaške vaje, ki povzročajo ogromno škodo.
Tov. Lizzerò je poudaril, da je pripravil tov. Izidor Predan- pred nekaj leti že poročilo o gospodarskem stanju na tem področju in predočil kmetom, kaj bi bilo treba napraviti za rešitev gospodarskega in socialnega položaja v Nadiški dolini. Poudaril je, da bo to možno doseči z deželno avtonomijo in z enotnim nastopom zainteresiranega prebivalstva lega področja.
Po govoru tov. Lizzerà se je razvila važna diskusija, v katero je poseglo mnogo prisotnih kmetov. Govorili so o krivicah, ki jim jih povzročajo oblasti, ko prihajajo vojaki na vaje in jih sploh ne obvestijo, Nato jih izženejo s travnikov in njiv. V preteklosti so dajali odškodnino «buono di sgombero» od 300 do 400 lir na dan vsakemu kmetu, ki je bil izgnan s svojega posestva. Zdaj niti tega ne placujej'o več. Odškodnina, ki so jo plačevali v preteklosti, je bila smešno nizka na-pram povzročeni Škodi, zdaj pa niti tiste malenkosti ne plačujejo več. Kmetje so obupani.
Na koncu zborovanja je bilo sklenjeno, da bodo vsi kmetje v ponedeljek 22. t. m. prišli na kraj vojaških vaj, da bi izročili poveljnikom protest, ki je btl soglasno sprejet na zborovanju. To so tudi storili, a vojaštvo ni prišlo, kakor je bilo predvideno. Stvar je pripisati temu protestnemu zborovanju. Na zborovanju je bila izbrana tudi številčna delegacija kmetov m lovcev, ki je šla v ponedeljek 22. t. m. dopoldne k predsedniku videmske pokrajine in videmsku prefektu. Delegacijo so vodili poslanec Komunistične partije Lizzerò, poslanec PSI Marangone in Izidor Predan. Tema dvema predstavnikoma oblasti, so izročili protest in resolucijo in jima predočili neznosno gospodarsko stanje v Nadiški dolini posebno tistih kmetov, na posestvih katerih so redne vojaške vaje. Predsednik pokrajine prof. Burtolo in prefekt sta obljubila, da se bosta resno zavzela, da bodo kmetom plačali vsaj odškodnino. Obljubila sta tudi, da bodo v bližnji bodočnosti našli kje drugje strelišče za vojaške vaje.
To protestno zborovanje kmetov iz Ažle in protestna resolucija ki Je bila sprejeta na tem zborovanju, sta imela ugoden odmev pri vseh kmetih v Nadiški dolini.
Na zborovanju so sprejeli pro-
testno resolucijo, ki pravi med drugim, da so proučili naravnost dramatični gospodarski položaj v Nadiški dolini, ker ni nobenih industrijskih pobud, medtem ko kmetijstvo propada. Zaradi tega se mora vedno več prebivalcev izseljevati Poudarili so, da bi se morale združiti vse pozitivne sile na področju, da bi sestavili or-ganlčen načrt gospodarske obnove. Položaj pa je še poslabšal zaradi vojaških vaj, ki jih opravljajo v vseh letnih časih. Zaradi teh vaj ne trpi le kmetijstvo, mar-
več je tudi vedno manj divjačine, kar prizadeva občino in lovce. Zato naj se prenehajo vojaške vaje, in naj se razni kraji rešijo vojaških služnosti. Končno naj vojaške oblasti plačajo družinam odškodnino.
V resoluciji končno pravijo, da so izbrali iz svoje srede delegacijo, ki bo obiskala prefekta, predsednika pokrajine ter župane v Nadiški dolini. Resolucijo so poslali tudi vsem parlamentarcem in jih prosili, naj tolmačijo pri
vladi njih zahteve.
ifiRtiiiiiiiuiiifiiniiiiUMitnitHiitiiiuuitiiiKriiitniiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifimMiHiitiii
PRED NOVO NOGOMETNO SEZONO
V'
Juventina iz Standreža vabi mladino v svoje vrste
Njen bivši vratar Nardin bo igral v vrstah Juventusa iz Turina
Po uspešno zaključenem spomladanskem tekmovanju se nogometaši štandreške Juventine že pripravljajo na jesensko tekmovanje v obeh pokrajinskih skupinah in kmalu bodo začeli z rednirfi treniranjem. Ob tej priliki vabi vodstvo društva vse tiste mladince, ki imajo veselje za nogofhet ter bi Se radi vadili, naj se čimprej javijo pri predsedniku društva Milanu Peliconu (v baru) ali pri vaditelju mladih, članov Mariju Bordonu, da jih bodo vključili v naraščaj Juventine. Vse podrobnosti s tem v zvezi bodo lahko dobili pri vpisu.
Ob tej priliki naj omenimo še lep napredek bivšega vratarja podmladka Juventine, Alda Nardina. Ta Je že pri tekmah svoje ekipe na Goriškem pokazal toliko požrtvovalnosti pri treningu in na tekmah, da je kmalu dosegel lepe uspehe pri obrambi juventinsklh vrat in vzbudil pozornost tudi izven nàie pokrajine. Tako ga je lani odkupila ekipa iz Arezza v Toskani, kjer je uspešno nastopal lani. Letos pa ga je prevzela Juventus iz Turina, kjer bo mladi «arditi prav gotovo dosagel še večji napredek. Do takega uspeha j« prišel naS štandreiki rojak predvsem s požrtvovalno in vztrajno pripravo ln z disciplino ter je v tem pogledu lahko za vzgled viem drugim naraščajnikom Juventin«, pa tudi drugim športnikom.
Kratke iz bolnišnice
■ Ob 15.45 je prišel po pomoč 17-letni Lucianu Furlan iz Izočnika, ki si je na delu pri ATA zmečkal pa lec na levi roki. V bolnišnici se bo zdravil 15 dni.
Na delu pri podjetju Romani v Gorici pa se je ponesrečil 27-le'ni Graziano Gobatto iz Gorice Ul. Don Bosco 3. Zdravniki so mu ugotovili udarec in rano na lasišču ter so ga pridržali za deset dni na zdravljenju
včeraj v v kmečko v Goriški
Strela v Gradiški
Med hudo nevihto je Gradiški strela Udarila hišo Giuseppa Furlana ulici. Strela je najprej oplazila gospodinjo Ano Furlan, ki je bila v kuhinji, nato pa je udarila v svinjak ter ubila svinjo i,n mladiča, ki ga je ravno dojila. Ostalih 1Q prašičkov pa je ostalo nepoškodovanih.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ALDO NARDIN bivši vratar pri Juventini v fttandre'u, ki bo v jeseni igral pri ekipi Juventus iz Turina
VERDI. Zaprto zaradi poletnih počitnic do 2. avgusta.
CORSO. 1730: «Fiume rosso», J. Wayne in Montgomery Clift. A-meriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «Il giorno dopo la fine del mondo», J. Hagen in F. Avalon. Ameriški črnobeli film v cinemascope Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30
( ENTRALE 17.00: «Gianni e Pinot-to», But Abbot in Lou Costello. Črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 22 68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 33,6 stopinje ob 15 uri, najnižjo 17,9 stopinje ob 4.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov.
PO PONEDELJSKI BLISKOVITI ZMAGI NAD FLOYDOM PATTERSONOM
Sedaj na vrsti Liston - Clay
Ponudba Parnassusa: 2.750.000 dolarjev jamstva za organizacijo dvoboja
LAS VEGAS, 24. — 24 ur po bliskoviti zmagi nad Floydom Pat-tersonom so začele prihajati svetovnemu prvaku Charlesu Sonnyju Listonu številne ponudbe za razne nastope. Najboljšo ponudbo je poslal «promoter» iz Los Angelesa George Parnassus, ki je zagotovil minimalno jamstvo 2.750.000 dolarjev za dvoboj Listona z izzivalcem številka 1 Cassiusom Marcellusom Clayem, Parnassus je mnenja, da bi bil dvoboj spomladi prihodnjega leta.
Na tiskovni konferenci je Liston priznal, da je Clay postal njegov logični tekmec. Datum in mesto dvoboja pa bodo določili kasneje. Liston, ki je podpredsednik «Intercontinental Promotions Ine.», bi hotel osebno organizirati dvoboj s Clayem. Pri tem pa nastajajo razni zapletljaji, ker v številnih državah ne dovoljujejo boksarjem, da bi istočasno nastopali kot organizatorji.
Javili so, da so za ponedeljski dvoboj Liston - Patterson inkasi-rali 286.180 dolarjev (približno 178 milijonov lir), medtem ko je televizijski prenos prinesel organizatorjem v blagajno nič manj kot 900.000 dolarjev (558 milijonov lir).
V Ameriki so začeli javno zahtevati nadzorstvo nad «monopoli», ki nadzorujejo organizacijo svetovnih prvenstev težke kategorije. Sicer pravijo, da je ta monopol edino v rokah bratov Nilon, ki so menažerji svetovnega prvaka. Ti bodo tudi organizirali prihodnji dvoboj za svetovni naslov Liston - Clay. Vrhu tega zahtevajo tudi zvezni zakon o boksu. To predvsem, da bi preprečili podobne «neuspehe» kot ga je zabeležil dvoboj Liston-Patterson. Svetovna boksarska zveza sicer ni bila preveč prepričana v nujnost povratnega dvoboja. Patterson namreč ni bil najbolj kvalificirani tekmec Listona, ker bi se tudi amaterski boksar bolje obnesel na ringu kot on. Ponedeljski dvoboj smatrajo nekateri za «tatvino». To pa zato, ker so gledalci plačali za oba dvoboja, ki nista trajala niti pet minut, več kot 2 milijona dolarjev.
Bivši svetovni prvak težke kategorije Jack Dempsey je izjavil, da bi moral Patterson zapustiti ring. «Floyd je sicer zelo dober in je poln denarja. Nima torej potrebe in vrhu tega preveč občuti udarce nasprotnika.» Na vprašanje, če bi on, v času ko je branil naslov, premagal Listona, je Dempsey izjavil, da sedanji svetovni prvak spada v tisto vrsto ne preveč priporočljivih boksarjev, ker je zmožen premagati katerega koli tekmeca.
Kljub neuspehu so še vedno ljudje, ki skrbijo za Pattersona.
Gre za organizatorja boksarskih srečanj Earla Gilliama iz Houstona, ki ima namen pripraviti za prihodnji september na prostem dvoboj Patterson - Cleveland Williams. To pa le pod pogojem, čb bi Patterson skušal ponovno začeti pot za dosego pravice do nastopa za svetovni naslov. Williams, ki je doma iz Houstona, je trenutno na četrtem mestu svetovne lestvice najboljših boksarjev težke kategorije.	Pattersonova usoda je zapečatena
iiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimmiiiiinniiimiiiliiiiiiiiimtmiiiiiiiiiiiniiniiiirtiiiiiiiiimiiiuniiimiiiiiumiiiiiiiiiMdiiiiiiiiHliiiiiiiin
OB UDELEŽBI SVETOVNE ELITE
Letos septembra v Portorožu borbe za «Nagrado Primorske»
Zaradi jesenskega datuma več udeležencev - Prve prijave
Letos se bodo na portoroški tekmovalni stezi že sedmič pomerili domači in tuji prvaki motociklističnega in avtomobilskega športa. Od skromnih začetkov pred sedmimi leti, ko je bila prireditev še čisto krajevnega značaja, se je z leti razvila v eno najvidnejših tradicionalnih mednarodnih športnih manifestacij v Jugoslaviji. Avto-moto društvo Koper, ki je že pred leti prevzelo organizacijo in izvedbo prireditve «Nagrada Primorskem, je s svojim dosedanjim delom dokazalo, da je sposobno izvesti vsako, še tako zahtevno prireditev te vrste. Posrečen izbor tekmovalne steze, v
ZA SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO
Van Looy vodfa belgijske ekipe
Med ostalimi člani sami Van Looycvi najzvestejši
BRUSELJ, 24. — Belgijska kolesarska zveza je danes določila reprezentanco profesionalcev za nas top v cestni vožnji svetovnega prvenstva, ki bo 11. avgusta v Renai xu. Na čelu seznama je Rik Van Looy, za njim pa so samo njego vi «najzvestejši». Sicer se je že vedelo,da je Van Looy diktiral sesta
vo ekipe, v kateri bodo še Aeren-houts, Beheyt, Cerami, Armand De-smet, Gilbert Desmet, Planckaert in Proost. Za rezerve pa so določili Pauwelsa, Melckenbeecka, Bock-landta in Forea.
Objava reprezentance je dokaz, da se bo Rik Van Looy, kljub nerodnemu paijcu na včerajšnjem kri-teriumu Rijemenana, lahko udeležil tako zahtevnega tekmovanja kot je svetovno prvenstvo. Tudi danes so zdravniki pregledali belgijskega asa in vse kaže, da njegove poškodbe niso resnega značaja.
Zdravniki so kolesarju predpisali teden dni počitka. Po tem obdobju bo Van Looy lahko ponovno treniral in zaključil priprave za nastop v Renaixu.
fus, Rus Kostava in Italijan Sac-caro.
Izidi finalnega koia: Losert - Kostava 5:4, Losert - Saccaro 5:4, Losert - Dreyfus 5:3, Kostava - Saccaro 5:5, Kostava - Dreyfus 5:4, Dreyfus - Saccaro 5:2.
ZA LETO DNI
llllllimilMilHIHIIIIIIIIIIIIItimillimMIHHiHHlIllMIIIHIIHniHIl
prejšnjih letih doseženi tekmovalni rezultati in splošen kvaliteten nivo portoroške prireditve bi bili namreč lahko v čast vsakemu mednarodnemu srečanju.
Portoroške dirke bodo letos 7. in 8. septembra. Spremembe datuma je narekovalo več razlogov. V prid jesenskemu datumu govori predvsem primernejši letni čas. Portoroška prireditev namreč nima samo velikega športnega pomena, temveč ima tudi močan turistični poudarek. Predstavitev datuma letošnjih portoroških dirk
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Majerič iz Izole
na mladinskem evropskem
prvenstvu «Snipe»
KOPER 24. — V Kopru so se zaključila kvalifikacijska tekmovanja v jadranju za udeležbo na mladinskem evropskem prvenstvu za jadrnice Snipe. Razen Dadasa iz Splita bo Jugoslavijo zastopal še Majerič iz Izole. Tekmovanje bo na zuriškem jezeru v Švici. Naš tekmovalec bo nastopil z jadrnico Barba Vane, ki so jo izdelali v koprski delavnici. Ta jadrnica si je pridobila velik
sloves, saj sta z njo pred dnevi zmagala Koprčana Cerkvenik in Venturini na veliki mednarodni regati na Gardskem jezeru, škoda pa je, da se nista mogla
udeležiti evropskega prvenstva v razredu Star Koprčana Fafangel in Kosmina zaradi finančnih težav. Prvenstvo je te dni v Marini di Carrara.
bo nedvomno občutno podaljšala letošnjo portoroško turistično sezono.
Ves koprski okraj bo imel v tistih dneh posebno praznično vzdušje in videz. Z motociklistično športno prireditvijo bodo namreč sovpadale tradicionalne letne turistične kulturno-prosvetne prireditve. Nastopali bodo številni prominentni folklorni ter drugi umetniški-plesni, igralski in glasbeni ansambli. Tudi gostinci bodo nudili obiskovalcem mnogo več gostoljubnosti in možnosti razvedrila, kot prejšnja leta.
Jesenski datum prireditve je prilugojen tudi datumom ostalih jugoslovanskih in tujih prireditev tako, da ne sovpada s nobeno drugo dirko v Jugoslaviji in v svetu. Ugodno Pa je tudi to, da bo «Nagrada Primorske» tik pred svetovno znano dirko v Monzi, ki pritegne vsako leto vso svetovno tekmopalno elito. Marsikateri svetovni šampion se bo tako lahko udeležil tudi portoroških dirk. Portoroška tekmovalna steza z njeno raznovrstno razgibanostjo, pestro speljanimi ovinki in zanimivimi višinskimi razlikami spada namreč med najzahtevnejšo in naj zanimivejše tekmovalne terene te vrste v Evropi in to prav dobro vedo Uidi tuji tekmovalci. Zato je tudi «Nagrada Primorske» postala v pravem pomenu besede mednarodna športna prireditev. Letošnja udeležba tujih tekmovalcev bo še posebno velika, saj je že do danes prispelo mnogo prijav iz Anglije, Irske, Francije, Zahodne Nemčije, Norveške, Švedske, Finske, Belgije, Nizozemske, * Danske, Svice, Avstrije, Italije,
Madžarske, Češkoslovaške ter Vz. Nemčije. Prijave pa še kar naprej prihajajo.
Koprsko Avto-moto društvo se na letošnji Portorož pripravlja že od začetka leta. Delo se odvije, sistematično in organizirano, saj je prireditveni odbor sestavljen iz strokovnjakov, ki imajo na tem področju večletne izkušnje in temeljito poznajo organizacijo takih zahtevni^ športnih prireditev.
Ljubitelji avto-moto ..športa lahko torej z vso upravičenostjo pričakujejo od letošnjega Portoroža ne le mnogo Športnih užitkov, temveč tudi dvodnevno prijetno razvedrilo in rekreacijo.
URBIC-KOKOL DUŠICA
KONČNO TUDI V NAŠEM MESTU
Harlem Globetrotters v soboto na Gradu sv. Justa
V drugem delu «Varietejske parada 1963»
Povsod so bili in povsod so želi burno ploskanje in smeh. Samo v Trstu smo jih morali dolgo čakati. Končno so le prišli. Mislimo na znane ase in čarovnike košarke, ki jih ni mogoče posnemati, «Harlem Globetrotters». Pred meseci so začeli novo turnejo in njihova pot z zabavo kakih 35 milijonov ljudi jih je pripeljala tudi v naše mesto, kjer bodo nastopili v soboto. Prizorišče:	Cortile delle Milizie na
Gradu.
Temnopolti igralci ekipe «Harlem Globetrotters» bodo zaigrali štiri čase po 10 minut proti moštvu «In-dians Cherokee», ki ga sestavljajo prav tako izvežbani in zelo spretni Indijanci. Vsi temnopolti igralci so zelo visoki: največji je visok 2,13 m, najmanjši pa meri več kot 1,90.
Greco pri Triestini
Napoli je dal Triestini naposodn za nogometno sezono 1963/64 svojega srednjega krilca Greca.
PO 10. KOLU PRVENSTVA V HOKEJU NA KOTALKAH
Ta ekipa je gostovala v 81 državah in je v 36 letih delovanja uspešno končala 7412 tekem, medtem ko jih je 960 izgubila. Najuspešnejša je bila turneja 1961-62, ko so harle-movci zmagali 287-krat in samo enkrat izgubili.
V drugem delu sporeda pa se bosta spoprijela dva bivša svetovna prvaka v namiznem tenisu. To sta Američan Robert Berggmann in Kitajec Chou Lin Chen. Poleg teh dneh bodo nastopili razni akrobati, «čarovniki» in drugi, tako da «Varietejska parada lp63», kot se ta del prireditve imenuje, ne bo razočarala nikogar. Ker pa je prostorov premalo, zanimanje pa veliko, se je treba potruditi do vstopnic, ki jih prodajajo v Biglietteria Centrale — Galleria Prottl — tel. 38547.
Svetovno prvenstvo v sabljanju
Avstrijec Losert prvak v meču
GDANSK, 24. — Danes zjutraj se je začelo v okviru svetovnega prvenstva v sabljanju tekmovanje posameznikov v sablji. Dva Italijana,
Chicca in Salvadori, sta bila izločena. Ista usoda je doletela tddi Ca-lanehinija, ki je moral z 9:10 kloniti poljskemu tekmecu Zablocke-mu. Medtem ko si je morala ,osmotica priboriti z nastopi pravico tek-, movanja v osmine finala, so v ta del uradno prepustili osem najboljših sabljačev iz izločilnega kola.
V	osmini finala je Italijan Calarese premagal sovjetskega predstavnika Rakito in se bo jutri spoprijel v četrtfinalu z Mavlikanovim (SZ). Izidi tekmovanja v osmini finala so naslednji:
Calarese (It.) - Rakita (SZ) 10:9 Mavlikanov (SZ)-Majewski (Polj.)
10:5
Pawlowski (Polj.) - Pezsa (Madžarska) 10:5
Fefevre (Fr.) - Asatiani. (SZ) 10:9 Rylski (SZ)-Zablocki (Polj.) 10:7 Kovacs (Madž.)-Roulot (Fr.) 10:6 Bakonyi (Madž.)-Koestner (Nemčija) 10:3
Ochyra (Polj.) - Arabo (Fr.) 10:7
V	meču pa so se v finalno Skupino uvrstili Italijan Saccaro, sovjetski predstavnik Kostava, Avstrijec Losert in Francoz Dreyfus. Italijan Breda je bil izločen v polfinalu, kjer je klonil Kostavi 10:5.
Avstrijec Roland Losert je danes osvojil naslov prvaka v meču. Za njim so se uvrstili Francoz Drey-1 vem delu tekme pobuda v rokah
Monza na boljšem Triestina na slabšem
Kljub dobri igri poraz Ferroviaria
Monza, ki je šele v predzadnjem kolu osvojila prvo mesto na lestvici letošnjega prvenstva v hokeju na kotalkah in si tako zagotovila neuraden,' a časten naslov poletnega prvaka, je v prvem zavrtljaju drugega prvenstva, z zmago nad tržaškim Ferroviariom in izkoriščajoč istočasnega padca Triestine ter ravno tako nepričakovanega zastoja Marzotta v Rimu še povečala prednost.
če k tem izidom dodamo še izena čen rezultat iz Follonice, je razvid-
no, da je sobotno kolo potekalo v znamenju presenečenj, katerih po sledice se zdaj jasno odražajo na trenutni lestvici.
Na igrišču Miramarskega drevoreda je Ferroviario, kljub okrnjeni postavi (med drugimi je bil ludi odsoten najboljši realizator Gregorij enakovredno zaigral proti svojemu bolj slavnemu nasprotniku m ne bi prav nič ukradel, če bi odnesel z igrišča vsaj eno točko. Monzi ni šla igra izpod rok in mnogi napadi so se izjalovili še predenj je žoga dospela do neposredne bližine tržaških vrat.
Domači igralci so v samem začetku forsirali igro in gostje, ki niso pričakovali tako odločnega odpora, niso vedeli kako razmaja ti mreže tržaške obrambe. Kljub vsem trudom Monze je bila v pr
Se poldrugi mesec in portoroška tekmovalna steza bo zopet oživela. Prizor je z lanskoletnega tekmovanja	(Foto: J. Kološa)
Ferroviaria, dokler niso le-ti zadeli v črno s strelom Spessotta.
Ta strel je deloval kot mrzla prha in zbudil goste iz svoje dremavosti. Monza je ostreje pritisnila v tržaški kazenski prostor in v štirih minutah dosegla svoj prvi gol. Deset minut pozneje so gostje prišli v prednost s strelom Pessine, ki je iznenadil v ostalem povsem zanesljivega tržaškega vratarja. Domačini so se zamanj trudili, da bi spet izenačili. Monza je plela gosto mrežo podaj in igralci Ferroviaria so tako prav težko prišli do žoge.
Triestina je šla v goste v Lodi, kjer je vedela, da jo čaka težko srečanje. Vseeno pa je upala na zmago. Na igrišču pa so se domačini izkazali bolj žilavi kot je bilo pričakovati in Tržačani so se morali vrniti‘s pfazno bisago. Triestina je zaigrala prav lepo in smemo trditi, da je bila tehnično najboljše moštvo na igrišču. To pa ni zmedlo tamkajšne igralce, ki so odgovarjali izdelanim potezam gostom z mirnim nastopom in skušali premakniti bojno polje čim bliže tržaških vrat
Ob zaključku prvega polčasa je Triestina vodila z golom prednosti. Vse je kazalo, da bo kljub vztrajni obrambi moral domači vratar izpustiti še kako žogo. Vendar so se v drugem delu igre stvari na kotalkališču precej spremenile predvsem po zaslugi domačih fantov, ki so se bolj pogumno spuščali v napad. Ob spodbujanju domačih navijačev, ki si niso obetali tako kvalitetne igre, so domačini dvakrat zaporedoma pretresli Mari-jevo mrežo in tako prisilili na kolena tudi italijanske prvake.
Poraz je precej omajal doslej solidno stanje Triestine na lestvici. Ekipa se še vedno drži drugega mesta, vendar so njene možnosti do ponovne osvojitve prvenstva precej skrčene, ker ima zdaj kar tri točke zaostanka.
Igrišči v Follonici in Bassanu nista doslej predstavljali za goste prav nobenega problema. Ekipe so potovale v ta mesta le zato, ker tako zahteva tekmovalni pravilnik, a niso bile nikoli v dvomu za končni izid. Zdaj kaže, da bodo te svoje mnenje morale v marsičem spremeniti. Prva, ki je to spoznala, je
bila Novara. Zafinettijeva ekipa je prišla v Follonico le po točke in z namenom, da izboljša svoj količnik. Čeprav so domačini nastopili z moštvom, ki so ga v veliki meri sestavljali rezervni igralci, so preprečili nasprotnikom veliko žetev in celo odgovorili na vsako tujo potezo. Izenačen izidi predstavlja zato veliko iznenadenje, vendar je po pokazani igri povsem pravilen.
Kaže da je Lazio končno le našel vratarja, ki je enakovreden o-stalim igralcem. Doslej je namreč rimska ekipa prišla večkrat ob zmago zaradi negotovosti svojega zadnjega branilca. Zdaj, ko so v tej vlogi preizkusili že štiri igralce, so končno zadeli pravega. Zahvaljujoč se torej bolj zanesljivi obrambi je Lazio zaustavil elan Marzotta in se tako povzpel za točko višje na lestvici in prišel korak bližje rešitvi pred bojazni izpada.
V zadnji tekmi kola Bassano ni zmogel resnejše obrambe pred napadi Modene: v njegova vrata se je vsulo kar devet žog, medtem ko so Modenčani prepustili prosto pot le dvema streloma.
Izidi:
Monza - Ferroviario	2:1
Lodi - Triestina	2:1
Follonica - Novara	2:2
Lazio - Marzotto	3:3
Modena - Bassano	9:2
Lestvica:
Monza	10	8	1	1	53 15	17
Triestina	10	7	0	3	35 27	14
Marzotto	10	6	2	2	27 21	14
Novara	10	5	3	2	62 21	13
Modena	10	6	1	3	38 26	13
Lodi	10	6	0	4	34 43	12
Ferroviario	10	4	0	6	37 37	8
Lazio	10	1	2	1	35 46	4
Follonica	10	1	1	8	25 76	3
Bassano	10	1	0	9	14 55	2
P. I.
TENIS ZA POKAL DE GALEA
RICCIONE, 24. — Grčija je danes izločila iz tekmovanja za pokal De Galea Španijo, katero Je premagala 4:1.
Jutri zjutraj se bodo nadaljevale tekme posameznikov med Italijo in Grčijo na eni in Romunije in Poljske na drugi strani. Dvoboji so v okviru tekmovanja v italijanski coni. V prvem singlu bo Maioli nastopil proti Grku Gabrielidisu, v drugem pa Di Maso proti Caloge-ropulosu.
Na drugem igrišču pa bo dvoboj romunskih in poljskih teniških i-gralcev po naslednjem razporedu: Boage (Rom.) - Kubaty (Polj.) in Byelanoyicz (Polj.) - Popoviči (Romunija).
JOŽE VERGA N:
OrfMAREZIG do MADRIDA
22.
Srebrnič je za časa prve svetovne vojne dezertiral v Rusijo in se udeležil velike oktobrske revolucije. Ko se je povrnil v domovino, je bil izvoljen na Goriškem za komunističnega poslanca- čeprav je bil poslanec in bi moral biti kot tak nedotakljiv, so ga fašisti aretirali in konfinirali. Po padcu fašizma je pobegnil iz konfinacije na osvobojeno ozemlje in postal član Pokrajinskega komiteja KPS in Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje ter član SNOS. Leta 1944 pa je pri prehodu čez Sočo utonil.
Srebrnič je bil velik borec za pravice delavskega razreda. Prvič sem se srečal z njim v koprskih zaporih. Kot poslanec je obiskoval zapore in prinašal političnim jetnikom denarno pomoč in besede tolažbe. Se danes se spominjam njegovih besed ob odhodu:
«Pogum, fantje, in dvignite glave! Danes nas zapirajo oni, jutri jih bomo pa mi!»
Kasneje sem se srečal še večkrat z njim na sestankih v Marezigah, čežarjih, v Pomjanu, Babičih in Rižani.
Leta 1924 je obiskal Srebrnič Čežarje in Pobege in je imel sestanek s kmeti. Najrevnejšim je svetoVal, naj se izselijo v
sem le poslušal.
.vo.b»;,,k
Sovjetsko zvezo in naj tam organizirajo slovenski javili so se mnogi, nekateri tudi s Kri šistične oblasti pa jim niso ho téle dati
V	Sovjetsko zvezo.
V konfinaciji je imel majhno, pri udobnosti. Zato pa je- imel lepo kopic
V	sobici ni bil nikdar sam. Njegova sob konfinirancev in z njimi je neprestano pol
Ko sem bil prvič pri njem, sem mu pripovedovati o razmerah v Istri in o Gortanu, Bidovcu, Valentiču,, Milošu in ših obiskih je govoril povečini on, jaz pa Najrajši je razpravljal o oktobrski revoluti xu in Leninu. Govoril je poljudno in mentor. Sele ob Srebrniču sem začel jasneje spoznavi melje marksizma in leninizma.
Zame je bila prava sreča, da sem naletel v, konfinaciji na Srebrniča. Neprestano sem bil pri njem., škoda, da je trajalo tako malo časa. Po treh mesecih so me premestili na Tremite. Z mano pa še 21 drugih antifašistov. Policija je menda opazi«? la, da se le preveč oklepamo Srebrniča-
I |h( M
NA TREMITOI
Prepeljali so nas s Tirenskega na jadransko morje.
Tremiti ležijo kakih 20 kilometrov od obale, kjer ima italijanski škorenj svojo ostrogo. Sestojijo iz petih drobnih otočkov, ki merijo skupaj komaj tri kvadratne kilometre. Otočki so revni in brez vode. Na njih živi kakih 400 ljudi, ki se ukvarjajo z ribolovom. Pridelajo le nekaj grozdja ir) fig.
Preden je prišla naša skupina tja, je živelo na teh malih otokih kakih 600 kriminalcev, med njimi kar 400 pripadnikov sicilske mafije. Mi smo bili pač prva skupina političnih kaznjencev, ki je prišla na te revne otoke.
Življenje na Tremitih je bilo čisto drugačno kakor na Li-parskih otokih. Tam so bili ljudje pošteni, zavedni in sposobni. Organizirali so si posebne ekonomske kuhinje. Med njimi1 ni bilo pretepov in prepirov. Ce je prišlo kdaj do kakega nesporazuma, je zadevo rešil na miren način poseben odbor v taborišču.
Tu pa ni bilo tako. Med kriminalci ni bilo pravega sožitja. Skupne kuhinje niso imeli. V najboljšem primeru so kuhali za dvojico ali trojico. Mnogi so si pripravljali hrano vsak zase, neredno, slučajnostno kakor cigani.
Konfiniranci so prejemali po 4 lire na dan za hrano in, obleko. Človek je moral biti presneto skromen in varčen, če je hotel s tem denarjem izhajati. Kriminalci pa se niso znali: premagovati- Njihove želje so bile večje kot njihove sposobnosti, zato so iskali srečo v igri in so cele dneve kvartali in' popivali. Za vsako malenkost so se pričkali, pretepali in tudi pobijali. V 30 mesecih, ki sem jih prebil na Tremitih, je bilo sedem ubojev, med mafijo štirje in med drugimi kriminalci trije. Organizacija mafije je delovala tudi v konfinaciji. Vodje organizacije so bili oblastni in nasilni, če je kateri izmed članov organizacije koga izdal, ga drugi dan že ni bilo več med živimi.
Mafija je sovražila fašizem pa tudi komunizem, s Slovenci pa je simpatizirala, člani mafije so trdili, da niso Italijani in da je njihova borba podobna naši. Tudi oni se borijo proti* Mussoliniju, Italiji in za samostojno Sicilijo.
Da bi našo politično skupino laže kontrolirali, so nas namestili v baraki poleg policijske postaje, čeprav so hudo pazili na nas, nam niso prepovedo .i govoriti s kriminalci. Dev volili so nam tudi, da smo imeli skupno kuhinjo.
Dne 21. januarja 1931 smo svečano praznovali obletnico* Leninove smrti. Na našo prošnjo nam je komisar dovolil majhen izlet na bližnji otok San Nicola. S seboj smo lahko vzeli tudi fotografa. Spremljali so nas seveda karabinjerji.
Na dan 21. aprila je bil fašistični praznik. Fašisti so po siali tudi na Tremite svojega agitatorja. Slavnostnega zborovanja na trgu smo se morali udeležiti tudi vsi konfiniranci-V bombastičnem govoru je govornik proslavljal «velike uspehe fašizma v zunanji in notranji politiki in v vseh panogah gospodarstva». Posebno je poudarjal, da je fašizem rešil pereče socialno vprašanje. Kako je rešil to socialno vprašanje, je čutila večina nas na lastni koži.
Drugi dan je klical komisar vsakega konfiniranca posebej v pisarno. Tu je nastopal spet slavnostni govornik, ki je govoril o veliki blaginji, ki jo je prinesel Italiji fašizem.
«Vsak,» je dejal, «prav vsak se lahko reši konfinacije in se vrne domov. Treba je le, da se pokesa svojih grehov, da napiše posebno prošnjo na Mussolinija in izpolni posebno vprašalno polo. Nič drugega.»
Med pogoji v obrazcu pa je bil vpis v fašistično organizacijo in po potrebi sodelovanje s policijo.
Ko sem prišel na vrsto, sem odločno rekel: Ne!
«Prav nobene prošnje ne bom delal, ker nisem ničesar zakrivil. 2e tri leta me vlačite po zaporih in konfinacijah, čeprav sem nedolžen. V fašistično organizacijo se ne nameravam vpisati. Tudi s policijo ne maram sodelovati, že zaradi tega nè, ker me je aretirala brez vzroka.»
Kasneje smo se vsi zbrali v baraki. Spogledovali smo se. Nastal je mučen molk, ki je trajal kakih pet minut.
Nenadoma pa je vstal Donato Settinelli, komunist iz Florence, in je rekel:
«Zakaj nas je klical komisar v pisarno, vsi prav dobro vemo Kdor je napisal prošnjo na Mussolinija, naj se oglasi sam in pri priči zapusti našo barako!»
Nastala je tišina. Nihče se ni javil. Tedaj je planil socialist Rino Bianchi jezno pokonci in dejal:
«Prav dobro vemo, da je nekdo med nami, ki se je prijavit za sodelovanje s fašisti in policijo.»
t Nadaljtvunie sledi)
im „Mii vo- TRST - UL MONTECCHI 6-11 TELEFON «3-808 IN 94-638 - Poštni predai 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 'S. Pellico Ml, Tel. 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tèi. št 37-838 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četrt-
letna 1800 lir ' ooiletna 3500 Ur celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Rtrtiarieva ulica 3-1 telet 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 121) Ur. - Mali oglasi 30 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri upravi. -° J	’	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst