4 1 »SLOVENSKI NAHOD«. Stmt Odpuščeni tovarniški delavec škofi! pod brzovlak Feliks Zaplata je delal v litijski predilnici 35 let, pa so ga osumili, da je ukradel koMsfc gumijaste cevke — Ovadil ga ie tovariš Li ti i a. 22 februarja V zadnjem času imamo zdaj že druqi dogodek, ki je razburil dolino in izzval obilo govoric. Om dan se je nenadoma zmešalo 18-letni služkinji Zamanovi Slavki doma iz Kamneqa угИз pn Prirn-kovem. Ljudie vedo povedati da se ji je um omračil nenadoma in da zadene krvda nekega fanta. Nesrečno dekle je steklo na po' nago pred cerkev, nakar so jo odpeljali v ljubi lansko bolnico Ljudie so pa radovedni, kako se bo iztekla preiskava Pri malem posestniku Zaimnu, po domače Capu imajo 8 otrok in jt bila ' starši so dejali ua di raie videli, tla bi jim vse pogrelo, kakor pa da ie zadela njih hčerko taka nesreča. Čez nek«i dni se je pa pripetil nov raz-burlnv dogodek. ki je vznemiril posebno naše delavce To pot gre za Mrašcn samo mor pod brz'm vlakom št OOfi ki vozi iz Z'danesa mosta proti Ljubham Tik preden je privozrl brzec do prehoda pri litijskem sre&kem načelstvu. ie stekel po klnn-čku 49 letni predilniški delavec Zaplata Feliks. se vrgel najprej na kolena in potem na pro-vjo. Vlak ga je preseka' na dvoje in vlekel še kakih SO korakov dalje oroti kolodvotu-Strojevr»dja je opazil samomorilca. skuhal ;re vlak ustaliti, da so zavore močno zadr-sale. vlaka pa ki je bil v polnem diru seveda ni mogel ustaviti. Stroj ie nesrečnega možr. popolnoma raz-raesaril, da «o ležali posamezni kosi trupla ob progi. Za siio so osnažili kole^ie vlaka, ki je prerezalo nesrečneža, nakar je vlak nadalievat vožnjo. S kolodvora so medtem obvestili orožiike, ki so takoj preskrbeli krsto kamor so zbrali nesrečneževe ostanke. Prvotno so nameravali odpeljati telesne ostanke nesrečnega Zaplate v lit'j-чко mrtvašnico, s'edi pota pa so dohite1' Zapiatovi voz s krsto, nakar ao prepeljali očeta пр stanova- nje na Dobrovo v Gradcu, kjer so predil-niškc hiše. Takoj ko se je nesrečni mož vrgel pod vlak. se je zbrala na k-aju tragedije šku pina ljudi in kmalu sc je zvedelo, kaj je pognalo moža v smrt . . . Feliks Zaplata je stopil že kot 13-Ieten deček v litijsko predilnico i« je bil zaposlen pri zidarjih, jx> potrebi pa je opravljal rudi druge p< >le Z leti je prišel Zaplata na slas pridnega in poštenega moža. ki ;e bil voljan prijeti za vsako delo. t «stanovi1 si je tudi družino m mu jo predilnica dala stanovanje na Do hravj. Skromen možieek nizke po&tave ni linoi menda nobenega sovražnika cenili so ga pa mnogi kot vzornega družinskega očeta in krščanskega moža Vse nesreče pa je bil kriv košček gumijeve cevke, ki ni vreden niti kovača Ta košček cc\ke jc baje vzel Zaplata in ga odnesel domov Xeki predilniški delavec Je odšel na dom k Zapmtovim in je zahteval od Feliksove žene. naj mu izroči cevko, ki jo je prinesel Zaplata domov Žena ni vedela o cevki ničesar, delavec pa >c je vrnil v tovarno in razkrita!, da je ujej ptička. ki krade v tovarni... Zaplata je bil pokliran pred predstojnike in baje so mu izročili listek, da je zaradi tatvine odpuščen. Ob tem sporočilu je bil mož ves iz sebe Vrnil se je domov, buljil v steno in je Sele na daljše prigovarjanje domačih skrušeno povedal, da je odpuščen... Tudi na družino je vest, da so očeta po 35 letih službe odpustili zgolj zaradi koščka gumijaste cevke, vplivala porazno Pričeli so se dušiti v joku in očetu ni bilo več obstanka doma Dejal je, da gre k sorodnikom na Stavbe Vso pot je jokal in pripovedoval svojim prijateljem in znancem, kaj se mu ie na stara leta pripetilo Ljudje so ga tolažili, čoč da bo morda vse še dobro, mož pa kar ni hotel verjeti tolažilnim besedam »Kaj naj še delam na tem «svetu ko чргр brez 7a pielaza sta pa priila tedaj policijski komisar g. Brezan Jote ta» g* Hsbičeva Opazivši potrtega moda, «ta (a pregovorila, da je opustil samomorilno namero in sta ga spremila fte proti litijskemu mostu Ko se je Zaplata poslovil od svojih spremljevalcev, pa Je začul spet ropot na progi. V tistem hipu Je privozll dunajski brzovlak in tedaj Zaplate te nI bilo več mogoče ustaviti. Skočil Je pod kolesje, ki ga je strahovito razmeaarllo Vsa Litija in Gradec, kjer Je moCna delavska kolonija, sočustvuje z nesrečno Zaplatovo družino, vdovo ln tremi otroki Zaplata je bil vzor skrbnega mote Se ored smrtjo je stopil k neki znanki In poravnal račun 20 din, ki jih je dolgoval še od zadnjega katoliškega shoda. Tedaj se je udeležil tabora, pa si Je Izposodil denar, neporavnani znesek je plačal pičlo uro pred smrtjo, ker ni hotel oditi z neporavnanimi računi s sveta ... Javnost obsoja ovaduha ln baje so nekateri Zaplatovi prijatelji že hoteli z nJim obračunati Pa ga niso naSli. ker se Je v bojazni pred maščevanjem skril. Predilniško delavstvo pričakuje, da bo uvedena preiskava Kakor nam javljajo delavci. pričakujejo spričo dejstva, da imamo v Litiji več uradov in tudi delavske zaupnike, da bo uvedena preiskava ki naj prinese nesrečnemu obupa neu zadoščenje vsal po smrti ln zaeotovi družini obstoj, ki bi ga sicer imela, da ni postal njen rednik žrtev drakonlčne kazni O preiskavi bomo poročali. Prleški pustni običaji Mnogi originalni pustni običaji pr'čajo o slovanskem značaju naše zemlje Križevci, 21. februarja Dane** je pust! Povsod je živahno vrve. n.ie. vse vr.ska, se veseli in raduje. Pust fee Dolj razživi, itak po naravi vesele »Pr-leke«, ki takrat pokažejo svoje lepe, slovanske ob.čaje in navade, ki so tu ukoreninjene. Ti običaji so bodisi gospodarskega Jiačaja, bod.si spioSno veselega in zabavnega značaja. že samo dejstvo, da morajo v vsaki hiši plesati, ali pa vsaj eden iz hiše se mora zavrteti, da b odebela repa., že kaže o pristnosti m originalnosti prleške folklore. Na pustni torek zjutraj pred solnčnim vzhodom skuhajo gospodiDje koruzne žgance. Te žgance razsipijejo po loparju, okrog katerega dajo železen t broč. Vse to odneso na dvorišče in postavijo kuram, da jejo z loparja. Pravijo, da bodo potem kure vse leto nesle zelo debela jajca. V ponedeljek zvečer pred pustom sna-mejo z »dil« ali pa iz koruznjakov semensko koruzo. To koruzo luščijo na pustni torek zjutraj pred solnčnim vzhodom v popolnem molku. Trdijo, da tisto leto zraste mnogo koruze Ce pa kdo med delom spregovori le besedico, pravijo, da bodo potem vrane pokljuvale koruzo. Bai radi tega se opravi to deio v popolnem molku. Ttga dne morajo biti zjutraj na mizi dobro za bel jen i ajdovi žganci. ker potem je to leto polna ajda in jo slana ne pozebe. Pustne Seme ali maškare, ki hodijo na pustni torek po vaseh, so oblečene v originalne obleke. Na Murskem polju imajo bele hlače (bregtiše) in belo srajco (robačo), ki pega preko hlač. Te maškare orjejo po cesti, okrog hiš itd. ker pravijo, da bo potem zelo debela repa. Za ta posel dobijo denar, klobase, jtHca ln krape. Med oranjem pa seje jo pleve Značlno za te šeme je to, da Imajo silno dolge biče, katere si same spletejo. V Lukavcih pri Križevcih vlafMJo po vasi veliko svinjsko korito v katerem sedi slamnata žena To ženo potem sežeejo ali jo pokop'feio aH pa 1o vržejo v vodo Pravijo da so pokopali, ali zažsrali. ali pa vrgli v vodo zJmo. To je zelo lep in pristen slovanski običai Tudi tam so sežgali boginjo »Morsno«. S tem v zvezi so razni veseli prlzoxi, da plešejo maškare okrog korita ln pokop ali sežig se vr§l zelo slavnostno. To je znak da je huda zima minula in da nastopa Vestna — pomlad svojo zmagoslavno pot v deželo. Pri h šah. kjer so dekleta godna za možitev tn se v pustnem času niso poročila pa pustijo korito, i Na pustu j torek prodajajo po vasi stara rešeta katere nosijo maškare okrog Za dinar ali za klohaso dobiš staro seveda neuporabno rešeto. Samo, da je veselje in smeh. Zanimivo je vpraševanje: >Kam boš pa ti pusta pokopal?« Pa ti odgovori: »V jamo!« ali pa »Za peč!« ali pa »V posteljo!« itd Zvečer doma podirajo peč. To pa gre tako: Sredi sobe postavijo valjar s katerim porivajo sklede in 'once v krušno peč. Enemu dajo v roke burklje m mu zavežejo oči Njegova naloga je. da udari po tem valjar-ku, ki ga pa med tem časom, ko mu zavezujejo oči. eden postavi v kak kot in ga skrije. Seveda ta ki ima zavezane oči maha okrog ln n'č ne zadene. Ostali se kro-hotajo na ves glas. Posebno radi napravijo to s kakim novincem ki še ne pozna teh običajev, da se mu potem smejejo. So tudi običaji, katerim pripisujejo zdravilno moč. Na oustn; torek zuitr^i se mora človek umiti, še pred sončnim vzho dom v potoku ali v reki — to se prav: v tekoči vodi To na radi tega ker en potem ne bolijo oči. Radi tega zdrav'lnega umi vania hodijo Hudje v gručah k potokom nekateri pa celo v Sčavnico in Muro. Dekleta, ki hočejo biti lepa se hodijo na pustni torek zjutraj, pred solnčnim vzlio-dom umivati v roso. ali pa v sneg Posebm; ugodno vpliva baie na lepoto sveže- za padel sneg Zato dekleta na nustni torek zrlo zgodaj vstajajo ln se hodijo skrivaj umivati. ker se hočejo zavarovati pred obrrk-Ijlvimi jeziki. Je še vse polno majhnih ob:čajev ki ptniso tako pomembni kakor <»o omenjeni Vse to priča o duhovitosti Priekov in niih šepavosti Obenem pa dok^zuieio. da znajo Prleki čuvati lepe narodne ob'*aje dedov in na ob:č^ie slovanskega izvora. Vsi običaji so zelo zanimivi nosebno a, za človeka, ki jih šo ni videl Vilko Kola) ггЛ^^?^ st* se hitela Hči in zet sta za*»Ha 66 letneea Janez» Piro^ta v fcißo-vinku pri Krškem, kjer je stradal in presebal Krško. 21 februarja Zgodovina nagega kmeta je že prebocata a preužitkarskimi pravdami in tragedijami ki pa kl'ub vsemu ne spametuieio nagega človeka. Lepe besede in obljube zapelieio še tako preudarnega gospodarja, da p-epiše posestvo, potem se pa razočaran in osovra žen oklene zadnjega sredstva, »dohtaria«. m че pravda do zadnjega beliča. To mu je že v krvi in se ne da pomagati ne svetovati. da mo-amo biti kar zadovoljni da ne pride do hujših žaloiger. kakor je pr'šlo sedaj v vasi žadovinek pn Krškem. V tei vasi je posestnik 66-letni Ptrnat Janez pre pisal posestvo na svojo hčerko Marijo in zeta Stanislava Mlakarja, sebi pa je izgovoril le skromen preužitek Lepi dnevi sožitja so kaj kmalu minili kajti nehvaležna hčerka in zet sta se naveličala preživljati očeta in sta premišljevala, kako bi starega spravila s pota. Do tedaj mirni dom se je čez noč spremenil v pravi pekel za starega P vrne ta Mož ni dobil več lepe besede Sosedom to ni uälo, toda pomagati mu niso mogLi. Ko pa »o sedaj opazili, da starega Pirnata ie več dni ni na spregled, so postali pozorni in so takoj zaslutili, da nekaj n* v redu. posebno ker ste zakonca Mlakrr na vprašanja, kje je Pirnat, dajala vedno drugačne odgovore o njegovi namiš f jeni bolezni. To sumljivo vedenje zakoncev iu odsotnost starega preuži tkana ie dalo povod, da eo sosed ie priiavih zadevo orožnikom v Krškem Ti so odšli takoj v Zadovinek preiskali so vso hišo in našli končno starega Pirnata v skriti zatohli in vlažni sobi ako jo tako sploh smemo imenovati. Ko so odprli vrata, se jim je nudil žalosten prizor Na podrtiji, ki je bila netkoč postelja, ie ležal na vlažni slami stan Pirnat pokrit samo s starim, preperelim plaščem, ki je prav tako že razpadal kakor obleka na njem. Poleg postelje je bila samo še oosoda. na katero je hodil opravljat svoio potrebo. To je bik vsa oprema njegovega zapora Soba ima eno samo okence, da pride skozenj komaj malo zraka in svetlobe, oknice pa so brez «stekla, tako da je starček dobesedno zmrzova-1 v svojem zaporu. Orožniki so ga našli vsega pre m ra ž enega m sestradanega, sej je ves čas dobival samo kruh in vodo, pa še to ze-lo poredkoma. kaj šele kaj toplega Na prošnjo, da bi ee smel vsaj enkrat pogreti pn ognjišču, pa je dobil odgovor od zeta kar s pestjo. Sosedje, ki so videli sedaj atarega Pirnata, pravijo, da se je postarat v teh 15 dneh. ko je bil zaprt, najmanj za 10 let. Kaj je napotilo Mlakarja m njegovo ženo. da sta ravnala tako nečloveško s svojim ■očetom, ni treba posebej omenjati. Vsekakor sta ga hotela na brter in lahek način opraviti pod zemljo, ne da bi pri tem sosedje kaj slutrli K sreči pa ju je zasegla roka pravice ln bosta dajala odgovor za svoje nečloveško ravnanje Zakonca Mlakar priznavata svoje deianje. izgovarjata pa se, da »ta zaprla očeta samo radi tega. ker jima je kradel meso iz shrambe in jemal kravam mleko Razmere v hiši. in beda, v kateri je moral živet' stan Pirnat. nam nazorno kože njegova izjava na vprašanje, kdaj se je zadnjič preoblekel. — Kdaj da sem se zadnuc preoblekel? Tega pa ne vem Naibrž takrat, ko mu je -.oftcd pokloni! svojo staro obleko, ker da ->d hčerke in zeta ni dobil ničesar. Ko so ga vprašali, če sluti, zakaj sta ga zaprla, je odgovoril, da samo zato, da bi se $№ čim prej izncbila. Izlet šentpetrske CMD na Oplenac Ljubljana. 22. februarja Poročali smo že, da pohitimo tudi letos Ciiil-melodarji in naši prijatelji na Oplenac da r?e poklonimo naSemu nepozabnemu Vit. kralju, ki je dal lastno ž.vljenje — za našo lepo Jugoslavijo. Vseh uas je dolžnost Ла vsaj enkrat v življenju stopimo na kraj kjer počiva boritelj in osvoboditelj divne riaše domovine. S tem pokažemo, da znamo ceniti velike in zaslužne može, ter da smo vredni sinovi svoje domovine. Hvalevredna zamisel je tudi Jetos živahno odjeknila med Cirilmetodarji in ostalim občinstvom, ki je naklonjeno tej nad 50 let stari narodno obrambni Jružbi. Dan za dnem se priglašajc novi udeleženci in pros jo za informacije zletni odbor. Zato ponovno poudarjamo da bo izlet za Bin-košti. Da bo naš izlet res lep, proaimo vse, ki se nam mislijo pr" druži ti. da se čim prej prijavijo, da bo vodstvu dana mo&iost pravočasno preskrbeti prenočišča, prehrano za pre voz s Putnikom. za razne oglede v Beogradu Vojaški muzej — muzej kneza Pavla, žumski muzej i. dr. Ce smo sami točni n pravočasni s prijavo in vplačili, potem lažje zahtevamo od vodstva, da bo izlet iobro organiziran. Ponavljamo da se odpeljemo iz Ljublja ne s posebnim brzovlakom 27 maja. V Ze-mun prispemo 28 maja ob 6.30. kjer bo kratek postanek. Iz Zemuna se odpeljemo na Topčideisko postajo in dalje v Mlade-novac. kamor prispemo ob 8 Od tod z udobnimi Putnikovimi avtobusi v treh — morda v dveh skupinah na Oplenac. Iz Mla-denovca se vrnemo še istega dne bt prispemo v Beograd ob 13. Drugi dan bo ogled Beograda. Poklonitev Nj. Vel. kralju Petru П. in izlet s posebnimi avtobuet na Avalo. Iz Beograda, se odpeljemo v ponedeljek 29 maja med 23 in 24. uro. V Ljubljano prispemo v torek okrog 12. Za ta. izlet velja vožnja z avtobusom iz Mladenovca na Oplenac in nazaj П. razred 280 d:n Ш. razred 200 din. Prehrana 2 večerji, kosilo in zajtrk s kruhom, za one ki se prijavijo pri vodstvu, samo 35 din, prenočišča pa od din 15—50. Vomino plačujete lahko v obrokih potom položnic ali pa vplačate obroke tam. kjer ste se prijavili. Vrstni red sedežev v vlaku se ravna po doälih prijavah. Vsak potnik ima določen sedež, opremljen s številko. Prijave in plačila sprejemajo poleg drug01 Milka Potočnik in Angela Tomše, Slomškova 17 hi 21 v Ljubljani, Mlaka Marčanova. Kotni-kovs 17. gdč. blagaJničarka v trgovini Bo-nač, Selenburgova ul., Frtel Zupanova. BleU weleova 17, Albin Turk VldowdaxMka. v Kranju gdč. Saša Lesarjeva v tor. Pwls ren. za Kamri o gorico ln Kropo Vinko Pire. tovarnar v Lipnicl. za Podnart tat okolico Tone Fister OvSUe. Za Novo meato preda. CMD ga. Vasičeva In blagajnik late g. Kobt. Vse poverjenike prosimo, da Clin preje pošljejo prijave ter eaja pri da pridete tudi aastopoikl b zapora v zapor Litija, si. februarja la litijskih sodnih zaporov Jo je pred tettol popihal France QaorMek hi «ele sdaj ao ga o potniki prijeli v Mozirju. GabrSček Je ae mlad stfeHr«, Me SO let star, a ima te precej kosmato vest in velike Izkušnje Ko ao ga prijeti v Litiji, ker si Je sumljivo ogledoval aadrutno trgovino, ae je edekt, da ga vaat posebno ne teti. Pri zasliševanju Je pripovedoval precej senti-men tajno zgodbo, kako ga Je vleklo lz Kobarida r Jugoslavijo ln kaj vas Je moral pvstapsti, da js tonagn» pobegnil «es mejo. mu niao veeg» verjeli аЛ _ _______ Ko ao prelistali poUcijekS dnevnike ln tiralice, so presenečeni ugth» tovili, da oblasti zasledujejo Gabrftka aa» radi več vlomov in tatvin ter da je bila za nJim izdana cela vrsta tiralic S časom se Je prav specializiral na pobege. Aretirali ao ga že v M in lin ju pri pobskutenem vlomu, a iz mislinjskih zaporov se Jim Je spretno lzmuznlL prej je že vlomil v Slo-venjgradcu. Nekaj časa se je udejstvoval tudi v Zagorju. Po begu iz Litije je zm*šal zasledovalcem sled, da sc ga iskali na Dolenjskem. medtem ko je kradel in prosjačil v mezirski okolici. Po preiskavi v Mozirju so ga orožniki poslali v sodne zapore v Gornji grad. Ker se je proti njemu nabralo toliko obremenilnega gradiva, ga bo do poslali v zapore celjskega okrežneg* sodišča, kjer mu bodo odmerili kazen Slajmerfev dom bo kmalu pod streho Več)a «da so večinoma že oddsns, v kratkem bodo pa tsdl mizarska ln druga 4 Mtl i Г a «A4'A : Zdaj te lahko govorimo o začetka stav-saone, saj so as stavbna dela fte začela oelo na nekaterih večjih stavbah, ki Se niso pokrite Ko Je pred botlčem pritisnil tako hud тгаг da so se ustavila vsa stavbna deta, tudi na pokritih stavbah, je kazalo, da bo deir moralo počivati delj časa. Prejšnji mesec stavbna podjetja ie niso zaupala vremenu ter niso obnovila dela oa odprtih stavbah, čeprav je bilo že dovolj toplo. Gdlna izjema Je bilo stavbiftče Bate, kjer so delali brez presledka tudi po božiču, ko le bil najhujši mraz v notranjih, pokritih prostorih, pozneje sc pa tudi nadaljevali betoniranje zgornjih nadstropij. K r je toplo vreme trajalo v zdržema več tednov, so stavbna podjetja začela zaposlovati de. lavce, da Izrabijo čas ter nadaljujejo delo na stavbah, kjer so morali nehati pred božičem Vse kaže da hujšega mraza ne bo več. ter da bode delo lahko nadaljevali do pomladi brez večjih presledkov. Delo tudi že nadaljujejo približno tedeo dni pri prizidku Slajmerjevga doma (B. Tomažič). Kakor na vaeh stavbah, se je tudi na tem atavblšču delo povsem ustavilo pred božičem Delati so začeli sorazmerno pozno, vendar je bilo le končano kletno in pritlično zidovje in začeli so žs zidati prvo nadstropje. Zdaj pa delajo zopet v polnem obaegu tn kaže, da bo poslopje že v 4 tednih pod streho ter da jim dela vmes ne bo treba ustaviti za delj časa. Čeprav se bo vreme poslabšalo. Podjetje Js zaposlilo okrog 80 delavcev, torej toliko kakor v pravi sezoni. Večina večjih iel je že oddanih tudi to» aaraka tn krovska ter kleparska, prihodnje dni bodo pa tudi mizarska tn druga. Ker je delo dobro organizirano ter uspešno napreduje, smemo zanesljivo pričakovati, da bo poslopje uporabno ie v začetku novem, bra, kar bodo zavarovanci TBPD nedvomno pozdravili. Hišo ]e dala zažgati, da bi dobila zavarovalnino Marija DrstvenSek lz vasi Gora sv. Lovrenca pri Krškem je svoj greh odkrito priznala Kr£ko. 21 februarja Lani 10. decembra okrog osmih zvečer se je nenadoma pojavil rdeč: petelin na strehi posestnice Dime Terezije v vasi Gora sv Lovrenca pri Krškem in je hiša. ki je bila lesena in krita s slamo, pogorela do tal. Vse prizadevanje sosedov, da bi ogenj poga&ili. je bilo zaman, kajti hiša je gorela kakor bakla m ni bilo mogoče iz nje rešiti ničesar. Ogenj jc ogražal tudi sosedno ridanico. v kateri je b«lo 20 h' vrna in je tudi krita a slamo Vse priznanje gre ■ sosedom. ki so easili požar da n» ogenj zajel šc nje. Poeestnica trpi škode okrog 2500 din. ker je njej in njenemu sinu zgorelo vse pohištvo in obleka, dočim je hi« bila šele nred kratkim prepisana na njeno hčerko Marijo, poročeno Drstvcnšek, ki jo je dala takoj zavarovati pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani Okolnost kako je požar nastal, in du je Maria Drstvenšek šele P'cd kratkim dala zavarovati hišo ie vzbudila takoj sum. da je bil ogenj podtaknjen 2e takoj od začetka je sum padci na Mariio Drstvenšek in ie bila tudi aretirana in izročena sodišču katero pa jo je oprostilo na podlagi dokazov. da tisti čas ni bila v htil niti v meni bližini Kljub «emu pa jc sum oertal še ved no na njej in je b malo - * * Je H s PREVELIKA RADOVEDNOST Kmalu ae seznanite a bogatim Zaljubili as boste vanj in odprtova, nJim na ienltovanjsko potovanja v Kaj pa poreče na to mol mož T te kaj vidite Is kartt