ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 cheologiche nelle zone costiere. Neppure Cuido Rosada, che nella sua relazione si è dedicate di più ai problemi di Nesazio che alla navigazione, è riuscito a risolvere il problema del porto di Budava. Sarebbe inte­ ressante conoscere i risultati più recenti delle ricerche nei porti di Simonov zaliv (Izola/lsola), Fizine (Por- torož/Portorose), Savudrija/Salvore, Poreč/Parenzo, Lo- ron (Poreč), Verige (Brijuni/Isole di Brioni). Č mancata anche una presentazione esauriente della costa dalmata e soprattutto dei risultati delle ricerche nei porti (per es. Zaton (Nin), Polače (Mljet), Resnik (Kaštel Novi), Osor ecc.). Tutta la costa orientale dell'Adriatico, e soprattutto l'Istria, la Dalmazia ed il Litorale jugoslavo, sono stati rappresentati in maniera insufficiente sia dal punto di vista del numero di relatori che da quello della presentazione di risultati degli ultirni tempi. Durante il Convegno organizzate visite guidate a mostré d'occasione e alla città. I partecipanti hanno avuto cosí modo di visitare i resti del porto fluviale romano e la mostra La portualitá di Aquileia Romana nonché l'esposizione a carattere documentado Crocevia dell'lmpero Romano sul signifícate económico, sociale ed artístico di Aquileia. Visite guidate anche per ¡I Museo archeologico nazionale e la Basilica nonché per gli altri monumenti archéologie/. Le manchevolezze del Convegno, delle quali si è detto qualcosa durante la tavola rotonda al termine del l'assise, potrebbero essere ascritte ad un concetto poco elaborate. Invece di una presentazione coordinata dell'insieme si sono avute presentazioni di singoli scavi o aree (topografía). In piú di un caso i relatori hanno parlato di cose scarsamente pertinent'/ al tema del Con­ vegno. A ll'in izio del simposio, Claudio Zaccaria si è chiesto in che misura I'Adriático abbia unito o diviso gli abitanti delle due sponde; al termine di questo interessante Con­ vegno ce lo siamo chiesti anche noi. Maša Sakara, Matej Župančič Workshop on: ANCIENT M ETALLURGY BETWEEN ORIENTAL ALPS AND PANNONIAN PLAIN. Trst, 29. - 30. 10. 1998. Zadnje dneve oktobra je v Trstu potekala zanimiva in koristna arheološka delavnica o metalurgiji v pra­ zgodovini in v antiki. Organizatorji Sergio Meriani, Elio Lucchini in Alessandra Giumilia-Mair so v prostorih tržaške univerze (Dipartimento di ingegneria dei mate­ riali e chimica applicata) omogočili nemoten potek za kakih 20 povabljencev. Z uvodnim nagovorom je delavnico odprl S. Meriani s kemijskega oddelka. Tokratna delavnica naj bi pred­ stavljala uvod v kongres z isto tematiko, ki bo odprt za širšo strokovno javnost. Diskusije, ki so se pričele po predstavitivi posameznih prispevkov v dvorani Camma- rata, so se živahno nadaljevale tudi pri skupnih obedih. Predstavitev sodelujočih iz posameznih držav je prevzela organizatorka A. Giumlia-Mair (Dipartimento di Storia e Tutela dei Beni Culturali, Univerza Videm). Skupina iz Slovenije je tako po kvaliteti predavanj, po značaju in številu predstavljenih predmetov in najdišč močno izstopala. Celo med ogledom prostorov tržaš­ kega Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost pod vodstvom G. Bravar in A. Crismani so prevladovali kovinski predmeti iz Slovenije (kozel iz Pirana, bogati grob iz Škocjana pri D ivači, najdbe iz Sv. Lucije... Pre­ davali so Neva Trampuž Orel (Narodni muzej Slo­ venije), Božidar Slapšak, Brane Mušič (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta), Ljudmila Plesničar ter Irena Sivec (Mestni muzej), v razpravah pa sta so­ delovala še David J. Fleat (NMS) in Boris Orel (Kemijski inštitut), vsi iz Ljubljane. Iz Hrvaške je prišla le Kristina Mihovi lic (Arheološki muzej Istre, Pula), iz Madžarske Zsolt Kasztovszky in Andrea Vaday (Institute for Isotope and Surface Chemistry / Institue o f Archaeology; Hungarian Academ y o f Science) ter Klara Szabo (Tör- teneti Muzeum ), vsi iz Budimpešte, skupaj z Danielom De Deckerjem iz univerze v Bieiefeldu (Fakultät für Ling, und Literaturwissenschaft). Italijansko, bolje re­ čeno skupino dežele Furlanija-Julijska krajina so se­ stavljali A. Giumlia-Mair, Serena Vitri (Soprintendenza per i BAAAAS FVG, Trsf), Susi Corazza (Dipartimento di Storia e Tutela dei Beni Cultural i Videm) in Annalisa Giovannini (Videm). Pri diskusijah sta sodelovali Ema­ nuela Zanda (Soprintendenza archeologica del Pie­ monte, Torino) in Paola Cassola Guida (Dipartimento di Storia e Tutela dei Beni Cultural i, Univerza Videm). Iz Nemčije je prišel Christoph Huth (Lehrstuhl für Vor- und Frügeschichte, Univerza Regensburg^ iz Romunije Sorin Cociy (Institutu! de Archeologie, Cluj-Napoca). C. Huth je v predavanju Depoji, kroženje in tradicija delavnic predstavil analizo kovine, predvsem sekir, iz atlantskega dela Francije in južne Britanije. Na teh pod­ ročjih običajno depoji vsebujejo do 100 nenaostrenih novih sekir, ki očitno niso bile namenjene za takojšnjo uporabo. Zgodnjebronastodobna zlitina je vsebovala 20% kositra in tudi veliko svinca; enako razmerje je prevladovalo v Nemčiji. Na Portugalskem pa vsebujejo zlitine za depojske sekire iz istega obdobja 30% svinca in zelo malo kositra, v G alic iji celo le 2-3% kositra. V južni Franciji vsebujejo poznobronastodobni ingoti in sekire le 4% kositra. Za primerjavo je dodal slovenske depojske najdbe, n. pr. Kanalski vrh, koder imajo tulaste sekire z ušesci malo kositra; obeski pa vsebujejo več kositra in do 20% antimona. Prav tako vsebujejo de­ pojske najdbe iz Velem Szentvida več svinca, ki so ga verjetno primešali kot nadomestek za kositer. A. Giumlia-Mair meni, da so zlitinam za okrasne predmete verjetno primešali več kositra oziroma svinca, da bi bili ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 predmeti tako bolj podobni srebru. C . Huth je skušal odgovoriti na vprašanje: ali de- pojske najdbe predstavljajo denar. Ne; v depojih namreč pogosto zasledimo več različnih orodij, denarna enota pa bi morala biti enotna (na primer le sekire ali le srpi). Zakaj so bili depoji zakopani? Pojav depojev je ob koncu bronaste dobe po Evropi odražal prenehanje nekakšnega reciklažnega sistema. Po sestavi depojev lahko ocenimo, koliko takšnega materiala naj bi bilo v obtoku pred pozno bronasto dobo. Zgodnježelezno- dobni depoji se od bronastodobnih razlikujejo, saj naj bi bili zakopani v upanju, da bodo lahko v prihodnosti uporabljeni. Kositrna mreža je delovala med vzhodom in zahodom, kjer zasledimo tudi časovne razlike, saj se na vzhodu značilni depoji pojavijo že v obdobju HaB3 in jih hitro nadomesti železo, na zahodu pa se to dogodi šele v HaC. Predstavitev je C. Huth zaključil z zahtevo po nujnosti laboratorijskih raziskav kovinskih pred­ metov, ki lahko le tako bolj jasno spregovorijo. V prispevku treh avtorjev (D. J. Heat, Biba Teržan in N. Trampuž-Orel), ki ga je predstavila slednja, Kemična podoba poznobronastodobnih kovin v Sloveniji, so pri­ kazane analize iz devetdesetih let na Kemijskem inšti­ tutu v Ljubljani. D. Heat se je ukvarjal z metalurško kemijsko analizo in statistično obdelavo podatkov, med­ tem ko je Trampuževa zbirala gradivo po muzejih v Sloveniji, Italiji in na Dunaju. Predmete iz dvajsetih slovenskih depojev, kar predstavlja polovico vseh zna­ nih depojev iz obdobja HaA in HaB, so kemično raziskali. Depoji iz časa BrD vsebujejo zelo malo pred­ metov, za razliko od depojev HaA s 569 predmeti in HaB s 349 predmeti. C ilj raziskave je bil predvsem ugo­ toviti tehnološke značilnosti izdelkov, manj pa izvor rude. Izkazalo se je , da so v obdobju HaA primešali bakru povprečno 5% kositra, da so dobili zlitino. Srpi so izdelani iz dobre bronaste zlitine s 3-4% primešanega kositra (N. Trampuž Orel, D. J. Heat in V . Hudnik na­ vajajo podrobnejše rezultate že v članku Chemical analysis o f Slovenian bronzes from teh late Bronze Age, L'atelier du bronzier en Europe du XXe au VIIIe siècle, Paris 1998), ki se je dala kovati in brusiti. Nekateri srpi so bili uporabljeni. Slovensko depojsko gradivo je, tako tipološko kakor tehnološko, bliže gradivu vzhodne Evrope. Vsaj kar se kositra tiče, lahko dodamo, da je A. Durman nedavno pokazal na obstoj ležišč kositra v za­ hodni Srbiji, ki so bila "našim" livarjem dosti bolj do­ stopna od znanih cornwallskih nahajališč v Angliji, iberskih ali nemških v Erzgebirge. Eden pomembnejših nedavno odkritih depojev v Sloveniji je tisti s Kanalskega vrha, ki sodi v HaB; vse­ boval je 200 ingotov in tudi nove predmete, kot so ovratnice z obročki, priveski v obliki sončnega kolesa. Podobne predmete vsebujejo depoji z Velikega otoka, iz Dragomlja in Madriola (Furlanija). Zanimiva je pred­ vsem sestava zlitine obeskov: 70% obeskov vsebuje kar 15% kositra; ti niso patinirani in imajo sijaj srebra, kar naj bi bil namen izdelovalcev, kot je dodala A. Giumlia- Mair v diskusiji. Dodajanje svinca v zlitino ingotov v času HaB (79% ingotov vsebuje skoraj 60% svinca) je najverjetneje namerno, da bi se s tem povečala teža ingota. K. Mihovilič je predstavila bronasto situlo tipa Hajdubosormeny iz Picugov. Najdba se nahaja v pulj­ skem muzeju. Prvi jo je objavil in opredelil v čas 9. - 8. st. pred n. št. kot grobni pridatek J. Mladin. Produkcija teh situl se v H aBl razvije v Podonavju, od koder so situle potovale proti severu, zahodu in, kot kaže, tudi proti Istri. Picuška posoda je bila v uporabi nekaj stoletij, saj je bila večkrat popravljena. V diskusiji A. Giumlia- Mair povzame, da ne moremo brez metalurških analiz, le iz kart razprostranjenosti ugotavljati, ali gre za posode iz podonavskih delavnic, ki so se širile s trgovino po Evropi, ali pa gre za posnetke iz drugih delavnic. A. Giumlia-Mair v predavanju Metalurški razvoj na vzhodoalpskem področju m ed bronasto in železno dobo predstavi metalurško dejavnost na poznobro- nastodobnem gradišču Pozzuoio (Furlanija). V odpadni jami znotraj naselbine so bili najdeni kalup, orodje za poliranje žice, obdelano in na pol obdelano jelenovo rogovje ter keramika. Prisotni so bili tudi dve vrsti žlindre: "delovna" in "odpadna", ki je nastala pri litju rude, in veliko polizdelkov: igle, saltaleoni, dleto ... Ra­ zbite predmete z visoko vsebnostjo kositra so verjetno uporabljali za surovino. Igle so s kalupom oblikovali tako, da so polizdelane imele pravokotni presek in so šele naknadno z brušenjem dosegli okrogel presek. Najdene so bili tudi še nedokončane fibule, ki na prvi pogled spominjajo na igle. Kamnina, ki so jo uporabljali za izdelavo kalupov, se je nahajala ob rudiščih bakrove rude in je predstavljala skupaj z rudo blago za izme­ njavo. B. Slapšak in B. Mušič sta predstavila prazgodo­ vinsko in rimskodobno naselbino Rodik ter raziskave, ki potekajo na najdišču že od leta 1993 (Detekcija ob­ m očij z metalurško dejavnostjo na najdišču Rodik- Ajdovščina). B. Mušič je predstavil meritve magnetne upornosti tal in meritve navidezne magnetne suscep- tibiInosti (magnetic susceptibility). Z interpertacijo po­ datkov, dobljenih z meritvami susceptibilnosti, je lahko predvideval količino kovinskih predmetov, ki se naha­ jajo do 5 cm pod površjem, natančno določil distri­ bucijo železne žlindre in na podlagi tega predvidel namembnost prostora. Z drugo metodo pa je na naj­ dišču odkril dve peči z odlagliščema žlindre tik ob zu­ nanji strani prazgodovinskega obzidja. Zaradi bipolar­ nosti žlindre, ki izniči magnetno polje (sicer merljivo z drugo metodo), je bila žal anomalija manj izrazita. Pomanjkljiva stran meritev magnetne občutljivosti je nizek doseg v globino (le 5 cm), medtem ko meritve magnetne upornosti tal sežejo do 1 m v globino. Z gra­ fično upodobitvijo najdišča in na njem vrisanimi re­ 200 ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA /RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 zultati meritev je pokazal vse prednosti teh nede- struktivnih metod, ki ju je med tem uporabil tudi že na gradišču Cvinger pri Meniški vasi (Arh. Vest. 49, 1998). Predavanje L. Plesinčar (Emona, splošni pregled trgo­ vine z različnimi predmeti) in predavanje I. Sivec (Bro­ nasti predmeti iz Emone, analize, tuji vplivi in lokalna produkcija) sta s predstavitvijo Emone, njene zgodovine in trgovine ter s prikazom izbranega kovinskega gradiva, na katerem so bile narejene metalurške analize, pred­ stavljali dober uvod v predavanje A. Giumlia-Mair z na­ slovom Rimska metalurgija: zlitine, tehnike in odprta vprašanja. V uvodu je L. Plesničar omenila možnost, da bi, kot sledi iz pisanih virov, nekje pri Ljubljani obstojal rudnik zlata. Dodava lahko, da po še bolj ohlapnih virih, to je po ljudski tradiciji, T. Cevc dopušča možnost takšnega v Kamniških Alpah (T. Cevc, J. Horvat in drugi, Davne sledi človeka v Kamniških Alpah, Ljubljana 1998). Le dva dni pred workshopom so v Emoni odkrili ostanke metalurške peči z ostanki kovine in predmetov, pripravljenih za recikliranje, kot je lahko ob koncu spo­ ročila L. Plesničar. Okvirna datacija postavlja peč v konec 4. in začetek 5. stoletja. Predavanje A. Giumlia- Mair se je nanašalo na analize kovine in tehnike izde­ lave drobnih predmetov. Veliko gradiva, ki ga je ana­ lizirala in predstavila, izhaja prav iz Emone, kjer je dobila zanimive rezulate. V 3. st. prvič zasledimo "če­ tverne zlitine" (quaternary alloys), ki vsebujejo elemente bakra, kositra, cinka in svinca. Zlitine so nastale pri recikliranju predmetov. V 5. st. se te zlitine prično uporabljati tudi za izdelavo prestižnih predmetov. Analiza "bronaste" zlitine figuralno okrašene posode iz Emone je potrdila pozno datacijo, kot jo je že prej postavila L. Plesničar. Z analizo kovine emonskih ogle­ dal je A. G . M. pokazala obstoj dveh vrst zlitin za ogle­ dala. Prva, cenejša, je vsebovala 8% kositra in svinec. Površino so po vlitju pocinkali, da je lepo odsevala podobo mladenk. Pri drugi, dražji, zlitini, s kar 18% kositra, so površino le zgladili. Z metalurško analizo noriško-panonske fibule, dom­ nevno srebrne, je ugotovila, da gre za zlitino srebra, bakra, arzena in antimona, ki je bila površinsko ob­ delana s kislino. Raziskava rimskih kirurških instru­ mentov pokaže, da so jih izdelovali iz zelo čiste kovine. Medenina je v rimskem času najverjetneje sodila pod državni monopol, saj so jo uporabljali le za novce in vojaško opremo (npr. konjska oprema, aucissa fibule). Kratek članek iste avtorice, ki obravnava te in druge probleme, je izšel v Arh. vest. 49, 1998. V prikazu odprtih vprašanj je A. G. Mair omeniia problem "korintskega brona" tudi v alkimističnih recep­ tih. "Korintski bron" je zlitina bakra, srebra, zlata in arzenika, ki so jo po vlivanju umetno patinirali. Recept za zlitino izvira iz Egipta iz časa vladarja Menemhata II. Z nastopom nemirnih časov preseljevanja ljudstev umet­ nost izdelave korintskega brona v Evropi pade v pozabo. Tradicijo ohranijo Japonci in Kitajci, zato danes govo- rimo o "japonskem bronu". S predstavitvijo laborato­ rijskega poizkusa izdelave zlitine "piropos", za katero je dal recept Plinij, se je vnela živahna diskusija. Z ime­ nom "piropos" so v antiki poimenovali zlitino bakra z 20% srebra. Zanjo je značilna, po starem opisu, barva perja z golobjega vratu. Prvi poizkus izdelave te zlitine je spodletel, saj v laboratoriju niso dosegli zaželene barve. Šele s počasnim segrevanjem zlitine se je na površju pokazala prava barva. Diskusijo je povzel B. Orel rekoč, da tako barvo lahko dobimo pri skoraj vsaki kovini s posebno obdelavo površine (segrevanje, nama­ kanje v kislini). Barvo daje namreč tanka površinska plast oksidov, ki je obstojna in ne patinira. Črno, rdečo ali rjavo površino so pri zlitinah dosegali s primesjo svinca, ki je po obdelavi tvoril ustrezne obstojne okside na površini. V diskusijo se je vključila tudi N. Trampuž Orel, ki je potrdila, da mikenska bodala niso okrašena le v tehniki nielo, temveč so v črn "korintski bron" vtolkli zlate trakove. ' S. Vitri in S. Corazza sta predstavili ostanke meta­ lurške delavnice na najdišču Montereale Valcellina, ki sodijo v čas razvite železne dobe, to je v 5. st. pred n. št. Izkopavanja, začeta leta 1985, so odkrila zidane temelje kvadratne stavbe z leseno nadgradnjo. Gradivo tvorijo predvsem bronasta orodja in polizdelki ter nekaj majhnih svinčenih ingotov, ki so jih najverjetneje upo­ rabljali za popravila ali pa za primes bronastim zlitinam. Najdena sta bila tudi kamnita drobilca za kovino, kar priča o reciklaži bronastih predmetov. Predavanje S. Cocia Delavnica fibul iz Napoke je vzbudilo zavist, zaradi res srečne roke pri izkopavanju rimskodobne delavnice fibul. Našli so dve peči za modele in več kot 30.000 odlomkov enkratnih glinenih modelov za fibule. Za izdelavo noriško-panonskih in kolenčastih fibul so reciklirali kovinske predmete. K. Szabo je s sestavkom Bronasta industrija v pro­ vinci Panoniji predstavila metalurške delavnice v legijskih taborih ob donavskem limesu. D. De Decker je ob njeni pomoči na novo interpretiral nekatere odlomke o metalurgiji pri Pliniju. Z. Kasztovszky in A. Vaday sta predstavila Nede- struktivne analize rimskih bronastih predmetov z meto­ do PGAA na fibulah antične nekropole, ki sta jih glede na vrsto zlitine razdelila v 3 skupine: 1. Cu-Zn, 2. Cu- Zn-Sn in 3. Cu-Sn. Analiza kovine ni omogočila kro­ nološke delitve, saj so bili iz teh treh zlitin izdelani vsi poznoantični tipi fibul. Pozitivne lastnosti metode PGAA so: nedestruktivnost, ni potrebno pripravljati preparatov, ni standardov, določiti je mogoče več elementov hkrati, rezultat je takojšen. Metodo bodo v tamkajšnjem inštitutu še naprej razvijali. A. Giovannini je predstavila Poznoantične in zgod- njesrednjeveške najdbe na osnovi bakra iz Furlanije- Julijske krajine, in to predvsem fibule ter predmete iz groba vojščaka iz prve četrtine 7. st. Analiza ščitne grbe je pokazala, da je bila izdelana predvsem za pokop in