DOLENJSKE NOVICE
]:>()]enjHke Novice izhajajo vsjili čefrloK; ako ; ; je ta liaii praznik, lîan f)Oi)rcj, : :
Cena jim je za cclo ípí.o (od h])rila do aprilaj -i K, za pol letii K. Narořniiia za Nemčijo, Bosno in (inigc evropske države znaša S-óO K, za Ameriko K. Ust ill o^itisi se (»laiiitjejo iiíi[)it}.
Vse ()i»(>isf>. iianu-iiitM) in oznanila sjtrejenisi tiskárnu ,7. K'rajcc nasi.
Skrbimo za čebele!
v sedaiijetn času pridoliivii tudi čebelarstvo vedno večjo veljavo. Nfj-ie, da so njeni ))iidciki i»iidobili Jia ceni in da se čitu bolj 1)0 njili ]ioi)rašnje, ampak tudi zanimanje za to ))anogo postaja splošneje. Ako opazujemo naše gospodinje po deželi, s kako spretnostjo so se poprijel« vseh čeliehirskih opravil, se niovanio cnditi, kako so se prilagoililc tem zatitevam. K'er pri tem store marsikatero napako, ki je po stai'cm naziraiijn udomačena med narodotn, hočemo jih s sledečimi vrsticami oi)ozarjaM na to, da se jih ogihljejo ter se ravnajo po skušnjah sedanjega časa.
V času rojev smo. Začetnik v čelue-larstvu misli in siilošno zastarelo naziranje je: čini več rojev, tem bolje; tem več dohodkov se obefa, tem hitreje povzdignemo število ljudstva v panjih. Skušnja uei pa sledeče; Čas rojenja je oh enem čas največjega donosa medu, ker sedaj priroda "ítjbolj i'azsipno razpolaga s cvetočim rastlinstvom. Ako čebele preveč rojijo, (lonašajo manj medn in cvetnega pi'alui in koncem paše ima čebelar pač obilo čebel, a navadno malo živeža — t, j. lačna ljudstva. Ako se jih hoče močne ohraniti, se jili mora pitali z medom ali vsaj s sladkoi'iio tekočino. Tako preobsežno množenje čebehiega Ijiul-stva ne dotuisa čebelarju dohodkov, ker jili navadno pozneje ne krmí; tt^i* jili'iiro|)iiislt svoji usodi. Iz tega sledi; Vsak čebelar se zadovoijiij z majhnim Številom rojev m skitšaj preobilo riijenje preprečiti z razširjenjem prostora v [»anju, kar se najložje stori na tak način, da se položi na take močilo obljudene panje naklade, s čimur se jim iirostor razširi. V to naklado bodo čebele zidale satovje in nosile med in pri tem bodo opustile pi'eohile i'oje, n. pi'. trelje ali celo četrte i'oje. Koncem spomladanske paše, t. j. po kresu bode imel čebelar težke lianje in ne preveč rojev. Ako je bila pasa ugodna. Jim lahko tudi nekoliko medu odvzame. Čebele pa bodo imele dovolj zaloge do ajdove paše. Če iia bode med tem časom ge kostanj pašo dal, postanejo panji |>rav težki in takih se vsak Čebelai' najbolj veseli.
Ako se naj drugi, ti-etji ali četrti j-oji razvijajo, sc nioi'a njih deviška matica
oprašiti. Skušnja uči, da se izmed 100 oprašcnili nuUic vrne v svoje l»anje komaj 70, oslaliii HO matic se pogulii, bodisi, da jili pri opi'ašenju pograbi kak ptiČ, da padejo v vodu, da izgrešé svoj panj ter piidejo v tujega, kjer jih čebele unuu'ć itd. Skral.ka, vsi roji, pri katerih se matica zgubi ali ne opraši, postanejo bi'ezmatični in gredo v teku nekolikih tednov po zlu, t. j. ker ni več zai'oda ali pa samo trotovskega, zgi-iievajo bolj in bolj delavke, dokler ni panj prazeti. V take panje se pa vselijo novi gosti — voščeni molji, ki živé od vbščenine, ter razjedo in prepredejo s panj-čevino in prisilijo še tnaloštevilne čebele, da pobegnejo iz jiatija. Teh čebelnih so-vražniliov se moramo najbolj ogibati, t. j. tieba jih je vedno s paznijti očesom in z v.so skrbnostjo zatirati. Ako tedaj čebelar opazi, da mii je iiostal kak ))anj breztiuitičen ali jc vsaj sumljiv, naj ga nekoliko dni opazuje in koj bode opazil, ju'i četu da je. Alio mu ne ttioie z drugo matico ali z matičino zalego pomagati, naj ga z dritgitit rojem združi. Kaji manj panjev, pa te močno obljudene in zdrave.
Ogrebatije rojev naj se vrši mirno. Pri tem opozarjam naše go.spodinje na to: Rojenje je uajslovesniši čiti v čeheluetu življetiju. Ko se matica odloči, da si zaradi pretesticga jirostoia Iti iz drtizcga naravnega vzroka poišc-e novo slanovališče in se okrog nje zbere prinierno število starejih itt tnlajših čebel in trotov ter se nasrkajo v svoje želodčke za vsaj 3 dni medu, z veselim hrnenjetii iit mladeniŠkim ognjem zapiisté staj-o jirebivališče ter se podadó v novo naselbino. Ker jia je matica ne-, vajena letanja v prostem zraku, si med iiotom zberejo primerno i)rebivaliŠče, kamor se tuatica vsede in ž njo vred njene zveste tovai'išice in tovariši. Ta odmor imemijemo roj in ta čas ]iorabi čebelai', da ponudi Čebelam boljše iti varnejše statmvališČe, kakor so si ga izbrale same, in jih ogrehe. Za piačilo y,a svoj. trud in stanovanje seveda zahteva potetii davek v obliki tiiedn, vo-ščenine in rojev. Čebele so v času roja site medu in zalo mii'oljuhne in ne pikajo latle, ako jih zunanji vplivi ne prÍ.silijo k temu, n. jir. zelo pripekajoče solnce, veter
ali pa nevešči čebelarji, ki menijo, da tuorajo ob rojenju čebel med nje metati zemljo, [lesek, ložljali s kosami itd. Tako ravnanje je nesiiametno. Kditio, kar je priiioročati, je, da se čebele z vodo s pomočjo ški'opil-nic, ali z omelom iialahlio poSkropé, da se laje v gi'ozd vscdejo in da so pri ogrebanju mirne. Kdor je vroč, kar je na deželi pri ogrebatiju rojev navadtio, ker pride dotiČnik navadtio s polja — po solncu — do Čebelnjaka, naj so, preduo ogreha roj, i)rav dobro 1)0 obrazu, vratu iti rokah umije z mrzlo vodo ter se ne obriše. J'otem gre lahko brez skrbi med Čebele, n e bodo ga pikale in Če ga katera vendar piči, latia no skfili in ne ofcče in prepričal se bode, da so Čebelice miroljubne živalice, če ž njitiii prav, ravna.
Ako se v panju zadnja končnica odpre, diiliti iz panja prijetcii vonj, katerega je vsak Čebelar vesel. Kakor hiiro bi pa kdo opazil, da čehele letajo klavrno iz panja, da jili je vedno manj in Če se zadnja končnica odpre, da mu iz panja puhj.i neprijeten, smrdljiv vzdiih, je t.ak panj sumljiv, da je okužen po čehehii bolezni gtiilohi, ki je nalezljiva t. j., da ])rehaja iz enega ])anja v druzcga ter polagoma ves čebelnjak okuži, kar ima za posledice, da pride Čebelar ob svoje čebele; tedaj je treba lak panj osatuiti, pregledati in če je sum opravičen, panj za-Žveplati, čebele zakopati, panjev les pa zažgati. 1'ri nas na Kranj.skem se sicer čebeina bolezen pokaže redkokedaj in le posamič, v sedanjem času je pa treba Viuli na to paziti, kej' manjka več ali manj veščih čebelarjev, da ista ne vspihne med našimi Čebelami.
Ako se bodemo v sedanjem poletnem času ravnali po tem-le navodilu, napravile nam bodo čebelice ue-le veselje in se nam bodo še bolj pi ikiipile, ampak imeli bomo od njih tudi dohodke iti to tudi velja. Ker pa so sedaj večltiotiia le žene in dekleta doma, priporočamo jim, da naj se ravnajo po tem nasvetu in kakor oi)azujemo, vršé le-te v ljubezni do svojih ljubih in do čebelic to dolžnost z veliko okretnostjo in požrtvovaltiostjo. Zato čast jitu in tako pogumno napi'ej. Ravnajmo se pa pri tem po skušnjak sedanjega časa. A.Ijapajue.
Ali je zeleno cepljenje trt brez gumijevih vezi uspešno?
Pred kratkim je nekdo v neketii Ijut)-Ijanskem dnevnikiL priporočal, da naj se vinogradniki pri predstoječem zelenetti cepljenji! trt mesto gumijevih tiakov poslužujejo bombaža, češ, da je tako cepljenje tudi us})cšno in da je v Dalniaciji sjdoh običajno.
Kolikor je pod})isaneniu iz lastnega potovatija po Dalmaciji znano, so Dalmatinci vezali doslej raviiotako kot mi le z gumijevimi trakovi. Če so vsled poinanjkatija tega vezila v zadnjetu časit segli po bombažu, mu ni znano, a da bi bil uspeli ravnoiako dober kot pri veŽnji z gumijevimi trakovi, je izključeno!
. Da ne bodo vinogTadniki vsled takih nasvetov škodo trpeli, sem se namenil, da t(> zadevo tukaj pojasnim.
Zelenega cepljenja sem se učil !. 1 S92. Takrat stiio kot gojene,i c. kr. višjega zavoda za vinarstvo in sadjarstvo v I\lostei-neubtirgu cepili nek oddelek slavnoztianega poskusnega vitiograda „pri črnem križu" po tedaj novem, Goethejevem načinu, to je zeleno cei)ljetije s pomočjo navadne liopnhicije, kakor je sedaj povsod običajno. Vezali stiio z bombažem, ker gutuijevih vezi takrat še ni bilo. Dan je bil soinčen in' vetrn. Drugi dan smo prišli v vinograd, in glej naše nemilo presenečenje. VeČina cepičev je ležala po lleh in le nekaj jih je prav klavrno viselo na odrezaniii vrSit'kih podlag. K'ako se je to zgodilo? Zeleni cepiči so se v solncu in vetru nekoliko usušili, postali so tedaj drobuisjši, vez je odnehala in cepiči so odpadali na tla.
Zalo laliko smelo trdim, da se z ze-lenitn ce])]jenjem po C4oelheju, kakor je ])ri nas sploh povsod običajno, ne da brez gumijevih vezi n i Č d oseči !
Ta način zelenega cepljenja, ki ga je prvi priporočal H. Goetlte, bivši ravnatelj nuirihorske vinarske šole, je poslal še-le od tedaj sloveč in obČe navaden, odkar so se pričele rabiti gumijeve vezi.
listek.
Mladi vojaki.
Mi tiiiio vojaki, korenjaki, kako uaB gledajo Ijmijel I'll pravijo; To so jiiimlii, ki BB uiko^'llr 110 Ijojr.
To vam je bil vriŠč in šum po vaški šoli oni (lan, ko so slišali otroci iz učiteljevih ust to pesmico. „ Vojake se pojdetiio igrat, precej v nedeljo po krščanskem ttanku. To bo veselje! liodo videli naša mati, da iîjiam tudi jaz puško držati! Vse nas bo gledalo«. Tako in enako so govorili dečki iiied seboj. Čelade si napravijo iz ]iapirja. Nil vrli denejo petelinje pero. I'uške bodo l^fLr palice, jertiieii bo nadoinestovala vrvica.
^^ 'iiiam doma pi'avo vojaško čepico," hiti l|i;U>ovedovat Onušov Poldck, ki jo je pustil b a do,na; „ta bo šele lepa". „^loja mati '^"ijo dotna celo rdečo, kakor jo iti.ajo sejatne bahati Rezin Tonček. „Med vsemi bom jaz najlepši vojak". „Prav,
bosta ])a viilva za olicirja, mi bomo pa gtiiajnarji," so določili drugi paglavci. Tako je ostalo.
^Ampak naš Janez je pripovedoval zadnjič, ko je bil na dopustu, da stanujejo vojaki v vojski v jarkih, da si tatu Časih kuhajo, tam jedo, spe, streljajo, kakor bi bili v hišah," pripoveduje i'esnega obraza Strahov Alojzij. „IMi tudi moramo tako napraviti. Veste kaj! Tam pri ovinku ob cesti je jarek že izkopan. Sedaj je prazen; le oh deževju ga zalije voda. U'am se ])oskrijemo nekateri, (îrtigi pa, .sovražniki, nas bodo zalezovali na br<igu onkraj ceste. Vam je všeč tako V" Vsi so pritrdili. Antpak tudi jesti ho treba. Vojaki se na potu zlačnijo. Onušov Poldek naj prinese s seboj kave in sladkorja, sosedov Franci vžigalice, Kmetov Stanko pa krom])irja. Lonec se bo že kje dobil, da bodo kuhali kavo, kakor jo imajo pravi vojaki za večerjo, zraven bodo prigrizovali pečen krompii'. Vse bo šlo z lahkoto. Zares modro so vse ukrenili, da bi niti gospod učitelj ne mogel bolje si izmisliti.
To vatn je bilo potem cel tedeu pripravljanja. Vsak otroški pogovor je tekel le o vojski. Precej prvi dan so bile gotove puške in čake. Za prtljago so si izposodili dva nahrbtnika, ki so v njih nosila poštarjeva fatilka knjige s seboj v šolo. Jvako je pa prišel Poldek do kave in sladkorja, je ostalo tajno tudi najbolj radovednim glavicam. Otroška bistroumnost je sila iznajdljiva. Kdo ve, če ni obojega pričaral iz materine omare v kuhhiji.
Zadnji trije dtievi tedna so se jim zdeli cela večnost. Kazalec na uri kar nI hotel lezti naprej. Pa vseeno so vetidar iiČakali nedeljo. Hezin Tonček je prespal celo noč v sattjah na bojišču. On je moral kot poveljnik naprej iti glej, že ga je zadela sovražtia kroglja naravnost v sic-e. Glasno zakriči in plane kvišku. J!vala liogu, da ni bilo res! Kako bi potem mogel danes voditi svojo Četo v bojno vrsto!
Ki-ščanskega nauka v cerkvi ni slišal nobeden. ,Sicer so poshisali vsi, a misli so begalo cel čas le pi'i vojakih. Da bi že skoraj mogli iz cei'kve!
Na ozarah koncetii vasi so se zbirali. Lejte no, kako so točni! V par minutah so vsi na mestu. Prva pojdeta ohcirja z lesenimi tueči, potem pešci s puškatiii, zadnja dva bosta nesla brašno.
Toda joj! Na trobentača so čisto jiozabili. „Kavno prav, meni Lojze; „v vojski itak tie smejo trobiti, da se ne izdajo sovi'ažniku." Pa hi vseeno ložje korakali, če bi kdo trobil. Toda, kje vzeti trompeto? „Nič; kar z ustmi naj trobi krčmarjev I'^iii," se je glasilo odločno povelje iz Poldetovib poveljniških ust, „tako, kakor trobijo ognjcgasei, liadai imajo vaje." Tako je ostalo.
Pa! Nebodijilitieba! Preduo so se zavedli, je že stala poleg cela druhal ra-dovediu'žev iti Še več radovedtiic, ki so oči-vidno bile namenjene, da spretiiljajo vojake.
„Ne pojdete nez nami," hiti Poldek; „samo v nadlego boste, ))a doma boste vse počenčale, kar bosle videle in slišale. Le nazaj! í^ienske niso za vojsko."
„Kaj pak! Ali ni.so zadnjič brali v Domoljubu oče, da gredo z vojaki tudi
Gumijevi trakovi so iiiiiiireč prožni iit zato tiščijo cepli na podlago tudi todaj, alio se slednji nekoliko usuši. To je ravno velika prednost teli vezi, ki se ne da z nobenim drugim veziioiti doseči,
Po Goetheju l)i se dalo cei»iti v zeleno brez gumija le tedaj, če bi rabili siibe cepiče, nami'eć eepiče iz lanskih mladik, ki jih je treba v tem slučaju od spomladîie režnje spraviti noter do meseea junija tako, da ne odženejo. Vinarski nadzoiiiik Kober je pred leti dosegel z uporabo takili cepičev za zeleno cepljenje prav dober uspeh.
Če pa rabimo zelene cepiče kot navadno, potem bi se zna ii)iti dalo z bojiibažem (pavolo), i'afijo s jiodobnimi neelastičnimi vězili doseči nekaj uspeha le pri drugih načinih cepljenja, zlasti pa pri cepljenju po ogrskem načinu.
To je podpisani omenil že o priliki, ko je letos spomladi priporočal sulio cepljenje trt.
Zeleno cepljenje trt je brez dvoma ogrskega izvora. Že leta 1B33 je na Ogrskem izšla knjiga o vinarstvu, ki popisuje zeleno cepljenje trt, običajno v okolici Pečuha (Pécs) na južnem Ogrskem. Da takrat niso poznali še gumijevih vezi, je gotovo,
Ogrski način zelenega cepljenja je cepljenje v sklad (precep, razkol). Podlaga se odreže kot po navadi za (î, do 7, listom od zgoraj in sicer kake 4 do 5 cm nad kolenČkom.
Nato se jo z osti'im nožem razkolje noter do kolenčka.
Cepič se ])rireže tako, kot pri suhem cei)ljenj(i v sklad, tedaj po obeli straneh, blizo pod očesom, v obliki zagozde.
Nato se zatakne cejiič v precep podlage noter do kolenčka in vse se dobro poveže. Ker sedi cejiič pri tem načinu cepljenja v nekakih vilicah {v precepu), ne more odpasti, čeprav postane vsled usušenja nekoliko drobneji.
Zato se tudi bolj zlahka pi'iraste kot pri cepljenju po Goethejevem načiiui to je pri kopiilaeiji ali združenju.
Ogrski načit! cepljenja so pozneje zboljšali v obliki sedlanja, oziroma ohi'nje-iiega sedlanja.
Pri prvem se i)odlaga ne razkolje, temveč se precep izreže v obliki črke V, c^pič se pa prireže v obliki zagozde kot po navadi.
Oe napravimo zarezo (precep) na cepiču in podlago obrežeino v obliki zagozde potem je to obrnjeno sedlanje. Tudi to dvoje bi se dalo porabiti pri zelenem cepljenju brez gumijevih vezi.
Dalje bi bilo mogoče doseči nekaj uspehov pri vežnji z hombažeiii ali z rafijo s cc])ljenjein za kožo in še posebno s cepljenjem v piščalko, ki je neke vrste oknlacija in ki je znano zlasti na Goriškem,
Us])eh bo pa pri V3t;h tu priporočenih načinih cepljenja tem boljši, čim holj zrele cepiče bomo jemali, ke]' ti niso usušenju tako podvrženi, kot iniadi, l)olj mehki cepiči. Da pa dober cepič za zeleno cepljenje ne sme še imeti bele svi'ži, to je v obče znano.	B. Skalický.
DomaČe in tuje novice.
Odlikovanje. Gospod višji železniški svetnik'J'eoiioi* Oi)itz je postal iiovodom njegovega umirovljenja c. kr. stavbeni nad-svetnik. Čestitamo!
Častnim občanom je imenoval občinski zastop v Gor. Polju pi i Toplicah preblago-rodnega gospoda deželnovlailnega svetnika Viijeftia harona Rechbacha in blagorodnoga g. Pavla Z hub r a i)l. Oki'og.
Kot vojni kurat je vpoklican č. g. kaplan v Črinošnjicah Hans Lobe,
Preselila se je v večnost obCeznana in si)oštovana gospa Terezija .lakše, nekdanja gostilničarka v Kandiji in Novem mestu, dne 3U, maja ob 3. uri zjutraj, i>o daljšem bolehanju, previđena s svetimi zakramenti, v stai'osti let. Pred dvema mescema smo sprenn'li njenega dobrega soproga do gi'oba, a danes pa homo položili ob njegovi stiani do smi'ti nui zvesto soprogo k večnemu počitku. V ljubezni sta skupaj živela, počivajta tedaj tudi skupaj v miru Božjem!
Smrt. 14. maja je zapustila ta svet Karolina Šiška, iz Sel, vzgledjia Članica Aiai'ijine diužbe v PreČiii. Oče ji je v Ameriki, <lva brata pri vojakiii, mati sama bolna. Članice-sosestre so ji napravile dostojen pogi-eb, zapele so ji v slovo na doitni in na gcohu. To naj bo žalujoči materi v tolažbo, ki se radi bolezni ni mogla udeležiti pogreba svoje hčere. Naše sožalje !
Fraiijo Neubauer.
beKIs in vojaK-
L
Povila sem mu šopek,
a več ne pride ponj! Pozabil name tam je • sred pušk, topóv in konj.'
Po krvnih mlakah gazi, brezsrčen je že sam! Ah, kakšen si moj fántiČ, jaz več te ne poznam !
„Jaz sam več ne poznam se,
le to ti zdaj povem, da za nikogar srca imeti več ne smem!"
2.
Zakaj si me zapustil sred bojnih tam daljav ?
Zakaj se ohladila goreča je ljubáv?
„Našel sem drugo ljubo, zvestL^jšo kakor ti,
in zanjo zadnjo kapljo potočil sem krví.
Pi'ijazna je in hlaga, ime je njeno: sijirt!
Nekdáj te zopet k meni pripelje v božji vrt."
50 letnica bitke pri Kustoci se bode na poseben slovesen način slavila v Ljubljani dne 24. in 25. junija. Sestavi! se bode slavnostni odbor, ki bode vse potrebno pripravil. Slavnosti se bodo udeležili tudi vetei ani iz laške vojne leta 186(3 v spremstvu svojih županov.
Ogenj je uničil vilo g. Pauscrja v Kronovem itd. — K tej zadnji notici moremo objaviti sledeči poi)ravek; Takoj i)o obvestilu je prihitela na liee tiiesta tudi požarna bratiiba iz Št. Petra, ki je vkljub maloštevilnemu moštvu, ker so člani večinoma v vojni, z vsem uspehom delovala tako, da je ogeTij popolnotiia omejila, da niso postale tudi sosedne hiše žrtev ognja. Toraj zasluži omenjeno gasilno društvo vso pohvalo. Resnici v veljavo bodi tudi rečeno, da iLiša ni popolnoma ])ogorela, ampak samo gornji del, stransko zidovje je še ostalo.
Cerkveno petje v Novem mestu. Glas iz občinstva; Geikveni glasbenik g. Ignacij HI a d 11 i k je znan po vsem Slovenskem po svojih cerkvenih glasbah in pesmih. Čislan je po svojem delovanju liot učitelj glasbe in petja tako pi'i srednješolski mladini kot v zasehiiih obiteljib. Posebno priznanje zasluži pa njegovo globoko pojmovanjeizvrše-vanja službenih dolžnostij kot kapiteljski organist, ker obraznih svečanostih, nedeljah in i)raznikih izvaja pri božjih službah tako dovršeno cerkveno petje, ki ga moj.stersko spremlja na orgijah, da se ta njegova požrtvovalnost od strani sv. maš se \idele-žujočega občinstva javno pohvali.
Novomeška lekarnarja naznanjata slavnemu občinstvu, da bode vsled dovoljenja C. kr. okrajnega glavarstva v Hudol-fovem ne samo ob nedeljah amjiak tudi ob praznikih samo ena lekarna odprta popoludne.
Razglas. Mestno županstvo naznanja, da bode oddajalo v mestni dvoi'ani „izkaznice za sladkor" v Novemmestu bivajoČim in opravičenim strankam, in sicer za čas od 11. jun i ja do 8. j nli j a liH6 kakor sledi:
V toreii, dne 6. junija ]í)ltí dopoldne: od 9. do 10. ure za hiš. štev. 1 do ,->o . 10, „ U. „ „ „ „ 51 „ 10(1
» n, „ la. „ „ „ „	101 „	150
popoldne:
od 2. do 3. ure zii hii. štev.	1,51 do 200
. 3. „ 4. „ „ „ „	iiOl „	2.50
4. „ 5. ,,
2.51 , ;iOO
Ponovno prebiratye v letih 1866 do vštevši 1897 rojenih črnovojnikov za politični okraj Rudolfovo se vrši od 6. do 10. junija t. I. po sledečem redu; One (i, junija občine: Trebnje, A^elika Loka, Mirna, Dobrniče in Selo pri èumbei'ku, v Trebnjem. — Dne 7. junija občine: Žužemberk, Ajdovec, Ambrus, Zagrac, Dvor in Smuka, v šolskem poslopju v Sinženi-berku. — Dne 8. junija občine: Rudolfovo, Izrecna, Mirnapeč in Brusnice, in dne 9. junija občina Šmihel-Stoj>iče, în dne 10. junija občine Toplice, CermoS-njice. Poljane, Orehovica, Bela œrkev, Šempeter in Gor. Polje, v poslopju c. kr. okrajnega glavarstva v Hudolfovem. Pri tem se posebno opozarja na to, da se prične prebiranje vsak dan v Že ob sedmi uri zjutraj. Gospod župan ali njegov namestnik naj toiej svoje črnovojnike pripelje jiravočasno tia lice mesta. Vsak Črnovojnik mora biti po celem životu čisto umit in popolnoma trezen. V hližini kraja pregledovanja in v pregledovalnili sobah mora vladati popoten mir. Pj'cstopki se kaznujejo.
Četrto avstrijsko vojno posojilo. Z
Dunaja poročajo, da je avstrijskega vojnega posojila podpisanega 4.326,900.000 kron. JCončni uspeh hodo razglasili še-le kasneje, ker še ni poročil o jiodpisib zadnjih dni in je l'azen tega poštna hranilnica pooblaščena, še naknadno sprejemati podpise javnih zavodov, ustanov, zakladov. Šol in društev. Finančni minister je rekel, da je ta sijajni uspeli hii le zato mogoč, ker je bilo čelrto vojno posojilo res pravo ljudsko posojilo. Dežela in mesto sta iz-liolnila svojo dolžnost. Dobro informirana „Information" pravi, da se samo en stan ni izkazal: bogato plačani upravni svetniki. Avstrijci smo ponosni na številke svojih vojnih posojil. Pri prvem smo dali 2-201 miljardi, jtri drugem 2 fi8S miljardi, pri tretjem 4'203 mlijarde, skupno .s sedanjim tedaj nad 13 miljard. Kaj pa Ogri ? Četrto ogrsko vojno posojilo cenijo na 1700 do ISOU miljonov in jiravijo, daje ugodno, čepi'av je zaenkrat manjše nego tretje. Pri prvem so Ogri dali 1175 miljonov, pri drugem 1133, pri tretjem 1980 in če sedaj štejemo 1800 miijonov, tedaj štirikrat (j'itR8 miljard. Cela monarliija tedaj nad 19 miljard.
gospe in dekleta, da strežejo v bolnišnicah ranjencem, KdeČi križ si lu'ipno na rokav, pa smejo povsod zraven. Ena grolica je šla celo tako daleč za vojaki, da so jo ugledali sovražniki in ji s krogljo iz topa eno nogo odbili. Me pojdemo tudi ziaven; če ne zlepa, pa zgrda. Nihče nas ne bo l)odiI, saj mene ne." Tako modrujejo Zalina Manca. In je užugala.
„Sedaj v vi'sto! Po dva in dva! Naprej ! Kna, dve, ena, dve!" ukazuje jtoveljnik. „Leva, desna."
„O poglejte no, kako korakajo," se smeje Maiica! „Kakor kokoši, 'Po so vojaki, ki Še stopati ne znajo! Onile mali na si'edi drobi tako, da stopi petki'at, ko drugi samo dvakrat. Tale še ne ve ne, katera je desna ali leva."
„Ali ne boš molčal, jezik gobezdavi," se jezi X'oidek. „Ti še tako ne bi znala. Nič se nc jnenimo zanjo. Kar pogumno naprej! Ena, dve."
Pa kmalu je uvidel Poldek, da res ne znajo koi'akati. Ni Čuda! Že dve leti
niso v šoli nič telovadili. Kje naj se pa di'Ugače tega nauče,
„O jej!" zavpije Kmetov Stanko, ki
se je bil spodtaknil ob kamen na cesti,
skoči kvišku in telebi kakor je bil dolg
in širok na tla. Dobro, da ni nosil v nav
brbtniku druzega kakor krompii'. Oe hi bil nesel lonec, bi bil gotovo napi'avil iz njega dva, ali še več. Bolela ga je noga. Pa z vojaškim ponosom je uduši! bolečino, se pobral in skušal pogumno korakati dalje. A vseeno je nekoliko šepal. Manca se je pa smejala, da bi hila skoraj počla, se tolkla ob koiena in hitela s tovariŠieami in drugimi piiglavčki zadaj za Četo.
Na ovinku se ustavijo.
„Tako! Sedaj smo na mestu. Najjirej se moramo nekoliko oddaliniti," ukazuje poveljnik. „Potem si pripravimo kosilo in, dočim so bo kuiialo, se gremo mi vojskovat."
Rečeno, stoi jeno.
„Vidva iiojdita iskat di'v! Ti vzemi lonec in i>rinesi vode doli iz studenca. Drugi skopljemo med tem peč in pripravimo vse potrebno!"
Dober poveljnik, si ti, Poldek! Vse uboga.
„Nerode, nerodne," jih knsga jezična Manca, stoječa im cesti. „Kako koidjele, kakor koklja! Škoda, da ste fantje! Me deklice bi znale vse diugače. Dve skali bi položile di'ugo poleg druge, vmes bi pustile prostor za ogenj, čez skali bi ])0-ložile dva podolgovata klina iz kamna, gori bi postavile lonec, pa bi bilo. Boga zahvalite, da sem prišla jaz za vami, da vas bom kaj naučila, modre vojake."
„Ženske nas ne bodo učile", se razljuti Poldek in jo ubere proti nagajivki in za njo po cesti. Pa, videlo se je, da je bila Manca na vse pripravljena. Urnih nog je utekla zasledovalcu.
Ker je ne doteČe, se vrne Poldek, kmalu za njim seveda tudi nikdai' ugnana Manca.
„Kaj, samo tole pest dračja ste prinesli", se začudi i)oveljnik, ko pregleduje nanošena drva.
„Sam ga pojdi iskat, če ti ne zadošča. Vse sva oblezla in se pošteno opraskala
po rokah in nogah, pa nisva mogla več dobiti, Sedajle spomladi, ko vse zeleni, ti bo kdo nanosil dračja. in še v taki naglici !"
Poldek se namrdne, napravi z združenimi močmi ogenj in začne kuhati vodo, da bo za kavo. Spodaj v žerjavici bodo pa pekli krompir. Samo, če bo to sveže dj'ačje dalo kaj žerjavice?
„Tako! Sedaj naj se kuha in peče, mi pa bajd na vojsko! Deset vas bo sovražnikov; vodil vas bo Rezin Tonček. Okoli rtdi. si ju-ivežite bele robce, da vas bomo lahko spoznali; potem pojte tje na breg in poležite po tleh. Mi drugi pojdemo v onile jarek in počenemo notri. Ko dam jaz znamenje s trikratnim žvižgom, so dvignemo, jo udarimo drug na drugega, se zasledujemo in kogar je kdo vrgel na tla, tisti je že prcjiiagan."
„Toda, to je že od sile; goreti noče," se buduje Poldek, ko se uzre nazaj. Niti k ognju in jame na vso moč pihati v dim, ki se vali iz peči. Pokliče še druge, in vse piha, da leti [»epel in listje naokoli in nasmeti na debelo vodo v loncu. Ogenj
Uspeh „Tedna Rdečega Križa" v	tiovo-meškem okraju" je bil sledeči:
Jltísto lliui(»l!()VO . - ■ áfjííí) K	42 li
Občimi ňinilitíi-Sloiiiče . ir)83 „	TiS „
^užiMiiljerk . . 1381 „	r,n „
PrciiiKi - . . 700 „	— „
VHiltiL Lnlííi. . 592 „	54 „
ňliitia ....
Trebnje .	,	. ; Dvor ....
„ Zagradcc .	.	.
„ OrniOHiijicc	.	.
„ Poljiitiice .	.	. „ Miina
„ Dobcrriiće	.	.
„ Toi)lîce .	.	.
„ Am!)rHs .	.	.
„ línisnice .	.	.
„ Smuka .	.	.
Št. Peter .	.	.
Ajilovica .	.	.
„ CToruiijt; jKiljo
„ Sclo pri Huitilti'cku Oreliovica . . licla cerkev . .
■■tli „	47 „
466 „	ÍÍ3 „
431) „	— „
414 „	10 „
3(iO „	— „
347 „	111 „
307 „	42 „
310
i O
374 „	40 „
306 „	13 „
276 „	— „
265 „	25 „
249 „	95 „
195 „	— „
Í7K „ OS „ „ — „
„ 95 „ „ 2U „
Skupiij . I 2.093 K 63 h Kot člani podi'iižnicc „Udeiega križa" so se priglasili: 2 ustanovnika p« 100 K ter 235 članov. Dolenjska jc zopet sijajno pokazala svoj patriotizem ! Vsa Čast nabiralcem i,i tiaiovalceiii!
Nadomestilo za žveplovo moko. Ker
1)0 letos siiiLo malo žvejtlovc niokc za zatiranje pi^suobc, ozii'oina je, morda siiloli ne dobiti, zato je važno, da vinogradniki pravočasno poskrbe za kako na-(íoiMCsUío.	mnogimi sredstvi, ki so
nadoiiicstilo j-a žveplovo moko, se je doslej iiajboije obiies^,] kalijev liipcrmanganat, ki liilri) iKiitikiije in to ne-le proti idesnobi, iiiiipiiK tiuii id-oti gnilobi grozdja. S kalijevim Jiilieriiianganatom se trte škropé, in sicci se vzatiKj na 100 liti'ov vode 10 dek kalijevega lnt„,manganata'in ii d« 3 kg ga, mastnega^ vgaŠencga apna. Kalijev I'-poniianganat dula v vsaki rimožini pil C. ki\ kmetijski družbi kianjski v Ljiib-navodilo, kako se je po-
služevati
alijevega Iiiperinanganata, se
• abaja v spisn „Bolezni na grozdju", ki se <;olH pn kmetijski družbi za K) vinarjev 'O posti za 15 vina.'jev ter je denar ^ spis v ziiamkali napi-ej poslati.
Svarilo radi zemljiških špekulacij. Do-
gaj-i se, da skuSajo bi'ezvesl.ni Špekulantje J ."etijskemu i)rebivalstvn na ta nači.i ško-
naj proda svoja
i^emljišča, češ, da
. s« zemljišča vsled vojne
gu lana svoji vrednosti. Tako lažnjivo
^unl ,s ,a vsled vojne prav nič niso izgubila a e,i„ost,, nasprotno nji), vrednost je
, ' ....... "J"' vieunoHi. e
^ U .10 poskočila in bo še naprej rastla. ii<iv odločno je zato ti " i^emljišča ne prodajaj-o
scj.hvemavlensmlli in se pokaže. Tonček b e vsut. pe^ snbib veji<. na ogenj, pa,
»Vse nagaja," toži Poldek. „Pokrovko smo doma pozabili, go,." tako nerado in še eakat. bo treba, kOove kako dolgo. Kdo bo pazil ves cas. Kar jn^ecej denem kavo v vodo jn se sladko,-, da bo konec skrbi. P.ed.m se odbći zmaga, bo južina gotova."
so se poskrili vojaki. Poldek po-j,.le<ia ven IZ jarka. Kaj vidi! Hudobna Manca stoji pn loncu i„ brodi z i'oko po vodi, najl)rž, da bi poiskala sladkor in ga snedla.- Skoči iz jarka, da pretepe tatico Manca ga ugleda. Ne bodi lena, jo ubere proč, še preje pa pljune na ves glas proti loncu in skoro jc zadela iiopoluoma. Le nekoliko je bil omočen ro!t po.sode, drugo bodo vst, použili vojaki, za katere je itak m"-	sta jo drvila j,,, cesti,
bali za Mam- ' 'i
Profesor Leopold Koprivšek, c, kr.
gimnazijski profesor v j)., je umrl v Mariboru dne 28, maja t. 1. jio kratki in mučni bolezni. Hlagi jmkojnik je bil zaveden (Slovenec in izredno tlobrega srca. Služboval je najprej kot snplent v ilaiiboiu, potem pa celili 27 let tia gímiuiziji v llu-dolfovem, odkoder se je preselil v imkoj v Mariboi'. Dosegel je visoko starost 77 let. Naj v miru počiva! Naše sožaije g. sojirogi!
Umrl je v nedeljo po dolgotrajni, mmn\ bolezni .lože Colnai' na Drogu. V svoji mladosti jc služil veliko let v tukajšiiem samostanu. S svojo pridnostjo si je knpil hišico na Bregu, kjer je živel s svojo prvo, drugo in tretjo, še zdaj živečo ženo v medsebojni ljubezni terzastopnosti. Jîil je vzgled katoliškega moža. Blizu 30 let je bil v 111. redu sv. Franiíiška, ki jc kot odbornik tii-kajšne skiipScine veliko pi'ipomogel k napredku lU. reda. Pogreb rajnkega je bil v torek ob 5. uri ob obilni množici, posebno od strani 111. reda. Sv. maša zaiiušnica bo v torek, 6. jmiija o!) 6. uri zjutraj v samostanski cei'kvi. Počivaj v miru!
Poročil se je 29. maja g. Mihael Leveč, C. kr. geometer in c. in kr. res. nadjioročnik z gospico Angelo Volovec, trgovčevo lu^erko iz Št. Jerneja na Dolenjskem. NajprisrČnejše čestitamo!
Umrli vojaki v maju : 9. maja Štelina Demcter; t L maja Z s u r k el a Filip ; 25. maja Santek Vinko; 31. maja Kis .liinos.
Sliši se, da jc neka služkinja kupila v pondeljek radevolje dva piščanca za 10 kron, kar seje cló prodajalkam zileio vendai' le pretirano in brezvestno. Kdor jo pozna, naj to naznani na merodajnem mestu, da se zasluženo kaznuje. Ljudje božji, upoštevajte naš spis o „Draginji" v zadnji številki Dol. Novi(;!
Pogreša se vojak Franc Pavšič, ki jo služil kot Črnovojnik pri batalj. 157, 3 konip., 3 Zug, Vojna jioŠta 354, Dne 14. novembra 1915 je odšel na laško ii'oiito, se je bojeval pri Sv. ^Martinu in od tega časa ni veČ pisal domov. Kdor bi kaj vedel o njem )irosim lepo, naj mi naznani in pošlje tudi svoj naslov, da mu Kamorem dati nagrade. IMiha Pavšič, Kle-vevž, pošta Šmarjeta, Dolenjsko-Kranjsko.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po preteku 9 mesecev Janez Udovič, imsestnik v Regi'čivasi pri Novemmestu. l'oprašiije po domačih razmerah, če so domači 'zdravi. Zanima se pa tudi za stanje svojiii čebelic in jih priporoča, da naj domači pravilno ž njimi ravnajo. — Dne 10. api'ila 19 IG je pisal svojim starišem v Ždinjo vas Št. S občina Št. Petei' Franc Beru s, da se nahaja pri nekem skopem in prevzetnem kmcl.u, kateri jnav trdo z njim ravna, ga podi od dela do dela in še v nedeljo mn ne da miru, da moi'a gimj kidati. Tudi mu ne juisti iti po tobak.
Med tem pa gredo drugi gledat kaj je. Pridejo do lonca. DraČja ni nič več na ognju. Najhitrejši vzame ui'no suho palico, da bi ])odkini!, pa tako nerodno, da prevrne lonec, in godlja, ki se je kuhala zaevrči po žerjavici in jiogasi ogenj. Tako; kave že ne bo. Kaj pa ki'ompir! Saj se jc šele dobro ogrel ob ognju. Tonček se njezi, pobere krompir in ga zaluči nerod-nežii jmd noge. Ta pa, ne bodi počasen, vrne sosedu milo za drago. „Lejte no, bombe in granale", se oglasi nekdo, in začel se je pravcati boj s temi krogljami. Krompir je letel na okoli, eni so vpili, di iigi jokali, vmes je jelo leteli kanuîiije in kdove kaj tli se bilo še razvilo iz tega, da ni prišel mimo po cesti slučajno orožnik. Kakor bi pihnil, so se porazgubili neustrašeni bojevniki, vsi pj'cmagani in v.si zmagovalci.
Kaj se je godilo jiotem doma, ni znano. JjC tega ni niogla nikdar pozabiti in nikdar vsem ])ovedati, komaj triletna 'i^'inka, trgovčeva hčerka, kako je doma „tepel Poldek mamo", ker je zmanjkalo sladkorja in kave iz omare.	A, H.
(lasi jo blizo in vojaštvo to dovoljuje. Hrepeni po (lomu in mn je zelo hudo ker ne dobi ne od žene ne od slaiišev nobenega pisanja. Prosil je za (biiiar in za obleko, jia nič ne dobi, dasi so nekateri drngi prejeli. Nahaja se v ,Tekatarinoslavski giib(irniji, Aleksandrovska ujiizda. Guljaj Pole, h'alebovka Nr. 1. (Gospodar Timobvej Pisanec.
Sprejem vojaških veterinarskih akademikov, l.'iadno se poroča: V svrlio izobrazbe vojaško- živinozdravniških poklicnih uradnikov se sprejme začetkom študijskega 1.191 6/1 7 dvajset aspirantov v C. in kr. živinozdravniško visoko šolo na Dunaju in deset asjiirantov na kraljevo ogrsko živinozdravniško visoko šolo v Budimpešti kot vojaške veterinarne akademike. Prosilci se morajo zavezati, tla bodo sedem let opravljali vojaško živinozdravniško sUižbo v C. in kr. armadi. Za čas študij bodo na stroške armadnega proračuna skupaj nastanjeni, oskrbovani, opremljeni in oboroženi in jim ni treba ne šolnine, ne pristojbin za polaganje izpitov ali za izdajo diploma. Dana jim je tedaj možnost, da brez lastnih stroškov ali njihovih do-níačih dokoniíajo svoje Študije in dospo v svojem vojaškem službovanju do čina štabnega (višjega štabnega) živinozdrav-nika ( VDL ozii'. VII. Činovni razred).
Vojni pregled.
lliilijansko liujiščo. — Učiuek našega prodiranja v Italijo jo silen, kjijti avstrijske četo imajo v rokah že nad 30U kvadratnih kiloitietrov sovražne dežele in stoje neposredno jired benoSko nižino. Nii 40 kiloineti'ov dolg-i bojni črti f^'romi aOOO mi.«!) lopov. Našo proti-))iO(liranje je razbilo iaško obrambno vorifio in [ilaz avstrijske vojske se vali v dolino in listi poročajo, da je zapustil krali Viktor Knianiiol svoj glavni stan v Vidmu nepričakovano ponoči in so umaknil v [ienetke ozir. v I^iidovo. V zgornji Italiji je vse zmedeno, in v Viccnco, Xovonto in južno kraje je prišlo žc 35.000 b(?j;'tincev, ki so morali zajjustiti krajo !ia visoki planoti Schiogen radi avstrijskega napada. Pred osvojitvijo Monte Ma.L'gio so sipali na.y topovi tako krogtje na laske postojanke, du laški vojaki oj^iya niso inojíli več Vídižati, teiiiveíi so jjoskakali iz svojih postojank, se usedli na svoje plašče in drùali po strmini k našim četam, kjer so ao pustili veselo njeti, Ker so naše četo osvojile poleg težkih topov tudi velike množine streliva, so iste na nekaterih točkah jednostavno obrnile laške 28 cm topove na Lahe in strovale iia-iije. Vsled naše ofenzive na južnem Tirolskem je laška bojna črta ob Soči v veliki nevarnosti in lahko postane katastrofalna, če so Ijithi še pravočasno ne umaknejo. Tiuii naši vrli letalci [)ndno obiskujejo kraje našega verolomneya sovražnika in nui zadajajo precejšno škodo, i^remožai iienet'ani beže iz Benetk. Iz Bolcana se poro(:a, da jo na kolodvoru v Bolcann za-klical ujetim laškim častnikom nek avstrijski vojak: „Kje imate Kadorna?" lu laški častniki mu hitro odgovore: „l'ripc^ie ses prihodnjim vlakom." — Olj obletnici vojsko so priredili socijalisti v Turinu veliko demonstracijo proti vojski. 1'roinet je bil na glavnih cestah več ur zaprt. Veliko oseb so naprli. Oblegovalno stanje so proglasili v MiSann, ker so Milančani na burnih shodih zahtevali, naj se odstavita Salaudra in Sonidno in sprejeli resolucijo, nuj se takoj kouča prelivanje krvi. — Od začetka napada smo ujeli nad S37.UOO Italijanov, med lijinn veliko častnikov, in zaplenili 2S4 topov, 10Í strojno pusko in 15 metalcev inîn. To so v kratkem času našega napada uspehi, ki dovolj govoré o hrabrosti naših vrlih čet, med katerimi se posebno odlikuje graški armadni zbor, v katerem služijo naši sinovi in sedaj obračunavajo s kletim na.šim sovražnikom.
Kakor se uradno poroča 27. maja Ufi-predujejo naše čete z nezmanjšano silo v sovražnem ozem^n, tako je junak poročnik Albin Miaker po rodu Štajerc, udil ne glede na (juti Ofionj z obeh strani v oklojiiio utrdbo ĆiU'ia liatti, ujel sovražne .'^aperje, ki so nameravali trdnjavo razstreliti in tako zajdenil tri ncj)Oško(lovane težke havbice in dva lahka topova. — Severno od Asiajra so se polastile řiaše čete Monte .Moschicce ter prodrlo na cmejneni ijoljočju južno od doline Sugana na Cima Maore. Odbile so napaile sovražnika na Monte Sief in na Krnu. — 2B. maja se uradno javlja, da so se naše čete polastile oklopne utnlljo (Jornolo, (zahodno od Arsiora) in stalno utrdbe Vali d" Assa, ki zapira dolino. — 29. maja pa se uradno javlja, da je Asîsgo od zahoda obkoijen in osvojene utrdbe Monte
Interroto, Monte Zebio, J[onte Zingarello in Oorno di Campo Bianco.
/aliiHliio bojišče. Na zahodnem bo-jiši'ti Nemci trajno korakoma napre(lujejo in angleški in nevtralni poročevalci v Švici potrjujejo poročila o strašnih izgubah Krancozov pri Vordunu. \emci so obkoliii Verdun že v polkrogu; vsako ped sovražne zemtje obsipavajo a krogtjami. l^opolnoma zlagani so podatki francoi^kih poročil, da bi bili Francozi zopet vzeli utrdbo Doaumont, katera se nahaja prej-koslej v nemških rokah. — Francija je izgubila v trimesečni bitki pri Verdnnu 350 štirjaških kilometrov zemlje. Vrzeli oslabelih glavnih čet morajo Francozi izpopolnjevati že z zamorci iz Senegala in Maročaiii,
itoji na moi-Jii. — Iz Lugana poročajo, da sta potopljeni laški ladiji Kabricotti in Erminia. — Naš podvodni čoln jo potopil francosko trijadrnieo ,.Nyo3otis" iz Fecamp. — Angleški parnik „lîheuaî" je potopljen. Danski parnik „Karla" pa je zavozil na mino in se potopil. — Nil Sredozemskem morju je bila potopljena italijanska jadrnica „Salvicottia", — Poveljstvo avstr. mormirice poroča; 23. t. m. zjutraj je naš podmorski čoln vspešno obstreljeval važne plavže v Porto Ferraio na otoku Dlba. Nanj je streljala brez učinka sovražna obrežna baterija. V zvezi z obstreljevanjem je potopil podvodni čoln italijanski parnik "Washington. — Iz Luganii se poroča UH. maja, da sta bili italijanski ladiji „Kita" in Avstralija potop^eni, Idoydovaagencija poroča: Italijanski parnik „Moravia" je bil v Sredozemskem morju torpediran in se je potopil.
Belokranjski - vestnik. -
Vinica. V tednu za „IMeči Križ" smo v občini Vinica nabrali vsega skupaj z znaki 900 kron. Odlikovala se je posebno preloška fara, kjer se je med dobrimi 600 dušami nabralo iil tT2 ki'oii. V splošnem zelo lep uspeh za naše rai'.mere. Osnoval se je bil tudi krajevni odbor, kateri je vodil pobiranje, dekleta so pa po vaseh nabirahî od hiše do hiše prostovoljne prispevke. — Lep uspeh jim naj bo v zadoščenje, marljivim iiabiralkani pa na tem mestu srčna hvala.
Bronasto svetinjo Udečega križa na vojnem traku je prejel sanitetni vojak Peter Stampehar iz Vukovec št. 1 '2. Bil je skoro na vseh bojiščih; za njegovo vestno službovanje v sanitetni službi jo tudi prejel zasluženo odlikovanje. Bog ga ohrani!
Na Suhoru se je Teden Udeiiega Križa v zvezi z občino Ijokviea nepričakovano dobi'0 obnesel. Prisjievkov se .je nabralo HOn IC 92 v. Na novo je pristopilo dmštvn 10 udov. Vsa zasluga gi'e krajcv-neiini odboru na čeiu g. Aloj. Mihelčiču, (leželnemn poslancu in žtipanu na Lokvici in tukajšnjemu u i (. el j s t v u, ki je vsestransko in vestno izvršilo svojo nalogo. 1'riredil se je lep igrokaz „Sanje" v 5. dejanjih s petjem, katerega se je vdeležiío mnogo občinstva. Ženski in ilekliŠki odsek je jtridno hodil od hiše do liiše, prodajal znake in cvetlice. Žal, da je bilo znakov zmanjkalo, vsakdo si ga je hotel kupiti za spomin, pa je bilo jiremalo poslanih od glavnega odbora. Da se je vse tako častno izvršilo, zasluži posebno pohvalo med drugimi tudi domači župnik g. Jak. Pavlo včič, ki je v cerkvi goreče in navdušeno govoril o jiomenu avstrijskega društva Rdečega Križa z ozirom na najdenje sv, Ki'iža v Jeruzalemu, Govor je napravil velik ntis na celo župnijo, zato ni nobena liiŠa in nobena družina zaostala s svojim darom. Slava vsem, ki so storili svf)jo i)atrijotičtio dolžnost!
Tukajšnja hranilntra in posojilnica je podpisala IV. vojiu) posojilo za 7.500 IC, druge stranke pa 10.9(,)0K, torej sknjmo 1 8.400 K.
V Ilavnacah h. št, 13 je v sredo dne 24 t, m, popi>klne, ko ni bilo nikogar doma, neki uzniovič odnesel domaČemu gospodarju 4S0 iC. tJiidno, da ni pobral ves denar, ker ga je bilo skupno 1000 K. Poleg sta bili tudi dve žepni uri, zlata in srebrna, katerih si tat ni upal odnesti. Sodi se, da je to tatvino izvi'šil kak domačin. Torej pozoi'!
Štev. 9.
Na Lokvici je v nedeljo 21. tuajnika slovesno oljîiajalo „Slovensko ktit. izobraževalno društvo" |)etlci.iiico svojega olistatika, Doiioldne je opi'avil v cerkvi sv. .Janeza ICrst. sv. maso s krasniiti govorom o katoliški organ i raciji vlíí. g. P. Atanazij Ausser iz Novcganicsta. Prav hvatežni smo mu. liog naj i)Uitî gfu'cčeinu govorniku stotcnio ves tiud in jioŽrtvo-valiiost! Po sv. niuši je bil takoj občni zbor, i)oi)okliie ]>a .slaviiosina seja, li kateri so bili povabljeni vsi odborniki, ali žal niso se niogli vsi odzvati, ker jih je nekaj v svetovni vojski, kjer se boi'é za cesarja in našo domovino. Pri seji je d]'uštvo vsprejemalo nove ude ter soglasno ])o(lt)isalo IV. vojno posojilo za 200 kron. Društvo šteje sedaj tiOO članov in vrlo nai)re(]ujc in ni Čuda saj ima spretnega voditelja g. Aloj. Miliclčiia, deželnega poslanca in župana. Mlademu diiištvu želimo, da bi rastel iii cvetel vedno v blagor in korist dobremu belekran|skeiini ljudstvu!
Dopisi.
z italijanskega bojišča piše prapoi-ščak g. .L Miilia /, dne 20. maja; Piecej časa se nisem oglasil. Sicer ne vem, če ste me sploh kaj pogrešili, a vendar smati'am za dolžnost, da se opravičim, ker ste itie prosili, naj se veiikrat oglasim, ko sem Vas obiskal v dnevih dopusta v začetku meseca tiiarca. Takrat sctu Vam seveda obljubil, da Vam gotovo in večkrat pišem. Boste že opi'ostili, (la svojo obljubo izpolnnjem še-le ])o dveh mesecih! So bile pač gotove ovire. — Godilo se nii je v teh dveh mesecih prav dobro, videl sem mnogo in čudovito lepih ki'ajev. Vieille smo imeli kar naprej lepo in toplo. Velikonočne praznike smo pi'a-znovali prav veličastno. V prihodnjih dneh 1)0 drugače, to vem, a kaj me vse čaka, tega ne vem ...
Krasno pondadansko jutro je danes. Gori i)od jasnim nebom krožijo naši drzni letalci, da jih je veselje gledati. Eden za drugim izginjajo tja za bližnje hribe, eden za drugim se vračajo iz sovražne strani, kot jastreb z dobrim plenom. Včeraj po-poludne jejiriphil izza onih hribov sovražen zrakoplov, najbrže s slabim namenom, da bi malo jiokukal na našo „plat". Kakor vrane za kraguljem so se zapodile naše šrapnele za njim in ga kaj hitro zabrnîle nazaj na Laško.
Tam za gorami venomer votlo grmi, kot bi se bližal sodni dan. Da, bliža se sodni dan, (ian obračuna za „starega grc.šnika". Pošteno bomo obi'ačunali z njim.
Železne naše so dcsnice,
duh naših vrst — jeklen obroč;
sovraj^u smojemo se v lice;
„Poskusil bode.š na.šo moči" (Turšii.)
Za imše ljudi je danes dan počitka. Po dolgem, nai)orneni „maršu" se pač pri-leže počitek. Pri šotorih, pokritih z vejami, se senčijo, igrajo, anažijo obleko in orožje, šivajo, pišejo, dretiiljejo. Doli pri potoku se kopajo iti solnČijo. Po široki cesti brez prestanka drdrajo vozovi, švigajo jezdeci in avtomobili. Oblaki dima se vlečejo za njimi. Večkrat priromajo gori po cesti cele (iro-cesije razoi'oženih „la.ških jiinakov". Uima jiaČ ne bodo videli ti romarji, zgrešili so ])ot. Toda častna straža bo že poski'bela, da l)ridejo na varno. Veselili obrazov drobijo ti „junaki" mimo nas — mi pa gledamo, kdaj zapazimo itied njimi Kadorno ali „Salamandra". Sami radi povedo, da bodo videli „obljubljeno deželo" bi'ez Kadornc,
Pi'aviiar je prispelo iz ju've bojne črte novo veselo poročilo o lepih uspehih naše hrabre vojske. Z glasnim „hura" je spi'ejelo moštvo to nadepolno poročilo.
„Napi'ej!" To je bilo, je in bo naše sveto geslo.
Kot gora skalna se no gane, tako ne ganemo se mi — cesarski strelci iz Jjjubijaiie, slovenski rod, plani[iaka kri.
„Naprej
Srce v pogunni vodnem vriska;
„Živijenjc, kri za Te, vladar! ...
Doneski k vremeiioslovju
Bele Krajine. J. i^llictj. v.
o vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 30. letih,
L. I89"J. ilesec julij je bil zlasti v drugi polovici piav suh. liueJi sum prav občutljivo sušo, ker je šele :il. nekaj tnalega namočilo. Zaradi hude susc smo niorali pokositi na župniškem vi'tu otavo že 21. julija, Imeli smo tudi v tem mesecu nenavadno vročino. Vsled vročine in suše je posebno ti'pelo zelje in pa tui'šica po slabejih in peščenih njivaii, kjer se je kar j)osušila. Ta vročina i)i suša pa je trajala tudi še v avgusj.u in septembru ilo Î 0., ko je šele namočil dež, da so oiogli ljudje orati. Nekateri so ostali v tem letu bi'ez rei)c, kor niso mogli oi'ati za njo in jo ))08ejat.i, drugim zopet pa se je posušilo vsied vročine in suŠe zelje jio njivah. Vsi kali po župniji so se ])osušili: Tej suši pa je bila ki'iva burja. Napravilo se je v tem času sicer večkj-at za dež in smo mislili da bo obilo deževalo. Toda naenkrat se je vzdignila burja in je razpodila vse oblake, da nI bilo kaplje dežja, kakor se to pri nas obilokiat dogaja, kakor me uči skušnja, da nam burja razžene vse deževne oblake.
L. 1900. Mesec septembei-in oktober do 14, sta bila nenavadiio lepa, gorka in suha, tako da do ,14. tií mogel nikdo orati in strni sejati.
L. 1901, Mesec ajiril je bil nenavadno hladen, ker je držala ves mesec burja, in prav suU. Vsled pi'av hladnega in suhega vremena je zaostala vsa rast. Kavno tak je bil tudi maj, namreč silno suh, skoraj brez dežja, le parkrat je palo nekaj malo dežja. Suša se je i)oznala na vsi rasti. Zadnje dni pa je bila huda vročina, kakor v juliju. Za fižol smo imu'ali pikali zemljo s železno štango, da smo ga mogli nakoliti. Stiša pa je irajaia tudi šc v juniju do 16., ko je vendar enkrat dež namočil, toda ne toliko, da bi se dalo orati. 17. jun. so presajali ljudje Še-le l)resa(l („tiance") do tje ga ni bil še nikdo posadil. Vsi kali so bili presahnili. V kalu v Adlešičiii pod cerkvijo je i'ustla celo ti'ava, tako dolgo je bil suli. Da nisrtio toliko časa dobili dežja, jo bila kriva zoiiet burja, ki je drsala vso spomlad. — Tudi meseca julija smo imeli, zlasti v drugi polovici, hudo suŠo in ravtio tako v pi vi polovici avgusta. 14, avgusta pa je dež natnočil, kakor ni prej vso siiomlad in vse poletje, ko ni noiienkrat toliko namočil, da ne bi bili prišli ljudje pri oranju do snliega.
L, 1902. V drugi polovici avgusta in v pi'vi septetnbra do 13, smo imeli precej hudo sušo, ki je škodila posebno repi in zelju. Bila je tudi huda vročina.
L, 1903. lii. avgusta je bila sitna vročina. Toplomer je kazal poi)oldne ob 2. na solncu +570. Ves mesec avgust in do 10. septembra .smo imeli pj'av hudo sušo in veliko vročino. V vseh G tednih je samo enki'at nekaj malega deževalo in sicer 19. avgusta ponoči, a Ic slabe pol mi, a v Tjibučali še takiat skoi-aj nič. Vse kali so se i)0sušili, a Kulpa je imela 7. septembi a 25 (! topline, Snša je škodila vsi letini, posebno pa repi in zeljtt. Tudi živina je imela le malo paše. ijist na lipalt pred žujmišČem je že začetkom" septeitdn'a runieiiil iti odpadal. 9. septembra smo imuli ])rocesijo v Dolenjce za dež in sv. mašo. D). ]ia v Tribiiče zopet procesijo in sv. mašo, pa je še ta dan ])opoldne dež namočil.	(Unijo siedi.)
Troje lastnosti. A.: „Zakaj so pa ne oženiš y — li.; Ja, to so tri reČi, ki bi jih morala imeti moja žena: b()gata,Jepa in neumna!" — ,V.; lazloži mí îo!" —■ li.: „To je nekaj Čisto navadnega. Ce ni bogata in lepa, je jaz ne vzamem, in če ni neumna, pa ona mene ne!"
V Šoli. Katebet veli učencu, ki ima nove „Zgodbe," naj kaj bere. ťčeiiec biíre: „Peter mu je odsekal desno u!io." Obrne list — bila sla pa dva lista skii-[liij inhere; „iti je umrl." — Ivateiiel; .,1'a nisi prav lirai." — Učence: „Pa
—■ Katehc.t vzame
Poslano.*)
iako stoji v knjigi," knjigo in vidi, da je res tako in ))i'avi sam pri sebi: „To se mu je moralo pri-saditi drugače ni mogoče!"
Vreme v juniju.
Od (Î, do 14. so odločilni dnevi na poletno vreme. Ako je te dni prijetno vreme, brox neviht in nioiinefia dežja in ako je zahajajoče solnce lei^o rožnato-rfieče, se smemo na<icjati dobrega itoletja. Če so [la nirnli nalivi ali toča in nevihta, ali, če so tiarejajo deževni oblaki in če solnce ne nahaja na jasněn), je vreme vsaj iio 8. julija deževno, mokro in itirnJo. Ako je pa ob navcdenili odločilnih dneh vroče in suho vreme, bo tudi leto zelo suho. To se je opazovalo že davno in povsod. — V tem mesecu posebno rada škoduje voda, če jo piješ vroč; tedaj: varuj se! Bnčele najboÇ roje; pazi na-nje! Stara klaja se mora jired novo ]iorabiti.
V' r o m e n s k i pregovori:
I. Gg je lepo, aolnčno vreme tet!;a dne,
letine se dobre kmeti vesele. 8. Ů(í na svetega iVfedarda dan dežuje,
■štirideset dni dež še naslednje. 15, Dež o svetem Vidu, ni ječmen k pridu. Kakor jo vreme kresnic, tako bo tudi ženjic. 17. Oe je dež na dan svetega tjiulislaja, še prav dolgo zemljo dež napaja,
Čo v rožnika buči vihar, zdihtijo milo čebelar.
Preveč dežja v roineni cvetu,
nič kaj ni po volji kmetu.
Če je v dežjn trte cvet, malo teče vina v klet.
Če pa trta v solncu ode ve ta, nam vinaol)îlo obeta.
iiožnik deževen, bo viničar reven.
37	U IS.yifi
(i
V imenu Njepvefa Veličanstva cesarja !
t', kr. okrajna sodiiijit v iimlolfovcm jc o obtožbi opTavitelja dri-nviiegii iinivcitiiiitvu Koper
.Mariina (írnbai'
Knvoljo pi'ostoijka po § 14 naredbe z dne 7,/8. 1015, Ř1. d. ■/,. v njivïoliiiosti opmvitelja državaugs jirnvd-»iilvH, piOHtega oJjtožcncn Uiirtijiii (iriiljar po dnucB dogiinni glavni lit^pravi, po i>rcdlogu obtožitoljo, da BO vipOTitbi /iikon, raModiln taku:
Martin Grubar, rojen ktit 18H5 v Vel. Hami, ožonjun, poisestuik tam St. li, nekňíitiovaii,
,je kriv
liTcstapka po § 14 ce3. nar. z dtic 7. avgusta it, 228 dv. z, BtorjoncKei h tem, da jo dno 20, liiarca t. 1, iia tiovoineèki isejiu jiuBtil peljati štiri po il tednov stare jiraiiSe doiiiaieffn izlcglja in niirofiil, du tíc prodado po 130K oiiironm po i20K pur, torej i;:tiitevitl po tijcgovoiii UFiiiiestniku (vozDikn), iKrabljajc iîjrcduc rníinero, |io-v/roĚoaez vojuim staiijoîn, za neoblioduu potrebno rei'i, oíitQj Taziiierue eocie — in
se obsodi
rnditcgň po § H omenjene naredbe % uporabo S Sfii, lilid k, pr, na denarno kazen 60 K, v ahiěajii ceizter-Ijivosti v T) dtii ^njiortL in v deii[in)c kazen v zueakn lUK, v »lufîaju neiztcrljivoBli ]ia oa en dan Kajiora,
Daljo Bu v smislu g 11) omenjene cesarske naredbe dolofii, (In so ima ta aodbfi enkrat objaviti v èa-BOpian „Itolenjuko Novico".
V Kinishi g ÎÎ69 k. pr. so obtoženec obsoja v po-■vraiiiio stroškov ka/onekega postoimnja,
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovcm, odd. lit,
dne Iti. maja lOlti.
V „Dol. Novicah" štov. H. mi je poro v „L'osliiîio" zaiíisalo neko neljubo rei', ki jo hočem s tem javno poprnviti in pojasnili. V moji sitižtjj v l'j-eiiosljah je lioiiscn-ftiorisi v i'rngi, y-, l-'f. (jor)nù izdajíd „I/ro SioiLsko" tor je tudi meni vsak mesec pošiljal te zve/ke. G. líriiiidj Hladnik pa isti Oas še id bil v Hkofji Loki, ampak sva si še Jo jwzneje dopisovala, ko sem bil že dolgo v Št. Jerneju, kamor mi je on svoje ie|ie pesmice posipal. — S to izjavo tedaj popravim svojo pomoto nasproi i linbeniu prijatelju go.spodu Ig. Hladniku in tudi nasproti javnosti, da no bode kdo napačno sodil o njem, kakor da bi bil že tako star g. Hladnik, ko je v rcBtii(;i v najlepši cvetoči dobi moških let in vedno vesele narave.
Šent Jernej, Ul'. maja IHIH.
_ Jaiieu Saje, nadučitelj v p.
Va vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor Kabtevn zakon.
Loterijske Številke. Trst, 24, maja 40 15 21 81 20
Zahvala.
1'ovodom smrti mojega iskreno ^iib^enega soproga
Franc-a Goleš
ki se je dne 2.">, maja lfU6 preselil v boljši svet, izrekam tem potom vsem, ki so meni ob težkih urah stali na .strani s tolažbo, ali na katerikoli način izrazili sočutje, najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se Se zahvaljujem visokočast. gos[t, patra Pavlu kot vrlomu (iušuemu pastirju in martji-veniniircdstojnikuiiovomoikegani. reda sv. Frank;i.ška za njegove mnogobrojne blagodttšne o!)iske in za tolažbo med dolgotrajno boleznijo, s katero mi je visokočastiti duhovnik olajšal globoko žalost. Nadalje vsej drugi preèast. diihovščini za vodstvo pogreba, slav. zastopstvu uniform. tiie.ščan. garde, darovalcem cvetlic, oilboru in članom novomeškega lil. redu Hv. Frančiška in sploh vsem drugim udeležencem, ki so spremili blagega pokojnega v tako velikem številu k večnemu počitku.
Bog plačaj toraj vsem stotero-krat, kar so nepOKabneinii rajncemu in meni dobrega storili; preljubega pokojnega jia priporočam v blag spomin iti molitev.
Žalujofía soproga;
,>lai ijii (ioleš roj. Orebeiie.
Novomeslo, dne 27, maja 1916.
V Skabernetovi hiši v Novemmestu se odda
dobro idoča gostilna
na račun — in
prostor ZQ mesnico
iff" pripraven tudi za malo prodajalno, posebno za brnnjarijo, — Tudi bo ieli knpiti dobro oliranjetia
gostilniška oprava
ter svetilke in steklena posoda. — Ponudbo na goBpo Marijo Rozina-Skabcriiè, Novoniesto át, SSb,
O
Popolnoma uarno nalDžen denar.
Hranilnica in posojilnica
za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neotn. zavezo
~ v lastnem domu v Kandiji —
sprejema hranilne vloge od vsaeega, če je njen ud ali no, ter olirostnje po

2 (l-U
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega aama h svojega plačuje.