KOMUNALNO PODJETJE »LJUBLJANA« TOZD »DIMNIKARSTVO« LJUBLJANA. Cesta VII. korpusa 17
Datum: 27. 2. 1985
PROBLEMATIKA DIMNIKARSKE DEJAVNOSTI
UVOD
Dimnikarsko službo ureja zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74) in pravilnik o rokih čiščenj (Uradni list SRS, št. 1/76). Je dejavnost posebnega družbenega pomena zlasti iz razlogov zagotavljanja preventivne požarne varnosti, zmanjše-vanje porabe goriva in onesnaževanje ozračja.
Stanje na področju dimnikarstva ni zadovoljivo zato predla-gamo, da zadevno problematiko obravnava delegatska skupščina in s svojimi stališči in usmeritvami prispeva k izboljšanju stanja.
V ta namen v tem gradivu opozarjamo le na najbolj bistvene pro-bleme te dejavnosti.
II NALOGE DIMNIKARSKE SLUŽBE IN RAZMERE DO 30.6.1984
Izjemnega pomena dimnikarske službe pri zagotavljanju pre-ventivne požarne varnosti ni potrebno posebej utemeljevati. Ciste naprave trošijo manj goriva. Ze milimeter debela plast saj v kurilni napravi povzroča za 7% večjo porabo goriva. dvomilimetrska do 10%. Pri nekaterih vrstah sajnih oblog so ti odstotki tudi do 2-krat višji.
V zadjih letih v veliki meri spet prehajamo na trda goriva, ki pri izgorevanju sproščajo nepnmerno več in škodljivejših saj kot teko-ča in plinasta. Redno in strokovno čiščenje in urejanje kurilnih naprav in dimovodov ter merjenje dimnih in plinastih imisij kurišč so ukrepi s katerimi se lahko občutno zmanjšajo negativne posle-dice uporabe slabših vrst goriva. Za Ijubljansko kotlino je zaradi slabe prevetrenosti in pogostih, tudi večtedenskih toplotnih inver-zij, to še toliko bolj pomembno. Poudariti je treba, da sta racional-na poraba goriva in onesnaževanje zraka obratno sorazmerni. Čim manj se potroši goriva z racionalizacijo kurjenja tem manjša je emisija saj in plinov ter poraba potrebnega kisika za zgorevanje.
Z meritvami in analizo na 318 kuriščih v Beogradu pred in po nji-hovem čiščenju in urejanju je bilo ugotovljeno:
—  5,5% zmanjšanje porabe goriva (9,9 ton dnevno), .  — 30—50 % zmanjšanje onesnaževanja ozračja,
—  450.000 Nm3 manjša poraba zraka za zgorevanje (dnevno). Po oceni strokovne grupe bi z rednim opravljanjem dimnikarskih
storltev v Jugoslaviji lahko prihranili letno:
—   1,5—2 milijona ton premoga,
—  400—500 tisoč ton tekočih goriv,
—  preko 100 milijonov m3 plina.
To predstavlja ogromen rudnik energije, s tem pa utemeljen razlog za vzdrževanje in razvoj dimnikarske službe. Potrebna niso nikakršna velika investicijska vlaganja, razen v kader.
Prehod na trda goriva, ki pri izgorevanju izločajo nekajkrat večje količine saj je dimnikarje v Sloveniji našel kadrovsko nepriprav-Ijene. Kurilne naprave in trda goriva je potrebno čistiti tudi 20 do 30-krat pogosteje kot naprave na tekoča goriva.
Naloge. ki bi jih dimnikarska služba morala opravljati na osnovi omenjenih predpisov so:
—  redno čiščenje kurilnih naprav,
—  redni tehnični pregledi,
—  redne meritve emisij.
Dimnikarsko službo na področju vseh petih Ijubljanskih občin vrši TOZD »Dimnikarstvo« v DO K. P. Ljubljana, ki pa zgoraj ome-njenih nalog ne zmore opravljati. V juniju 1984 je bila izvršena anahza stanja v temeljni organizaciji »Dimnikarstvo« in ugotovljeno da:
—  so se čiščenja kolikor toliko vršila edino v industriji, medtem ko so bilav ustanovah, hišnih svetih, obrti in podobno neredna in občasna. Še veliko slabše je bilo v gospodinjstvih. Široka področja so postala sčasoma nepokrita m kljub zakonskemu določilu, da se čistijo kunšča in dimovodi v kurilni sezoni 1-krat mesečno, dimni-karja že leta niso videli.
—  Tehničnih pregledov TOZD praktično ni izvajal.
—  Prav tako se niso izvajale meritve emisij. Razlog je bil sporni 20. člen odloka o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 17/81).
Temeljna organizacija »Dimnikarstvo« je v začetku leta 1984 prišla do kritične meje. Osnovni razlogi, da je bila dejavnost pred razsulom so bili v premajhnem številu dimnikarjev, prenizkih cenah, nekajkrat povečani potrebi po dimnikarskih storitvah zaradi prehoda na trda goriva.
Za vseh pet Ijubljanskih občin je opravljalo storitve 40 dimnikar-jev, od katerih jih je 18 imelo omejitve pri delu zaradi zdravstvenih razlogov. Potrebovali pa bi jih vsaj 180—200.
Kadrovska problematika
Zmanjšanju števila dimnikarjev (900 pred 20 leti. danes 380 v Sloveniji) je sicer v precejšnjem obsegu botroval prehod na tekoča in plinasta goriva ter uvajanje daljinskega ogrevanja. kar je v relativno kratkem času povzročilo manjše potrebe po dimnikar-skih storitvah. Bistveni razlogi za današnje pomanjkanje dimnikar-jev in nadaljnjega izredno močnega zmanjševanja števila zaposle-nih pa so:
—  izjemno težke in zdravju škodljive delovne razmere dimni-karjev. »ki se jih ne da primerjati z nobenim drugim poklicem« (cit. iz Raziskave o vplivu dela in škodljivih snovi delovnega okolja na zdravstveno stanje dimnikarjev v SR Sloveniji 1969—1982) m v tej raziskavi ugotovljene poklicne bolezni,
—  nizki osebni dohodki.
—  nerednl delovni čas,
—  umazano delo,
—  neurejena prehrana.
—  popolna nezainteresiranost mladih za la poklic.
Gibanje zaposlenih v TOZD potrjujejo gornje ugotovitve: 31.12.1983 je bilo v TOZD zaposlenih 67 dimnikarjev, 30. 4. 1984 samo še 57.
TOZD je v srednjeročnem obdobju od 1980—85 razpisoval vsa-ko leto po 10 štipendij na edini dimnikarski srednji šoli v Mariboru s plačilom celotne oskrbe. V vseh teh letih je imel 2 štipendista.
Osebni dohodki
Posledica že prej omenjenega neopaznega upadanja potreb po storitvah in s tem števila dimnikarjev v preteklih letih je bilo ludi padanje realnih osebnih dohodkov dimnikarjev. Povprečni osebni dohodek v TOZD je bil leta 1983 — 17.721,65 za redni delovni čas. Povprečni OD v razmerju januar—april 1984 za redm delovni čas je znašal 21. 345,25.
Povečanju sta razlog zmanjševanje obveznosti iz osebnega do-hodka in povlšana vrednost točke.
Dejansko izplačani osebni dohodki v tem obdobju so znašali poprečno 24.630,00 din vendar vključno z nadurami (ki jih ne bi smeli opravljati), dodatki za minulo delo ter stalnost in povprečno stimulacijo +8%. Kvalificiranemu dimnikarju, ki pa bi prišel na novo, bi za maj 1984 znašal OD 19.883,00 din. Za primerjavo OD KV dimnikarja na Reki znaša v letu 1983 40.864,00 din — VKV dimnikarja OD pa 48.626,00 din.
Cenovna politika in njen vpliv na pridobivanje dohodka
TOZD ustvarja dohodek s pretežno osebnim in ročnim delom na področju široke potrošnje, kamor štejemo gospodinjstva. hišne svete, ustanove. obrti itd. ter industrije.
V TOZD je bila vodena neprimerna cenovna politika za široko potrošnjo, katere rezultat je bila povprečna rast cen in storitev v zadnjih šestih letih za 5.5% letno. Po veljavnih cenah je stal obisk dimnikarja do 30. 6. 1984 vključno s čiščenjem štedilnika in dimnika 64,20 dinarja, tako v mestu kot na podeželju. Zato je TOZD reševala svojo eksistenco na tri načine:
—  zmanjševanjem obsega del v široki potrošnji na najnujnejše in preorientacijo v industrijo, kar ]e vzrok poslabšanju zdravstve-nega stanja dimnikarjev,
—  z zaračunavanjem neopravljenih stontev. kar je zajelo tak razmah, da bi tudi 3—4-kratno povečanje cen in obenem ukmitev zaračunavanja neopravljenih stontev ne spremenilo celotnega pri-hodka iz področja široke potrošnje in
—  na račun nizkih osebnih dohodkov delavcev. Nerealnost takratnih cen dimnikarskih storitev v Ljubljani je raz-
vidna iz primerjave cen čiščenja v enodružinski hiši s centralno kurjavo, dimnikom in dimovodom:
V  Ljubljani
V  Kamniku
Na Rijeki
V Zagrebu
V  Sarajevu
121,00 do max. 149,50 (za tekoče gorivo)
od 528,00 dalje + 50% za tekoče gorivo
+ 50% za delo popoldan, ponoči
+ prevoz
od 740,00 dalje
od 486,50 dalje
od 910,00 dalje
III. SPREMEMBE V DRUGI POLOVICI LETA 1984 IN PROGRAM ZA LETO 1985
V drugi polovici leta 1984 je bil s korekcijo cen v Ljubljani za-gotovljen temeljni pogoj za nadaljnje urejanje in izboljševanje stanja na tem področju. Kljub še vedno neustrezno vrednotenemu delu
dimnikarjev je bil ustavljen odliv delavcev in do konca 1984 je bilo v temeljni organizaciji zaposlenih že 80 delavcev od tega 73 dimni-karjev. V oktobru so bili občutno popravljeni osebni dohodki, ki so znašali v povprečju za poln delovni čas: v avgustu 28.264,30, v septembru 38.607,00 in v decembru že 43.400,70 dinarjev.
Kadrovati smo začeli tudi srednješolski kader — gradbene in strojne tehnike za katere poteka v okviru mariborske srednje gradbene šole in strojne fakultete v Ljubljani posebno izobraževa-nje za strokovno opravljanje dela in organizacijo dimnikarske službe na terenu. Trenutno obiskuje to izobraževanje 17 srednje-šolcev.
V jeseni 1985 bo potrebno zaradi pomanjkanja dimnikarjev zaposliti še 30—40 delavcev drugih kvalifikacij za katere bodo organizirani izpiti za prekvalifikacijo. Opozoriti pa je treba, da se letos poveča beneficirana delovna doba od dosedanjih 14 na 16 mesecev s štetjem od leta 1960, kar bo povzročilo odhod 10—15 dimnikarjev v pokoj.
Večji del sredstev TOZD namenja za nabavo zaščitne opreme (dihalni aparati, maske: izolativne obleke itd.), opremo za strojna in kemična čiščenja ter vozila IMV R-4. Dimnikarji so vse do sedaj kot prevozno sredstvo v glavnem uporabljaii le kolesa in mopede, kar je z zdravstvenega vidika nevzdržno, poleg tega ni bil možen prevoz zaščitne in strojne opreme.
Povečana je pogostost čiščenj predvsem večjih kurišč, sklepajo se pogodbeni roki, ki so bližji zakonskim, predvsem v industriji, ustanovah, vojski, kurilnih odborih ipd.
Večje pa so težave z izvajanjem dela v široki potrošnji. Pred-vsem tam, kjer je bilo celo neredno ali celo več let opuščeno. Občani dimnikarjev enostavno ne puste opraviti storitev. Vsi rajoni, kjer so uvedeni ponovni redni obhodi so nerentabilni.
Uvedeno je sprotno zaračunavanje samo opravljenih storitev in ukinjeno pavšalno zaračunavanje.
Uvedli smo spremljanje in analiziranje virov prihodka. Na osnovi tega bomo usklajevali cene storitev in odpravili nekatere dispari-tete, da ne bi prišlo do ponovnih absurdov kot smo jih že imeli.
Pričeta je reorganizacija rajonov z namenom. da se ti pokrivajo s krajevnimi skupnostmi. Na ta način bo vzpostavljen pristnejši kontakt s krajani in boljši pregled nad opravljanjem storitev.
Začeli smo s popisi kurilnih naprav po lokaciji, moči, vrsti goriva in emisiji (kataster onesnaževalcev).
Nadaljevali bomo s humanizaci]o dela zaenkrat z nadaljnim opremljanjem z vozili R-4, z nabavo in obvezno uporabo zaščitnih sredstev in organiziranim oddihom.
Uvedli bomo dežurno službo, zaenkrat dva do štiri dimnikarje za nujna naročila in dežurstvo med prazniki.
Izdelali in vpeljali bomo ustreznejši način vrednotenja del in nalog ter nagrajevanje po opravljenem delu skladno s samouprav-nim sporazumom za komunalno gospodarstvo.
Aktivno bomo delovali na ponovnem uvajanju rednega dela na opuščenih področjih sorazmerno z razpoložljivim kadrom. V letošnjem letu imamo namen predvsem osveščati občane o pomenu rednih čiščenj preko javnih občil. RTV, obvestili. V kolikor bomo lahko oddvojili sredstva imamo namen izdati za 31. 10. 1985 (dan varčevanja) brošuro v cca 30.000 izvodih z nasveti, ki bi jo delili brezplačno.
IV. PROBLEMATIKA V OBČINI ŠIŠKA
Vsi navedeni problemi m ukrepi. ki smo jih podvzeli do sedaj veljajo v celoti tudi za območje občine Šiška. Območje je bilo do pred dveh mesecev razdeljeno na dva rajona kjer je opravljalo dimnikarske storitve skupaj 7 delavcev. Dimnikarske stontve so se v industriji izvajale po sprotnih naročilih, medtemko so se storitve v široki potrošnji opravljale le na ožjem območju Šiške. V nekoliko oddaljenejših krajevnih skupnostih le občasno. medtem ko so bile oddaljene krajevne skupnosti enostavno izpuščene iz rednega dela že nekaj let.
S 1. 1. 1985 smo uvedli novo ekipo treh delavcev za področje od Šentvida do Medvod. Ekipa ima po tolikšnem času opustitve del velike težave pri prepričevanju občanov o potrebnosti strokov-nih čiščenj. Težko je prepričati občane, da je v kurilni sezoni po-trebno strokovno čistiti naprave vsak mesec, če dimnikarja toiiko let ni bilo. Nekateri občani, predvsem lastniki individualnih hiš, pa so si kupili orodje in čistijo sami. Ti še bolj kategorično odklanjajo dimnikarske storitve.
S 1. 3. 1985 uvajamo novo ekipo z dvema do tremi dimnikarji na območju nad Savo. Pričakujemo enake težave kot sedaj v med-voškem rajonu. Kljub temu nameravamo z začrtano politiko na-daljevati, ker smo prepričani v vsaj delen uspeh že omenjenih osveščevalnih akcij in bi s prijavljanjem občanov, ki ne dovoljujejo rednih čiščenj, pristojnim inšpekcijskim službam še počakali.
Od 1. 3. 1985 bodo v občini Šiška delovale 4 ekipe z 12 delavci. V začetku kurilne sezone (1985) predvidevamo povečati število
delavcev na 16. Zavedamo se, da tudi to še ni dovolj. vsekakor pa bo pomenilo občutek korak naprej, predvsem če upoštevamo, da se močno menja tudi struktura delavcev. V zadnjih treh mesecih smo imeli v temeljni organizaciji 4 disciplinske postopke z ukrepom prenehanja delovnega razmerja, od tega 2 iz področja občine Šiška, enega delavca pa smo iz Šiške disciplinsko premestili.
Do konca septembra 1985 bomo pripravili predlog nadaljnje ureditve dimnikarske službe v široki potrošnji za celotno območje Ljubljane. Potrebni paso še razgovori in preverjanja učinkov, ki naj bi jih z novim predlogom dosegli. Predlog bo namreč narekoval določene spremembe republiške zakonodaje in odlokov skupščine mesta Ljubljane.
Temeljna organizacija sama, brez širše družbene pomoči, pa tudi v bodoče ne bo zmogla reševanja stanovanjskih problemov delavcev. Dosedaj je uspela zagotoviti svojim delavcem le samska ležišča v domu v Sentvidu in 15—20 samskih ležišč v lastnih pro-storih, ki pa niso ustrezni. Z ozirom na veliko pomanjkanje dimni-karskih delavcev in na navedene probleme pri opravljanju storitev v široki potrošnji, kjer se morajo občani dimnikarja navaditi in ga že po tradiciji žele poznati, dosedanji način reševanja stanovanjske problematike ni sprejemljiv. Reševanje stanovanjskih problemov s samskimi ležišči je za temeljno organizacijo sicer cenejše, vendar z vidika zadrževanja delavcev v poklicu neustrezno. V koli-kor delavci ne vidijo v svojem poklicu in s tem tudi temeljni organi-zaciji perspektive reševanja stanovanjskega problema bodo poklic še naprej zapuščali.
V temeljni organizaciji smo začeli s široko akcijo namenskega varčevanja delavcev pri stanovanjski banki. Vsekakor bomo v bo-doče večja sredstva morali nameniti v sklad skupne porabe za stanovanjske kredite. Kljub temu pa kolektiv s 110—120 delavcev ne bo zmogel sam reševati problema za več kot polovico delav-cev.
Zato bo potrebno koordinirano reševanje skupaj s širšo družbe-no skupnostjo tako s solidarnostnimi kot kadrovskimi stanovanji, krediti SSS Ljubljane, prednostnim dodeljevanjem izpraznjenih stanovanj ipd.