Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št 14.194. Velifeczicčne vsfa/en/e Dva tisoč let je skoraj že minilo izza veličastno skrivnostnega trenutka, ki je bil namenjen svetu v odrešenje.. Leto za letom obhajamo spomin na vseobsežno daritev Boga-človeka na Kalvariji. »Premagana je smrt, trohnoba« — prepevamo v pesmi, toda kako smo skušali ta veseli klic preliti v resnico? Vsi vemo, da sta duh in telo v življenju neločljiva enota. Če hočemo res doseči napredek, če se hočemo dvigniti in se povzpeti kvišku, moramo skrbeti za oba v enaki meri. Kljub temu, da človeštvo to ve, ravna popolnoma nasprotno. V vsem svojem početju gazi najsvetejše zakone, ki jih priznava kot božje in jih vidi tisočletja in tisočletja potrjene v živi knjigi prirode. Med te najsvetejše zakone pač spada oni, ki smo ga že ponOvno naglasili na tem mestu: Da ima namreč vsak človek pravico do človeka vrednega življenja. 5Vova Kaivavija Če pogledamo ob tem spoznanju vsakdanjo resničnost, se nam razgrne nova Kal-varija. Pravica, ki jo na ves glas oznanjamo, leži poteptana in milijonkrat križana pred nami. Kakor z brezbrežnim morjem smo razdelili človeštvo v dva tabora. V enem trpe tisti, ki delajo, v drugem se košatijo oni, ki uživajo. Prvih je brez števila, drugi pa tvorijo samolastno odbrano peščico. Ta peščica, naj se že imenuje kapitalist ali kakorkoli, dejansko odreka delovnemu človeku najosnovnejše življenjske pravice. Podjarmila si je človeštvo in ga tako rekoč vzela v zakup. Ona mu narekuje zakone, ona mu ukazuje delo, ona mu meri hrano in plačilo, ona odloča o življenju in smrti delovnega človeka. V tej krivici, ki jo občutimo delovni ljudje malone po vsej zemeljski obli, se ponavlja Kalvarija sodobnega človeka. Že ob rojstvu ga zgrabi gorje njegovih zatiralcev in ga ne izpusti nič več do groba. Nekoč je moral vsaj trdo delati, danes mu je celo ta pravica odvzeta. Ko na eni strani vlada razkošje, ki ga mi poznamo samo iz bajk, na drugi strani milijoni zdravih, krepkih delovnih rok zaman hrepene po delu, ki bi jih vsaj preživljalo. In rajši, kakor da bi tem brezimnim milijonom dala dela in jim priznala pravico do življenja, rajši jih propadla človeška družba zapira v ječe,' jih mori in ubija in pase svojo blazno pokvarjenost nad njih trpljenjem, nad njih obupnimi smrtnimi kriki. §rpobcvi talijo Na takem križu visi danes delovni elovek-mučenik malone po vsem svetu. Zavladala je tema, iz katere skoraj ne vidimo izhoda. Od nikoder ni sonca, od nikoder svetlega žarka. Grobovi se odpirajo in pošastno goltajo svoje žrtve. Pred leti, ko je divjala velika vojna, smo lahko imenovali bojišča, danes pa je ves svet eno samo velikansko bojišče. In vendar ne smemo kloniti! Grobovi nas kličejo, grobovi nas dramijo. Tisočere nedolžne žrtve vstajajo. Njih trupla so strohnela, nihče ne spozna več njih kosti. Duh pa, ki je živel v teh telesih, je ostal in se drami v nas. Ali veste, da Kristusa niso mogli umoriti, čeprav so ga pribili na križ, mu predrli srce in zavalili težko skalo na njegov grob? Nastala je tema, pretrgalo se je zagrinjalo v templju in mrtvi so se dvigali iz grobov. Križani pa je vstal, poveličan v mučeniški slavi: Človek — Bog — Odrešenih! Tudi danes tulijo grobovi. Duh Matije Gubca kliče. Kdo bo preslišal njegov glas?! Prav posebno nas kliče duh tega nesmrtnega kmetskega mučenika zdaj v velikonočnih dneh. Ne, zanj ni bila dovolj trnjeva krona, človek-zver si je umislil zanj železno — razbeljeno! S sramotnim ognjem in zverinsko muko naj bi bila izžgana s sveta misel o kmetski pravici, misel o delu, ki mu je sam Bog priznal čast in veljavo! Ali čutite to peklensko zlobo objestnih graščakov, zveri, ki niso nikoli zaslužile človeškega imena? Mislili so, da so z mučenjem kmetskega trpina za vselej opravili svoje delo, da jim bo prestol, postavljen na zasramovane kmetske kosti, ostal na vekomaj ... In kje so danes ponosne graščine, kje slava teh veli-kašev? Gradovi so razpadli. Kakor v zasmeh nasilju štrle še tu in tam pošastne razvaline pod nebo. Krvnike v plemiških oblačilih je odnesel vihar, kmet, delovni človek pa je — ostal. To je resnica, ki je ne poseka noben meč, in ta resnica nam vliva moči za novo delo. ^ivl/en/e je Ihoj Krivica se sama maščuje. To tolažilno resnico nam potrjuje zgodovina. Vendar ne smemo čakati in brezbrižno stati ob strani in gledati, kdaj bo čas opravil svoje delo. Ne, naša naloga je, da z vsemi svojšmi silami pomagamo pravici do kar hitrejše zmage. Kolikor bolj zavedno, smotreno in odločno bo naše prizadevanje, toliko prej lahko pričakujemo tudi zase pravice. Življenje je boj, je večno gibanje in neprestan razvoj. Kdor se hoče temu izogniti, ga življenje samo pregazi. Kakor bolan ud. s katerim dolgo nismo mogli gibati, ohromi in opeša, tako oslabi tudi na telesu človeške družbe vsak ud ali družabni sloj, ki je bil obsojen na mirovanje. Kmetski sloj je bil stoletja izobčen iz javnega delovanja. Drugi so odločali o njegovi usodi, drugi so mu krojili kruh in pravico. Pahnili so ga kakor sužnja na zemljo in ga uklenili v trdo delo za bori kos vsakdanjega kruha. Ni smel misliti, ni smel govoriti. Le kakor k bolniku so zdaj pa zdaj prihajali k njemu, da bi ga še bolj uspavali in izmozgali iz njega zadnje življenjske sokove — zase. Toda kljub temu kmetski in delovni človek ni omagal. Čutil je v sebi klic, močnejši od biča, ki je padal pO kmetskih plečih. In ta klic odmeva danes čez in čez po domovini, kjer koli žuljave roke obdelujejo zemljo. slavo pravde Da, stara pravda, to je naše vstajenje, to je naše prebujenje! Kakor te dni obhajamo praznik zmage duha nad materijo, praznik zmage Boga pravice in ljubezni nad Satanom zla in garja, tako si moramo zorati široko pot do zmage dela nad zločinskim izmozgavanjem! Tudi ta praznik si bomo priborili, če bomo dovolj složni in odločni. Narava nam ga zagotavlja, Bog sam nam ga ponuja. Ali naj bomo res tako zanikarni, da bi zavrgli in zanemarili, kar je naša sveta last? Ali naj poslušamo tiste, ki nas slepe, natolcujejo in zasmehujejo, da bi nas odvrnili s prave poti? Ne, nikakor ne! Klic »Za staro pravdo!« je božji glas! Kajti ta klic oznanja našo trdno voljo, da spet popravimo in v smislu večnih zakonov o pravičnosti uredimo, kar je skvar-jeni človek skazil in popačil v svoji pro-padlosti. Le zamisli se, dragi čitatelj, pridni kmetski oče, in ti, skrbna mati, odločni fant in brhko dekle! Kaj se je godilo z božjim Sinom, ki je prinesel svetu pravico in odrešenje? Natolcevali so ga, sramotili in preganjali so ga, povsod so ga zalezovali in z lažmi in obrekovanjem so ga tožili sodniku. Ni jim bilo dovolj, da ga je dal Pilat pretepsti! Ne, oni so zahtevali njegovo glavo! Rajši so videli razbojnika živega kakor tega večnega glasnika in borca za pravico! »Križaj ga!« je bil njih edini klic. Pa kdo je to storil? Ali morda narod, ljudstvo? Ah, kaj še! Trpeči narod, delovni človek je božjega Učenika sprejel v srce in vsrkaval njegove besede kakor božje zdravilo. Ne, ni bil narod, ki je zahteval smrt na sramotnem križu za Odrešenika, ampak pismarji in farizeji, mogotci torej, ki so se pred tisočletji prav tako greli na žuljih delovnih množic in se mastili ob sadovih ljudskega dela kakor pozneje ves čas! In še jim ni bilo dovolj, da so ga umorili. Slekli so ga in vojaki so ob mrtvem truplu kockali za obleko božje Žrtve farizejskega pohlepa in nasilstva. Kdo je bil, ki je posadil na sramoten prestol Matija Gubca? Kdo si je izmislil pe- \ klenske muke zanj? Ali narod? Ah, nikoli! Narod je bil z njim, je z njim vred trpel in krvavel! Le podivjani mogotci, krvi pijani graščaki in oblastniki vseh barv in vrst so se pasli ob bolečinah umirajočega. Kdo je ubil Stambolijskega? Kdo je zadal smrtno rano Radiču? Ali je bil to narod? Saj nam ni treba več odgovarjati, ko se brez dvoma sami še dovolj živo spominjate žalostnih dogodkov. Povedati pa moramo tole: V dveh tisočletjih se ponavlja skozi isti strahotni prizor. Farizeji in pismarji, samozvani mogotci zatirajo, zaničujejo, obdolžu-jejo, natolcujejo in ubijajo borce za pravico, nikoli pa ne — narod! Ustavili se niso pred svetostjo božjega Sina, ni jih pretresla veličina največjih človeških duhov, zato tudi ne smemo pričakovati, da bi ravnali z nami drugače. Vprav to pa nam potrjuje, da smo na pravi poti! To nam izpričuje, da je naša borba sveta in pravična! Bolj ko naš bodo grdili in natolcevali, bolj ko nas bodo tožili in obrekovali, z večjim ognjem in ljubeznijo bomo dvigali zastavo pravice, z večjo odločnostjo bomo šli v boj za staro pravdo. Mi nočemo krvi in ne solza, ampak samo pravico, ki nam jo dajeta Bog in zemlja! Čemu bi se zato plašili, če nas obkladajo z brezverci? Mi nočemo nasilja, ampak se borimo za to, da se nasilje za vedno umakne s sveta. Čemu bi se potlej ustrašili, če nam očitajo grozodejstva, ki jih pošten človek sploh ni zmožen? Pogledali smo dva tisoč let nazaj in videli, kako je bilo. Zdaj je naša naloga, delati in se boriti za to, da se gorje neha. Šele potem nam bo resnično dano vstajenje, šele potem bo zmagoslavni glas velikonočnih zvonov odmeval v naših srcih v vsej lepoti in veličastvu. Ta misel, ta zavest bodi ona trdna vez, ki naj za veliko noč združi vse delovne množice v eno samo veliko družino v> strah vsem dedičem krivice in v odrešenje vseh, ki z delom služijo narodu in časte Boga — Odrešenika! Dliii nevednost, miti &le>vaha aimj&alz samo pelieziesl »Domoljub« je zadnjič zapisal na naš naslov le-Ie presunljive besede: »Ali so morda Nemci in Italijani danes, ko ne stoje pod vodstvom Rima, t. j. katoliške Cerkve, temveč pod vplivom poganskega, hitler-stva in fašiznta, manj oblasti in uadvladja željni kot nekdaj?« Mesto nas naj odgovori goriški nadškof Carlo Margotti na to vprašanje. Upamo vsaj, da >Domoljub« tega visokega dostojanstvenika ne bo proglasil za Pucljevega kmetskega liberalca ali Mravljetovega kmetskega puntarja. Škof Margotti (ne morda mi kmetijei!) je letos 10. januarja razposlal pastirsko pismo (spomnil se je tudi slovenskega in hrvatskega jezika!), ki so ga morali (po ukazu škofa, ki vendar predstavlja cerkveno oblast!)' prečitati vernikom duhovniki .Julijske Krajine.. »Domoljuba« in g. Toneta Banfana bo zanimal brez dvoma v prvi yrstl taleistftvepski odstavek iz škofovega pastirskega pisma: »Velika vojna je nedvomno zacelila mnogo ran, je zažgala in očistila mnogo nečistega. In fašizfin. ki je prišel po svetovnem viharju, da prevzame vajeti in vodStvo našega naroda in da ga pripelje v zavetje in mu pripomore do zmage in miru, med mnogimi ukrepi političnega in socialnega značaja ni zanemaril nravrte in duhovne obnove dobrega italijanskega ljudstva. Ce se danes v Italiji,'da ne govorimo o drugem, spoštuje vera in nihče nesramno in nekaznovano ne preklinja svetega božjega imena, če neki ex prcfesso nenravni tisk ne kroži več med občinstvom, če je kršitev svetosti praznikov zabra-njena, če vsak zločin, ki ga obsoja božji zakon, zasledujejo tudi državni zakoni, če je cerkev svobodna v izvrševanju svojega apostolskega poslanstva. če je rimsko vprašanje srečno rešeno, če sloga s pridom druži obe gosposki: cerkveno in državno, ali morda za to ne gre hvala močnemu gibanju, polnemu dobrih namenov in plemenitih idealov, katero je njegov |>očetnik in voditelj ■ (duce) skozi toliko težav pripeljal do premogovnega razvoja, ki ga je danes dosegel, do sedaj popolnega uresničenja svojega obširnega in pogumnega programa, do obnove cesarstva v Italiji, katero so premnoge peklenske sile hotele uničiti iz sovraštva do njene vere. Vse to je božja Previdnost. Zahvaliti se moramo božji Previdnosti in občudovati moža, ki je bil njeno glavno orodje.« Zdaj nam povejte, komu naj kot katoličani glede fašizma verjamemo: Vam pri »Domoljubu« in g. .Tonetu Bantanu, ki pravite, da je fašizem »poganski« — ali katoliškemu škofu Margottiju, ki fašizem tako vneto poveličuje? Po našem skromnem mnenju je pač za vsa- kega katoliškega kristjana škof večja in bolj merodajna avtoriteta kakor pa — »Domoljubov« urednik. , No, glejte, po škofovem tolmačenju pa Italijani ne žive pod vplivom »poganskega fašizma«, ampak: »Vse to je božja Previdnost. Zahvaliti se moramo božji Previdnosti in občudovati moža, ki je bil njeno glavno orodje.« Kje najdete tu samo sled kake tožbe, da je narod pod vplivom »poganskega fašizma«? Narobe, zahvaliti se moramo (torej vsi: Cerkev in ljudstvo), da smo — po božji Previdnosti prejeli —- fašizem. Tak zaključek nujno sledi iz bešeož visokega dostojanstvenika rimsko-katoliške cerkve, goriškega nadškofa C. Margottija. Zato si dovoljujemo staviti uredništvu »Domoljuba« tale vprašanja: 1. Česa naj mi Slovenci pričakujemo po »Domoljubovem« -mnenju, ki je na naše tolrga-čenje o daru Rima lako hud? 2. Zakaj naj se naši Slovenci na škofov ukaz samemu Bogu zahvaljujejo za fašizem, ki je po »Domoljubu« — poganski? 3. Zakaj glede Trubarjevih zaslug za Slovenski jezik in kulturo čisto nič ne omenjate nedavnih izvajanj vseučiliškega profesorja drja Franceta Kidriča, ki je vendar vsaj toliko vreden kakor llešič, čeprav jih poznate, ker jih je vendar poslušal poročevalec »Slovenca« in tudi poročal o njih? 4. Ali poznate postopanje reškega škofa Saiitina in njegovo pastirsko pismo, o katerem se že dolgo razpravlja v tisku in je o tem obširno govoril tudi slovenski poslanec K. Dober-šek v narodni skupščini? Kakšen je za Slovence in Hrvate v njegovi škofiji dar tega cerkvenega dostojanstvenika? Če nam bo »Domoljub« na vsa ta vprašanja odkrito in pošteno odgovorit in če nam bo dana možnost in pravica, morebitna zavijanja osvetliti z lučjo resnice, potem, dragi g. Tone Bantan, ki so Vam dali gospodje podpisati nerodni članek v »Domoljubu«, boste tudi Vi spoznali brez našega poučevanja, da v kmetskih vrstah ne vlada niti nevednost niti zloba, ampak da nam gre samo za — poštenost. Kot pošten človek se boste tedaj kmalu znašli v zdravem toku slovenskega kmetskega gibanja. Kot bodočega soborca Vas zato že danes tovariško pozdravljamo in Vam odpuščamo zmote in tudi (brez zamere!) otroško nerodni napad, ki so si ga gospodje pod Vašim klobukom dovolili na nas! V božjem imenu torej kmalu na veselo svidenje — pod zelenim praporom! Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim citateljem in sotrudnikom »Kmetskega lista« želita Uredništvo in uprava. Tomaž: Vstajenje Še v smrti kakor sonce čist umira tam na križu Krist. On, ki je pot življenja, sprejel je križ trpljenja. Kdo ga umoril je, povej, kdo zloben je tako brez mej? Kdo mu je v lice božje pljunil, kdo rano v levo stran mu sunil? Ničvredni sad na suhi veji — morilci ti so farizeji: Morilec je oblasti sin, ne kmet, ne delavec-trpin. On ljubil, spoštoval je delo, sirotam brisal pot raz čelo, On ljubil pota je višin, sovražil grob laži temin. Zatirane v višine kliče, tirane v grob pa med mrliče, v objeni nas vabi razprostrt — premagal je na križu smrt. ' Iz leve rane luč žari, »tipi mu roža — sveta kri, kipi mu sveti cvet — Vstajenja, ki je skrivnost in vir življenja. Velika noč Zvoni, zvoni — In spet Velika noč kot tuj gospod gre mimo naših koč in kdo ve kje nekdo nam za kolač počasi, vztrajno plete korobač. Kaj ni za nas bil križ obli t s krvjo, ki naj nam reši dušo in telo? A žuljev naših sveti naj škrlat ima še v rokah tujec le, Pilat? — Mir s tabo, zemlje naše zvesti sin — slovenski kmet, junak stoterih bolečin" Grobovi pokajo, vezi ječe in mrtvi — živim na pomoč hite!. Kar je bilo krivic, gorja in vse teme, vstajenja plamen naj v pepel sežge, ko žuljev naših večno živa kri k življenja zmagi krepko zazvoni! Doma in drugod Zavedna skupščina je pretekli teden zaključila svoje proračunsko zasedanje s sprejetjem nekaterih mednarodnih trgovinskih pogodb in zakona o pooblaščenih inženirjih. V soboto so bile na dnevnem redu nekatere prošnje, ki jih je skupščinski odbor za prošnje in pritožbe predložil. Od slovenskih prošenj jih je bilo predloženih 11 za dosmrtne mesečne podpore. Vseh prošenj za mesečne podpore je bilo predloženih narodni skupščini okrog 45)0. V zadnjem trenutku je bilo pa to vprašanje odstavljeno z dnevnega reda in se bo o predloženih prošnjah glasovalo.pri prihodnjem zasedanju. Zadružni zakon Odbor, ki je razpravljal o zadružnem zakonskem načrtu, je končal svoje delo pretekli petek. Spremi njevalni predlogi, ki jih je poslala Glavna zadružna zveza v Beogradu, so bili večji del upoštevani. Predlog zadružnega zakona bo predložen plenumu narodne skupščine ob priliki prihodnjega zasedanja. V odboru za proučevanje zadružnega zakona sla bila iz vrst opozicijskih slovenskih poslancev Milan Mravlje in Kari Dobršek. Zakon o sladkovodnem ribarslvu Odbor za proučevanje zakonskega načrta o sladkovodnem ribarstvu je končal svoje delo in v petek kasno v noč zaključil razpravo zadnjih členov novega ribarskega zakona. Tudi ta zakonski predlog bo prišel na dnevni red na prvih sejah narodne skupščine. V odboru za proučevanje ribarskega zakona sta bila iz vrst opozicijskih slovenskih poslancev Milan Mravlje in dr. Ivan Lovreneič. Cdbor za prebrano pasivnih krajev Pretekli petek je imel sejo odbor za prehrano pasivnih krajev. Odbor sicer nima nobene izvršilne moči, temveč je le posvetovalni organ ministrstva za socialno politiko, vendar se od njega marsikaj pričakuje. Na petkovi seji je odbor razpravljal o prehranjevalnih razmerah v naši državi in ugotovil, da vlada ponekod velikansko pomanjkanje živil in da stradajo celi okraji. Za prehrano pasivnih krajev je bilo lansko leto razdeljenih blizu oOOO vagonov brezplačne ljudske hrane (največ koruze) in 5550 prevoznic za znižan prevoz ljudske hrane. Lanska letina je bila v Sloveniji izredno slaba in so potrebe letos večje kot so bile druga leta. V enakem položaju se nahajajo nekateri kraji Črne gore, Južne Srbije in Hercegovine, pa tudi Bosne in Srbije. Vendar še do danes ni dobil odbor za prehrano nobenih prevoznic, niti brezplačne ljudske hrane na razpolago. Zato je odbor poslal ministru za socialno politiko in kraljevski vladi utemeljeno spomenico, v kateri se pojasnjujejo potrebe naših krajev in ljudi, da se jim priskoči na pomoč. Senat Je v soboto končal načelno razpravo o proračunu. Pri načelni razpravi so govorili skoro vsi opozicijski senatorji. Najgloblje vtise so napravili govori senatorjev lv. Pticija, dr. Atitljc-linoviča, dr. Kramerja, Jova Banja ni na, dr. Zeta in drugih. Njihovi govori so še vedno predmet razgovorov vsega Beograda in cele države in jih celo politični nasprotniki odobravajo. V prihodnjih številkah našega lista bomo prinesli posamezne odstavke iz teh govorov, ki so gotovo zgodovinske važnosti. Na Pucljev in Kratnerjev govor je poskušal odgovoriti senator Smodej in ovreči njihove trditve, kar se mu pa seveda ni posrečilo. Nasprotno, mnogo boljše bi napravil, če ne bi odprl ust in se držal svojega prvotnega sklepa videč, da poraznih dokazov iz govorov opozicijskih senatorjev ni mogoče ovreči. Zlasti ne tistih trditev, ki jih je iznesel senalor Pucelj s svojo po celi Sloveniji znano govorniško sposobnostjo in ki se tičejo naših domačih razmer. Po Smodejevem govoru se je vršilo glasovanje. Za proračun je glasovalo 47 senatorjev, proti pa '29, ostali so se glasovanja vzdržali. Od slovenskih senatorjev so glasovali proti: Ivan Pucelj, dr. A. Kramer in dr. Marušič. Za proračun so pa glasovali: dr. Korošec, Ivan Hribar, dr. Ploj, dr. Gregorin in Fr. Smodej. V nedeljo je senat nadaljeval razpravo o proračunih posameznih ministrstev. Pred velikonočnimi prazniki bo proračun in finančni zakon v celoti sprejet. Slika po »Jutru« V Škof ji Loki umrli vojni dobrovoljec poročnik Ivan Gosar. Varujte se sovražnika perila V Domžalah umrli posestnik in industrijalec Iran Kuralt. ">ilcsenle je! Njegova dela so črna kot noč. Prebiva v vsakem kosu perila, ki se pere še z mencalom in ščetko. RADION mu je napovedal boj! Prihodnjič zveste več: kako ki-sikovi mehurčki v Radionu odpravijo iz perila najtrdovratnejšo nesnago! KcZc i e feriv? Tako se sprašuje »Slovencev« uvodničar z dne 14. marca. Kes je. Gospodje so se šele sedaj začeli baviti z vprašanjem »kdo je kriv« slovenske nesloge. Mi kmetje smo takoj po svetovni vojni prišli na to, da sta, klerikalizem in liberalizem samo nesreča za Slovence. Zato smo že takrat začeli z vsenarodnim kmetskim pokretom v Sloveniji. Vedno smo poudarjali in še danes zatrjujemo, da je korenina naroda kmet. Toda kaj smo doživeli? Z vseh strani se je začela proti nam kmetom najostudnejša gonja, zlasti nas je napadala mlajša duhovščina. Proglašalo se nas je za brezverce in naravnost za sovražnike katoliške cerkve. Naš >Kiiietski list« pa so pod smrt-aini grehom prepovedovali razširjati ali čitati. Kdor se je drznil javno samostojno misliti ali delati po svoji glavi, so ga oblatili na najgrši način, pa če je bil še tak poštenjak in veren mož. Politična pripadnost jim je bila legitima- cija za presojo vernosti iu poštenosti naših kmetskih mož. Po nekaterih klerikalnih prosvetnih društvih se je vzgajalo mladino samo v sovraštvu do tistih, ki so odklanjali klerikalno kulturo in klerikalno suženjstvo. Danes to ve že večina kmetov in tudi prav dobro čuti. Zato je na zadnjem občnem zboru »Kmečke zveze« v Ljubljani vstal preprost krnet z dežele ter izjavil: »Če bi po naših vaseh stalo toliko kmetskih zadružnih domov kot imamo prosvetnih, bi bilo gospodarsko in kulturno stanje slovenskega kmeta vse drugačno kot je to danes. Potem ne bi bilo take beračije kot jo imamo danes.« Kaj ne, gospodje, kako resnična pa obenem žalostna je ta ugotovitev. Če bi bili vi hoteli razumeti kmetski pokret in bi ga ne ovirali, smo prepričani, da bi se Vam ne bilo treba trkati na prsi tnea kulpa, kakor se danes morate, ako imate še količkaj vesti. Jedro slovenskega naroda bi bilo združeno, kakor je na Hrvatskem. Razumljivo je, da taka kultura kot jo je po vojni nudil ljudem klerikalizem, jih ne more združevati, pač pa samo razdruževati iu povzročati odpor in sovraštvo. Gospodje lahko pogledate v Španijo, kaj so tam dosegli vaši tovariši. Tudi tam je bila najbolj »katoliška« dežela. Tudi tam so se vršile procesije ponoči in podnevi. Ljudem so se obetala nebesa na onem svetu. Za ta svet" pa gospoda ni poznala revnega naroda. Ni skrbela zadosti, da bi ljudje dobili dela in vsakdanjega kruha. So imeli preveč opravka za lastno blagostanje. Danes vsi vedo, da je za ta svet poglavitno vprašanje preskrba vsakdanjega kruha in dostojno človeško življenje. Upam, da nam bodo španske razmere prihranjene, če se boste resno bavili z vprašanjem: »Kdo je kriv?« Če boste to vprašanje dobro premislili, se boste morda le poboljšali in s tem odvrnili strašno nesrečo, ki nam grozi. Zavedati pa se morate telile najbolj važnih stvari; 1. Da je kmet jedro vsakega naroda, katerega se mora vsestransko podpirati in ne samo izkoriščati kot se danes dela. 2. Da je vsakdanji kruh največja in prva potreba vsakega človeka. Potem pride šele vse drugo. 3. Da se ne sme obrekovati svojega bližnjega, čeprav je morda političen nasprotnik. Kajti sam Bog je dal zapoved: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe in zraven je še dostavil: Tvoj bližnji je vsak človek in tudi tvoj sovražnik. Gorenjski kmet. Resnica, ki ne velja same za Hrvatsko V eni zadnjih številk »Hrvatskega dnevnika; je dr. VI. Maček objavil kaj zanimiv članek, v katerem pravi med drugim: »Opažamo tudi danes, da nekateri duhovniki, ne vsi, žele živo vero hrvatskega seljaštva v Boga in njegovo pravico »izrabiti za to, da bi narod politično zasužnjili ali vsaj, da se mu vsilijo kot voditelji v politiki. Ker jim to naravno ne uspeva in ne morejo imeti uspeha, pravijo od Boga in cerkve jim zaupanim vernikom, da so brezverci in — komunisti.« Ali se vam ne zdi, da je s tem dr. Maček povedal sicer vsakdanjo, zato pa tem bolj značilno resnico, ki ne velja samo za Hrvatsko, ampak še za marsikak drug košček sveta pod našim božjim soncem? Kaj se godi po svetu V Franciji je prišlo do spopada med pristaši ljudske fronte in desničarsko tako zvano socialno stranko (»Ognjeni križi«). Desničarji so sklicali v pariškem predmestju CJicby zborovanje, proti kateremu so pristaši ljudske fronte demonstrirali. Končno je nastal pretep in je morala posredovati policija. Pri tem je bilo pet oseb ubitih in Večje število ranjenih. Dogodek je povzročil precej razburjenja in je bilo veliko števiLo Ijud^aretiranih. Splošna delavska zveza je v četrtek dopoldne radi nastopa desnice izvedla Burno protestno stavko, na kateri je sodelovalo nad 2 milijona delavcev. Slavka je potekla popolnoma v miru. Spričo teh dogodkov zahtevajo levičarski listi ostre ukrepe proti desničarskim »ognjenim križarjem«:''in bo vjada morda organizacijo celo razpustila. Kakor vedo povedati angleški listi, Nemčija še vedno ni opustila misli na osvojitev ruske zemlje. Tako trdi člankar neke velike angleške revije, da je bilo nedavno potovanje nemškega ministra generala Goringa v Rim usodnega značaja za bodočnost Evrope, kajti takrat se je začela diplomatska borba, ki bo usodno vplivala na nadaljnji .potek evropskih dogodkov. General Goring da je takrat zahteval od Mussolinija, naj si Nemčija in Italija med seboj porazdelita »vplivna področja« na evropskem vzhodu. Avstrija, Češkoslovaška in Romunija bi prišle pod nemško vplivno cono, medtem ko bi na Madžarskem, v Bolgariji in v Jugoslaviji prevladoval italijanski vpliv. Nemški pohod proti vzhodu, ki je sedaj najavljen, bi lahko izbral več potov, recimo skozi Poljsko in po Baltskem morju. Ta pota so sedaj takorekoč odstranjena. Nemčija nanje ne misli več, ampak si je izbrala pot skozi srednjo Evropo, da pride v Ukrajino. Nemčija išče »hodnik« v Ukrajino in ta hodnik ne more iti drugod, kakor skozi Češkoslovaško. To je Goring baje dokazal Mussoliniju. Iz Rima je odpotoval Goring »na lov« na Poljsko, kjer je sporazum z Mussolimjem predložil v odobritev še poljski vladi. Varšavska vlada da je stvar odobrila.. Sedaj ostane samo še zadnji del naloge, to je, da si Nemčija pribori nevtralnost Francije in Angljje na ta način, da vstopi v zapadni pakt. Več kot verjetno pa je. da se bosta Anglija in zlasti Francija uprli tem nemškim visoko Sir Austen Lhamberlain, večkratni angleški mi-j nister in znani konservativni politik, je te dni > v Londonu nenadoma umrl. Chamberlain je veljal v Angliji za najsposobnejšega državnika. letečim načrtom. Tudi ni verjetno,- da bi jih. Mala antanta mirno sprejela, a še najbolj bo nastopila proti takim nemškim sprehodom Rusija, ki bo brez dvoma znala varovati nedotakljivost svojih meja. V zvezi s tem vedo povedati nekateri avstrijski listi o novem sporazumu med Avstrijo, Madžarsko in češkoslovaško proti pretiranim nemškim sanjam. Vse omenjene tri države imajo podobno zemljepisno lego in zlasti Avstrija in Češkoslovaška — skupnega sovražnika. Zato je sodelovanje potrebno in mora priti do sporazuma. Podobni glasovi prihajajo z Madžarske, češ, da bodo morale države srednje Evrope same skrbeti za svojo neodvisnost, ker se velesile premalo brigajo zanje. Avstrijski kancelar Schuschnigg je odpotoval v Budimpešto. Glasovi o tem obisku so precej skromni in trdijo, da se v politiki držav rimskega trikota, kamor spadata tudi Avstrija in Madžarska, ne bo nič spremenilo. Slej ko prej ostane torej ozračje napeto in megleno. V Španiji trajajo boji dalje. Republikanske čete so prešle pri Brihuegi v napad in so zavzele mesto. Pri tem so vladne čete ujele okrog 100 nacionalistov. zaplenile tovornih avtomobilov, 6 topov, 20 strojnic in večje število drugega orožja. — Premagani Francovi vojaki so se morali v vsej naglici pred napadom vladnih letal umakniti. Tudi iia madridski fronti so po vladnih poročilih republikanci izvojevali nekaj uspehov. Poročila generala Franca vedo povedati zopet o uspehih lastnih čet, ki so pri Madridu odbile republikanske napade. Po teh vesteh je bilo tu 300 republikancev ubitih in nekaj ujetih. Boji na vseh španskih frontah trajajo dalje. Italija kljub sklepom londonskega odbora za nevmeša-vanje pošilja dalje svoje prostovoljce v Španijo, čeprav je sama pristala na sklepe tega odbora. Pred kratkim je bilo izkrcanih več italijanskih čet v Cadizu. Anglija je radi tega protestirala »v prijateljski obliki«. Angleški poslanik v Rimu je želel pojasnil, zakaj Italija kljub drugačnemu sporazumu še vedno pošilja prostovoljce v Španijo. Italijanski zunanji minister grof Ciano mu je odvrnil, da so se zadnji podali na pot že — mesec dni pred uveljavljenjem gori omenjenih sklepov. Tako je torej vse nevmešavanje kakor pred-pustna šala sredi posta — v Španiji pa teče kri. To je pač najbolj značilna poteza na obrazu sedanje evropske politike, ki se izživlja v samih spletkah, intrigah in medsebojnem izigravanju narodov. Fašizem in muslimanski svet Mnogo pozornosti in nervoznosti je vzbudilo Mussolinijevo potovanje v Afriko. Med angleškim in italijanskim časopisjem se je začelo živahno prerekanje zaradi vedno živahnejšega italijanskega delovanja na bližnjem vzhodu. — Nastala je radi tega močna ohladitev italijansko-angleških odnošajev, kar prihaja za sedaj do izraza predvsem v pritožbah in izpadih angleškega časopisja proti načinu italijanskega političnega in diplomatskega manevriranja v zvezi z Mussolinijevim potovanjem po Libiji. Tudi v uradnih krogih potrjujejo, da je nastopila med Rimom in Londonom .nova napetost, ki je deloma v zvezi tudi z italijanskim postopanjem v Španiji. Stališče Vatikana je tudi zanimalo in še zanima politične kroge. Vprašanje je, ali se fašizem s to svojo muslimansko usmeritvijo ne oddaljuje morda od Vatikana, s katerim sta doslej tesno sodelovala tudi v sami Abesiniji. Tak zaključek bi bil nedvomno pretiran. Vatikan je v političnem pogledu stal doslej zvesto v službi Mussolinijevega »rimljanstvk«. Mussolini je to dejstvo kot realen politik vedno visoko cenil. Malo je zato verjetno, da bi se zaradi najnovejše muslimanske linije odrekel sodelovanju Vatikana. Igral bo pač na obe violini hkratu, kakor to prepričevalno dokazuje njegovo postopanje v Abesiniji, kjer je Graziani proglasil provincialni Harar za središče italijanskih muslimanov, zato pa ostane glavno mesto vzhodne Afrike Adis Abeba še naprej katoliška prestolnica s katoliškimi šolami, katoliškimi cerkvami in koptskimi menihi. Če je taka dvoličnost zdrava in če res pospešuje mir med narodi, to je seveda drugo vprašanje, na katero bo odgovorila šele bodočnost. Bojimo se, da ta odgovor ne bo nič kaj vesel. Ne samo Ia|. , , , ii Naš čaj je najboljša domača zeliščna krepiina pijača. NAŠ CAJ dobite v špec. irgovinab KMETIJSKA DRUŽBA V UUtfUANI Kmefeka mladina Dekleta za svojo izobrazbo! Na praznik 19. marca so se zbrale v dvorani Narodnega doma dekleta iz bližnje in daljne okolice Ptuja, da prisostvujejo III. pro-svetno-organizatoričnemu tečaju za dekleta, ki ga je priredil ptujski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet. Tečaj je otvoril in vodil predsednik tov. Joško Tomažič, ki je toplo pozdravil navzoče udeleženke, predavatelje in goste, poimensko pa še zastopnika oblasti g. Mokolo in predsednika Zveze tov. Kronov-ška, ter v kratkih besedah povedal namen tečaja. Pričela so se redna predavanja, ki so jih udeleženke vestno poslušale ter si glavne misli zabeležile v zvezke za poznejši čas. V odmorih so pridno kramljale o predavani jim snovi in razmerah na njihovih domovih, tako, da so se kmalu spoznale do dobra in se je med njimi razvilo iskreno tovarištvo. Program tečaja je obsegal razna vprašanja, ki jih mora poznati vsako dekle na naši vasi, ter so poleg funkcionarjev »Zveze« predavali še priznani ptujski govorniki in strokovnjaki. V opoldanskih odmorih so si dekleta ogledala ptujski Ferkov muzej, gosp. naprave in kleti gosp. Orniga in vrtnarijo g. Vincekoviča ter posetile kino. Stanovanje in hrano so imele udeleženke skupno v Narodnem domu. Ob koncu tečaja so napravila dekleta pismen in usten izpit ter položile kmetsko prisego, nakar so prejele lične spominske priznanice. Zaključek tečaja ob prisotnosti predavateljev in odbornikov Pododbora je med govori in veselo pesmijo po lepi naši slovenski navadi potekel prijetno, a slovo je bilo z eno željo: Složno in nesebično na delo za lepšo bodočnost slovenskega kmetskega doma! Medvode Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je v nedeljo dopolnilo tucat letnih obračunov. Čeprav nam vreme zadnje čase ni nič kaj prida naklonjeno, smo vendar vprav v danem položaju dokazali tolikšno odpornost, da se ne plašimo vsake z dneva v dan se pojavljajoče nevihte. Tudi grmenja in treskanja smo se že tako privadili, da nam je vsak blisk le še svetilnik, ki nas vodi v lepše dneve. — Da smo na trdnih nogah, nam je dokazalo tudi naše slavno županstvo s tem, da je vse druge prosvetne in kulturne organizacije podprlo! Kljub vsemu temu smo (kakor vsako leto) tudi letos odbor nekoliko prenovili. S' tem smo dobili tudi novo načelnico dekliškega odseka tov. M. Knific, tajnico pa v osebi Tinice K. Vsi pa smo sklenili na vel. ponedeljek se udeležiti izleta na Šmarno goro. (Zbirališče ob 8. uri pri vodopadu Save v Medvodah.) Sv. Jurij ob južni železnici Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo svoj 5. -redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 'i. uri popoldue v posebni sobi gostilne Golež. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo društvo v preteklem poslovnem letu, vkljub zaprekam in težkočam, delavno. — Izvoljen je bil z malimi spremembami stari odbor, in sicer: predsednik: Tone Merslavičj • podpredsednik-France Gapek; tajnik: France* Zupane in bla-gajničarka: Marica Skoberne. Naše delo se bo nadaljevalo za probujenje našega podeželja in pritegnili bomo še svežih sil h kmetsko kulturnemu delu. — Prav prijetne praznike, v mislih na resnično vstajenje izmučene kmetske duše k pravemu življenju, želimo vsem kmetskim pokretašem. Moravče Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 14. t. m. svoj III. redni letni občni zbor, ki je pokazal izredno mnogo zanimanja za gibanje kmetske mladine. Predsednik Pirnat Miha je zjutraj ob 8. uri otvoril občni zbor, pozdravil navzočne in takoj prešel na dnevni red. Poročila odbornikov so pokazala, da društvo razveseljivo deluje in se ne boji nobenih ovir. Posebno je s svojim govorom navdušil zborovalce tov. Ignac Tome. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj brez sprememb stari odbor. Predsednik je tov. Miha Pirnat, tajnik pa Vehovec Franc. Poslevodeči podpredsednik je Ivan Kovač ml., tajnikov namestnik Slavko Petere, blagajnik pa Ludvik šlibar. Ostali odbor je skoraj neizpremenjen. Prepričani smo, da bomo tudi v novem poslovnem letu želi obilo uspehov. V tem pričakovanju pozdravljamo vso zavedno kmetsko mladino in kličemo tovarišem in tovarišicam širom domovine: Pogumno naprej za kmetsko zmago pod zelenim praporom pravice, dela in poštenja! Vojnik Živahno je postalo delovanje »Ženskega odseka« Društva kmetskih fantov in deklet Vojnik. Dvakrat tedensko imamo družabne delovne večere, na katerih pridno vezemo ročna dela. Pripravljamo razstavo ročnih del, katera se bo vršila 23. maja t. 1. v društveni sobi. Na tej razstavi tudi naši fantje nočejo zaostati. — Razstavili bodo svoje amaterske slike, katere bodo vsekakor zanimive. Zato, tovariši, hitite, da vas tovarišice ne dajo v koš. Dne 14. t. ni. še je.na občnem zboru Društva kmetskih fantov iu deklet Škofja vas ustanovil ^Ženski odsek<- Za- načelnico je bila izvoljena tov. Kristina Rošerjčva. tajnica Milka Kožuhova, blagajničarka Štefka Mlakerjeva. Tudi one so pričele marljivo delati. Ročna dela bodo razstavile skupno z Ženskim odsekom Vojnik. Vabimo že sedaj vse članice in člane sosednih društev in vse one, ki so nam naklonjeni, da si razstavo ogledajo. v Videli bodo, da smo ob zimskih večerih žrtvovale marsikatero urico za povzdigo našega društva, da delamo, da nadaljujemo svoja pota v spoznavanju naših ciljev. Hajdina pri Ptuju Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo 14. marca t. 1. II. redni občni zbor. Čeravno je pri nas vse polno hujskačev, ki si na vse načine prizadevajo odvrniti naše fante in dekleta od našega društva, je bila udeležba na občnem zboru prav zadovoljiva, kar je pač najboljši dokaz, da sta tudi kmetski fant in dekle začela misliti s svojo glavo, in ljudem, ki si prizadevajo našo organizacijo razbiti, ne bo šlo žito v klasje. Mladina, ki se zaveda, da je bodočnost njena, gre junaško v boj za svoje pravice, Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo kljub vedno in povsod nastavljenim oviram agilno delovalo. Tekom leta je bilo več članskih sestankov, odborovih sej. dva poučna izleta, en kmetski praznik, združen s tekmo koscev, a pozimi so se vršili redni tedenski debatni večeri. S kmetskim praznikom, ki je uspel nad vse sijajno in katerega je pose-tilo na stotine občinstva, smo pokazali širši jav nosti. da ima kmetska mladina, združena v Društvih kmetskih fantov in deklet, kljub raznim zasmehovanjem in sraniotenjem mnogo pri jateljev. Tudi za bodoče smo napravili lepe pačite, za katerih izvedbo bomo pripravljeni prenesti Položnice Naročniki, ki ste prejeli v zadnji in današnji številki Kmetskega lista priložena položnice, se naprošate ponovno, da po-ravnate v najkrajšem času zapadlo naročnino, sicer bomo neljubo primorani zamudnikom ukiniti nadaljnje pošiljanje »Kmetskega lista«. največje žrtve in pokazati nasprotnikom, da se ne ustrašimo ničesar, kadar gre za dobro stvar. Pri volitvah je bil izvoljen z malo spremembo stari odbor s tov. Neubauerjem Alojzijem na čelu. Vabimo tudi vse tiste fante in dekleta, ki še niso člani našega društva, da čimprej stopijo v naše vrste, da bomo tako res v slogi in tovarištvu delali za napredek in povzdigo naše vasi. * Velikonočni pozdravi. V bližajočih se velikonočnih praznikih si dovoljujeva tovariško izraziti tov. odboru Zveze, kakor tudi vsem tovarišicam in tovarišem, ki korakajo pod zastavo »Štiriperesne deteljice«, prav vesele in blagoslovljene praznike in da bi se tudi njih delo za prospeh slovenske kmetske vasi, zlasti sedaj ob prebujajoči se pomladi, čim jačje odzvalo za ideal kmetske miselnosti. Tovariša-vojaka na službi v Vojno-tehnič-nem zavodu v Kragujevcu: Fran jo Zabukovec, Jakičevo — Vel. Lašče (D. k. f. in d. Hlebce); Zvonko Meden, Grahovo (D. k. f. in d. Orahovo). Sadno drevje Kmetijska družba nudi iz svoiih drevesnic v Ljubljani in Konjicah za spomladansko sajenje razno sadno drevje garantirano pristnih vrst,, in sicer: Jablane visoko- in srednie-debelne cena 1. vrste komad a Din 8'—, 2. vrste komad a Din 5"—. Jablane v grmičasti obliki (pritlikavci) cena 1. vrste a Din 12"—. 2. vrste a Din 6'— za komad. Enoletni okulanti od nekaterih sort a Din — za komad. Visoko- in srednje-debelne hruške 1. vrsta Din 10" , 2. vrsta Din ti"— za komad. Moštnice: 1. vrsta Din 10'—, 2. vrsta Din -V— za komad. Pritlične hruške: 1. vrsta Din 12'—. 2 vrsta Din G'—za kom. Črešnje viseko- in srednje-debelne 1. vrsta Din 12'—, 2; vrsta Din 6;— za komad. Višnje pritlične oblike 1. vrsta Din 12-—, 2. vrsta Din K'— za komad. Breskve a Din 8* /.a komad. Marelice 1. vrsta Din 15"—, 2. vrsta Din 8'— za komad. Visoko-debelni m tanko-lupinasti orehi 1. vr^ta Din 8' — , 2. vrsta Din 4'— za komad. Cene se razumejo Iranko Ljubljana odnosno Ko njiee. Pri odiemu preko 100 drevesc priznamo poseben popust. Skladišče Konjice ima tud velik ubor trsnih cepljenk. I. vrsta pri naročilih cez 100 kom. po VSO, II. vrsta po Din V— z» komad Korenski po Din 0*50 za komad. Kmetijska družba v Ljubljani, ..z,..^ Nov tre JUGOSLOVANSKA ____— •__LJUBLJANI ZAVAROVALNA ^^ ■ ^^ *WT1 *■ ** Gosposka ulica 12 I BANKA^o zakonu vsi davčni ob-vezanci, ki pa se te ugodnosti in pravice v zelo mali meri poslužujejo. Desinteresiranost se opaža tako v kmetskih kot v delavskih vrstah, pa • tudi obrtniški krogi za vsakoletni občinski proračun n,e kažejo potrebnega zanimanja. Brez dvoma ima to tudi svoje vzroke v nezadostni politični izobrazbi in v neki meri tudi konservativnosti današnjih ljudi. Mladina kaže v tem pogledu več volje in se hoče upoznati v vseh stvareh, ki se tičejo javnega kot občinskega gospodarstva. In ta smoter mladine je tudi pra-vileii! Davkoplačevalcem pa tudi onim, ki davkov ne plačujejo, naj navedemo par važnejših postavk: za občinske ceste je namenjenih 20.000 dinarjev, za kmetijstvo 5.690 din, za socialno skrbstvo 36.700 din, za podpore brezposelnim 2.500 din. Zupan dobi mesečne nagrade po 500 din, tajnik dobi 1'iksne plače mesečno po 900 din in okoli 3000 din letne nagrade, pomožni tajnik ima mesečno po 450 din. blagajnik dobi letno 2250 din. sluga ima mesečno 675 din in letne nagrade toliko, da mu pride mesečna plača na 1000 din. Občinski cestar ima mesečno po 500 din, gasilske čete dobe letne podpore 9.000 dinarjev iz občinske blagajne. Občina da tudi prispevek meščanski šoli v Celju letno 3.365 din, v Žalcu pa 4.095 din. Zanimivi so tudi dohodki in razhodki občinskega ubožnega sklada, iz česar je razvidno tole: za vzdrževanje ubožcev pri strankah je določenih 12.400 din (lani 14.300), za vzdrževanje ubožcev v hiralnicah 6.500 din (lani 5.400), za podpore domačini ubogim je do- ' ločenih 15.900 din, izrednih podpor pa 8.760 din. Dohodki v ubožni sklad pa so: obresti od kapitala 400 din, darila in volila 500 din, globe 2400 din, prispevek iz občinske blagajne 42.500 dinarjev. Letošnji proračun ubožnega sklada je za 7.300 din višji od lanskega. Omeniti je še treba, da je v obe. proračunu izdatek v postavki za šolo za 30.395 din nižji od lanskega. Tako smo navedli nekatere važnejše postavke iz občinskega proračuna in iz proračuna ubožnega sklada. Oboje je zanimivo in za naše občane poučno. Banovinske davščine so letos za 35 % višje. —ek. Sv. Dclfenk pri Središču Prva in najstarejša naša kulturna ustanova »Izobraževalno društvo Lipa« je imela prejšnjo nedeljo občni zbor ob zelo dobri udeležbi članstva. Kakor vsa prejšnja leta, je tudi preteklo poslovno dobo bilo društveno delovanje dobro in je iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja razvidno, da se je število članstva dvignilo, knjig v čitalnici je preko 600 ter je bilo v preteklem letu prečitanih 1447. Vršili sta se dve igri, nastop pevskega zbora in en družabni večer. — Denarnega prometa je bilo Din 131475, ter je čistega prebitka Din 540"25. Za tekoče leto je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Franc Flajs, Kog, podpredsednik .loško Tomažič, Vitan, tajnik Franc Plohi, Jastrebci, blagajnik Jakob Munda, Sv. Bolfenk, knjižničar Ludvik Lukman, Lača ves; odborniki: Franc Rizman, Lača ves, Ivan šešek, Kog, Jože Hlebec, Lača ves, Ignac Zadravec, Lača ves. Srečko Stanič, Kog, Franc Puklavec, Vitan, Vinko Lukman, Lača ves. Knjižnica posluje vsako nedeljo in praznik celo predpoldne. Dne 17. maja t. 1. priredi »Lipa« svojo jubilejno prireditev v večjem obsegu na prostem ter prosi "koliška društva, da na ta dan ne prirejajo nobenih svojih prireditev, temveč se udeležijo proslave našega jubileja, kjer bo ob bogatem sporedu preskrbljeno tudi za prvovrstno razvedrilo. mlatil SmaUatn > Ov 4 ^ ^ . / 4V ^ V n^ V & m® EskonSuje menice v n- z sp* K Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle Zaupajte denar domačemu zavodu!