Čestitamo L materinskem * GLASILO OBČINE DOMŽALE 10. marec 2006-letnik XLV, št. 3 V re/i dneri se ofrtVi; zbon društev in organizacij kar vrstijo. Pridni člani in članice pregledujejo v letu 2005 opravljeno delo in sprejemajo načrte za delo v letošnjem letu. Na občnem zboru TRD Rova so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Marjanu Kovaču, kije ostaja predsednik tudi v prihodnje. Olimpijski par iz Ihana, TEJA GREGORIN in KLEMEN BAUER, je uspešno prestal letošnje zimske olimpijske igre v Torinu v Italiji. Na prizorišču biatlonskih tekmovanj v Česani San Sicario sta se vsak po svojih močeh merila z zares ostro svetovno biatlonsko konkurenco. Pustni karneval na Viru jgtfH ■ trn. IMi "j Povorko 16. pustnega karnevala na Viru Je začel simbol karnevala, slavni Strlček, za katerim so so zvrstile številne pustne skupine. Večina Je predstavljala najaktualnejša dogajanja, več tisoč obiskovalcev pa so najbolj navdušile skupine, ki so predstavljale zaščito pred ptičjo gripo, opozarjale na teroriste, žalovale ob neuspešnih nastopih na Zimski olimpiadi, zelo veliko pa je bilo tudi otroških skupin, za katere so organizatorji posebej poskrbeli. Skoraj vse, česar še ne veste o Janku Šuštarju, dobitniku priznanja za življenjsko delo na področju športa Vse življenje zaljubljen v nogomet Janka Šu$tarja, dobrega duha domžalskega nogometa, sem obiskala v Domu upokojencev Domžalah, kjer preživlja svojo jesen življenja. Že ob vstopu v njegovi prijetni drugi dom ugotoviš, da je sogovornik zaljubljen v nogomet. Na stenah fotografije iz življenja in dela v nogometu, priznanja, spominska darila, na ustnicah pa vselej nasmeh in žar v očeh, ko se z njim pogovarjaš o nogometu, v katerega je danes prav tako zaljubljen, kot pred šestimi desetletji, ko se je v Domžalah prvič srečal z njim. Njegovo otroštvo in mladost nista bila povezana z nogometom. Rojen na Selih pri Kamniku 16. maja 1924 v družini mežnarja in matere - gospodinje, ki je izvirala iz družine pevcev Spruk. V okviru 7. Gostlčevlh dnevov Je bil tudi letos v Kulturnem domu Franca Bernlka Domžale slavnostni koncert solistov Opere HNK Zagreb ter SNG Opera In balet LJubljana. Kljub pravemu snežnemu metežu so koncertu prisluhnili številni obiskovalci In obiskovalke ter bili očarani nad izvedbami arij iz nekaterih nabolj znanih oper, v katerih Je nastopal tudi Jože Gostlč. Več o 7. Gostlčevlh dnevih pa v prihodnji številki. AvtoAkustika HOMEC 041 988 988• KAMNIK: 031 SS5 222• DOMŽALE: 031 555 333 Prodaja in odkup rabljenih GSM aparatov Dodatna oprema za mobilno telefonijo (Bluetooth slušalke, avtopolnilci, _^ Poobl»ičenl zastopnik družbe Mobltel d.d. VEJ, K LE PA R STVO KROV5TVO TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTAČIČ Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks 01 83 12 355. GSM 04) 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine • ESAL d.o.o. • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) • TONDACH, BRAMAC, CREATON .lavno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. obvešča da bo v občini Domžale od 13. do 17. marca 2006 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Hkrati Občina Domžale in .lavno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. obveščata, da bo zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev potekalo od 13, do 18. marca 2006. Razpored je objavljen na 24. strani. STA M PI L J KE VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 inloWs-tjrat.si Čestitka dr. Francu Rodetu ob imenovanju za kardinala V vaši rojstni občini se veselimo vašega imenovan/a za kardinala. V imenu Občine Domžale vam iskreno čestitam ter telim uspešno opravljanje pomembne dolžnosti. S spoštovanjem Županja Občine Domialt. Cveta ZALOKAH OKA/I M uUIIdA DOMŽALE VESELI PLANSARJI IGOR IN ZLATI ZVOKI ANSAMBEL ME LOS Povezuje igralec Marjan Sarec sobota, I 8. marec 2006, ob 20. uri DVORANA KC DOMŽALE nagradno žrebanje vstopnic Vstopnice po Ceni I SOO SIT (€ 0.25) so v procta|l v blagovnici VEl-E in Kn|lg.«rnl Beseda (God I »en I dom) Društvu krajanov Limbarska gora vabi na tradicionalno prireditev 18. pohod po nagelj na Limbarsko goro, 26. marca 2006, ob 10. uri Igrata Študentski trio in Ansambel bratov Poljanšek ■9 I AHAC&CO., d.o.o., DomfcM) 1 Mal* Loka 15. 1230 Domial« I tal: 01/56 27 100 ahac pitam si DOMŽALE Dober dan, spoštovani bralci in drage bralke Kako pridni so Prvi meseci leta so navadno povezani z občnimi zbori, na katerih društva in organizacije pregledujejo ter ocenjujejo svoje delo, načrtujejo, kaj bodo delali v letošnjem letu, so pa navadno tudi priložnost za pogovor, za tradicionalno druženje. Čas med obema številkama Slamnika sem, nekaj po službeni dolžnosti, nekaj pa iz lastnega veselja, izkoristila tudi za udeležbo na nekaterih od teh srečanj in bila prav na vseh priietno presenečena, koliko vsega se da še danes narediti s prostovoljnim delom, s čistim veseljem, da bi nam bilo skupaj prijetno in lepo. Da v času, za katerega večina trdi, da izgublja vrednote, da vsi samo hlastamo za materialnimi dobrinami, ni čisto tako, so me prepričali kar v nekaterih sredinah. Tudi na občnem zboru turističnega društva na Rovah, kjer znajo pohvaliti prav vsakogar, ki prispeva k dobremu delu društva. Tudi sama sem bila, kot odgovorna urednica, deležna pohvale in ne bi govorila resnice, če bi rekla, da je nisem bila vesela. In ob tem sem tudi ugotovila, da je besed pohvale, iskrene zahvale v današnjem času malo, morda celo premalo, čeprav marsikomu veliko pomeni, če mu daš vedeti, da si njegova prizadevanja opazil. Pridni so, pa ne le na Rovah, tudi v vseh drugih društvih in organizacijah najdemo pridne IjUdi, ki s prostovoljnim delom lepšajo življenja svojih članov in drugih; kjer se na člane ne spomnilo le ob akcijah, temveč jih povabijo na družabna srečanja, jim znajo za njihovo prizadevnost popeljati na izlet (navadno s sofinanciranjem seveda), jih omeniti v krajevnem ali občinskem časopisu, jim stisniti roko ali pa jih, tudi to so storili na že omenjenem obenem zboru, za njihovo delo presenetiti s ko/olčkom. Poskusite torej tudi vi z več pohvale tistim, ki jo zaslužijo. Zaslužijo pa jo tudi naši pridni sodelavci, ki nas iz meseca v mesec kar zasipajo s prispevki, lako da je že kar pravilo, da izhajamo na 2S straneh. Najbrž ste že tudi ugotovili, da se je povečalo pisanje o življenju in delu naših strank. Jeseni bodo lokalne volitve, ki jih bo spremljal tudi Slamnik, zato ne bo nobenega presenečenja, če bo prispevkov s tega področja tudi v prihodnje več. Upam pa, da bodo za naše bralce zanimivi. Tokrat nas izjemoma ne bo cel mesec dni, zato je nekaj več časa za oddajo prispevkov, ki jih pričakujemo do 27. marca 2006, na elektronski naslov vera. vojska@domzale.si tudi na info@kd-domzale.si, lahko pajih skupaj s fotografijami na disketah pošljete ali prinesete tudi na Uredništvo. V tokratni tretji številki Slamnika predstavljamo vrsto dogodkov, potrudili pa smo se tudi, da boste lahko brali o zanimivih posameznikih. Med njimi so tudi nekateri, za katere smo predloge prejeli prav od vas, spoštovani bralci in bralke. Prijetno praznujte materinski dan, uživajte, upam, v prijetnih spomladanskih dnevih in se zaustavite ob misli Mira Štebeta. avtorja knjige PREIZKUŠNJE: Življenjske preizkušnje naj nas krepijo in nam dajejo moč, da še bolj cenimo življenje. Veri Vojska Ena največjih investicij v letu 2006 v Občini Domžale se začenja Spominski park, preurejeno križišče, parkirišča V letu 2006 bo ena izmed največjih investicij potekala v Krajevni skupnosti Radomlje. Krajani in krajanke te KS so v lokalnem glasilu Turističnega društva Radomlje že pridobili podrobne informacije o dogajanju v letu 2006. Ker je pred vrati začetek del pri preselitvi partizanskega grobišča iz centra Radomelj v spominski park na pokopališču, je prav, da o tej veliki investiciji informiramo tudi ostale občane in občanke. Spominski park Pogoj za začetek del pri ureditvi krožišča v centru Radomelj, ki bo zagotovilo večjo pretočnost in prometno varnost uporabnikov, je pridobitev dodatnih površin za prometne površine, kar zahteva preselitev sedanjega partizanskega grobišča v Spominski park v južni del pokopališča v Radomljah. Aktivnosti za omenjeno preselitev potekajo že dalj časa, v njem sodelujeta krajevna skupnost in Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV Radomlje, katerih predlogi so bili upoštevani, še največ težav pa je bilo v zvezi s pridobivanjem soglasij za preselitev grobišča, ki jih je zahteval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Ko je bil dosežen dogo- vor o vrsti soglasij, problemov ni bilo več. Arhitekturno rešitev za grobišče in spominski park je izdelal domžalski arhitekt Feliks Hribernik, ki je park okrogle oblike, z radiem 4,85 m, zasnoval tako, da omogoča postavitev vseh restavriranih elementov grobišča na približno enaki površini kot v obstoječem parku, zasnova pa omogoča tudi izvedbo komemoracij, polaganj vencev ter udeležbo večjega števila obiskovalcev. Na vzhodni in južni strani je park omejen s kamnitim zidom (1,60 m), celotni prostor pa je dvignjen nad nivo pokopališča. Restavriran lesen obelisk je postavljen v os zasnove, v kateri je tudi nagrobna plošča nad grobnico. Restavrirane nagrobne plošče so vzidane in primerno vsidrane v polkrožni kamniti zid. Spominski park zaključujejo lepo oblikovane granitne stopnice. Širitev pokopališča V drugi fazi se določa širitev pokopališča, ureditev nove dostopne poti do poslovilnega objekta in gradnja parkirišča za 30 osebnih vozil, od katerih so trije namenjeni invalidom, na skrajnem jugovzhodnem delu. Z razširitvijo, ki je omejena z zimzeleno živo mejo, je omogočena širitev pokopališča za 258 novih enojnih grobov. Ob vzhodnem robu pokopališkega kompleksa je določena dovozna pot širine 3,0 m, ki poteka do poslovilnega in do stanovanjskega objekta za pokopališčem. Dovozna pot nadomešča obstoječo dovozno pot, ki se s širitvijo pokopališča ukine. Preostali del površin se uredi kot zelenice z zasaditvijo visoke drevesne vegetacije (drevored). Krožlšče Večletna prizadevanja, da se prometno uredi center Radomelj, gredo h koncu. Vse je namreč pripravljeno, da se zahtevni projekt, ob katerem bodo zamenjani tudi vsi komunalni vodi (salonitne vodovodne cevi, plinovod, telekomunikacijski in energetski vodi). Projekt zahteva popolno zaporo tega dela, ki bo trajala nekaj mesecev, izvajalci pa se bodo potrudili, da bodo uredili primerne obvoze. Poseben problem predstavlja dotrajan ploščati prepust Čez Mlinščico, zato bodo zgradili novega. Parkirišča Eden izmed večjih problemov Radomelj je tudi pomanjkanje parkirnih mest-manjka jih blizu 100 (najbolj problematično je parkirišče ob poslovno stanovanjskem objektu Tuš, Malin . . . ), zato so načrtovalci pri snovanju projekta upoštevali tudi ta problem in tako predvideli nova parkirna mesta na območju nekdanje trgovine Dika ter na prostoru, kjer stoji Grošlje-va hiša. Parkirna mesta bodo podnevi uporabljali kupci trgovine Tuš in uporabniki poslovnih storitev, popoldne in /večer pa bodo namenjena lastnikom bližnjih stanovanj. Blizu 50 parkirnih mest naj bi pridobili na prostoru za Malinom ob Kamniški Bistrici. Ta bodo namenjena zlasti obiskovalcem Malina, v prihodnosti pa tudi nastajajočemu projektu - Kamniška Bistrica-zelena os regije. Kako bo projekt umeščen v prostor? Ob krožišču bodo v območju sedanje Grošljeve hiše in nekdanje trgovine Dika urejena parkirna mesta, del Mlinščice bo ostal odprt in tako opozarjal na zgodovino tega dela občine, ki je poznan po vodi in mlinih. V središčnem delu bosta na zgodovino opozarjala tudi dva mlinska kamna, nekaj posebnega pa bodo tudi štiri pahljačaste luči javne razsvetljave. Po preselitvi grobišča in objektov v spominski park bo ob krožišču urejen majhen park s potko in klopcami, lesena brv čez Mlinščico se ohranja. Sam center krožišča bo izveden v obliki elipse zaradi zamika cest in bo tlakovan, kar bo dajalo nekoliko mestni pridih. Podobo krožišča bo dopolnjevala obstoječa rdeča bukev ob Kraljevi domačiji in zaščitena lipa, posajena kot spominsko drevo ob začetku druge svetovne vojne. Občani in občanke boste o začetku del pravočasno obveščeni, kakor tudi ob vseh obvozih. Občina Domžale pa skupaj z izvajalcem že sedaj prosi za potrpežljivost in razumevanje. Vera Vojska Dobrodošli v naši občini Ena od značilnosti naše občine je zanesljivo ta, da v njej iz leta v leto živi večje število prebivalcev. K temu prispevajo tudi nove soseske, v zadnjem času Krizant, Novi Dragomelj in Bistra, v katere se po podatkih sicer res vsiljuje nekaj več kot 50 odstotkov ljudi, ki so že sedaj prebivalci naše občine, precej pa je torej tudi novih občanov. Tem je bilo namenjeno tudi prvo organizirano srečanje, ki sta ga županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan Toni Dragar pripravila za stanovalce nove soseske Bistra. Na srečanju, kjer je Osnovno šolo Domžale predstavila tudi mag. Jožica Polanc, ravnateljica, se je res zbralo bolj malo od vabljenih stanovalcev, so pa prisotni zato toliko bolj pohvalili odločitev občine, da za njih pripravi tovrstno srečanje. Po predstavitvi občine, v kateri je bilo ob osnovnih podatkih o življenju in delu v njej, dovolj prostora tudi za predstavitev možnosti kultu- re, športa in rekreacije ter zanimivih turističnih točk, predstavljen pa jim je bil tudi bodoči Češminov park, so vprašanja postavljali tudi prisotni stanovalci iz poslovno stanovanjskega naselja Bistra. Zanimale so jih možnosti na področju vzgoje in izobraževanja, gradnja podhoda proti trgovskemu centru Breza ter možnosti na področju športa in rekreacije. Podobno srečanje bo vodstvo občine pripravilo tudi za druge nove Domžalčane. 0. u. Nova Osnovna šola Dragomelj Ob Osnovni šoli Dob so pričeli z gradnjo prizidka Kot ste lahko že večkrat prebrali, bo nova Osnovna šola Dragomelj, ki jo Občina Domžale gradi skupaj z Mestno občino Ljubljana, odprla svoja vrata I. septembra 2006. Kljub temu, da so dela v glavnem končana, pa je pred Gradbenim odborom, ki ga vodi Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, še veliko dela, saj je potrebno uskladiti še marsikaj. Tako je Gradbeni odbor na seji v začetku marca pregledal poročila Inženiringa o stanju investiciji ter potrdil dodatna dela in opreme, /.upanja Cveta Zalokar Oražem, podžupan Toni Dragar in Edvard U Ješelnik, direktor občinske uprave, pa so se v zvezi z imenovanjem vodstva nove osnovne šole in pripravah na začetek dela, srečali z županjo Mestne občine Ljubljana Danico Simšič. 0. U. SLAMNJ Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (I Številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izSel Se v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VliRA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednico ŽIGA ČAMER-N1K, člani uredništvu: SAŠA KOS, JANEZ STIBRIČ, BOGDAN OSOLIN, DARJA ANDREJKA, JURE H .URIN. MUTKA ZUPANUK in ROK RAVNIKAR lektorica: HtliNA STARK-' Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA ŽABJI-K, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofajkd-domzale.si UKADNU URU: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi /akona 0 DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za lisk IR image d.o.o., Podgorje 61 h, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran OBČINSKI SVET 15. februar 2006 - 32. seja Občinskega sveta Občine Domžale O dvorcu Črnelo, ustanovitvi OS Dragomelj, programu proslav, povišanju cene zemeljskega plina, poročilih nadzornega odbora... 32. seja Občinskega sveta Občine se je začela s sprejemom zapisnika 31. redne seje in za-, pisnika izredne seje. Na povabilo predsedujočega, podžupana Tonija Dragarja, sta razpravljala Pavel Cerar, LDS, ki je predlagal, da se v zapisnik izredne seje zapiše, da so predstavniki ministrstva, I) ARS in drugih institucij sejo zapustili, preden je Občinski svet sprejel sklepe; ter Simon Mavsar, LDS, ki je predlagal, da županja na seji pojasni rezultate izredne seje. Volitve in imenovanja Danica Gostinčar, kandidatka za direktorico Doma upokojencev Domžale, se je predstavila ter spregovorila tudi o problematiki in svojih pogledih na življenje in razvoj doma v Domžalah. V razpravi so sodelovali: dr. Marko Starbek, N.Si, ki so ga zanimale možnosti organizacije dnevnega varstva starostnikov ter dislociranih oddelkov; Franci Gerbec, SD, ki je vprašal o možnostih ureditve oskrbovanih stanovanj; Roman Kurmanšek, SDS, je razpravljal O potrebah starejšega prebivalstva in kako jih zadovoljiti, Saša Kos, LDS, je vprašala o čakalnih dobah za sprejem v dom. Danica Gostinčar je pojasnila, da imajo dnevno varstvo organizirano, vendar skoraj ni povpraševanja, za pomoč oskrbovanim stanovanjem so že primerno organizirani, enako za dislocirane enote. Pojasnila je, da trenutno na sprejem čaka 20 kandidatov, ki bi nego v domu nujno potrebovali, Nato je Občinski svet soglasno dal pozitivno mnenje k imenovanju gc. Danice Gostinčar, stan. Vinje 27, 1262 Dol pri Ljubljani, za direktorico Doma upokojencev Domžale. V okviru te točke je bil sprejet tudi sklep, da sc Okrožnemu sodišču v Ljubljani posreduje predlog 25 kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Dvorec Črnelo Uvodno informacijo k predlogu Odloka O razglasitvi dvorca Črnelo in parka dvorca Črnelo za kulturni spomenik lokalnega pomena v prvi obravnavi je podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, SD, ki podpira sprejem odloka in zavarovanje kapele in dvorca, zahteva pa temeljit premislek glede širine območja varovanja, v katerem so različne nepremičnine; opozoril je tudi na problematiko lokalnih cest in možnosti dostopa do zemljišč ter predlagal celovito obdelavo in programsko določitev namenskosti rabe tega območja in preučitev možnosti ureditve odnosov med lastniki ter občino na osnovi pogodbe; Simon Mavsar, LDS, je pohvalil lastnike, ki so /brali dovolj poguma za zasebno pobudo in omenjeno revitalizacijo podpira; opozoril pa je na problematiko odškodnin ter predlagal popravek 4. člena; vsebinska, pravna in odškodninska vprašanja naj se preverijo in regulirajo v okviru odloka ali drugega dokumenta; v njem naj sc omeji vplivno območje, opredeli vprašanje odškodnin ter preveri predlagane načrte. S 23 glasovi za je Občinski svet sprejel sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o razglasitvi Dvorca Črnelo in Parka dvorca Črnelo za kulturni spomenik lokalnega pomena v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Javni vzgojno-izobražcvalni zavod OŠ Dragomelj Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, in razpravi Andreje Jarc Pogačnik, predsednice Odbora za vzgojo in izobraževanje (opozorila je na vsebino prehodnih določb v odloku, kjer bo potrebno zagotoviti tesno povezanost z vrtcem tudi na področju prevzemanja delavcev z dosedanjih podružničnih šol in OŠ Venclja Pcrka Domžale), Saše Kos, LDS (presežni delavci z OŠ Venclja Pcrka naj imajo prednost pri zaposlitvi), Francija Gerbca, SI) (preučitev možnosti skupnega delovanja vrtca in šole, če zakon omogoča), Antona Preskarja, LDS (upoštevanje sedanje kadrovske situacije, problematika sklicevanja skupnega organa) ter pojasnilih Edvarda Ješenika, direktorja Občinske uprave, sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobražcvalne-ga zavoda Osnovne šole Dragomelj. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o ustanovitvi skupnega organa Občine Domžale in Mestne Občine Ljubljana za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in obveznosti do Osnovne šole Dragomelj. Telovadnica Podružnične šole Ihan Uvodno informacijo k predlogu Investicijskega programa za izgradnjo prizidka - telovadnice Podružnične šole Ihan je podala Kristina Slapar, načelnica oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance, tudi kot svetnik N.Si, jc predstavil stališča ter dodatni sklep odbora in postavil vprašanja v zvezi z problematiko zamika plačila ter možnostih združitve obeh (a/ glede na dejansko stanje; Simon Mavsar, LDS, je podprl gradnjo telovadnice, ki je enako nujna kol celovita obnova drugih prostorov, zato naj se fazi združita; Andreja Pogačnik Jarc, SD, je podprla združitev obeh faz, hkrati pa predlagala enakomerno reševanje kvalitete vseh šolskih prostorov. Po pojasnilih Nevenke Franko, Liz inženiring, ter Edvarda .Icšclnika, direktorja občinske uprave, in odmoru, ki ga je v imenu svetniške skupine zahteval mag. Marko Vresk, je Občinski svet Občine Domžale na predlog mag. Marka Vreska, LDS, / 20 glasovi ZA sprejel odločitev: točka se prekine in obravnava na eni od naslednjih sej. Uprava pripravi gradivo, v katerem upošteva združitev obeh faz gradnje. Program proslav in prireditev občinskega pomena Brez razprave je bil sprejet program proslav in prireditev občinskega pomena v letu 2006, ki obsega naslednje prireditve: 8. februar - PREŠERNOV DAN (SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK) in 20. obletnica smrti skladatelja, profesorja in župnika Matije Tomca 19. april - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE 27. APRIL - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 9. MAJ - DAN EVROPE 25. JUNIJ - DAN DRŽAVNOSTI 26. DECEMBER - DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Dražji zemeljski plin Po uvodni informaciji Štefana Lcbarja, Petrol Plin, d.o.o., in razpravi Romana Lenassija, predsednika Odbora za finance, je bil sprejet naslednji sklep: Maloprodajna cena zemeljskega plina v Občine Domžale znaša od 01.03.2006 dalje 121,75 SIT/Nm\ Svet Ljubljanske urbane regije Pri obravnavi predlaganih sklepov o ustanovitvi Sveta Ljubljanske urbane regije ter o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije so razpravljali: Roman Lenassi, N.Si, ki je predlagal dodatni sklep. Roman Kurmanšek, SDS. in Anton Pre-skar, LDS. Po pojasnilih Edvarda Ješelnika, direktorja občinske uprave, so bili sklepi sprejeti s 23 glasovi ZA: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep 0 ustanovitvi Sveta Ljubljanske urbane regije. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije. 3. Predstavnik Občine Domžale v Svetu LUR enkrat letno poroča Občinskemu svetu Občine Domžale o delovanju sveta LUR in Regionalnega razvojnega sveta LUR. Javni zavod Mestne lekarne V zvezi s spremembami odlokov o ustanovitvi javnih vzgojnovar-stvenih zavodov Vrtec Domžale in Vrtec Urša je Občinski svet sprejel naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Domžale. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Urša. Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, ter razpravi direktorja Mestnih lekarn, Petriča, ki se je zahvalil za pripravljenost obravnavati odlok, hkrati pa izrazil upanje, da bo sprejet do konca leta 2006, je bil soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejeme Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Poročila Nadzornega odbora V točki Seznanitev z dokončnimi poročili nadzornega odbora v obdobju december 2005 - januar 2006 so v razpravi sodelovali Janez Limbek, N.Si, Roman Kurmanšek, SDS, in Roman Lenassi, N.Si. Po pojasnilih županje Cvete Zalokar Oražem ter direktorja občinske uprave Edvarda Ješelnika so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad tekočim poslovanjem Občine Domžale v letu 2005. 2. Občinski svet Občine Domžale sc seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad Zaključnim računom proračuna Občine Domžale za leto 2004. 3. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja Zdravstvenega doma v delu, ki je vezan na rabo objekta, ki je v lasti Občine Domžale. 4. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja Mladinskega centra Domžale. 5. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja KS Drago-melj-Pšata. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteva V tej točki so sodelovali: Simon Mavsar, LDS, zanimali so ga ukrepi občine glede na vsebino sklepov izredne seje; Janez Sti-bne, SDS, predlagal je pripravo spiska že sprejetih obveznosti v proračunih za naslednja leta ter vprašal, zakaj se Občina Domžale ni odločila za sodelovanje pri regijski organiziranosti redarske službe; Roman Kurmanšek, SDS, je postavil vprašanje v zvezi z strokovno ekskurzijo v Bruselj; Roman Lenassi, N.Si, zanimala ga je problematika uporabe prostorov v stari knjižnici; Janez Limbek, N.St,je opozoril na problematiko parkiranja na pločnikih in kolesarskih stezah; Franci Gerbec, SD, je zahteval boljše delo občinskih redarjev pri sankcioniranju nepravilno parkiranih vo/.il. Robert llrovat, SDS, je vprašal 0 ukrepih pri umiritvi prometa v Krtini, Dobu in na Viru zaradi povečanega prometa ob odprtju cestninske postaje v Krtini; zanimala pa gaje tudi poraba zbranih sredstev iz naslova plačila plinskih priključkov, dogovorjeno je namreč bilo, da bodo s sredstvi zamenjavali dotrajana vodovodna omrežja. Odgovorna urednica Okrogla miza Sodobna vloga civilne zaščite Pred kratkim je vodstvo civilne zaščite v Občini Trzin pripravilo okroglo mizo na temo: Sodobna vloga civilne zaščite. Številne udeležence so po pozdravu župana Antona Peršaka z novostmi na tem področju seznanili: Srečko Šestan, vodja Sektorja za načrtovanje in preventivo; Tomaž lglič, Izpostava URSZR Ljubljana, Branko Rojakovič, vodja regijskega centra za obveščanje, ter Zoran Rink, poveljnik CZ Občine Trzin, okroglo mizo pa je vodil Andrej Kovačič, njegov namestnik. Izvedeli smo, da se zakoni, ki urejajo posamezna področja organizacije civilne zaščite, spreminjajo - zlasti na področju organizacije, vsebina in namen civilne zaščite pa ostajata enaka: preventiva; pripravljenost za zaščito in reševanje; reševanje in pomoč; zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter obnova po naravni ali drugi nesreči. Ugotovljeno je bilo, da je na tem področju več kot 70 odstotkov prostovoljcev. Načrti posredovanja v primeru potresa, poplav in kužnih bolezni so pripravljeni, medtem ko se za posredovanje ob jedrski, železniški in predorski nesreči še pripravljajo. Podrobneje je bila predstavljena tudi Izpostava URSZR Ljubljana, ki obsega 31 občin z več kot 500.000 prebivalci. V regijske in občinske štabe, enote in službe Civilne zaščite je razporeje- no preko 8.300 pripadnikov, na tem območju pa je organiziranih 273 prostovoljnih gasilskih društev, dve poklicni gasilski enoti in 19 aktivnih industrijskih gasilskih društev, šest gasilskih društev pa opravlja naloge zaščite in reševanja širšega pomena, saj so primerno opremljena in usposobljena za zahtevnejše intervencije v cestnem prometu in pri nesrečah z nevarnimi snovmi. Regijski center za obveščanje Ljubljana opravlja operativno komunikacijske naloge opazovanja, obveščanja, alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju ljubljanske regije - klic v sili na številko 112. Zanimiva je bila tudi predstavitev organiziranosti civilne zaščite v Občini Trzin, ki jo je podal njen poveljnik Zoran Rink, v razpravi pa je bilo največ govora o kadrovskem dopolnjevanju enot civilne zaščite, o odlični organiziranosti gasilstva, predstavljeni pa so bili še nekateri uspešni načini in metode organiziranosti civilne zaščite na terenu. Okrogla miza, ki je bila pomemben prispevek k bodoči organiziranosti tega področja, predvsem konkretne izkušnje pa bodo pomagale pri njenem delu na terenu, se je zaključila s prijetnim druženjem prisotnih. Vera Vojska Na podlagi sklepa Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve, sprejetega na 15. seji, dne, 19.01.2006, objavljamo JAVNO POVABILO ZA ORGANIZACIJO OBČINSKE PROSLAVE OB 9. MAJU - DNEVU EVROPE i. Vabimo vsa društva na področju športa in kulture, ki izvajajo svojo dejavnost v občini Domžale in bi želeli organizirati občinsko proslavo oz. prireditev ob 9. maju - dnevu Evrope, da pošljejo prijavo. II. Prijavitelj mora v svoji vlogi obvezno navesti ime, sedež in status društva ter priložiti podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis proslave (program proslave oz. prireditve, nastopajoči, kraj in čas izvedbe) - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev iz proračuna. Prijavitelj mora upoštevati naslednje : - vrednost proslave ne sme presegati 700.000,00 SIT - kraj proslave mora biti na območju občine Domžale - organizator mora pridobiti soglasje lastnika prireditvenega prostora, kjer naj bi se prireditev organizirala. III. Vloge, s pripisom »Za javno povabilo št. 06900-2/06« lahko vložite osebno na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 24. marca 2006 na naslov : OBČINA DOMŽALE, Občinski svet. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7214-561. IV. O organizatorju občinske proslave oz. prireditve ob dnevu Evrope - 9. maju bo odločal Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve. Kriteriji za izbiro izvajalca : - ocena primernosti oz. izvirnosti - število pričakovanih obiskovalcev Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni predvidoma v roku 15 dni. PREDSEDNICA ODBORA Mag. Jožica POLANC Potius Sero Quam Nunquam Rodičan, dr. Franc Rode, prvi kardinal iz slovenske Katoliške cerkve v slovenski državi. Leta 2001, ko je papež Janez Pavel II. razglasil 44. novih kardinalov in med njimi ni bilo Slovenca, je slovenska Katoliška cerkev še najbolj razločno potarnala, da si zelo želi kardinala: to ni nobena skrivnost. Toda BOLJE POZNO KOT NIKOLI, kakor je dejal Tit Livij. In tako je nekdanji slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode postal prvi slovenski kardinal po več kot sto letih. Do kardinalskega klobuka je namreč po rimskih običajih, upravičen zaradi svojega visokega položaja, saj vodi eno od devetih vatikanskih »ministrstev« - kongregaci-jo za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, ali kratko: kongregacijo za redovnike. Imenovanje prvega slovenskega kardinala v novejši slovenski zgodovini Katoliške cerkve na Slovenskem je veliko priznanje za dr. Rodeta, kije tudi član kongregacije za škofe, saj bo lahko v primeru smrti papeža Ratzingerja do svojega 80. leta volil novega papeža ali celo sam postal papež. Obenem je to tudi priznanje krajevni Cerkvi in državi Sloveniji. Dr. Rode sicer ni prvi slovenski kardinal -to je leta 1899 postal goriški nadškof in metropolit Jakob Missia in tudi ne drugi kardinal slovenskega rodu - to je leta 1998 postal Alojz Ambrožič, torontski nadškof in kanadski državljan, vsekakor pa je prvi kardinal iz slovenske Katoliške cerkve v slovenski državi. Papež pa je pri imenovanju kardinalov načeloma povsem svoboden. Velja pa pravilo, da so nekatere rimske službe takšne narave, da so njihovi predstojniki avtomatično tudi bodoči kardinali; običajno se imenujejo na prvem konzistoriju po nastopu službe. Bodoči kardinali postanejo prefekti kongregacij, kakor v Rode-tovem primeru, dalje nekateri predstavniki papeških svetov, vatikanski državni tajnik in predstavniki nekaterih drugih služb. Po tradiciji so v kardinale povzdignjeni tudi nadškofi, ki zasedajo »pomembnejše« nadškofijske sedeže. Tako je poleg Rodetovega imena med mogočimi »kandidati« bilo slišati tudi ime msgr. Alojza Urana, ki je bil pri pokojnem papežu Janezu Pavlu 11. zelo dobro zapisan. Naj še zapišem, da ne obstaja nobeno pravilo, ki bi določalo, kdaj oz. kolikokrat naj papež skliče konzistorij. Največ kardinalov je v svojem dolgem pontifikatu imenoval Janez Pavel II,. ki je sklical kar devet konzistorijev, zadnjega na jesen leta 2003, ko je imenoval zadnjih 30 kardinalov, tedaj smo le težko skrivali razočaranj*. Franci Petrič, odgovorni urednik Družine, je že leta 2001 v uvodniku med drugim zapisal, da smo Slovenci »edini večinsko katoliški narod v Evropi in s svojo državo in svojo škofovsko konferenco, ki nima svojega kardinala«. Kot je še zapisal, smo svetovni javnosti in predstavnikom svetega očeta »dolžni povedati, da nočemo biti drugorazredni v družini narodov vesoljne Cerkve«. Vzroke za spregled slovenskih kardinalov - najpogosteje se je tedaj omenjalo dr. Rodeta, pa tudi dr. Šuštarja - so iskali tudi v neučinkovitem lobiranju slovenskega veleposlanika v Vatikanu. Dovolj zakajev. Slovenija je le dobila dolgo in težko pričakovanega kardinala v osebi Rodičana, dr. Franca Rodeta, prvovrstnega intelektualca in svetovljana. Ne more nam biti vseeno, če imamo kardinala ali ne, če smo le »pravoverni« Slovenci, pa naj bomo verni, neverni ali nahajajoč se na intervalu med obema poloma. Sploh pa, ker bo prav po slovenskem kardinalu Rodetu Slovenije postala še razpoznavnejša v svetu. Vaša Eminenca, v svojem imenu ter v imenu vseh bralk in bralcev Slamnika, ki so blizu mojemu nazoru ali ga (vsaj) spoštujejo, Vam ob Vašem visokem imenovanju za kardinala čestitam z neizmerno prijetnimi občutki, želeč, da boste vedno delovali v slavo Boga in prav vseh ljudi dobre volje, in Vas prisrčno pozdravljam ter Vas hkrati prosim, da izročite naše najboljše želje svetemu očetu Benediktu XVI., kakor seveda tudi najlepše pozdrave iz Domžal. Herz-lichste Grsuesse an dem Heilligen Vater aus Domžale. Ivan Kepic DOMŽALE Minister Jure Zupan med dijaki Pred odločitvijo o študiju čim več informacij Bodoče študente z območja Kamnika in Domžal je minister za visoko šolstvo znanost in tehnologijo povabil, naj se odločajo za naravoslovne in tehniške študije. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Jure Zupan, seje v torek, 14. februarja 2006 na Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik sešel z dijaki zaključnih letnikov kamniškega srednješolskega centra in domžalske srednje šole, da bi jih še pred letošnjim visokošolskim vpisom povabil, naj izberejo študijske programe, ki jim bodo omogočili zaposlitev. Srečanje, ki sodi v sklop vladnih prizadevanj za povečanje vpisa za naravoslovne in tehnične študije, je bilo zanimivo in poučno, saj je ministrovo predstavitev dopolnila spremljajoča ekipa. Sodelovali so še: Irena Bahovec z Ministrstva za šolstvo in šport, dr. Jure Marn s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, predstavnik Titana d.d. Jože Tomelj ter Karmen Potočnik iz območne službe Zavoda za zaposlovanje. Minister je že v uvodu poudaril, daje iz- šel razpis za vpis na Višje in visoke šole, kjer so podane natančne številke o možnosti vpisa na vse višje in visoke šole. l'o njegovem mnenju to še ni dovolj, saj moraš imeti za določen poklic veselje in tudi možnost poznejšega uresničevanja tega pridobljenega znanja. Predstavil je razmerje med povpraševanjem in ponudbo pri nas in v Evropi. Dijake je tudi vprašal, ali so se pripravljeni po končanem družboslovnem študiju preusmeriti, se spopasti z novo študijsko smerjo, če ne bodo dobili zaposlitve. Opozoril je, da ljudje v Evropi danes zelo menjujejo službe in se moramo zavedati, da so najuspešnejši tisti, ki so se pripravljeni več učiti. Dobro je, da imamo najprej naravoslovno podlago, potem pa jo lahko nadgrajujemo z ekonomskimi in pravnimi ter menedžerskimi znanji. Nazorno je predstavil delitev poklicev in njihovo študijsko usmeritev pri nas in v Evropi. Pri posameznih študijih se naše fakultete zelo razhajajo z evropskimi. Zlasti je to vidno pri študiju družboslovja in hu-manistike, kjer je naša študijska zasedenost 44%, evropska pa samo 34%. Naravoslovne in matematične vede so pri nas udeležene stran 4 samo s 4,8%, v evropskih deželah pa 15%. Ponovno je opozoril, kako nam primanjkuje diplomiranih inženirjev strojništva, elektro-inženirjev in računalniških strokovnjakov. Za dijake je bila zanimiva informacija o najbolj iskanih in najbolj plačanih poklicih v Evropi. Zavedajo se, da ne bodo vsi kontrolorji letenja, zavarovalničarji, revizorji, gospodarski inženirji, a predstavitev njihovih zaslužkov je bila mikavna. Predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje je spregovorila 0 štipendijah in možnostih za pridobitev le teh. Opozorila je, da za kasnejšo zaposlitev ni dovolj le formalna izobrazba, ampak tudi sposobnost posameznika za različne veščine, osebnostne lastnosti in znanje jezikov. Dijaki so prisluhnili zanimivi predstavitvi dr. Marna s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Spregovoril je o bistvu sodobnega inžinirstva in ustvarjalnih možnostih v tem poklicu. Opisal je zanimivo pot, ki pelje od narave k znanosti in tehniki. Z različnimi praktičnimi primeri je dokazal, da je človek najbolj odvisen prav od teh razvojnih možnosti. V razgovoru je dijake najbolj zanimalo, kako bo z bolonjskimi nazivi in kakšne so možnosti za študij v tujini. Dobili so dovolj konkretne odgovore. Zlasti za študij v tujini jih je opozoril, naj izbirajo tiste šole, ki so na državnem nivoju in so pri nas priznane. Manj zanesljivi so bili odgovori na vprašanje o tem, ali bodo res vsi, ki se bodo odločili za naravoslovni študij, dobili tudi službe. Minister je svetoval bodočim študentom, naj delajo seminarje in diplomske naloge v podjetjih, ker vsakdo raje zaposli zanesljivega človeka, s katerim je že sodeloval in je imel možnost spoznati njegove poklicne ambicije. Po končani skupni predstavitvi si je minister Zupan s sodelavci z zanimanjem ogledal učilnico, kjer je profesorica fizike, Suzana Perhavec, z dijaki pokazala poskus verižnega eksperimenta z, naslovom Nasmeh prosim, za katerega je prav ŠCRM Kamnik dobil nagrado Hiše eksperimentov. Minister si je našel čas tudi za razgovor Z novinarji šolskega glasila Zeleno in v intervjuju za ta časopis še dodatno osvetlil nekatere vidike izbire študija naravoslovja. Novinarski krožek ŠCRM Kamnik Celovita skrb za varstvo okolja Mengeški del Leka, člana skupine Sandoz, obeležuje polna investicijska dejavnost najsodobnejših tehnologij. S tremi velikimi projekti pa v Leku niso poskrbeli le za doseganje globalnih ekonomskih učinkov ter investicij, pač pa z maksimalno skrbjo zagotovili varovanje okolja in narave, v kateri živimo. Izdelano je bilo Okoljsko poročilo za minuli dve leti. V njem je črno na belem zapisano, daj je Lekova skrb celovita in polna, naša okoljska varnost zaradi Lekovih tehnologij pa kar največja. Vsaj kar se Leka tiče, smo prebivalci ob Mengeškem polju popolnoma varni. Visoka tehnologija za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin... V zadnjem času je ob odprtju dveh pomembnih obratov treba poudariti, da gre za postavitev najsodobnejših tehnologij, ki bodo z učinkovinami zagotavljale proizvodnjo zdravil tudi za najzahtevnejše trge Evropske skupnosti in ZDA. Lekov obrat organskih sintez je prvi te vrste v Sloveniji, zgrajen pa je bil v dobrem letu, kar je za tovrstno vrhunsko in okoljsko Varuh človekovih pravic Odmev na prispevek o Zakonu o javnih zbiranjih V Slamniku ste pred časom lahko brali o mnenju Občine Domžale v zvezi s personalizacijo vstopnic na eni od nogometnih tekem v Domžalah, ko so od obiskovalcev ob nakupu vstopnice za tekmo zahtevali osebne podatke. Vodstvo občine se je v zvezi s to problematiko obrnilo tudi na Varuha človekovih pravic. Objavljamo njegov odgovor. V obravnavo smo prejeli vaše pismo z dne, 23. 11. 2005. v katerem menite, da sta Upravna enota Domžale in Policijska postaja Domžale zlorabili institut persona-lizacije vstopnic, ki gaje predpisal nov Zakon o javnih zbiranjih v 10. členu. Izrazili ste dvom v oceno, daje bila nogometna tekma med nogometnima kluboma Domžale in Maribor dne, 19. 11.2005 tako tvegana, da je upravičevala uvedbo instituta personalizacije vstopnic. Menili ste, da posebno veliko tveganje v upravnem postopku ni bilo posebej obrazloženo ter da ustavnih pravic do svobode gibanja, varstva osebnih podatkov, zbiranja in združevanja ne opravičuje tako velikega posega, institut personalizacije naj bi se uporabil le izjemoma zaradi posebno velikega tveganja posameznega dogodka. Ocenili ste. da dogajanje na nogometni tekmi ni opravičilo tega ukrepa, ki pa je povzročil nejevoljo Domžal, ker so morali prodajalcu vstopnic posredovati tudi svoje osebno podatke. Pri tem, ko ste nam na našo zahtevo posredovali zapisnik o ustni obravnavi, sestavljen dne, 9. IL 2005, pri Upravni enoti Domžale, Oddelku za upravne notranje zadeve ter dovoljenje za izvedbo javne prireditve z dne. II. II. 2005, smo opravili poizvedbo na UE Domžale. Že v tej poizvedbi smo izrazili mnenje, da ukrep personalizacije vstopnic v odločbi o dovoljenju za izvedbo javne prireditve ni bil obrazložen. Iz odločbe prav tako ni razvidno, kateri so bili tisti elementi, ki so opredeljevali posebno veliko tveganje, da bo na prireditvi prišlo do ogrožanje reda ali varnosti udeležencev in drugih oseb na tej prireditvi. Opozorili smo tudi, da odločba posebej ne navaja, katere osebne podatke naj organizator zbira, ter opozorili na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki pri izdaji te odločbe niso bili spoštovani. Upravna enota Domžale nam je v svojem odgovoru ponovno pojasnila potek postopka za izdajo dovoljenja za javne shode in javne prireditve v primeru obravnavane nogometne tekme. Poudarili so, daje ukrep personalizacije vstopnic zahteval predstavnik Policijske postaje Domžale zaradi posebno velikega tveganja prireditve. Zahtevo je utemeljeval s kršitvami javnega reda, do katerih je prišlo ob zadnji prvenstveni tekmi teh dveh nogometnih moštev, ter s poudarkom, da se bo nogometne tekme udeležilo večje število navijačev Nogometnega kluba Maribor. Predstavnik organizatorja prireditve, to je Nogometnega kluba Domžale, je tej zahtevi ugovarjal in izrazil pomisleke glede možnosti izvedbe ukrepa personalizacije vstopnic, vendar naj bi zapisnik podpisal brez pripomb. Po končani ustni obravnavi je upravni organ sledil zahtevi predstavnika organa javne varnosti in ocenil, da so navedeni dodatni ukrepi nujni za varno izvedbo prireditve, zato je v dovoljenju za izvedbo ter prireditve med drugim predpisal tudi ukrep personalizacije vstopnic, da bi se zagotovilo varovanje življenja in zdravja udeležencev te javne prireditve. Zoper dovoljenje se Nogometni klub Ižom-žale ni pritožil. Upravna enota tudi pojasnjuje, da si je prireditev ogledal vodja referata za javni red Upravne enote Domžale in ugotovil, da so bili vsi v dovoljenju predpisani ukrepi dosledno izvedeni. Ugotovil je, da sam ukrep za obiskovalce ni povzročil kakšnega posebnega negodovanja niti ni povzročil večjih čakalnih vrste pred blagajnami ob nakupu vstopnic. Glede na navedeno upravna enota ugotavlja, da so bili ukrepi upravne enoti pravilni, potrebni in utemeljeni ter dosledno izvedene s strani organizatorja, kar naj bi prispevalo k temu, da je prireditev potekala varno za udeležence prireditve. Upravna enota Domžale zaključuje z ugotovitvijo, da bodo v prihodnje dosledneje upoštevali naše ugotovitve in očitke v zvezi z. vodenjem tega postopka in bolj dosledno izvajali določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Upravni enoti Domžale in Ministrstvu za notranje zadeve smo posredovali naše zaključno mnenje, v katerem smo ponovili naše kritike obravnavanega postopka, saj upravna odločba ne vsebuje vseh pravnih podlag za izrek ukrepa, sam ukrep personalizacije vstopnic pa v odločbi ni z. ničemer obrazložen. Ker ukrep posega v nekatere temeljne ustavne pravice posameznikov, kot so pravica do varovanja osebnih podatkov, bi tak ukrep moral biti še posebej natančno utemeljen in opravljeno tehtanje med različnimi ustavnimi pravicami. Ker se organizator prireditve, v tem primeru Nogometni klub Domžale, na odločbo ni pritožil, ni mogoče v nadaljnjem postopku presojati ustavnosti in zakonitosti tc upravne odločbe. Vendar upamo, da bodo naša opozorila in mnenja, ki smo jih posredovali upravni enoti in Ministrstvu za notranje zadeve, prispevala k temu, da bo ta ukrep v prihodnje izrečen ob doslednejšem upoštevanju vseh zakonskih pogojev in ob tehtanju teže posega v pravice ter pravic in svoboščin, ki so lahko ogrožene ob izvedbi konkretne javne prireditve. I ,ep pozdrav Matjaž Hanžek, Varuh človekovih pravic neoporečno proizvodnjo izjemno kralek čas... Naložba je veljala 10 milijonov ameriških dolarjev ali okoli dve milijardi slovenskih tolarjev. Z njo so Lekovi strokovnjaki zagotovili tako tehnologijo za svojo proizvodnjo, ki je skladna z najvišjimi evropskimi okoljevarstvenimi standardi in standardi dobre proizvodne prakse, posveča največ pozornosti varnosti in zdravju zaposlenih. V tem projektu so zagotovili zaprte sisteme za ravnanje z materiali in vsa ravnanja prilagodili tako, da potekajo maksimalno avtomatizirano. Tako bo praksa optimirala proizvodnje stroške in prispevala k najvišji varnosti tudi kar zadeva okolje. DrugI obrat - za proizvodnjo hlpollke-mlkov... Drugi pomemben obrat - prav tako že zgrajen v Mengšu - je obrat za finalne operacije v proizvodnji hipolikemikov in bo zagotavljal končno obliko učinkovin za farmacevtske izdelke (vključeni so v zdravila za zniževanje holesterola in serumske maščobe lipidi). Zgrajen je bil, glede na sila zahtevno tehnologijo, v kratkem času, v letu in pol. Naložba je veljala nekaj več kot tri milijarde tolarjev, tudi ta obrat in tehnologija sta plod znanja Lekovih strokovnjakov. Ker v obratu pridobivajo končno učinkovino, ki se potem predela v tablete, so zahteve po čistosti v obratu izjemno visoke. Vsi prostori v obratu so v režimu posebej zahtevane povišane čistosti, vsi stroji in oprema so iz nerjavečega jekla, električne naprave so izdelane v eksplozijsko zanesljivi varni izvedbi. Polizdelki se po obratu in med posameznimi napravami prenašajo v zaprtem sistemu in ne pridejo v stik z zunanjo atmosfero. Tako je doseženo, da je učinkovina zavarovana pred kontaminacijo od zunaj, hkrati pa učinkovina ne more ogrožati zaposlenih. Posledično je okolje docela varovano in zavarovano z vseh vidikov. Poglejmo še druga varovala: tla obrata so oblikovana kot lovilna skleda, ki v primeru razlitja ujame razlito snov, tako se tudi prepreči, da bi izrekla v okolje. Večji del topil je tehnološko zaprt v zaprt krog za vnovično uporabo, manjši del pa sežigajo na ustreznih napravah v tujini. Emisije v ozračje so preprečene s posebno napravo, ki zagotovi, da se v ozračje ne spuščajo snovi neprijetnega vonja, ko je hkrati zagotovljeno, da so vse emisije znotraj standardov in mejnih vrednosti, ki jih je postavila zakonodaja Evropske skupnosti. Mejne vrednosti so plod dolgotrajnih mednarodnih raziskav in zanesljivo zagotavljajo primerno zaščito okolja pred onesnaževanjem. Kaj kaže Okoljsko poročilo 2004 In 2005? V Leku se že vrsto let zavedajo vplivov, kijih imajo na naravni in življenjski pros- Lek Mengeš je v enem letu zgradil že troje najsodobnejših objektov z svetovno aktualnimi tehnologijami v njih. tor lokalnih skupnosti. S svojim ravnanjem dokazujejo, da jim finančni rezultati niso več edini in glavni pokazatelj moči, vrednost in razvojnega potenciala. Enako pozornost namenjajo tudi drugim dejavnikom uspeha. Na prvo mesto postavljajo družbeno odgovornost in odgovornost do okolja. Ljudje in bivanje v zdravem in čistem okolju so prednostna premisa takega razmišljanja v Leku, to pa je tudi osnovno izhodišče izvajanja nalog okoljske politike, ki obsega: načrtovanje, monitoring in izvajanje mnogih področij dela tako sistema ravnanja z vodami, odpadki, emisijami v zraku, ravnjo hrupa in mnogimi drugimi aspekti, kjer se kažeta odgovornost in visoka strokovnost razumevanja okoljskih problemov, načrtovanja in izvajanja. V primeru, kot je zadeva urejena v I -eku, lahko govorimo za vzorčno urejeno področje celo v evropskih razmerah. Vrhunski strokovnjaki poskrbijo za vse vidike naše varnosti. Povezani z ljudmi v lokalnem okolju... V mengeškem Leku, tako je večkrat poudaril mag. Igor Boševski, izredno skrb namenjajo gradnji trdnih, lahko bi rekli tudi tesnejših povezav in odnosov z ljudmi, ki v omenjenem bližnjem in tudi oddaljenejšem okolju živijo. Ti odnosi so že dosegli tesnejšo povezanost s tovarno, večjo zaupljivost, medsebojno spoštovanje, tesnejšo in pogostejšo komunikacijo ter vsestransko informiranost o vsem, kar tovarna počne. Lek Mengeš seje tako žc večkrat povezal z Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, finančno pomagal pri nakupu računalnikov ter prispeval sredstva za ureditev igrišča pri šoli. Sredstva je prispeval tudi za obnovo mengeškega vodovoda, mladim Mengšanom je z ogledi in predavanji v sami tovarni omogočal uvid v poklice, storil pa je še marsikaj takega, kar tovarno, delavce in vodstvo povezuje z ljudmi v okolici. Zaupanje, ki je zraslo na obeh straneh, je dragocena danost, ki seje zavedajo oboji, omogoča pa nam vsem prepričanost, da smo ob odgovornosti v vseh ravnanjih Leka varni v okolju, kjer živimo. Matjaž Brojan stran 5 OD TU IN TAM v Sest desetletij v gasilski organizaciji Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu, tovariš Aleksander Rihtar S Francem Gotarjem sva pred kratkim v imenu Krajevne organizacije ZZB NOV Dob Krtina na njegovem prijetnem domu v Dobu ob 80. rojstnem dnevu obiskala tovariša Aleksandra Rihtarja. Skupaj z ženo Minko in njegovo sestro Nežko smo obudili spomine na njegovo življenjsko pot, ki je tesno povezana z gasilstvom, kateremu mu je zvest že šest desetletij. Mladost v Dobu Skupaj smo se vrnili v leto 1926, ko je bil Aleksander Rihtar 26. februarja rojen v Dobu. Iz rodbinskega drevesa, ki ga je pred leti narisal znani Tone Ravnikar, prav za 80. rojstni dan pa kot prijetno darilo malce moderniziranega prinesel zet Božo, ugotovimo, daje bil prvi Rihtar, ki ga je našel znani domžalski kronist, Matej iz leta 1757 iz Štude. Sandijev oče Miha je bil mizar, a se je ukvarjal s trgovino z mešanim blagom. Po končani osnovi šoli je obiskoval meščansko šolo v Domžalah, pri 17 letih pa bil mobiliziran v nemško vojsko. Od avgusta 1943 je kot nemški soldat spoznal več kot pol Evrope. Najhujša preizkušnja je bila zavezniška invazija v Norman- diji 6. junija 1944, po kateri je postal ameriški vojni ujetnik. Po ujetništvu je postal borec prekomorske brigade ter del 4. armade, ki je osvobajala tudi Gospič, kjer je bil marcu 1945 ranjen. Sestra Nežka se dobro spomni, kako sta se s sestro Jelčko, žal že pokojno, po vojni s kolesi odpeljali v Ljubljano in ga zagledali na Rakovniku pred nekdanjo mitnico, pozabila pa ni niti njegovega veselja ob prihodu v Dob, da spet vidi planine. Finančni strokovnjak Zaposlil se je v Papirnici, ob delu pa z odličnim uspehom končal srednjo ekonomsko šolo in začel obiskovati VEKŠ v Mariboru, kjer mu je ostal le še en izpit. Bilje pravi strokovnjak za računovodstvo, cenjen povsod, tudi v Toko, kjer je kot finančni direktor delal od leta 1972 do upokojitve. Vso delovno dobo in tudi po njej je opravljal vrsto funkcij v vodstvenih organih banke in Gospodarske zbornice Slovenije. Strokovno znanje mu je prineslo ugled pa tudi številna priznanja. Najodogovornejše funkcije v občini Rad se spominja Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale, kjer je bil dalj časa delegat, eno mandatno obdobje tudi predsednik, poslanec v Zboru občin slovenske skupščine. S strokovnim znanjem je sodeloval v številnih komisijah in odborih. Vsi so mu priznavali, da si je dosledno prizadeval za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti, posebno skrb pa namenjal razvoju komunalne infrastrukture. Dolgo časa je bil tudi pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez. V Krajevni skupnosti Dob Pomembno delo je opravil kot član iniciativnega odbora za ustanovitev sedanje KS Dob. Eno mandatno obdobje je bil predsednik Sveta, tudi predsednik Skupščine, član različnih komisij in odborov. Vedno dosleden, točen, zahteven do sebe in drugih. 60 desetletij tesne povezanosti z gasilstvom Že od leta 1946 je član Prostovoljnega gasilskega društva Dob. Zakaj prav h gasilcem? Zato ker ima v Dobu gasilstvo tradicijo in moraš biti gasilec. Spomni se navdušenja tedanjega poveljnika Albina Cvetka. Ko si ga videl, si moral zraven, pripoveduje, kako sta z bratom Francetom postala gasilca. S 17- letnim predsednikovanjem je pomembno zaznamoval razvoj gasilstva v Dobu. Generacije gasilcev ga poznajo kot odličnega organizatorja in prizadevnega gasilca, ki ni nikoli odrekel pomoči. Leta 1955 je bil ustanovni član Gasilske zveze Domžale in je danes edini živeči član tedanjega vodstva. Kar štiri mandatne dobe je opravljal funkcijo predsednika ter si vseskozi prizadeval za organizirano prevenlivno delo, nujno potrebno profesionalizacijo, najsodobnejšo opremljenost vseh društev in strokovno izobraževanje in usposabljanje vseh gasilcev. S tovariši je postavljal temelje za sodobno gasilstvo, na katerega smo v naši občini posebej ponosni. To vedo in znajo ceniti generacije gasilcev, ki so mu v letu 1993 izrekle posebno priznanje - postal je častni predsednik Gasilske zveze Domžale, za katero je dalj časa opravljal tudi naloge in dolžnosti strokovnega sodelavca, pomembne dolžnosti pa je opravil tudi pri organizaciji gasilcev - veteranov, pri ustanovitvi in delovanju požarne samoupravne interesne skupnosti ter prizadevno delo v predsedstva republiške gasilske organizacije ter častnem razsodišču. V tem času pa so bili postavljeni tudi temelji uspešnega sodelovanja z Vatrogas-nim savezom iz Koprivnice. Za svoje delo je prejel vrsto visokih gasilskih priznanj v občini, Sloveniji, priznanja za so mu izrekli tudi gasilci iz Avstrije in Hrvaške, prejel pa je tudi vrsto drugih priznanj. Najbolj ponosen je na najvišje slovensko gasilsko priznanje plaketo Matevža Haceta, vesel pa tudi številnih »florjanov«, ki pričajo o njegovih zaslugah in ugledu. »Tovariš Aleksander Rihtar je človek, ki ga spoštujejo vsi, ne le gasilci, ki jim je zvest vse svoje življenje. Strokovni nasveti, preudarne besede, doslednost, požrtvovalno, prizadevnost, pa tudi prijaznost, nasmeh, pripravljenost za pogovor, tovarištvo so bili vedno njegov zaščitni znak, zato mu sogovornikov, prijateljev in znancev ni in ne bo nikoli zmanjkalo,« sem zapisala v pogovoru pred nekaj leti in to še vedno drži. Tovariš je vedno dobrodošel gost. To pozornost tovarišev ceni in je ponosen nanje. In kaj so mu pomenile številne funkcije in zadolžitve? »Dolžnost, ki jo je treba dosledno izpolniti, če jo prevzameš. Res je, da so bile v različnih obdobjih te funkcije različne. Ampak vselej sem se trudil prevzeto delo opraviti dobro in odgovorno,« skleneva pogovor o gasilstvu, kije in ostaja njegova velika skrb in ljubezen. Iskrene čestitke Tovariš Sandi svoje jubileje najraje praznuje v družinskem krogu. Brez žene Minke ne bi šlo, vselej je razumela moje delo in me podpirala, pravi, ko se pogovarjamo o njuni zlati poroki. Tudi 80. rojstni dan bi najraje praznoval z domačimi - obema hčerkama in njunima družinama - štirimi vnuki ter pravnukinjo Zojo, ki je vsem prinesla še posebno srečo in veselje. Pa njegov 80. rojstni dan ni ostal skrivnost. Tako so si ob koncu februarja pri Rihtarjevih izmenjavali kljuko številni sorodniki, znanci in prijatelji, posebej gasilci, da se jubilantu zahvalijo za pomoč, za razumevanje, za opravljeno velikansko delo ter mu zaželijo veliko zdravja in prijetnih trenutkov. Posebej so se ga spomnili gasilci s Prevoj, pa iz Doba in iz Gasilske zveze Domžale, veselje bil diplome župana Haggenbruna, da številnih drugih ne naštevam posebej, bi porabila preveč prostora. In kaj si tovariš Aleksander Rihtar želi ob jubileju - zdravje pravi, po-1em bo šlo. To vam tudi voščimo in privoščimo, spoštovani tovariš Sandi. Vera Vojska Aktualne delavnice na podjetniškem centru Domžale S pomočjo Občine Domžale in Območne obrtne zbornice Domžale smo v zadnjem mesecu organizirali dva brezplačna seminarja za podjetnike. Na prvem seminarju, ki se ga je udeležilo 25 podjetnikov, smo se pogovarjali o novostih na področju delovno pravne zakonodaje, še posebej aktualna je nova obveza zaposlovanja invalidov, če podjetje zaposluje 20 ali več delavcev, ['ro-blematika je aktualna tudi za manj- ša podjetja, saj le-ta lahko koristijo tudi določene olajšave in nadomestila, če zaposlujejo invalide, pa jih po zakonu niso obvezni zaposlovati. Prav vsako podjetje pa se lahko znajde v situaciji, ko kateri od zaposlenih dobi odločbo komisije pri ZP1Z o prerazporeditvi delavca na ustreznejše delovno mesto, ker je pri njem ugotovljena invalidnost. Kako ravnati v vseh naštetih primerih in kako izpolniti zakonsko obvezo zaposlovanja invalidov nam je na seminarju pojasnil Svetko Pra- Območna obrtna zbornica Domžale in Podjetniški center Domžale vabita vse podjetnike in obrtnike na delavnico: PODJETNA SLOVENIJA- KAKO DO UGODNIH FINANČNIH VIROV V LETU 2006? Slovenski podjetniški sklad skupaj z .lavno agencijo za podjetništvo. Ministrstvom za gospodarstvo in Obrtno zbornico Slovenije organizira regijske delavnice na temo PODJETNA SLOVENIJA Kako do ugodnih finančnih virov v letu 2006. Delavnice so namenjene vsem malim in srednje velikim podjetjem, ki načrtujejo v letu 2006 izvedbo razvojne investicije in potrebujejo ugodne finančne vire in pomoč pri pripravi projektov, podjetniškim svetovalcem in predstavnikom podpornih institucij, ki skrbijo za prijazno podjetniško okolje v svoji regiji. Prva delavnica bo organizirana v DOMŽALAH, in sicer v ponedeljek, 20. marca 2006, ob 11. uri v Kulturnem domu Groblje, Groblje I, Domžale. Udeležba na delavnici je brezplačna. Vsi udeleženci bodo prejeli tudi Predstavitveno brošuro Slovenskega podjetniškega sklada s konkretnimi primeri izračunov investicijskih projektov in možnosti financiranja. VJUDNO VABLJENI. Predavali bodo predstavniki Slovenskega podjetniškega sklada. Javne agencije za podjetništvo in sodelujočih bank. Udeležba je brezplačna, vendar se je treba na delavnico prijaviti po e-pošti: pc-domzale(«!volja.net. ali po telefonu: 7219-370 - vsak ponedeljek med 8.00 in 13.00 uro. vsako sredo med 14.00 in 16.00 uro in vsak petek med 8.00 in 11.00 uro. stalo, svetovalec za delovno pravna vprašanja. Za podjetja, ki po zakonu morajo imeti zaposlenih ustrezno število invalidov, pa tega pogoja ne izpolnjujejo, velja že za mesec januar obveza, da svojo obveznost izpolnijo na nadomestni način: v Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov plačajo nadomestilo v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bili dolžni zaposliti za izpolnitev kvote. Tema drugega seminarja so bile transferne cene in novosti v obdavčitvi pravnih in fizičnih oseb. Seminarja se je kljub počitnicam udeležilo 2X podjetnikov, predaval pa je dr. Branko Mayr, davčni svetovalec, revizor in predavatelj na GEA Ool-lege - Visoki šoli za podjetništvo. Slovenska davčna zakonodaja je ena najbolj zahtevnih v Evropi, podjetniki pa morajo za kar najbolj optimalno poslovanje poleg Zakona o dohodnini poznati tudi Zakon o dohodku pravnih oseb ter Zakon o davčnem postopku. Dr. Mayr je v svojem izvajanju opozoril na bistvene novosti, dotaknil se je tudi problematike transfernih cen, t.i. tanke kapitalizacije, bonitet, obdavčitve obresti, kapitalskih dobičkov in dividend, novosti v obračunavanju DDV in hkrati izrazil upanje, da bo prišlo tudi do določenih poenostavitev zakonodaje v napovedanih reformah. V mesecu marcu pa vabimo vse podjetnike in obrtnike, da se udeležite predstavitve javnih razpisov Slovenskega podjetniškega sklada. Predstavitev bo potekala v Kulturnem domu Groblje, in sicer v pone-deljek, 20. marca 2006. s pričetkom ob 11.00 uri. Vabljeni ste vsi, ki v letošnjem in naslednjem letu načrtujete investicije v nepremičnine, nakup opreme, licenc, patentov in nepatentiranega tehničnega znanja, za nova podjetja (ne poslujejo več kot 42 mesecev) je možno dobiti tudi del sredstev za pokrivanje stroškov trajnih obratnih sredstev, mikrokrediti za mala podjetja pa omogočajo poleg naštetega tudi pokrivanje stroškov najemnin, promocije in nematerialnih investicij. Na voljo bodo posredni in neposredni krediti, Sklad pa ponuja tudi garancije za kredite, ki jih najamete pri svojih bankah za zgoraj opisane namene. Na predstavitvi bodo sodelovali predstavniki Sklada, zato je to najboljša priložnost, da se seznanite s pogoji kandidiranja na te razpise, vaša udeležba je brezplačna. Se vedno bomo veseli tudi vašega obiska na Podjetniškem centru Domžale (Šaranovičeva 21/a na Viru) v času uradnih ur, ob ponedeljkih od 8.00 do 13.00 ure, ob sredah od 14.00 do 16.00 ure in ob petkih od 8.00 do 11.00 ure, tel. 7219-370, e-pošta: pc-domzale(S!volja.net. Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale Skoraj vse, česar še ne veste o Janku Šuštarju, dobitniku priznanja za življenjsko delo na področju športa Vse življenje zaljubljen v nogomet Nadaljevanje s 1. strani Po končani osnovni šoli je v Kamniku obiskoval obrtno šolo ter se izučil za mizarja, nato pa 19-le-ten (točno 11. januarja 1943 je bilo - datume kar stresa iz rokava) moral oditi v nemško vojsko. »Kar je »mus«, ni težko,« pravi, ko obujava spomine na borbe v Rusiji, kjer je bil dvakrat ranjen - v pljuča in v roko. 15. marca 1945 seje vrnil domov in le bratu, ki je bil kurir pri Mitji Ribičiču, se lahko zahvali, da je ostal živ ter se kmalu zaposlil pri Slovenijace-ste, leta 1946 pa prišel v Domžale. »Ko sem bil mlad, za šport ni bilo časa, na Selih pa tudi ne priložnosti, čeprav smo mladi, če je bilo le kaj časa »leteli« do bližnjega travnika, « pravi in njegove oči posebej zažarijo, ko se spomni, kako je postal član tedanje »klape« nogometašev in vodstva nogometnega kluba, kateremu je praktično zvest že šest desetletij. Upokojil se je 16. maja 1984 in od tedaj je nogometu še bolj zvest. V Nogometnem klubu Domžale je opravljal vse funkcije, le predsednik ni bil. »Se nisem čutil dovolj sposobnega.« pravi in se pogovarjava o začetkih, o gradnji igrišča, o prostovoljnem delu in njegovi skrbi za igrišče, ko je včasih vstajal tudi ob petih zjutraj, da so bile »štange pravočasno poštrihane,« pa o gostovanjih v Črnomlju, v Kočevju, ko so fantje zamujali ob odhodu domov, ker so se zaustavili pri dekletih; spominja se številnih generacij uspešnih nogometašev, tudi kasnejših gostovanj z žensko nogometno ekipo, pa vsake nogometne tekme posebej . . . In kakšna je razlika med nogometom pred desetletji in danes. »Kot noč pa dan,« se smeji sogovornik in nadaljuje, da zlasti zato, ker je sedaj v športu veliko več denarja. »Včasih smo delali vse zastonj, pa naj je bilo to prostovoljno delo na igrišču ali skrb za mlade nogometaše,« pravi, sama pa se spomnim, da je bilo v obrazložitvi za njegovo priznanje napisano, kako je bil mladim nogometašem včasih celo več kot oče. Našteva nogometaše iz njegove generacije in številnih kasnejših, najraje pa govori o svojih nekdanjih prijateljih, med katerimi ne pozabi Karla Kušarja, ki je igral »centerhalf«, spomni se njogovega brata Vinka, golmana, pa Lada Fele-ta, Zuleta, omenja Brinovca, Jožeta Zevnika, Gustija Del Bella, Tonija Hribarja in še bi lahko našteval. »Tedaj seje igralo s srcem, fantje so bili celo boljši, kot so današnji nogometaši,« je prepričan, ko mi pripoveduje, kako so mladi športniki, ki so jih domači rabili pri delu na kmetiji, bežali z dela na travnikih na igrišče. Pa ne za dolgo, saj so očetje kar kmalu prišli za njimi in seje bilo treba vrniti k delu. Ekipa občine Domžale, ki se je udeležila letošnjega smučarskega tekmovanja slovenskih občin na Pohorju: podžupan Matjaž Pečovnlk, Iztok Obreza, načelnik Oddelka za gospodarske Javne službe, Andrej Bokan, občinski Inšpektor, na čelu z županjo Cveto Zalokar- Oražem. Spomni me tudi, da je bil tajnik Medobčinske nogometne zveze Domžale - Kamnik, delegat v Nogometni zvezi Slovenije, skupaj ugotoviva, da je prejel številna priznanja - v občini na področju športa vsa, tudi Nogometni klub Domžale se mu je oddolžil z zlato plaketo, »predvsem pa s tem, da me niso pozabili,« pravi in skupaj se spomniva, daje dobil za delo tudi priznanje nekdanje jugoslovanske nogometne zveze, za delo pa se mu je zahvalila tudi Nogometna zveza Slovenije. Priznanje za življenjsko delo na področju športa mu veliko pomeni, vesel ga je, ob tem pa tudi ve, da ga je s svojim delom tudi zaslužil. Privošči ga tudi zvestemu prijatelju Juriju Vulkanu, s katerim sta bila veliko skupaj. Čisto na kratko se zaustaviva pri Balinarskem klubu Domžale, katerega ustanovni član je bil, skupaj s Sta-netom Kopačem sta postavljala temelje klubu, katerega predsednik je bil dve mandatni dobi. Ob balinišču se še danes rad ustavi in pokramlja s prijatelji. Je bil še v kakšnem drugem športu? Ne, me je sicer Mitja (Šircelj) s prijatelji vabil v košarko, ampak človek mora biti zvest in jaz sem imel vedno najraje nogomet. Če bi bil še enkrat mlad, bi pa morda razmišljal tudi o košarki ... In česa se še posebej spominja? Olimpijade v Munchnu, ko se je po delovni dolžnosti mimo mesta peljal prav v času ugrabitve* rad se spominja prijateljev, posebej pogreša »klapo«, ki je danes ni več, včasih pa so posedeli ob igrišču in tudi zapeli, »danes pa vsi samo čakajo, da odhitijo domov,« je kar malce žalosten. Rad se sreča s prijatelji, ki ga ob hčerki Marinki in treh vnukih obiskujejo v domu upokojencev, kjer na televiziji nikoli ne zamudi športnih dogodkov. »Sinoči sem bil jezen in sploh nisem gledal skakalcev, ko so tako slabi,« je kar malo hud, nato pa je na njegovih ustih spet nasmeh: zvečer bo nogometna liga prvakov in Janko Šuštar je zanesljivo ne bo zamudil. Kot ne zamudi nobene nogometne tekme v Domžalah, kamor ga odpelje prijatelj. Veliko zdravja in dobrih nogometnih tekem ter obiskov prijateljev, spoštovani Janko Šuštar, zlati človek domžalskega nogometa, kot vas je v knjigi Nogomet v Domžalah, Matjaža Brojana, imenoval Lado Fele. Vera Vojska Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Tradicionalna spominska slovesnost na Oklem Naj vrednote NOB ostanejo vrednote vseh generacij Spominska slovesnost ob obletnici na Oklem postaja ena izmed najbolj prepoznanih tovrstnih slovesnosti v naši občini, ki je, 25. februarja 2006, privabila na Oklo številne borce, občane in občanke ter mlade, ki so se poklonili spominu na tragični dogodek v letu 1944. Tudi tokrat se je večina udeležencev na kraj spomina odpravila v organizirani koloni s prapori iz Dobovelj, posebej so na Oklo prišli pohodniki iz sosednje občine Dol. Po položitvi venca, kar so opravili predstavniki Krajevne organizacije ZZB NOV Ihan. smo najprej prisluhnili pozdravnemu govoru podžupana Tonija Dragarja, ki je govoril predvsem o spominih, o žrtvah in hvaležnosti, s katero se moramo spominjati vseh, ki so svoja življenja kadarkoli v zgodovini žrtvovali za današnjo samostojno in svobodno Slovenijo ter poudaril: »Naj v nas vedno znova ostaja odločitev, da na dogodke, kot so današnji, in vsi drugi iz obdobja naše zgodovine, pa tudi vojne za Slovenijo, nikoli ne bomo pozabili in se jih bomo vedno znova, ne le ob priložnostih kot je današnja, s spoštovanjem spominjali.« O spoštljivem odnosu do dela naše zgodovine v obdobju druge svetovne vojne je govoril tudi Stojan Ložar, predsednik Sveta KS Ihan, kije poudaril pomembnost boja za mir, ki je temelj medsebojnih človeških odnosov in zagotavlja pogoje za primerno življenje vseh ljudi. Pohvalil je tudi ustvarjalnost Krajevne skupnosti Ihan in vseh društev v njej ter se organizatorjem in izvajalcem zahvalil za organizacijo in izvedbo prireditve. Slavnostni govornik Miran Potrč, poslanec Državnega zbora RS, je po kratki predstavitvi dogodkov na Oklem pred 62 leti govoril o živem spominu na te dogodke, o vlogi partizanskega boja, pa tudi o tem, da bo Slovenija spoštovana in uspešna doma in v tujini le, če bo mladim rodovom Slovenk in Slovencem in sodržavljanom Evrope predstavila in utrdila našo vlogo pri osvobajanju domovine in pri skupnem boju vseh naprednih in demokratičnih sil sveta zoper nacifa- šizem. Govoril je tudi o kolaboraciji, ki je bila v času, ko je šlo za biti ali ne biti, izdaja in sovražno dejanje, vendar naj te tragične delitve iz preteklosti ne otežujejo našega sobivanja in skupne odgovornosti za naš boljši jutri, toda ne za ceno poštenega odnosa do zgodovinske resnice, saj nič ne more in ne sme spremeniti temeljnih zgodovinskih dejstev. »Borcem NOB in borcem v osamosvojitveni vojni gre, vsakemu v svojem času in v drugačnih okoliščinah, priznanje za zgodovinsko vlogo pri vzpostavljanju naše državnosti,« je dejal Potrč. Po njegovem je pomembna sedanjost, v kateri mora Slovenija ostati demokratična, laična, pravna in socialne država, solidarnost, socialna pravičnost, socialno partnerstvo, skrb za polno zaposlenost, sprejemljive socialne razlike, soupravljanje in sodelovanje delavcev pri delitvi dobička pa naša usmeritev. Ob tem je kot pozitivno izpostavil predlog predsednika Vlade, da svoj program ekonomskih in finančnih reform izpelje s sodelovanjem vseh strank, ki morajo zagotavljati predvsem korist vseh ljudi. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Moravče pod vodstvom Milana Ko-kalja, učenci Podružnične osnovne šole Ihan, harmonikar Anže Zavrl, slovesnost pa je vodila Ana Lenič. Vera VOJSKA Za vzgled dnigim Tako kot se naša znana gospodarska družba Helios ponaša z bogato tradicijo in nenehno rastjo, kar jo uvršča v panogi med največje v vzhodni in srednji Evropi, se v okviru njene osnovne dejavnosti že vrsto let odvijajo aktivnosti, ki so pravzaprav vzgled za celo Slovenijo. Gre za Center požarne varnosti, v katerem deluje vrhunsko usposobljena profesionalna gasilsko - reševalna ekipa, ki poleg Helio-sovih podjetij V občini Domžale pokriva tudi teritorij od Trzina do Trojan in Moravč. S tem je dejansko vsem podjetjem, ustanovam in prebivalstvu zagotovljena visoka stopnja požarne zaščite in pomoči ob elementarnih in drugih nesrečah. Od leta 1991, ko je Center požarne varnosti pričel s svojim delovanjem, do danes, je več kot upravičil svoj obstoj, kar kažejo tudi podatki o številu intervencij. Poleg poklicnega jedra gasilstva, ki v vseh pogledih zasluži vse priznanje, se v Heliosu lahko pohvalijo tudi s pestro dejavnostjo Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva, ki ima trenutno 495 članov (svojevrsten rekord v Sloveniji), kar predstavlja okol i 60 odstotkov vseh zaposlenih. Večina članov iz proizvodnjih obratov ima opravljen tečaj za prvo intervencijo, kar pomeni da je požarni varnosti v 1 le-liosu dana maksimalna pozornost. M.B. Leto Požari Tehnične intervencije Skupai 1991* 8 11 19 1992 64 46 110 1993 84 22 106 1994 87 21 108 1995 76 68 144 1996 51 105 156 1997 68 104 176 1998 96 100 196 1999 40 77 117 2000 60 56 116 2001 77 78 155 2002 81 87 168 2003 88 101 189 2004 78 99 177 2005 78 112 190 Skupai 1036 1087 2127 »podatki od 6.7.1991, začetek delovanja CPV u ■pj Turistično kulturno društvo ROVA Občni zbor Leto je naokoli in ponovno smo se v velikem številu zbrali člani, podporni člani in simpatizerji Turističnega kulturnega društva Rova na občnem zboru. Letošnji občni zbor so zaznamovale tudi volitve, na katerih pa po pričakovanju, ni prišlo do menjave na predsedniškem stolčku. Na mestu predsednika, ki ga je v preteklih štirih letih odlično zasedal in celotno KS Rova odlično predstavljal, bo ostal g. Marjan Kovač, ostali del upravnega odbora pa zasedajo Milan Šinkovec, Marta Grilj, Marinka Kosmatin, Tatjana Kastelic, Zdene Zobavnik, Alojz Kočevar, Alenka Pavlic in Božo Grčar. Poročilo za preteklo leto je bilo predvsem zaznamovano z izidom zloženke s predstavitvijo naših krajev in izidom že dveh številk krajevnega glasila DetePca. Iz vseh strani prihajajo samo pozitivne ocene o glasilu, kar ugaja predvsem uredniškemu odboru in potrjuje dobro delo in pravilno izbrane teme glasila. Seveda pa v preteklem letu TKD ni izdalo le glasila, temveč je sodelovalo v raznih akcijah in prirejalo različne prireditve. TKD je organiziralo vaške igre ter izlet na Koroško, sodelovalo pri čistilni akciji ter organizaciji krajevnega praznika, urejajo kažipote in spomenike NOB, izvedli so ocenjevanje okenskih in balkonskih rož ter okolice, organizirajo božička, kjer obdarujejo najmlajše in se udeležujejo raznih prireditev ter zastopajo naš kraj. Kot se vidi iz poročil, je delovanje društva izredno dobro, sodelovanje med ostalimi društvi pa uspešno in povezujoče. Število članov se je v zadnjih štirih letih krepko povzpelo in sedaj društvu pripada že 106 članov. To kaže predvsem na zaupanje domačinov v to društvo in potencial za še nadaljnje dobro delo in vlaganje prostega časa v dobrobit kraja. Ob tako velikem številu članov in ob številnih dejavnostih se poraja prostorska stiska in želja društva je pridobiti svoje prostore. Občnega zbora so se udeležili tudi povabljeni predstavniki naših in sosednjih društev. V posebno čast smo si šteli obisk predstavnice komisije za turizem Občine Domžale ga. Vere Vojska, predsednika KS Rova, PGD Rova in KK Pik ter predstavnike TKD Jarše-Rodica in TRD Tumše-Češenik. Mislim, da lahko delovanje društva ocenim z odlično oceno. Tudi vodstvo in ostali del odbora je postavljeno na pravo mesto in se trudi po svojih močeh ustvarjati in realizirati nove ideje in nove načine, kako kraj še bolje predstaviti širši okolici, obenem pa ostati na realnih tleh in ne zanemarjati domačih prebivalcev. Ob tako dobrem delovanju si lahko zaželimo, da bo društvo v naslednjih letih uresničevalo svoje cilje in pridobivalo še več novih članov, ki bodo pripravljeni delček svojega prostega časa vložiti tudi v TKD Rova. Tadej Šinkovec Dobrodošli na Kolovcu Izletniška kmetija »Čeh« Najbrž malo naših bralcev ve, da je Kolovec ime dobil v srednjem veku, ko so v kolovških gozdovih sekali dolge kole za izdelovanje kopij in da se nemško ime prvič omenja že leta 1282, slovensko pa leta 1584, medtem ko je bil grad zgrajen v 13. stoletju. Omenja ga tudi Valvazor. Po izselitvi kolovških gospodov je grad ostal opuščen, vanj so se v času turških vpadov večkrat zatekali kmetje. Zadnjič je bil grad požgan med 2. svetovno vojno. To je kratka zgodovina kraja, ki v sedanjosti spada v okviru Krajevne skupnosti Rova in dobiva čedalje več prebivalcev. Na samem vrhu najdemo IZLETNIŠKO KMETIJO »CEH«, ki jo vodi Tatjana Kastelic, pomagata pa ji tudi mama Ana Judež in hči Simona, pridna dijakinja ekonomske srednje šole. Kmetija je odprta že kar nekaj časa in najbolj zvesti obiskovalci Kolovca ter njegove okolice jo že dobro poznajo. V lepo urejenih prostorih lahko postrežejo 50 obiskovalcem, ki do kmetije lahko pridejo z več smeri: iz Radomelj, iz Arboretuma Volčji Potok, tudi iz bližnje Lukove bolnice, po poti od Plastenke, od Rudnika, tudi od Budnarjeve domačije v Palovčah, iz Dupeljn. Od vseh omenjenih točk je do kmetije slabo ali dobro uro. Veliko jih Čehove obišče tudi v okviru Domžalske spominske poti, nekateri pa se do nje zapeljejo tudi z avtom. Okolica je prijazna vse letne čase, pa naj bo to čas, ko zorijo borovnice in drugi gozdni sadeži, ko je mogoče nabirati gobe, kostanj, zdravilna zelišča, ali pa se preprosto sprehajati po gozdnih poteh, tudi do ruševin starega gradu, in se nadihati svežega zraka, ki ga tod res ne manjka. Ob obisku županje so Čehova dekleta opozorila na problem vodo-oskrbe, saj kmetija še ni priključe- Turistična kmetija ČEH na Kolovcu je odprta ob ponedeljkih, ob torkih, sredah in četrtkih le po dogovoru, od petka do nedelje pa od 10. do 22. ure. Najbolje je, da svoj obisk najavite po tel. 722 76 38. na na javni vodovod. Županja je s problemom dobro seznanjena in bo v okviru možnosti tudi pomagala. Sedaj vodo v bližnji rezervoar vozijo gasilci iz Radomelj, za kar se jim Čehovi lepo zahvaljujejo. In kaj vam še posebej priporoča izletniška kmetija, kjer je vse DOMAČE, v hlevih namreč redijo živali, od hrane do prijetnega počutja, katerega glavni del je pozimi topla kmečka peč, do lepo urejenega pokritega dela pred hišo, kjer obiskovalci radi posedijo poleti. Nudijo domačo konjsko salamo, bržolo, slanino, pečeniee z zeljem, suhe klobase s hrenom, vse vrste zrezkov, tudi žrebičkove, vabijo pa vas tudi na sobotna in nedeljska kosila, za katera pa seje potrebno najaviti, kakor je potrebno najaviti tudi obisk večjih družb. Obiskovalci prihajajo od vsepovsod, med njimi so tudi konjeniki, lovci in drugi. Gospa Tatjana, ki se s turistično kmetijo ukvarja že kar nekaj let, je ob obisku županji povedala, da so bili začetni koraki kar težki in če ne bi bilo veselja, sama je gostinka, potrpljenja in pomoči domačih, predvsem pa strokovne pomoči gospe Marte Kos, bi bilo še dosti težje. Danes so Ceho-va dekleta zadovoljna, vesela vsakega obiskovalca, Tatjana pa je tudi članica Turistično kulturnega društva Rova, kjer smo izvedeli, daje glavna pri aktivnostih, ki se dogajajo na Kolovcu. Obiščite IZLETNIŠKO KMETIJO CEH na Kolovcu in se prepričajte o prijaznosti, kvalitetni ponudbi, predvsem pa prijetnih trenutkih bližnje pomladi v neokrnjeni naravi, ki vam bodo obogatili ter polepšali življenje. Vera Vojska pD dom* ale Planinsko društvo Domžale vabi: marec kaj informaciie 10 sklepna prireditev Slovenskega pokala v lednem plezanju v sezoni 2005/2006, Dom športnih organizacij. Kopališka cesta 4, Domžale ob 18. uri Andrej Pečjak, 041 614 753 11 Vremščica, izlet vodniškega odseka Milan Jazbec, 031 621 366 17 podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije v klubu Kultumena doma franca Bernika Domžale ob 18. uri Borut Peršolja, 01 7215 714 18 Konjiška gora, izlet mladinskega odseka Dušan Prašnikar, 031 694 134 25 planinsko orientacijsko tekmovanje v Gorenjski ligi Blaž Češka, 031 344 219 april 1.4. IZ1 - Izmenjava Zanimivih Idej za delo z mladimi planinci; v Centru fineta Hribaria ob 8. uri Martin Stepic, 041 261 266 8. 4. Lepenatka in Rogatec Milan Jazbec, 031 621 366 Več informacij in prijave na www.pdd.si. Df STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v klati zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek stran Sabrina Meško »Joga ni religija!« Salu inn Miško je dolga leta delala v tujini, v ZDA v New Yorku in na Floridi. Med drugim je njene zdravilne mudre uporabljala tudi pop zvezda Madonna. Po vrnitvi domov je v Ljubljani ustanovila svojo joga šolo in šolo za joga terapevte. Izdala je 4 knjige o jogi in 12 knjižic o m udi ali glede na astrološka znamenja. V Knjižnici Domžale je v petek, 17. februarja, predavala o naravnih načinih zdravljenja in poslušalcem predstavila tehnike dihanja in nekaj vaj z mudrami. »Pri vadbi joge gre za to, da se počutimo bolje in postanemo mirni, v skladu sami s seboj ter nas okolica manj obremenjuje in vznemirja,« je povedala Sabrina. Bistvo pri jogi je dihanje; vdih in izdih morata biti polna. Pravilno dihamo skozi nos, kjer se zrak čisti in greje. Pomembno je, da dihamo s prepono, trebuh /, vdihom potisnemo ven in z izdihom noter. Joga deluje na čakre, v telesu jih imamo sedem in na energetske tokove v telesu. Po- - šivanje ženskih oblačil |......cri - popravila izdelava maturantskih, poročnih in večernih oblek - izdelava plesnih oblek (latin in standard) Karmen Bergant s.p. Dvoržakova ulica 2A, Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 zicije mudre so stare 5000 let iz izhajajo iz Egipta. Mudre funkcionirajo tako, da lahko gredo energetski tokovi skozi celo telo. Po končani vadbi, ko so se udeleženci počutili dosti bolje in lažje, je Sabrina Meško odgovarjala na vprašanja udeležencev, ki jih kar ni zmanjkalo. Med drugim je poslušalcem svetovala naj jedo, kar jim ustreza. Za vadbo joge ni pomembno, če si vegetarijanec, presnojedec ali mesojedec. »Joga ni religija, joga je starodavna tehnika s pomočjo katere si lahko izboljšamo življenje,« pravi Sabrina. V prostorih kjer vadijo jogo s Sabrino, ne boste našli slik gurujev. Jogo pri Sabrini lahko dela vsak, po tem se tudi njena vadba razlikuje od drugih terapevtov. »Za jogo ni treba biti mlad in gibčen. Veliko ljudi se. na primer, ne uspe z roko dotakniti stopala, vendar mu gre z redno vadbo vedno bolje in to povzroči tudi ustrezen premik v mislih. Zato tudi v vsakdanjem življenju lažje opravi s težavo, na katero naleti. Če vadimo jogo dvakrat na teden, bo že v enem mesecu opazna sprememba. Treba je samo umiriti um in telo, ostalo pride samo.Vsa-kega postavim v pravilno pozicijo po njegovih najboljših zmožnostih in že to pomaga, da se mu življenje spremeni,« pravi Sabrina. Za svoje učence je napisala tudi knjigo Joga s Sabrino, v kaleri si lahko ogledate vse položaje hatha joge, ki jih poučuje. Knjigo je v Knjižnici Domžale tudi predstavila in podpisovala. »Moje največje veselic je, da pomagam ljudem, da si sami pomagajo in se boljše počutijo, to je vse,« je na koncu poudarila Sabrina, z obveznim nasmeškom na ustnicah. Kristina Brodnik Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: c/iii « siol.net, www.i-rose.si Dogodki v CENTRV ZA MLADE DOMŽALE ŠOLA ZA STARŠE - vsako tretjo sredo v mesecu. Sreda, 15. 3. ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Tema: Otroci so tega vredni- pogovor o vsebini knjige avtorice Barbare Coloroso. Vodi prof. Lili Jazbec. TORKOVI KULTURNI VEČERI Torek, 28. 3. ob 19. uri Dcbatni večer »Ob čaju o čaju« MEDGENERACIJSKE KREATIVNE DELAVNICE Četrtek, 30.3. ob 17. vCZM Delavnico »Belokranjske pisani-ce« bo vodila gospa Magda Pe-klar. Obvezne predhodne prijave do zasedbe mest na telefon: 722-66-00. RAZSTAVA »MESTO SLIKE« V naših prostorih si lahko ogledate slikarsko razstavo akad. slikarja LUKE LESKpVŠKA. VARILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih več- erov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. ČETRTKOVA SVETOVALNICA - vsak zadnji četrtek v mesecu Prof. Pavla Klinar bo na voljo z. nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-110. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8. in 16. uro, ob torkih in sredah do 18. ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722-66-00. Pišete lah ko na e-mail: czm@siol.net. MLADI Gorniški večer z Mirom Stebetom, avtorjem knjige Preizkušnje Bil je lep večer in nasvidenje v gorah Center za mlade Domžale in Planinsko društvo Domžale sta pod pokroviteljstvom Občine Domžale pripravila prijeten gorniški večer, ki je bil namenjen tako predstavitvi knjige Mira Stebeta Preizkušnje, kot spominu na 25 letnico domžalske odprave na Grenlandijo, katere so se poleg Mira Štebeta udeležili Stane Klemene (vodja), Franci I ran kar, Janko Kos, Marko (Urad ter brata Borut in Matjaž Veselko. Po uvodnem pozdravu direktorice Centra za mlade Domžale. Lili Jazbec, smo prisluhnili citrarki Tanji Zaje Zupan in flavtistki Anji Burnik, ki sta s Cvetjem v jeseni ter drugimi skladbami popestrili prijeten večer. Začel ga je Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale, v pogovoru z Milanom Jazbecem. Znani planinec je namreč svojo alpinistično pot začenjal prav v istem času kot Miro Štebe ter skupaj z, njim delal prve korake v alpinističnem odseku PD Kamnik. V pogovoru sta nam predstavila tudi Kogl, ki je glavni junak prvega dela Preizkušenj, Pasti 70 metrov in ostati živ je velika sreča, smo kasneje slišali od Mira Štebeta, ki je vodil pogovor s Stane-tom Klemencem, vodjem odprave na Grenlandijo v letu 1981. Zvedeli smo nekaj več o tej odpravi, ko so osvajali vrhove, kamor še ni stopila človeška noga. Zanimivo je bilo pripovedovanje o poimenovanju osvojenih vrhov, prvi so namreč stopili kar na 25 še deviških vrhov, preplezali 29 prvenstvenih smeri in opravili 80 vzponov, Štebe je s prijateljem Markom splezal na tretji oz. drugi najvišji vrh Grenlandije. Čeprav smo o devetdnevnem čakanju na helikopter že brali v Štebetovi knjigi, nas je Klemenčevo pripovedovanje znova presunilo, saj človek kar ne more verjeti, kako korajžno so fantje prestajali negotovost. Posebej Miro, ki jeoglušel. Poslušali smo tudi o njegovih prizadevanjih, da se mu vrne vsaj delček izgubljenega sluha. V zadnjem delu pogovora o knjigi, v katere tretjemu delu Miro opisuje nesrečno smrt sina Matevža v gorah, je o nesrečah v gorah govoril znani gorski reševalec Cene Grilc. Ob tem, ko je obujal spomine o delu gorskih reševalcev, nas ni pozabil opomniti na nevarnosti, ki prežijo v gorah. Ob končuje o Mirovi knjigi spregovorila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, ki je poudarila, da je to ena od knjig, ki se je je zaradi iskrenosti in resničnosti ter poseganja v najbolj boleča mesta avtorjeve duše, najbolj dotaknila. PREIZKUŠNJE, knjiga, ki jo je Miro Štebe moral napisati, saj mu je tudi misel nanjo omogočila, da je našel moč za nadaljnjo pot in za izpolnitev svojega poslanstva, preprosto moraš prebrati. Pa ne le enkrat. Vsako branje znova te prepriča, koliko moči in hrabrosti je v življenju Mira Štebeta, ki mu za PREIZKUŠNJE še enkrat iskreno čestitam. Vera Vojska Večer avtorske improvizacije v MKC Akumulator V MKC Akumulator nadaljujemo z izvajanjem literarnih večerov, ki že dosegajo povprečje I-krat mesečno, sočasno pa raste tudi njihova kvalitativna izrazna moč. Tokrat se je predstavilo 5 mladih ustvarjalcev (Vanja, Aleks, Tina, Rok in Nataša), ki so, sicer maloštevilnemu, a zahtevnemu gledalskemu poslušalstvu, predstavili svojo avtorsko poezijo (z izjemo Tine, ki je prezentirala svoj hiper-adrenalinski esej). Nastopajoče pripravljamo na delavnicah »Interpretacija tekstov«, ki jih vodim sam. Posebno pozornost, poleg izrazne moči in doseganja karizme posameznika v njegovem javnem nastopu, namenjamo tudi odnosu gledalec - nastopajoči, ki mora biti vselej aktiviran in delujoč. S tem ustvarjamo posebej senzibilizirano publiko, ki je sposobna razločiti poglobljeno doživljanje nastopajočega (kar pomeni tudi »resnično kreativno ustvarjanje«) oil Zgolj imitacije, ki temelji na ponavljanju in oponašanju. Tako naš cilj ni »zabavanje publike z. burkaštvom,« ki je vselej produkt in rezultat ega, pač pa iskanje tistega specifičnega duhovnega stanja, na podlagi katerega je instrument nastopajočega do te mere odprt in ranljiv, da ga ni strah (po)doživljati lastnih subjektivnih izkušenj. Problema pa sta tukaj dva. Včasih je doživetje nastopajočega tako pristno, da gledalcu povzroča celo določeno stopnjo nelagodja, ki jo le-ta potem krivično zamenja s slabo izvedbo, saj se ne zaveda, da gre »zgolj za dobro igro«. Po drugi strani pa ljudje od umetnosti pričakujemo nekaj, kar bi se od »realnega življenja« razlikovalo do te stopnje in mere, da bi s svojim »očitnim nasto- paštvom« vzbujalo tisto varno distanco, ki bi sama po sebi vseskozi dajala vedeti, da gre za »igro, temelječo na varni razdalji«. Sicer tovrsten princip z »resničnim življenjem« nima prav dosti skupnega, vendar več kot očitno deluje v Šentjakobskem gledališču ali denimo mengeškem »Špas teatru«. Tako smo danes npr. na področju igralske umetnosti priče popolni zmedi, ko katarza igralca in gledalca sploh ni več sočasna (kar je bilo sicer značilno že za staro Grčijo), pač pa je lahko »butasta in neživljenjska igra« nagrajena s katarzo (samo-po-zabo) s strani gledalca. Po drugi strani je katarza igralca (ki je tudi v današnjem igralskem svetu sila redka zadeva) pospremljena z določenim nelagodjem in odkritim neodobravanjem, saj »preveč nadležno spominja na realnost«. Slednjega torej ne nagrajujemo, četudi gre za bistvo umetnosti. Nastopajoči mladci, sicer niso igralci, vendar je postopek njihovih predpriprav praktično identičen. Bistvo vsega je zbranost, ki »nikoli ne negira realnosti in upošteva vse dane okoliščine.« Iz navedenega pa se lahko črpa snov, ki je nenadomestljiv vir inspiracije za slehernika, ki želi, upa in zmore pokazati svoje veščine. Nadaljujemo torej po poti, ki nam je bila dana že od nekdaj, vendar nas zanjo različne instance družbene organiziranosti (tudi družina, šola in cerkev) skušajo ves čas prikrajšati in nam jo krivično odtegniti ter nas prepričati, da »to ni tisto pravo«. Mi pa, po drugi strani vemo, daje prava rešitev lahko zgolj v Človeku samem. Žiga Čamernlk 2. beli dan mladih Rovski gasilci odlični Gasilska zveza Domžale je na pobudo Mladinske komisije ponovno organizirala Beli dan mladih. Tekmovanje je potekalo v nedeljo 12. februarja na smučišču Viderga v Kandršah. Kot kaže se je lansko, prvo tovrstno tekmovanje v naši G/, dobro usidralo v srca mladih gasilcev in njihovih mentorjev in tako je mladinska komisija GZ Domžale ponovno organizirala to tekmovanje, na katerem je letos nastopilo kar 97 tekmovalcev v šestih kategorijah. Letošnjega tekmovanja smo se z dokaj številno udeležbo udeležili tudi mladi gasilci iz PGD Rova. Na tekmovanje smo prijavili osem mladih ter dva mentorja. Naši tekmovalci so nastopili v vseh možnih kategorijah in dosegli odlične rezultate. Na sicer nekoliko kratki progi so naši tekmovalci dosegli rezultate, ki vodijo na najboljša mesta v kategorijah. Natopili so: Jaka 1 r l>;niij.i. Andraž Anto-lin. Barbara Urbanija, Nadja VVicher, Mateja Antolin, Jure I irhanija, Grčar Matija, Urban Pavlic. Brane Urbanija in Štefan Antolin. V kategoriji mlajših pionirjev sta nostopila dva naša tekmovalce in le za las zgre-šila medalje. V kategoriji starejših pionirk je 2. mesto zasedla Barbara Urbanija, 3. mesto pa Nadja VVicher. Pri starejših pionirji je le za desetin- ko sekunde zgrešil prvo mesto Jure Urbanija. Naš najboljši tekmovalec pa je bil Brane Urbanija, ki je med mentorji dosegel I. mesto. Tudi vsi ostali tekmovalci, ki žal niso dosegli medalj, so se borili po svojih najboljših močeh in dosegli lepo rezultate. Ob tem bi se rad še zahvalil PGD Rova, ki je v celoti pokrilo stroške nastopajočih. Tekmovanje je lepo uspelo in tudi naši mladi gasilci so se zelo zabavali. Takih ali podobnih tekmovanj bi lahko organizirali še več, saj je pomembno druženje in zabava ter spoznavanje novih prijateljev, ob tem pa še uživati v naravi. Pohvala gre tudi Mladinski komisiji GZ Domžale za izpeljavo tekmovanja. Tadej Šinkovec Predstavljamo štipendiste Občine Domžale David Homar: Življenje je lepo, če ga živiš David Homar je doma i/. Šentpavla in štipendijo Občine Domžale prejema kot nadarjeni dijak četrtega letnika Srednje strojne šole v Ljubljani. Prijeten fant je bil štipendije zelo vesel, sam pa pravi, da mu pride zelo prav. Porabi jo /.a malico, vožnjo v šolo, za ribolov, za učne ure diatonične harmonike in št, če slučajno kaj ostane, za zabavo, ki jo po njegovem mm nju mladi Zelo potrebujejo. Na vprašanje o spominih na osnovno šolo pravi, da so spomini zelo lepi in nadaljuje: Še posebej pa prva štiri leta šolanja, ko sem obiskoval podružnično Osnovno šolo Venclja Perka v Dragomlju. Rekel bi, da ti vsaka šola da toliko znanja, kolikor si ga vzameš. In jaz sem si ga vzel dovolj. Kako do odličnega uspeha v srednji šoli? Če si v šoli pozoren, zbran in radoveden, ti doma ni treba veliko delati in odličen uspeh pride kar sam od sebe. Si dijak 4. letnika Kako se pripravljaš na maturo? Na maturo »e ne pripravljam posebej. Na maluri potrebuješ znanje, ki ga nabiraš skozi celo šolanje in tudi v vsakdanjem življenju. Najbrž si se že odločil za nadaljevanje Študija. Na kateri fakulteti in zakaj? Sedaj hodim na srednjo strojno šolo in tudi študij bom nadaljeval v tej smeri. Študiral bom na fakulteti za strojništvo v Ljubljani. To me veseli že od malih nog. Pravijo in tudi sam tako menim, daje v strojništvu prihodnost. Imaš morda kakšen moto, kakšno posebno misel, ki te vodi skozi življenje? Kaj je tvoj življenjski cilj? Življenje je lepo, če ga živuJ... Kaj v Domžalah manjka, bi kaj spremenil? V Domžalah manjka nekaj, kamor bi se mladina lahko šla ob koncu tedna malo sprostit in pozabavat, ker sedaj moramo zabavo poiskati v Ljubljani. Slišal pa sem. da se na tem že intenzivno dela in to me zelo veseli. Hvala Vera Vojska Športni dan EZ3Xvs. COLLAPSE 19.2.2006. Bila je lepa in sončna nedelja, odlična za kakšen kratek sprehod ali pa v našem primeru rolkar-ski "sešn" (prosto rolkanje), ki se je odvijal v domžalskem skate parku za bazenom. Prireditev je bila posvečena novopečenemu športnemu društvu EZ3X, ki je v sodelovanju z mladinskim centrom Akumulator in ljubljansko ekipo Collapse pripravila odličen športno-kulturni dan. Srečanje je potekalo od 13. ure dalje in je privabilo kar lepo število mladih navdušencev tovrtnih športov iz celotne Slovenije, ki so se udeležili rekreacije na poligonu za ekstremne športe. Obiskali so nas tudi nekateri izmed najboljših Slovencev v panogi in tako poskrbeli za nekaj zelo atraktivnih trikov in za dobro vzdušje ob izvajanju akrobacij in variacij. Tako je minil dan in ob mraku seje srečanje nadaljevalo v prostorih MKC Akumulator, kjer so se vrteli skate filmi ljubljanske ekipe Collapse. katerih član je eden boljših slovenskih filmarjev tega žanra Marko Zumer - Fogy. Za vrhunec večera pa je poskrbela Trzinska pun-krock zasedba Unameit in z odličnim koncertom zaključila celodnevo srečanje ljubiteljev ekstremnih športov. Zahvaljujemo se MKC Akumulatorju in njegovi ekipi za pomoč, Collapse team-u za dobre filme, Unameitom za dobro glasbo in vsem. ki nas podpirajo in nam kakorkoli pomagajo. j LDS Domžale Stranka o sebi LDS je v zadnjem času v središču pozornosti vseh vrst medijev, javnosti, pa tudi drugih strank. Celo bolj kot takrat, ko je bila najmočnejša in je brez velikih pretresov državo pripeljala skozi čeri tranzicije (glej druge vzhodne države, ki so danes nekaterim celo svetel vzor) in v Evropsko skupnost. Kvaliteta življenja prebivalcev tega lepega dela naše zemlje in nivo gospodarskega razvoja sta bila v primerjavi z drugimi, ki prav tako niso živeli v zahodnem sistemu, kar zgledni. LDS SLOVf Ntff Seveda je dolgoletna vladavina nekatere dvignila v dimenzije, ko so mislili, da so abo-nirani na oblast in da se jim ni treba ozirati ne na mnenje ljudi, ne na delovanje opozicije, ki je na svetu prav zato, da z vsemi sredstvi poskuša priti na oblast. To je takratna opozicija seveda briljantno izkoristila. Ob očitnem podcenjevanju »umetnosti« politike in vladanja s strani vrha LDS, je volivce prepričala, da »ljubezen do LDS« nikakor ni nujno trajna in kupljena enkrat za vselej. Zanjo je namreč, to vemo vsi, ki se vsak dan spoprijemamo z življenjem, potrebno krepko delati in spoštovati volivce, ki imajo na koncu koncev vedno prav. Argument, da so bile trditve opozicije bolj namišljene kot resnične, pa je mogoče najti v dejstvu, da noben, takrat tako velik škandal ni doživel nikakršnega zaključka in da ga danes sploh nihče več ne omenja. Pa verjemite bi ga, če bi le bil »štof«. Če gremo ponovno na začetek. Skrbi predvsem druge, ne toliko tiste, ki vidijo, da je LDS lahko možnost za državo, razpad stranke, skrbi jih predsednik, ki ni primeren za voditelja stranke v smislu povezovanja, in izstopi nekaterih članov, skrbi jih slaba opozicijska drža in sploh prihodnost stranke, saj se bo »marginalizirala«. Po drugi strani pa hkrati radi povedo, da v parlamentu nagaja ter formalizira in sploh ni pripravljena na sodelovanje - češ le poglejte predsednika druge opozicijske stranke. Pišejo - zakaj vlaga predloge zakonov, če pa s tem ovira sprejemanje nujno potrebnih predpisov vlade. Zakaj zahteva preiskovalno komisijo - bomo že mi sami povedali, ali smo sami kaj narobe naredili, saj smo pač dobili mandat na volitvah. Zahteva za izredne seje je le tratenje Časa. Kar pa je potrebno narediti neprijetne- ga, je pa tako ali tako posledica dela prejšnjih, ki so v svojem času sprejemali čudne odločitve in jih moramo zaradi kredibilnosti države izvršiti (Irak). V zvezi z opozicijsko držo bodo bralci lahko hitro pobrskali po spominu delovanje sedanje koalicije, ko je še bila v opoziciji in poiskali število referendumov - prav tako po 600.000.000 SIT vsak, število nočnih sej, demonstracije pred parlamentom, število preiskovalnih komisij, obstrukcij in drugih instrumentov opozicije. Pa vendar, zakaj sedaj in pri nas ne velja veš načelo, daje stvari potrebno meriti z istim vatlom in ne načelo starega Rima, »to, kar je dovoljeno Cezarju ni njegovemu konju«. Današnja opozicija je veliko skromnejša pri uporabi teh orodij, pa mora poslušati očitke; skratka, kaj se sploh greste, brez nepotrebnega zavlačevanja podpirajte predloge pozicije, ne kradite časa in v »dobro« države konstruktivno sodelujte, saj smo vendarle za vse kar delamo, dobili mandat na volitvah. Glede same stranke pa le.... Jezo volivcev ob zadnjih volitvah - nekateri so ostali doma, drugi so namerno podprli drugega - zaradi zgoraj navedenega »neolikanega obnašanja strankarskih voditeljev do volivcev« razumemo. Žal nam je. zapeljalo nas je dolgoletno vladanje. Novo vodstvo te hude napake ne bo ponovilo. Vlada se zaradi ljudi in po njihovi volji. Vsebinsko, v to smo prepričani, zadeve niso bile zgrešene. So pa bile zaradi našega podcenjevanja tako prikazane s strani opozicije. Niso se delale nepremišljene, tudi izven polja politike, politično motivirane menjave. Gospodarska kondicija je bila solidna. Pa tudi nismo posegali v tako občutljive zadeve, kot so: enotna davčna stopnja in zdravstveno zavarovanje. Ameriškega in drugih podobnih modelov k nam ni potrebno prenašati - to je v nasprotju s tradicijo, ki so jo negovali že naši dedje. Vojaki so šli le v resnično mirovne misije. Skratka - obstajala je nekakšna, s strani Slovencev pričakovana predvidljivost in zveznost dogajanj. Če smo stranka v opozicij, moramo tako delovati. Veliko blažje, kot prejšnja, pa vendar odločno. Saj mimo poskusov tako korenitih sprememb družbe, le ne moremo mirno (EDS, zdravstvo, prerazporeditev bogastva), hkrati pa poslušati, kako je opozicija nemočna. Upamo, da nas je šola, ki nam jo je dala sedanja pozicija, precej naučila in tudi drago stala. Prepričani pa smo, da je način upravljanja države s strani LDS, bolj predvidljiv, bolj naravnan na večino ljudi in bližji - tako srednje evropski, kot slovenski tradiciji. Visoko povzdignjeni škandali tudi očitno niso bili tako veliki - kot vidimo danes - veliko grmenja in malo dežja. Skratka, LDS je lahko primerna alternativa ter ni obvezna in nujna dolgoletna vladavina sedanje pozicije, kar nam hočejo vsak dan, praktično brez pri-zivnosti, vcepiti v naše politično mišljenje. O pobudi Partnerstvo za LDS je natančno preučila pobudo g. Janeza Janše, predsednika Vlade RS, ki jo je naslovil Partnerstvo za razvoj. Iz nje namreč po mnenju LDS izhaja, da je predsednik Vlade po več kot letu dni vladanja spoznal, kako so povezovanje in sodelovanje, ne pa delitev ljudi na »naše« in »vaše«, temeljni predpogoj za razvojni preboj Slovenije. LDS je prepričana, da Slovenija lahko ta cilj doseže le kot družba, kjer bo imela vsaka posameznica ali posameznik priložnost, ne glede na politično prepričanje ali katere koli druge osebne okoliščine, da aktivno in po svojih najboljših močeh sodeluje pri njenem razvoju. Socialno partnerstvo in participa-tivna demokracija sta temelj demokratične, vključujoče in trajnostno naravnave družbe. LDS podpira Strategijo razvoja Slovenije kot temeljni strateški dokument, saj je nenazadnje nastal večinoma v času prejšnje vlade ter se strinja, da je treba o ključnih razvojnih vprašanjih doseči čim širše družbeno soglasje, kot je bila denimo v času prejšnje vlade uspešna sklenitev socialnega sporazuma o pokojninski reformi, nenazadnje je bilo temeljno politično soglasje že doseženo, ko je LDS podprla Vlado ob sprejemanju Strategije razvoja Slovenije ter njenih temeljnih ciljev. Ob tem pa v LDS menimo, daje treba na gospodarski razvoj gledati celostno in v povezavi z družbeno solidarnostjo, hkrati pa daje več kot legitimno presojati uspešnost gospodarskih politik glede na to, koliko so te izboljšale položaj ranljivih družbenih skupin. LDS sicer pobudo Partnerstvo za razvoj pozdravlja, ob tem pa ugotavlja, daje prišla prepozno, saj je bilo v času vladanja storjenih že veliko napak in nedopustnih posegov na področja, ki bi jih bilo treba nadgrajevati, hkrati pa ocenjuje, da je pobuda preveč splošna in zato LDS ne more posredovati vnaprejšnjega pristanka za vse prihodnje spremembe in ukrepe, ki jih Vlada namerava storiti. Sklicevanje na razvojne cilje Strategije razvoja Slovenije je eno, priprava in izvajanje konkretnih ukrepov pa nekaj povsem drugega, kar v praksi potrjuje izkušnja z dosedanjim razvoj delom Vlade. LDS bo svojo odločitev sprejela tudi po pridobitvi odgovorov na vprašanja, ki jih je predsednik LDS Jelko Kacin posredoval predsedniku Vlade: I. Na kakšen način si konkretno predstavljate naše sodelovanje pri »izvajanju Strategije razvoja Slovenije«? V Liberalni demokraciji Slovenije si bomo tako kot doslej, tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prizadevali za blaginjo vseh državljank In državljanov. Podprli bomo vse ukrepe, tako kot smo to počeli že doslej, Id bodo zares vodili v modernizacijo družbe In Izboljšanje kakovosti življenja v Sloveniji. 2. Ali lahko Vašo pobudo razumemo tudi tako, da boste vse ukrepe iz naslova Strategije razvoja Slovenije med medresorskim usklajevanjem na vladi posredovali v mnenje opoziciji in civilni družbi ter v nadaljevanju dopustili tudi konstruktivno in argumentirano javno razpravo o Vaših predlogih sprememb (Vaša vlada je doslej vse zakonske predloge opozicije zavračala z izgovorom, da bo sama pripravila celotne zakonske rešitve, kar ste nenazadnje javno priznali tudi sami)? 3. Če vemo, daje izvajanje strateških dokumentov, tudi Strategije razvoja Slovenije, v pristojnosti Vlade kot izvršilne veje oblasti, je potem vloga opozicije v parlamentarni demokraciji spremljanje, presojanje predlaganih vladnih politik in ukrepov ter opozarjanje na nedomišljenosti, slabosti in napake predlaganih ukrepov? 4. Kako in kdaj boste odpravili nevarne, (ne)premišljene in škodljive ukrepe, ki ste jih v svojem mandatu že izvedli (npr. ukinitev Komisije za preprečevanje korupcije, uvedba odpuščanja javnih uslužbencev iz nekrivdnih razlogov oz. zaradi politične nekompatibilnosti, politični vpliv na javno RTV ipd.)? LDS Domžale Politika nekega uredništva Zamislite si, da ste član uredništva nekega časopisa. Med drugim se morate odločiti tudi za njegovo vsebino, kar je usodno povezano s tem, kakšno politiko zagovarjate. Kriterijev je kar nekaj: dolžina prispevkov, avtorstvo, zgolj opisovanje dogajanja v domačem kraju in podobno. Je kdo opazil, da manjka kakovost? Pa je sploh pomembna? »Seveda je,« porečete, vendar kaj, ko je »hudič« tako težko merljiv. Sploh, če ne moremo več prisegati na »zdravo pamet«, saj za dobrobit politične korektnosti, ne smemo več imeti lastnega mnenja. In to kljub temu, da ne živimo več v socializmu. Zanimivo, kajne? Z vsemi se strinjamo in vse imamo radi, zato so članki prav vseh tudi enako kvalitetni. Živela demokracija! Uradne ure so vsako sredo od 16. do 17. ure na sedežu stranke na Ljubljanski 70, tel.: 01/724 13 16. Potrebno pa je razumeti neko dejstvo: člane uredništva lokalnega glasila imenujejo politične stranke, kar pomeni, da je zaradi strankarskih interesov moč pričakovati tudi določene pritiske, ki nam gredo kot posameznikom lahko pošteno na živce. Vendar slednje samo po sebi še nič ne spremeni. Stvari lahko spreminjamo le z relativno visoko stopnjo avtonomije delovanja, brez katere se lahko dokaj hitro sprevržemo v apatične, vendar vestne, izvševalce določenih nalog. Največ dejanske in formalne moči ima (vsaj v Domžalah) odgovorni urednik, ki odloča praktično o vsem. Drugi po moči je pomočnik urednika, kar pa v praksi ne pomeni prav dosti. Še vedno (brez izjeme) je tako, kot se odloči odgovorni urednik, kar je do neke mere tudi prav, saj edini za svoje ravnanje odgovarja z zakonom. Delo urednika tako ni »postlano z rožicami«, saj mora le-ta vselej paziti na (politično) uravnoteženost, kljub temu pa praviloma daje rahlo prednost svoji politični opciji, kar je do neke mere tudi pričakovano. Časopis je pomemben medij, ki v veliki (odločilni) meri vpliva na percepcijo sveta, ki nas obkroža ter na artikuliranje določenih stališč s strani posameznika. Kljub temu, gre tudi pri obstoječi logiki za nek dvom o prebranem, kar je na nek način prav, saj »nikoli ne smemo verjeti vsemu, kar preberemo«. Gre za fazo, ki smo jo kot družba že zdavnaj prerasli, saj je v zadnjih nekaj letih podvajanje informacij in manipulacija z njimi postalo naša vsakdanja stalnica. Še več, informacij je danes toliko, da smo jih absolutno nezmožni predelati in jih pozabljamo kar sproti. Tudi večina objavljenih prispevkov in spremljajočih fotografij je ponavadi skrbno izbranih, kar malo bolj pozornemu očesu nikakor ne more uiti. Zanimivo je morda le to, da večina politikov še vedno misli, da je pojav-Ijivost v medijih ključna tudi pri oddaji volilnega glasu. Menim sicer, daje slednje v precejšnji meri značilno za nacionalni ali mednarodni nivo, ko je potrebno nagovoriti večje število volilcev. V mestecu kot so Domžale, pa še vedno velja prepoznavnost v smislu »lokal-patriotizma«, ko nekoga »dovolj poznamo« in ga (morda nekoliko paradoksalno) potem tudi volimo, pa četudi nam osebno ni najbolj všeč. Dovolj je že, da vemo, kdo je in ne glede na ostale osebne značilnosti, je bolj važno, »da je naš«. Po drugi strani pa je v politiki izjemno pomemben koncept tudi »nekoga ustvariti«, kar pomeni njegovo medijsko pojavljanje do tiste mere, ki še ni preveč sumljiva. Pa je v Slamniku sploh kakšen tak? Žiga Čamernlk, Predsednik 00 SD Domžale Poteklo je 17 let od ustanovitve sedanje SDS Pod imenom Socialdemokratska zveza Slovenije je bila 16. februarja 1989 ustanovljena predhodnica današnje Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je po parlamentarnih volitvah oktobra 2004 postala najmočnejša slovenska stranka. V Ljubljani je ob tem dogodku potekala slavnostna akademija. Predsednik SDS in tudi sedanji predsednik Vlade RS, g. Janez Janša, je v slavnostnem nagovoru med drugim ocenil, da bo obdobje po zmagi na volitvah leta 2004 trajalo najmanj desetletje oziroma podobno dolgo, kot je stranka s kratko prekinitvijo vztrajala v opoziciji. V govoru v ljubljanskem hotelu Union je še poudaril, da SDS uspeva poudarjati tisto, kar Slovence združuje.Tako v ospredju niso več stare delitve in kulturni boj, ampak razvojna vprašanja in prihodnost. Janša je v tem kontekstu omenil aktualno ponudbo parlamentarnim strankam, da podpišejo sporazum o partnerstvu za razvoj. "Tudi če bodo nekateri zavračali partnerstvo za razvoj, se bomo mi še naprej trudili za čim širše družbeno soglasje, ki v veliki meri v družbi obstaja, kot je obstajalo v času osamosvojitve. Takrat smo vedeli, da so ljudje za to, vendar pa je trajalo nekaj časa, da so to spoznale tudi vse politične stranke. Tudi zdaj bo tako," je pre- pričan g. Janez Janša, predsednik SI )S. Janša je strankino zgodovino razdelil na štiri obdobja. Od leta 1989 do 1992 SDS je aktivno sodelovala pri demokratizaciji, osamosvojitvi in si prizadevala za mednarodno sodelovanje, nato je do leta 1994 z LDS sodelovala v vladi, kar je bila slaba izkušnja in takrat je šlo po Janševi oceni za čas "prevar, spletk", ki je bil za SDS poučna doba. V desetletnem obdobju opozicije pa je stranka zgradila trdne temelje za četrto obdobje, ki je nastopilo po zmagi na volitvah oktobra 2004. "To je čas nove poti, čas priložnosti za prave odgovore na razvojne izzive in čas velike odgovornosti za slovensko prihodnost," je še dejal predsednik SDS, g. Janez Janša. Ob tem je še zagotovil, da bodo slovenski demokrati ostali stranka zmerne sredinske usmeritve, zavezana načelom trajnostnega razvoja in da bo SDS ostala stranka slovenske identitete, slovenske kulture, inovacije, znanja in solidarnosti. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Domžalski SDS med najboljšimi V začetku februarja smo se tudi člani domžalskega odbora SDS podali na snežne strmine na Stari vrh nad Škofja Loko. Tam so potekale tradicionalne 7. zimske športne igre SDS. V sončnem vremenu so naši smučarji dosegli odlične uvrstitve. Med 400 tekmovalci je naša najboljša tekmovalka Urška Kabaj v veleslalomu zasedla 2. mesto, takoj za bivšo vrhunsko alpsko smučarko Natašo Bokal. Tudi ostali Domžalčani so dobro smučali. Aleksander Kabaj je zasedel 7. mesto v kategoriji od 50 do 60 let, Karel Narobe pa 15. mesto v kategoriji nad 60 let. Na zimskih igrah so bili prisotni tudi predsednik stranke in predsednik slovenske vlade g. Janez Janša, ki je tekmoval v kategoriji deskarjev, g. Andrej Bručan pa seje udeležil tekmovanja v teku na smučeh. Manjkali pa niso tudi ostali člani in hkrati poslanci državnega zbora iz vrst SDS. SDS Domžale Posvet o izzivih Bolonjskega procesa 19. junija 1999 so evropski ministri v Bologni podpisali deklaracijo o evropskem visokošolskem prostoru. Pri podpisu Bohinjske deklaracije so ministri imeli v mislih povezano Evropo, ki temelji na znanju, ki je nezamenljiv dejavnik socialnega in človeškega razvoja. Bencinski navdušenci Največji pristaši formule I se nedvomno veselijo prihajajočega meseca marca, saj bodo spet lahko uživali v predstavah največjih mojstrov volanskega obroča. Res je, le nekaj dni po izidu Slamnika se bo pričelo svetovno prvenstvo. Kmalu pa pridejo na vrsto tudi motocikli-sti. Spet se obeta pestro hrume-nje motorjev prek televizijskih ekranov. Pa vendar, ali ni bolj pestro in bolj zanimivo spremljati dirke od blizu, ko se človek vživi v dogajanje? Mogoče bo nadaljevanje bolj zvenelo kot, saj ni res, pa je, a če bo vse teklo kot namazano, bomo kmalu lahko vsi občani spremljali avtomoto odvisnike od blizu. Nekateri celo kar od doma. Zamisli o tehničnem parku kulture so verjetno večini občanov že znane. Če ne drugega si lahko občasni in redni sprehajalci lahko vsak dan ogledate stanje ob reki Kamniški Bistrici, takoj za Ten-ten centrom, kjer so že v lanskem letu »resno« zastavili projekt prej omenjenega parka. V neposredni bližini reke, na obrečnem pasu, kakšnih 100 metrov stran od naselja Mačkovci, se pripravlja gradnja tehničnega parka kulture. Glavni investitor, podjetje 1'romoto d.o.o., katerega direktor je g. Peter Verbič in AMD Domžale, v vlogi katerega nastopa kot predsednik prej omenjeni, bi rada začela zidati že v mesecu marcu, dokončan pa naj bi bil v dobrem letu dni. Pri tem g. Verbič poudarja, da je vsaka bojazen, da bi bil objekt in dogajanja okrog njega preveč hrupen odveč. Ker je poligon, na katerem se bodo lahko bodoči vozniki učili vozniških spretnosti, premajhen za organizacijo dirk, bodo le enkrat ali dvakrat letno organizirali dirke s skuterji. Poleg tega bo park ograjen, nudil pa bo še kopico dodatnih storitev in aktivnosti. Je sploh kje kakšen razlog biti proti? Celotna naložba v park tehnične kulture naj bi bila vredna od 50 do 60 milijonov SIT, zemlja pa bo ostala v občinski lasti. V JEŠ. Slovenije zameno za brezplačno večletno najemnino bo investitor poskrbel za asfaltiranje in ureditev parka. Spoštovani občani, bi kdo od vas za večletno brezplačno najemnino poskrbel za asfaltiranje dvorišča pred hišo, ki bi jo zgradili na občinski zemlji v zameno za brezplačno najemnino? V časopisu Delo, z dne 28.12.2005, g. Verbič na športni strani v članku omeni, da bi lahko »na njem (športni park tehnične kulture) imeli nekega dne tudi preizkušnje za evropsko in svetovno prvenstvo, ki bi bile nedvomno velika promocija za Slovenijo in Domžale, že od nekdaj naše vodilno mesto v avto-moto športu. V neposredni bližini naselja Mačkovci, tistega naselja, ki je za časa diskoteke Life ostro nasprotovalo njegovemu obratovanju in bodoči kliniki, ki seje na račun hrupa morala odpovedati urgenci in heliodromu. Ce prištejemo še območje neposredne bližine reke, kjer je vsaka grad- nja zakonsko prepovedana je vsako nadaljnje naštevanje brezpredmetno. Stranka Zelenih Domžal ne more biti in ni za gradnjo parka tehnične kulture. Iz povsem človeških pa tudi iz zakonskih vidikov. Kot prvo se poraja vprašanje investitorja, ki najame prostor in z investicijo v vitalno pomembne stvari objekta kompenzira najemnino. Se mar tako hitro pozabi najeta zemljišča kjer pravne osebe na občinski zemlji upravljajo z objekti ali jih postavljajo, čez nekaj let pa mora občina (in s tem občani) poravnavati obveznosti do lastnika objekta na že prej omenjeni občinski zemlji. Kot stranka podpiramo interese športnih navdušencev, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati želje in potrebe vseh občanov. Za takšno dejavnost so verjetno na razpolago boljše lokacije, kot so na primer bolj degradirana območja, kot je območje ob avtocesti. j'ri samem projektu pa je neurejena tudi lastniška struktura, saj tu nastopajo tako občina, AMI) Domžale, kot tudi privatni kapital. Zato tudi bode v oči neustrezna politika pozidave in posegov v okolje zaradi interesov lastniškega kapitala in gradenj »po domače«. Če ste morda že pozabili, imamo že več kot desetletje propadajoči spomenik teniškega centra fen-ten, v katerem nihče ne ve, kdo pije, kdo plača. Mar nc bi bilo lepše, če bi najprej sanirali propadajoči teniški center in ga preuredili v večnamensko športno dvorano, prostor, namenjen tehničnemu parku kulture, pa bi ozelenili in uredili v park ter sprehajalne poti? Jure Flerin, 00 Zeleni Domžal 11. februarja je v Celju potekal vseslovenski posvet 0 izzivih bolonjskega procesa v organizaciji Slovenske demokratske mladine. Posvet smo razdelili na dva dela, prvega z naslovom Študij po bolonjskem procesu in drugega Povezanost študija, gospodarstva in raziskovanja. V prvem delu posveta so svoja mnenja predstavili dr. Janez Mo-žina, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Peter Šuhel iz Fakultete za logistiko v ( elju, dr. Jure F. Tasič iz Sveta RS za visoko šolstvo iz študentskih vrst pa Bojan Kurež iz ŠOS in Jernej Vernik, prodekan študent na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Spregovorili smo o reformi visokega šolstva, uveljavljanja bolonjskega procesa v Sloveniji, o mobilnosti v Evropi znanja in medsebojnem sodelovanju med univerzami. V drugem delu posveta na temo o možnosti povezanosti študija z gospodarstvom in raziskovanjem so slušateljem predavali evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, mag. Matjaž. Kovačič, predsednik Uprave NKBM, dr. Leon Cizelj iz Inštituta Jožefa Štefana, Miha Ulčar, predsednik ŠOS, in predstavnik študentov Mitja Vranetič. Posvet je potekal v sklopu osrednjega projekta Slovenske demokratske mladine 'Mladi in EU\ ki smo ga izvajali v sodelovanju z evropsko poslanko dr Romano Jordan Cizelj. S celotnim projektom smo želeli mlade ozavestiti, da z aktivnim sodelovanjem pri družbenih vprašanjih odločajo o svoji prihodnosti in vlogi aktivnega državljana. Predsednik Slovenske demokratske mladine, Nikolaj Oblak, ugotavlja, da slovenski študentje in dijaki o bolonjskem konceptu ne vedo veliko, zato bomo v Slovenski demokratski mladini za študente izdali zbornik referatov s tega posveta, ki naj bi jim bolonjski koncept približal. Bohinjska deklaracija v Sloveniji ni več samo pogovor o prihodnosti ampak o sedanjosti, ki si jo Evropa zasluži. Večja konkurenčnost Evrope, razvoj kvalitetnega izobraževanja s sodelovanjem med državami članicami in mobilnost so izzivi bolonjskega procesa ki pa za prihodnost EU predstavlja veliko dodano vrednost in okolje za vsestranski razvoj. Gregor Horvatlč, predsednik 00 SOM Domžale stran 9 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Vodja poslanske skupine Nove Slovenije v Poročni dvorani KD Franca Bernika Alojz Sok: »Zupan? S svojim kandidatom!« Vodja poslanske skupine Nove Slovenije krščanske ljudske stranke Alojz Sok je v torek, 21. februarja 2006, v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika spregovoril o pripravah stranke na letošnje »županske« volitve in volitve v občinske svete občin, ki bodo zgodaj jeseni. Posebno je poudaril, da vsaka resna politična stranka predlaga kandidata za župana/županjo iz svojih »vrst«, če... Po njegovem mnenju, je v marsičem sestava občinskega sveta (število svetnikov stranke) odvisna od njega. Menil je tudi, da ljudje na lokalnih volitvah volijo predvsem ljudi, ne stranke, čeprav ima tudi ta (pripadnost kandidata stranki) določen učinek na končne rezultate volitev. Beseda je tekla tudi o anketah, ki jih naročajo stranke pred volitvami. Zanj so najboljša anketa volitve, na katere seje potrebno pripraviti tudi z udarnim volilnim programom. Takega potrebuje naš čas - pomemben čas za bistvene spremembe. In Nova Slovenija ga seveda ima! Njihov kandidat-ka za župana/županjo (to je še predvolilna skrivnost) tudi! Srečanje z g. Alojzom Sokom, izkušenim politikom in parlamentarcem Nove Slovenije, bo zagotovo pozitivno vplivalo tudi na volilno stra- tegijo OO N.Si Domžale, ko bo nastopila t. i. volilna (najbrž bo sila vroča) »politična« jesen. Bogdan Osolln. tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale Slovenski finančni minister in predsednik Nove Slovenije v Domžalah Dr. Andrej Bajuk: »Lastniki podjetja, ki se imenuje Slovenija, ste vi! Mi smo samo začasna uprava.« V torek, 21. februarja 2006, je na povabilo Krajevnega odbora N.Si Domžale (v okviru letošnjega programa Občinskega odbora N.Si Domžale) predsednik Nove Slovenije in finančni minister dr. Andrej Bajuk v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah pred polno dvorano predaval na okrogli mizi z naslovom »Kaj prinašajo reforme?«. Si Slovenija Občinski odbor N.Si Domžale KO N.Si Dob vabi na okroglo mizo na temo »Medgeneracijski odnosi?« ki bo v petek, 24. marca 2006, ob 18. uri, v Kulturnem domu Jožefa Virka v Dobu na Močil-niku. Osrednji gost bo minister za delo, družino in socialne zadeve in podpredsednik Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke, mag. Janez Drobnič. Vabljeni vsi, ki vas zanima tema odnosov med mladimi in starimi v luči socialne problematike naše družbe, brezposelnost in gradnja domov za starejše občane in drugo. Cenjeni gost bo z veseljem odgovarjal na vsa vaša vprašanja. Vabljeni! novagemnuija Nova generacija SLS Domžale vas vabi na ogled turnirja v malem nogometu, ki bo potekal v nedeljo, 19. marca 2006, od 12. do 20. ure v telovadnici Osnovne šole Venelja Perka v Domžalah. Več na www.nova.generacija.org! Najprej je vse navzoče pozdravila ga. Sonja I leine, podpredsednica OO N.Si Domžale. Med udeleženci sta bila tudi poslanca Nove Slovenije, g. mag. Franc Capuder in g. Alojz Sok, vodja poslanske skupine v slovenskem parlamentu, ter ga. Maruša Novak, v.d. glavne tajnice N.Si. Pred predavanjem uglednega gosta g. Ba-juka je podpredsednica povabila na oder še g. Marka Starbka, predsednika OO N.Si, in g. Vinka Okršlarja. predsednika KO N.Si.. Med izredno zanimivim predavanjem, ki so mu nadvse pozorno prisluhnili tudi mnogi ljudje iz gospodarstva, je slovenski finančni minister med drugim razložil, zakaj seje vlada odločila izvesti reformne ukrepe v obdobju, ko nam še ne gre tako slabo. Dr. Bajuk je z metaforo o tem, da streho popravljamo poleti in ne sredi zime, »ko nam še ni lako hudo«, ponazoril odgovor na to vprašanje. »Ukrepi so namenjeni boljši prihodnosti vseh Slovenk in Slovencev, potrebna pa bo aktivna participacija in osebna odgovornost vsakega posameznika pri tem«, je povedal. 00 N.SI Domžale čestita predsedniku Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke In finančnemu ministru dr. Andreju Bajuku za pomembno mednarodno priznanje (ki Je marsikateremu nlepovemu »kritiku« zaprlo usta), In sicer za finančnega ministra leta za Evropo po Izboru revije The Banker, ki Jo Izdaja družba Financial Times. To Imenovanje temelji predvsem zaradi njegovega Izrednega prispevka v pripravah Slovenije na prevzem evra. Izpostavili so tudi njegovo skrb za dobre fiskalno politiko In ukrepe za uveljavitev davčne reforme. Poudaril je že doseženo in načrtovano zmanjševanje javne porabe in na drugi strani poenostavitev davčnega sistema, ki bo vse ljudi spodbujal k temu. da bodo delali in sposobnejše, da bodo ostajali v državi in ne bodo bežali v tujino, kjer bodo ugodnejši sistemi obdavčitve zanje. Posebej pa je poudaril, da se bo Nova Slovenija zavzemala za socialno zdržnost uvajanja teh reform, kar pomeni, da nobenemu državljanu ne bo padel življenjski standard. Množica vprašanj z različnih področij - od obdavčitve nepremičnin, olajšav za mlade družine, uvedbe šolnin, urejanja področja študentskega dela pa do ustanavljanja in financiranja pokrajin - je pokazala, da gre za pomembne in za državljane zanimive teme. Zmanjšanje davka na plače v prihodnji letih Stopnja davka (v "/«) po letih Mesečna bruto plača zaposlenega ( v tolarjih) 2006 2007 2008 do 165.00 0.0 0.0 0.0 165.000 - 400.000 3.0 2.3 1.1 400.000 - 750.000 6.3 4.7 2.3 nad 750.00(1 11.8 8.9 4.4 Po okrogli mizi se je dolgo in prijetno druženje s cenjenimi gosti nadaljevalo v preddverju Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika, kjer so vse udeležence čakale sladke dobrote pridnih ženskih rok KO N.Si Domžale. Bogdan Osolln, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale N.SI Nova Slovenija SLS opozorila na težave kmetov in problematično cesto Dob - Žeje Na seji občinskega sveta, 15. februarja, je občinski svetnik SLS, Jakob Smolnikar, prejel tudi odgovore na zastavljena svetniška vprašanja s področja kmetijstva in cestne infrastrukture. Tako gaje zanimalo, kakšne so možnosti za ohranitev sofinanciranja prevoza mleka na progi Žeje, ki ga novi občinski proračun ne predvideva in ob tem opozoril, da bo ukini- Slovenskn ljudska stranka tev te proge za marsikaterega kmeta s tega področja pomenila prenehanje mlečne proizvodnje in s tem povzročitev vseh posledic na podeželje, ki jih opustitev kmetijstva prinaša. Iz urada županje je prejel odgovor, »da financiranje kmetijske dejavnosti v smislu sofinanciranja posameznikov ne sodi med izvirne naloge lokalne skupnosti ter da bodo take podpore ob vstopu v EU po preteku prehodnega obdobja prepovedane.« Četudi to drži. smo vendarle v letu 2006 še vedno v prehodnem obdobju, zato v SLS menimo, da ob poznavanju vseh posebnosti te problematike v letošnjem letu ni razloga za ukinitev te postavke. Jakoba Smolnikarja je zanimalo še uresničevanje sklepa občinskega sveta iz leta 2005, da bo občinska uprava poiskala vse poti. kako od povzročitelja poškodb ceste Dob -Žeje izterjati povračilo škode, kije nastala ob nelegalnem prevozu gradbenih odpadkov. Iz urada županje so odgovorili, da so bile strokovno ocenjene poškodbe že sanirane. Vsi, ki se dnevno vozimo po tej cesti, se verjetno s tem ne moremo strinjati, upamo pa, da se ne pričakuje od lokalnega prebivalstva, da bodo sami priskrbeli nova strokovna mnenja in potrebna sredstva, kot je bilo razumeti v odgovoru. Rok Ravnikar V SLS zadovoljni, ker bo ministrstvo ponovno preučilo pravilnik o plačilih za vrtce »V SLS izražamo zadovoljstvo, da je ministrstvo za šolstvo in šport prisluhnilo opozorilom in se odločilo za ponovno preučitev pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih,« je 17. februarja po srečanju predstavnikov vladne koalicije s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. SLS bo vztrajala, da bo prišlo do pravičnejšega upoštevanja dohodkovnega položaja kmetov pri določevanju prispevkov staršev za programe v vrtcih. V novem pravilniku, ki je bil sprejet decembra lani, se namreč pri določevanju prispevkov za kmete upošteva katastrski dohodek. Le-ta pa je administrativno določen in ne odraža dejanskih dohodkov kmetov. Zato bi morali številni kmetje po odločbah na podlagi novega pravilnika plačevati tudi do štirikrat višje zneske kot do sedaj. Poslanska skupina SLS je zaradi številnih pritožb in opozoril iz vse Slovenije v sredo zahtevala pogovor koalicijskih partnerjev o spremembi spornega člena pravilnika. Od decembra, ko je bil pravilnik sprejet so v SLS prejeli vrsto opozoril o nepravični obravnavi staršev - kmetov; v zadnjem času pa je zaskrbljenost še večja, saj prejemajo tudi obvestila o izpisih otrok iz vrtcev zaradi nerazumno povišanih prispevkov za omenjeno skupino staršev, kar zagotovo ni v interesu ne staršev ne države, še manj pa je v skladu z usmeritvami družinske politike sedanje vlade. Rok Ravnikar Perspektive zapodjet-nistvo v EU Pred februarskim zasedanjem Evropskega parlamenta se je temperatura približala vrelišču. Razlog je bil predlog direktive o storitvah na notranjem trgu Unije, ki naj bi omogočil svobodno opravljanje storitev na ozemlju držav članic EU. Izvajanje direktive je nujno potrebno za doseganje ciljev Lizbonske strategije, kljub temu pa je doživela mnogo ni-strinjanja, vključno z demonstracijami sindikalnih gibanj. Je razlog za ne-strinjanje slabo pripravljen predlog direktive ali pa si v Evropi preprosto zatiskamo oči pred globalizacijo, ker nismo pripravljeni na spremembe, ki jih le-ta terja od nas? Teoretično bi moralo biti ponudnikom storitev, kjer gre v večini za mala in srednja podjetja omogočeno opravljanje dejavnosti v katerikoli članici Unije. V praksi pa posamezne članice postavljajo pogoje, ki jim tujec le stežka zadosti. V eni od številnih študij o izvajanju storitev v EU je Evropska komisija zaznala preko sto ovir, s katerimi se morajo soočiti podjetja ki želijo ponujati svoje storitve v drugih državah članicah EU. Storitvene dejavnosti ustvarijo v EU več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda (BDP). Z uveljavitvijo direktive naj bi se delež storitev predvidoma zvišal za 0,6%, plače v tem sektorju za 0,4%, delež zaposlenih pa za 0.3%. Sprostitev notranjega trga na tem področju bi po nekaterih študijah lahko ustvarila približno 600.000 novih delovnih mest za potrošnike pa bi to pomenilo znižanje cen storitev. Zaščitni ukrepi posameznih držav namreč največ škode povzročijo prav potrošnikom ter malim in srednjim podjetjem. Dodatno prednost naj bi prineslo načelo »vse na enem mestu«, kar pomeni, da bo v prihodnje ponudnik storitev v tujini lahko opravil vse postopke avtorizacije in registracije na enem mestu in tudi na daljavo (torej preko spleta). Cilj je odprava številnih administrativnih ovir, ki za večino malih in srednjih podjetij predstavljajo marsikdaj nepremostljive težave, zavirajo konkurenčnost in omejujejo razvoj njihovih dejavnosti. Omejevanje konkurenčnosti pa zagotovo ni v interesu potrošnikov, ampak le peščice izvajalcev, ki so tako zaščiteni pred tekmeci iz drugih drŽav. Pred glasovanjem v fivropskem parlamentu se je pričakovano pojavilo vse večje število zahtev po izjemah, torej storitvah, ki bi bile izvzete iz direktive. Razumljivo je, da prostemu trgu ne morejo biti podvržene storitve, pri katerih za njihovo izvajanje skrbi država in jih plačujemo davkoplačevalci, kot tudi storitve splošnega gospodarskega pomena. Zapiranje trga storitvam, ki se izvajajo v privatnem sektorju, pa bi pomenilo oddaljevanje od ciljev Lizbonske strategije, katere cilj je Evropska unija kot najuspešnejša družba znanja in konkurenčnosti. Če hočemo Evropejci obdržati svoj visok življenjski standard, se ne smemo bati in izogibati konkurenci. Le-ta prinese razvoj in napredek, prinaša delovna mesta. Pred glasovanjem o sporni direktivi je postajalo vse bolj jasno, da prvotni predlog ne bo mogel ohraniti vsebine v celoti. Največji problem je predstavljalo predvsem načelo države izvora, po katerem naj bi bili ponudniki storitev v drugi članici FAJ podvrženi le zakonodaji in nadzoru domače države, ne pa tudi države, kjer storitve opravljajo. Obveljal je kompromisni predlog o »svobodi opravljanja storitev«, ki je mnogo milejši, a še vedno spodbuja konkurenčnost med ponudniki iz različnih drŽav. Upam, da bomo člani Evropskega parlamenta v drugem branju načelo »svobodnega opravljanja storitev« uspeli izboljšati in ga narediti bolj prijaznega malim in srednje velikim podjetjem, ki si želijo enostavnejšega poslovanja sirom Evropske unije. Odprava sedanjih ovir bi s sprejetjem direktive številnim, zlasti manjšim, ambicioznim in uspešnim podjetjem omogočila razširitev poslovanja preko meja nacionalnih držav, kar bi nedvomno prineslo povečanje konkurenčnosti, nova delovna mesta, posledično pa tudi dvigovanje življenjskih standardov. Prepričana sem. da bodo to v največji meri izkoristila tudi slovenska podjetja prihod tujih ponudnikov v Slovenijo pa bo pomenil večjo možnost izbire za uporabnike storitev in konkurenčnejše cene. Dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka Evropskega parlamenta Velik uspeh Slovenije v Evropskem parlamentu Pogosto slišimo, da naši poslanci v Evropskem parlamentu (EP) ne morejo nič storiti za Slovenijo, saj jih je samo sedem. Delo dr. Mihaela Brejca (SDS/EPP-ED) pa dokazuje, da temu ni tako. V okviru februarskega plenarnega zasedanja EP v Strasbourgu so namreč evropski poslanci z veliko večino izglasovali poročilo dr. Brejca o lokalnem prometu na zunanjih kopenskih mejah EU. t Jredba je še posebej pomembna za Slovenijo, saj je njena južna meja s Hrvaško hkrati tudi zunanja kopenska meja EU. Dr. Brejc si je zato prizadeval za spremembe besedila ki bi olajšale življenje ljudem ob naši meji. kar mu je tudi uspelo. V ta namen je septembra 2005 tudi organiziraj obisk evropskih poslancev, ki so si ogledali mejo med Slovenijo in Hrvaško in se seznanili z varnostnimi ukrepi, ki jih na obmejnem območju izvaja slovenska policija. V okviru razprave, ki je potekala pred glasovanjem o poročilu, je uvodoma spregovoril evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini. Dejal je, da poročilo dr. Brejca na srečanjih z drugimi predstavniki Evropske komisije in Sveta F^U predstavlja kot precedenčni primer odličnega sodelovanja EU institucij in da si želi da bi bilo takšnega sodelovanja s poročevalci čim več. V svoji razpravi je dr. Brejc dejal, da bi osnovni predlog Evropske komisije precej otežil življenje ljudi, ki živijo ob zunanjih mejah EU, zato je v svojem poročilu poudaril predvsem naslednje: • treba je zagotoviti nemoteno življenje obmejnim prebivalcem, hkrati pa zagotovili učinkovit nadzor m zunanjih metali BI I in s tem preprečili nezakonito priseljevanje ter morebitno ogrožanje varnosti, ki ga predstavljajo kriminalne dejavnosti; • predlog uredbe skuša uredili vprašanje obmejnega prometa torej gre za pogosto, v nekaterih primerih vsakodnevno prehajanje meje zaradi šolanja dela družinskih vezi. zalo je treba upoštevali tudi dnevne migrante, ki se praviloma dnevno vračajo v svojo državo (študenti, učenci, lastniki zemljišč...); • zunanje meje EU so zaradi zgodovinskih, geografskih in socialnih razmer različne; • življenje obmejnih prebivalcev na obeh straneh meje se zaradi uredbe ne sme poslabšati; • potrebno je upoštevati dejanske razmere na zunanjih mejah in omogočiti državam članicam, da v kar največji možni meri ohranijo dobre prakse, ki so jih do sedaj uveljavile z dvostranskimi sporazumi. Kot je v nadaljevanju še izpostavil dr Brejc, bo sprejem te uredbe pokazal, da EU ne zapira svojih meja in da ob svojih zunanjih mejah ne postavlja neživljenj-skih pogojev. EU namreč želi zagotoviti spoštovanje ustreznih varnostnih standardov, nikakor pa ne poslabšati življenja ljudi ob meji. Kot je še poudaril, sta sožitje ljudi na obeh straneh meje ter njihovo medsebojno sodelovanje pomembna elementa stabilnosti in varnosti ob zunanjih mejah EU. Med pomembnejšimi dosežki te uredbe je zato izpostavil dejstvo, da bodo države članice z dvostranskimi sporazumi s tretjimi državami ustvarile pogoje za razvoj obmejnih območij, ki so večinoma tudi slabše razvita. "Ta uredba daje osnovo za krepitev gospodarskih, kulturnih in drugih vezi na obeh strani meje, zato je pomembna tako za obmejne države, kot tudi za EU v celoti," je zaključil dr. Brejc. O poročilu so spregovorili tudi poslanski kolegi dr. Brejca. Nemška poslanka Ewa Klamt (EPP-ED) je pohvalila njegova prizadevanja za iskanje soglasja med političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, ki so se uspele dogovoriti o tej pomembni Uredbi. Sodelovanje z dr. Brejcem sta posebej pohvalila tudi njegova poslanska kolega Michael Cashman iz vrst poslanske skupine socialistov (PES) in Henrik Lax iz vrst poslanske skupine liberalcev (ALDE). Nataša Šuštar Iz parlamenta Proti napotitvi slovenskih vojakov v Irak Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in dragimi nesrečami Vlada RS je na dopisni seji 12. januarja 2006 sprejela predlog /a sodelovanje RS v NATO misiji usposabljanja varnostnih sil v Iraku, po katerem naj bi bili v Irak napoteni štirje slovenski vojaki, ki bodo v posebnem centru Al Ru-stami sodelovali pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Vlada o tem ni predčasno seznanila Državnega zbora, opozicijskih strank in slovenske javnosti, čeprav gre pri tem za pomembno strateško in zunanjepolitično odločitev, za katero bi bilo nujno, daje premišljena, argumentirana, saj ima velik vpliv na nacionalno varnost, pa tudi našo zunanjepolitično podobo. Ker gre za bistveno spremembo v slovenskem odnosu do iraške vojne, smo poslanci opozicijskih strank zaradi neustreznih pojasnil in šibkih argumentov o vzrokih za to odločitev zahtevali, da se na izredni seji sestane Državni zbor ter preuči vse pozitivne in negativne posledice takšne odločitve. Menim, da je bilo prav in nujno, da smo o tej temi spregovorili v parlamentu, saj je ob tem tudi javnost dobila priložnost globljega premisleka. V LDS pa smo bili ob tem razočarani, da RTV Slovenije tokrat drugič v dolgi zgodovini izrednih sej ni omogočila neposrednega spremljanja državljankam in državljanom (ja, očitno so že neposredno vidni učinki novega RTV zakona in strahu, ki vlada med novinarji). V LDS smo Vladi tudi širše predlagali, da je najbrž treba spremeniti obstoječi Zakon o obrambi, tako da bo poslej o tako pomembnih vprašanjih vendarle soodločal tudi najvišji zakonodajni organ, morda tudi ne zgolj z navadno, pač pa z dvotretjinsko večino. Seveda pa pri odločitvi za napotitev štirih vojakov v Irak ne gre zgolj za vprašanje teh vojakov, njihovo izpolnjevanje poklicnih in etičnih dolžnosti, pač pa gre vprašanje našega aktivnega sodelovanja in vključevanja v iraško vojno, gre torej za veliko več - na simbolni ravni se v tej odločitvi skriva mnogo več: - gre za vprašanje, ali bomo lahko državljanke in državljani Slovenije sodelovali in vplivali na najpomembnejše odločitve, ki se tičejo usmeritev naše zunanje politike, geostrateškega položaja, našega položaja v svetovni politiki ali pa bo to v našem imenu opravila ozka peščica političnih liderjev, ki jim celo v parlamentu ne bi smel več prav nihče oporekati. Smešno je, da se na referendumih opredeljujemo o vsem mogočem - od nedeljske odprtosti trgovin do preoblikovanja železnice, ne bi pa smeli niti govoriti oziroma soodločati o položaju naše države na svetovnem zemljevidu. nihče ni z odločitvijo za vstop v zvezo NATO obenem dal najodgovornejšim politikom proste roke za to, da bomo tudi tako pomembne odločitve sprejemali kot najbolj podložni in uslužni lakaji. Ko smo vstopali v zvezo Nato, smo bili poučeni, da ta svoje odločitve sprejema s soglasjem, kjer šteje vsak glas enako. Prav tako tega od nas tudi nihče ni pričakoval in zahteval, niti v času vstopa v Nato niti ne pričakuje danes, ko je jasno, da je bil poseg ZDA strateško napačna poteza, kar dandanes priznavajo tudi ameriški vojaški analitiki. Je pa res, da bi nekateri politiki, zlasti naš večni zunanji minister dr. Rupel, neprestano radi samostojno krojU našo zunanjepolitično usmeritev - spomnimo se samo samovoljnega izleta z vilniuško izjavo. Ne gre za protiameriško naravnano politiko, saj se Združene države Amerike ne začnejo in ne končajo pri aktualnem predsedniku Bushu, toda neprestano je v zraku vprašanje - kaj je nekdo v Sloveniji obljubil ZDA, zakaj brez-prizivno ameriško in ne evropsko naravnana zunanja politika in za katere usluge moramo plačevati račune - tudi na rovaš naše suverenosti, ki nam je bila vedno sveta. - ne gre za nobeno mirovno misijo, ne gre za nikakršno zgolj posredno usposabljanje vojaških in policijskih enot, ne gre za povojno pomiritve-no delovanje, pač pa za neposredno vojaško prisotnost na ozemlju tuje države v imenu nekih za Slovenijo popolnoma nepomembnih in nesmiselnih interesov, potem ko napadalcem - ZDA - kljub visoki materialni, finančni in človeški ceni ni uspelo v celoti okupirati in podrediti Iraka. In to kljub jasnim opozorilom pred začetkom operacije, da to ne bo mogoče. Celotna operacija, vojna v Iraku, je zasnovana in utemeljena na laži, zato je v jedru neetična: nikoli ni bilo dokazano, da je tam obstajalo smrtonosno orožje za množično ubijanje - ni treba prav veliko brati in razmišljati, pa lahko tudi preprosti človek spozna, daje celotna vojna v interesu ZDA, predsednika Busha in tistih, ki so ga postavili za ameriškega predsednika, da bo deloval in služil interesom naftne industrije. Sloveniji ni bilo potrebno in ji tudi danes ni potrebno, da se opredeli, da popolnoma odkrito stopi na stran agresorjev. Celo v bistveno bolj zahtevnih trenutkih, to je ob vstopanju v zvezo NATO, nihče od nas ni zahteval, da moramo biti poslušni izvrševalci pričakovanj najbolj eks-tremnih svetovnih politikov, kot prav gotovo je, doma in v tujini, nepriljubljeni predsednik George Bush. Tudi slovensko aktivno sodelovanje v iraški vojni je zasnovano na laži, saj je premier Janez Janša neprestano v medijih trdil, »da je Slovenija edina članica NATA, ki ne sodeluje v Natovi aktivnosti za zagotavljanje stabilnosti v Iraku, oziroma pri usposabljanju iraških vojaških in drugih varnostnih sil. Zato naj bi bili popolnoma nekredibilni« LAŽ in ŠE ENKRAT LAŽ. V akcijah NTM 1-(Nato Training Mission) ne sodeluje kar 10 članic (očitno popolnoma nekredibilnih) NATA, na spisku npr. ni najti Francije, Kanade, Španije, Norveške, Nemčije, Belgije. Argumentiranje in izgovarjanje, da je napotitev slovenskih vojakov le logična posledica potez in postopkov prejšnje vlade, je neprepričljiva, nerazumna. Nihče ni sprejel nobene zavezujoče odločitve, ki bi obvezovala trenutno vlado za njeno odločitev. Dokumenti, ki jih je razkril Erjavec, dokazujejo zgolj pogovore in na koncu smo tudi jasno slišali tuje, še posebej danske diplomate - pogovori so bili neuspešno zaključeni, oziroma prekinjeni. Prejšnja Vlada z Ropom na čelu se je zavezala za sodelovanje pri usposabljanju v tretji deželi, nikakor pa ne za neposredni vstop slovenskih vojakov na ozemlje Iraka. Prav tako kot tudi deset članic Nata, ki v Iraku nimajo svojih vojakov. Pri tem, ko se toliko govori o ugledu in kredibilnosti naše države, se mi zastavlja vprašanje, zakaj ne gradimo v svetovni javnosti neke bolj humane in človekoljubne podobe Slovenije: zakaj Iraku ne pomagamo na po- Po štirih letih uspešnih raziskav najgloblje slovenske jame Čehi 2, se je v globini Kanina odvijal najtežji del odprave. Pospravljanje in čiščenje preko 1500 kg stare jamarske opreme in drugih odpadkov preteklih let. Naj vas spomnim, da smo prav domžalski jamarji sodelovali pri odkritju prehoda iz -1380m na sedanjo globino -1533m, kar jamo uvršča med deset najglobljih na svetu. Člani Jamarske reševalne službe iz vse Slovenije in drugi udeleženci odprave Čehi 2, so se zaceli zbirati v Bovcu, kjer je bil sprejemni center za preko 60 udeležencev najobsežnejšega čiščenja kakšne slovenske jame. Jamarska zveza Slovenije že od leta 2001 dročju medicine, zdravstvenih ekip, centra za razminiranje, zakaj ne sodelujemo pri usposabljanju s kakšno drugo državo... Zakaj moramo prav v Bagdad? Ali je rešitev popolne vojaške zadrege, Tci ji ni videti konca, res odvisna od 4 slovenskih inštruktorjev? Ali bo jutri teh inštruktorjev 40, pojutrišnjem 400.' Vlada in ministra Rupel in Erjavec sta večkrat postavila tezo: Če ima Slovenija vojake v Iraku, naj bi bila bolj ugledna in prepoznavna. To je neumnost, prav nasprotno, ugled si bomo bolj izborili s humanitarnimi akcijami, kot jih vodi predsednik Drnovšek v Darfurju, ki jo javnost tudi skoraj v celoti podpira, pa z delovanjem ljudi, kot je ga. Anica Kos Mikuš, s pomočjo otrokom na najbolj kriznih področjih, tudi v Iraku. In kakšna so na primer dejstva: nekaj let smo z vojaki že v Afganistanu - pa je prepoznavnost Slovenije še vedno nikakršna. Minister Rupel je vodil Ovse in s svojimi napori in potovanji ni dosegel tako rekoč ničesar - torej lahko mirno ocenimo, da so njegove ocene, politika in delovanje silno skromni in neprepoznavni - sicer bi po več kot desetletju njegovega vodenja zunanje politike že bili še kako prepoznavni v svetu. Vlada kljub gromozanskim propagandnim naporom ni dobila podpore javnosti za pošiljanje vojakov v Irak: ni širokega zagovarjanja te poteze, proti je javno mnenje, pa naj ga meri že kdor si bodi, proti je opozicija, nevladne organizacije, zunajparla-mentarne stranke, intelektualci tudi iz novorevijaške sfere, kot npr. Tine Hribar. Moja končna ugotovitev se glasi: slovenski inštruktorji bodo v Iraku učili voljne Iračane pobijati druge nevoljne in neuklonljive Iračane, da bodo lahko ščitili ameriške naftne družbe pri legalni kraji njihove nafte. To je zelo umazana vojna, v njej so dovoljena vsa sredstva, to je vojna, ki samo še bolj spodbuja in krepi terorizem - po njej ni v svetu nič manj terorizma, pač pa še več, strah se širi povsod. Pred vojno Al Kaide v Iraku dokazano ni bilo, zdaj so jo Američani pripeljali s seboj in je v polnem razmahu. V tej vojni je dovoljeno pobijati civiliste, uničevati cele vasi, cela mesta (npr. Faludža je izravnana z zemljo) - za to, da se najde enega samega terorista. V tej vojni je dovoljeno mučiti zapornike - kar 60 % iraških zapornikov je bilo zlorabljenih. V tej vojni je dovoljeno - dokumentirano - sistematično pobijati protivojno in raziskovalno usmerjene novinarje. V tej vojni delujejo pod okriljem ameriških sil posebne tajne likvidatorske skupine Volčje brigade, ki pobijajo tudi civiliste protiokupacijskega gibanja. V takšni vojni Slovenija ne bi smela sodelovati, za takšno sodelovanje ne bi smelo biti nobenega, prav nobenega argumenta in opravičila. Takšna vojna nam ni potrebna. Cveta Zalokar Oražem, poslanka LDS koordinira opremljanje, raziskovanje in tudi čiščenje jame. Od četrtka naprej so se dan za dnem zbirale ekipe v Bovcu, od koder jih je logistična ekipa JRS vozila na izhodišče v Krnico. Urnik akcije je bil zelo natrpan in fizično težak. V Domžalah sva se v terenca CZ Domžale usedla Sebastjan Podbevšek in vodja ekipe Aleš Stražar. V Ljubljani sta se nama pridružila še Borut Jurkovič in Primož Kanič. V slabi uri smo bili v Mojstrani, kjer nas je čakal Iztok Arnol, jamar in gorski reševalec. Okoli šestih zjutraj smo v baznem taboru Jamarske reševalne službe zaj-trkovali in pregledali opravljeno delo ekip, ki so se že vrnile iz jame. Kmalu za tem smo se že dobro otovorjeni podali na Rombonske pode Med dosto- V Državnem zboru smo nedavno obravnavali Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V minulem desetletju so se rešitve, cilji in usmeritve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami upoštevale po sprejemu krovnega in področnih zakonov ter strateških, razvojnih in doktrinarnih dokumentov - ob tem bi omenil Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, na podlagi katere je bil sprejet tudi Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerim so določeni cilji, usmeritve in naloge pri razvoju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju od 2002 do vključno 2007. Z novimi zakoni, ki so uredili posamezna področja, pomembna za dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ali za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, so nekatere dejavnosti urejene celoviteje ali popolneje kot pa so upoštevane v zakonu o varstvu pred naravnimi in dragimi nesrečami. Ker sam izhajam iz gasilske sfere, sem bil s tovrstno zakonodajo dodobra seznanjen še pred nastopom moje poslanske funkcije, dobro pa sem seznanjen tudi s potrebami in željami reševalnih služb, ki imajo podlago za svoje delovanje tudi v Zakonu o društvih - tu gre za gasilce, gorske in jamarske reševalce, reševalce iz vode, vodnike reševalnih psov in druge. Za še učinkovitejše delo na področjih, ki jih zajema varstvo pred naravnimi in dragimi nesrečami, je potrebno sprejeti določene zakonske spremembe ter jih posodobiti na podlagi dosedanjih izkušenj iz prakse. Temeljna cilja sprememb in dopolnitev zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sta dva, in sicer: - posodobiti je potrebno organizacijske, funkcionalne in druge rešitve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tako da se bo sistem lahko pravočasno, racionalno in učinkovito odzival na različne vrste nesreč, vključno s sodobnimi viri ogrožanja in da bo zagotovljena učinkovita zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah; - dopolniti je potrebno zakonske rešitve, tako da bo zagotovljen dolgoročen razvoj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot pomembnega podsistema nacionalne varnosti, usklajenega z drugimi podsistemi. Za splošne reševalne naloge je treba tudi v bodoče v kar največji meri usposabljati in razvijati poklicno ter zlasti prostovoljno gasilstvo, za namenske reševalne naloge pa tudi enote in operativne sestave drugih prostovoljnih organizacij, kot je gorska in jamarska reševalna služba, potapljači in podobno. Poklicno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči naj se organizira le za tiste naloge, ki jih ni mogoče ustrezno ali smotrno opravljati s prostovoljnimi ali dolžnostnimi sestavami. pom dojame so nas toplo pozdravljali utrujeni tovariši, ki so se izmučeni vračali iz jame. Z mešanimi občutki smo se lahno gibali po stezicah, ki so jih v živo skalo vklesali nesrečni vojaki soške fronte, vse do vrha Bandcre. Vzpon smo premagali v slabih dveh urah. Zaradi hudega mraza smo se hitro preoblekli v jamarske kombinezone. Se zadnjič smo preverili opremo in se drug za drugim spustili v jamo. Slabi dve stopinji nad lediščem je bilo vse ugodje, ki nam gaje ponudila jama. Bivak na globini - 4()0m smo dosegli ob dveh popoldan. Ravno pravi trenutek za kratek predah in topel čaj. Naš cilj je bil še lOOm nižje. Pogled na štiri težke transportne torbe je odgnal vse dvome. Čakajo nas »trofejni« primerki! Pri jamarstvu je že tako, da dobi zadnji največ! Povratck iz. jame pa je dosti napornejši od spusta v jamo, za dodaten napor pa poskrbi še težka torba. Dvig opreme in hkratno pospravljanje jame nam nista delala preglavic, saj smo bivak na 400m ponovno dosegli okoli pol petih popoldan. V bivaku smo si pripravili topel obrok in si odpočili do sedmih zvečer, ko smo spet zagrabili za »štrik«. Drug za drugim smo plezali iz jame, obteženi s 20kg težkimi torbami iztrošenc opreme. Za primerjavo naj povem, da otovorjen jamar napravi okoli 5000 počepov preden pogleda iz jame. Vse skupaj poslabšajo še ožine. Če si velik, imaš probleme v ožinah, če si šibkejši, »žakelj« težje nosiš. Mestoma se gibi ješ v velikih breznih in le tanka vrv te vodi proti izhodu! Težišče pripravljenosti in odzivanja na različne vrste nesreč v skladu z ocenami ogroženosti mora biti tudi v prihodnje na lokalni ravni. Zmogljivosti lokalnih skupnosti je treba nadgraditi in zagotoviti pomoč s strani države na regijski in državni ravni, kadar posledice posamezne nesreče presežejo zmogljivosti lokalne skupnosti. Sistem varstva pred naravnimi in dragimi nesrečami mora biti normativno, organizacijsko in funkcionalno zasnovan tako, da se lahko odziva tudi na sodobne vire ogrožanja kot so uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje, različne oblike terorizma in podobno. Pri tem se mora v kar največji meri zagotoviti tudi podporo strokovnih, znanstvenih in podobnih institucij. Verjetno je vsaj večini znano, da je zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah načeloma brezplačna. Tisti, ki zaradi malomarnosti ali naklepoma povzroče nujnost ukrepanja pa so dolžni povrniti vsaj del stroškov intervencijskega ukrepanja ali se pri določenih dejavnostih posebej zavarovati za primer nesreče. V Sloveniji je bila v oktobru 1996 prepovedana proizvodnja in promet z azbestnimi izdelki s posebnim zakonom, ki je bil prvotno zamišljen kot pomoč družbi Salonit Anhovo. Potem je bil zakon razširjen zato, da je razreševal problematiko azbestnih bolnikov in problematiko družb, ki so proizvajale in se ukvarjale s prometom z azbestnimi izdelki. Ta zakon je omogočal pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravico do odkupa pokojninske dobe na stroške državnega proračuna in tudi obliko državne odškodnine. V zadnjih 10 letih je bilo na osnovi tega zakona izplačanih okrog 15 mrd SIT. Vendar je ne glede na to, daje od takrat minilo že skoraj 10 let, azbest v vsakdanjem življenju še vedno prisoten, predvsem zaradi široke uporabe azbesta v preteklosti. Azbestna vlakna so prisotna v raznih koncentracijah povsod, predvsem v urbanih okoljih. V Sloveniji je bila večina streh pokritih s salonitkami iz azbestcementa. Škodljivi vplivi azbesta so izraziti zlasti pri kopanju, mletju, prevozu, proizvodnji, vzdrževanju, uporabi, popravilu ali odstranjevanju izdelkov ali materialov, ki vsebujejo azbest. Dvigovanje opreme iz jame je bilo nujno potrebno, saj vrv na izpostavljenih mestih že pošteno »cveti«. Med člani ekipe prehitevanja ni. Ritmično sta se izmenjevala napor in čakanje v mrazu. Če se komu kje zatakne, je to običajno v ožini. Kolegi lahko le čakajo in drgetajo od mraza, da se ozko grlo sprosti. Zmerno in vztrajno gibanje po jami jc pravi recept, da se izognemo podhladitvi. Le tanka folija in oblačilo omilita hlad jamarju ob čakanju na prosto vrv. V mrzlo nedeljsko jutro smo pokukali ob treh zjutraj. Kljub utrujenosti in neprespani noči sta nas nizka temperatura in veter prepričala v hiter sestop do Krnice. Šele malo pred peto zjutraj smo priklicali terensko vozilo, s katerim so nas prepeljali v Bovec. Dehi-drirani in umazani smo se zleknili kar po podu skromnega apartmaja, v katerem je vse povprek ležalo 12 utrujenih jamarjev. Dopoldne smo se gibali v ritmu počasnega posnetka in urejali velik kup stare opreme, ki smo jo jamarji prinesli iz. jame. V Domžale nas je odpeljal Maks Merela. Maks je vodil domžalsko logistično ekipo, ko smo se mi potili po jami. Božo Stupica, Jože Jerman in Vlado Ekmečič so pospravili skromno jamarsko zavetišče blizu vhoda v jamo. Nekaj stare opreme je še ostalo v jami, pospravili jo bomo takoj, ko bodo snežne razmere dovoljevale varen dostop na Rombonske pode Aleš Stražar Naj za zaključek navedem še nekaj bistvenih sprememb, ki jih prinašajo spremembe zakona. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami sedaj vključuje tudi varstvo pred okoljskimi nesrečami, neugodnimi vremenskimi razmerami (žled, pozeba, suša ipd), uporabo orožij ali sredstev za množično uničevanje ter drugimi terorističnimi napadi in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v kriznih razmerah. Zaradi tega bo status pripadnikov Civilne zaščite po zakonu priznan tudi delavcem, ki poklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v lokalnih skupnostih oziroma v državnem organu, med usposabljanjem oziroma dejanskim opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Za načrtovanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči bodo državni organi in organi lokalnih skupnosti lahko uporabili podatke o virih, nevarnostih, prebivalcih, stanovanjskih in drugih stavbah, javnih službah, društvih, gospodarskih družbah, zavodih in dragih organizacijah, ki so zbrani in izkazani v statističnih zbirkah državne statistike. Za ocenjevanje škode po nesrečah se bodo lahko uporabili tudi podatki o premičnem in nepremičnem premoženju, na katerem je nastala škoda zaradi nesreče. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa bo zbrane podatke povezovala v centralne zbirke podatkov tako, da bo omogočena njihova učinkovita in racionalna uporaba ter uporaba izključno za predpisane namene. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS Nevarnosti se ne da izogniti niti ob uporabi vseh predpisanih varnostnih ukrepov pri delu. Vedno znova odkrivamo nova in nova žarišča na mestih, na katera do sedaj niti pomislili nismo. Z novim Zakonom o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki ga je pripravilo ministrstvo mag. Drobnica, se ureja ugotavljanje poklicnih in drugih bolezni ter zmanjšanje življenjskih funkcij zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu, priznavanje odškodnine v pavšalnem znesku za bolezni in zagotavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Kot je predlagano, se uporaba določb tega zakona omeji na osebe, ki so bile zaposlene v gospodarskih družbah, ki so predelovale, uporabljale, skladiščile, vgrajevale ali odstranjevale azbest oziroma azbestne izdelke, vendar na delovnih mestih, kjer so bile izpostavljene azbestu. S tem zajamemo vse tiste, ki so bili kadarkoli na svojih delovnih mestih izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, kar v obstoječem zakonu ni bilo urejeno. Pravico do invalidske pokojnine lahko uveljavijo upravičenci iz tega zakona, če je pri njih po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ugotovljena invalidnost zaradi poklicne bolezni po tem zakonu in če so dopolnili najmanj 25 let pokojninske dobe ter najmanj 50 let starosti. V predlogu zakona so določeni najvišji zneski odškodnin za poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Predlagano je, da država krije najmanj 60 %, gospodarske družbe pa največ 40 % stroškov za odškodnino glede na posamezno bolezen. Predlog zakona, ki ga sprejemamo, ima po našem mnenju ustrezne rešitve tako za tiste, ki so zboleli, kot za podjetja, ki so se znašla zaradi tega v težkem položaju. V NSi krščanski ljudski stranki se zavedamo dejstva, da so ravno zaposleni na rizičnih delovnih mestih najbolj izpostavljeni in zato smo prepričani, da je potrebno prav njim nameniti dodatna sredstva, seveda če je pri njih ugotovljena katerakoli izmed priznanih oblik bolezni, kar pa bo ugotavljala interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo bo po predlogu zakona imenoval minister, pristojen za zdravje. Prav tako smo prepričani, da predlagani način rešitev ni idealen, je pa po našem mnenju dober, vsaj glede na primerljive ureditve po Evropi. Zakon ne zmanjšuje nivoja pravic, ampak ga širi na vse tiste, ki so bili kadarkoli na svojih delovnih mestih izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu in so zaradi tega oboleli. Zaradi tega bomo predlog zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom tudi podprli. mag. Franc Capuder, poslanec NSI krščanske ljudske stranke Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale Naporna ekološka akcija slovenskih jamarjev Iz poslanskih klopi Novi zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom stran 11 OD TU IN TAM Rotary klub Domžale Lepo je pomagati S kratko, a toliko bolj prisrčno slovesnostjo, je predsednik Rotary kluba Domžale, Jože Ban, 15. februarja 2006, izročil družini Marinke in Rafka Rode s Skrjan-čevega finančno pomoč za odpravo posledic požara, ki je štiričlansko družino prizadel pred novim letom. Pri zaključku dobrodelne akcije sta sodelovala tudi Nuša Sink, direktorica Centra za socialno delo Domžale, ki je pripravil predlog, ter Janko Velkavrh, direktor Tosamc in član Rotary kluba kije bil pobudnik akcije. Pred kratkim je namreč praznoval življenjski jubilej in se odločil, da namesto daril zbrana fi- 1¡ IPNÉP *" I . I m .J ™BfV club Domžale] I ' w 532.000,00 I ^ ■ I nančna sredstva nameni eni od socialno ogroženih dnižin. Ko seje odločil, da akcijo zaključi ob pomoči Rotary kluba Domžale, so se domžalski rotaryjanci odločili, da zbrana sredstva podvojijo ter družini Rode namenijo 532.000,00 sit. Sredstva bo družina porabila za ureditev otroške sobe obeh deklet, ure-dilev stresnega okna ter prostorov, ki jih je prizadel že drugi požar, saj je prvi pred nekaj več kot desetimi leti uničil prenovljene stanovanjske prostore. V prijetnem pogovoru je direktorica Centra za socialno delo Domžale, Nuša Šink, poudarila pomen odločitev za pomoč socialno ogroženim, ki jih tudi v naši občini ne manjka. Take odločitve naj bi bile spodbuda tudi za vse druge, ki želijo pomagati. Začetnik tokratne dobrodelne akcije. Janko Velkavrh, je povedal, da ga v življenju vodi misel, da je pomoč lepše dajati, kot jo sprejemati. Pomoč je vedno zaželena posebej za tiste, ki jo potrebujejo, sta menila s predsednikom Rotary kluba Domžale, Jožefom Banom, in poudarila da je tokratna akcija le ena od številnih, ki so jih že izpeljali. Ob tem sta poudarila, da si bo klub tudi v prihodnje prizadeval, tudi v sodelovanju s Centrom za socialno delo Domžale, pomagati najbolj ogroženim. Marinka in Rafko Rode sta bila pomoči iskreno vesela in sta povedala, da skoraj ne moreta verjeti, da jima v njuni nesreči pomagajo ljudje, kiju ne poznajo. Prisotnim sta predstavila svoje življenjske načrte, pohvalila pridni dekleti ter izrazila prepričanje, da bosta tudi sama pomagala pomoči potrebnim, ko bosta lahko. »Življenje sprejemam tako, kot je. Upam pa, da bo v prihodnje tudi k nam prišla kakšna sreča,« je ob koncu dejal Rafko in se v imenu družine še enkrat iskreno zahvalil za pomoč prav vsem. Vera Vojska Fujifilm za otroke Dobrodelna licitacija fotografij Fujifilm Slovenija je v sodelovanju s fotolaboratoriji Color Photo Domžale, Fotostudio Aco Majhc-nič Domžale in Foto Repanšek Mengeš v četrtek 09.02.2006 v Kulturnem domu Franca Bernika izpeljal licitacijo fotografij, katere izkupiček je v celoti namenjen humanitarnim namenom, Glavni sponzor prireditve je bila Občina Domžale, finančno pa so projekt podprli tudi Občina Trzin, Otelo wellness center ter podjetje Simps d.o.o. iz Trzina. Celoten izkupiček dobrodelne licitacije fotografij je podjetje Fujifilm podarilo Centru za socialno delo Domžale, kjer pripravljajo nov projekt z naslovom »Dnevni center za otroke in mladostnike«, nekaj sredstev, pridobljenih z licitacijo fotografij, bo namenjeno skladu, iz katerega se otrokom iz socialno šibkih družin sofinancira počitnikovanje na morju v času poletnih počitnic Dobrodelna licitacija fotografij Z naslovom in sloganom »FUJIFILM ZA OTROKE« je prvi tovrstni dogodek pri nas, ki je vzbudil izredno zanimanje javnosti, še zlasti zaradi tega, ker je podjetje FUJIFILM Slovenija preko lokalnih medijev na področju občin Domžal, Trzin, Mengeš in Lukovica pozval vse občanke in občane k doniranju fotografij, ki so se na sklepni prireditvi prodajale na licitaciji. Zanimanje je bilo tako veliko, da je organizator akcije poleg licitacije pripravil tudi prodajno razstavo fotografij v preddverju Kulturnega doma Franca Bernika. Na objavljen natečaj za donacijo fotografij, je organizator prejel preko 120 fotografij različnih motivov in tematik. Prevladovali so motivi iz narave ter različni motivi otrok iz vseh koncev sveta. Čudoviti paleti raznovrstnih fotografij je bila dodana vrednost projekta »Fujifilm za otroke«, ljubitelji fotografije pa smo ponovno odkrivali lepoto izdelanih fotografij, ki vse prevečkrat končajo na našem računalniku in ne na mestu, ki jim je namenjeno v foto albumu. Na fotografiji Peter Verbič. ki je eno od kupljenih fotografij na licitaciji podaril Rotav Clubu Domžale ter pobudnica dobrodelne licitacije. Katarina Karlovšek. Zbrane pa v imenu Občine Domžale prijazno pozdravil podžupan Občine Domžale, g. Toni Dragar. ki je tudi sam prispeval tri fotografije. Na povabilo k oddaji fotografij seje prijazno odzvala tudi županja, ga. Cveta Zalokar Oražem, ki je prav tako podarila tri prekrasne fotografije. V vlogi voditelja licitacije je zablestel Robert Pečnik - Pečo, sicer zelo priljubljen moderator na Radiu Uit, kije izvedel licitacijo kot pravi mojster tovrstnega trgovanja. Najdražja fotografija avtorice Anke Ažman je dosegla vrednost 45.000,-00 SIT, kupil jo je g. Peter Verbič. član Rotary cluba Domžale, (i. Verbič pravi, da bo fotografijo poklonil Rotary clubu Domžale. Kot član Rotary cluba Domžale pozdravlja in podpira tovrstne humanitarne prireditve, »kajti vsak rotaryjanec nosi v srcu tudi veliko dobrodelnosti in ljubezni do tistih, ki nas potrebujejo«. Želja organizatorja projekta je, da dobrodelna licitacija fotografij »FUJIFILM ZA OTROKE« postane tradicionalna prireditev tako v občini Domžale, kot tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji, ki bo združevala ljubitelje fotografske umetnosti in dobrih ljudi po srcu. Pobudnica in vodja projekta, Katarina Karlovšek. ki veliko svojega prostega časa nameni humanitarnim aktivnostim, predvsem delu z otroki iz socialno šibkejših družin v občini Domžale, pravi, da bo tovrstnih aktivnosti še več, kajti želi si, da v mestu Domžale čim prej zaživi »Dnevni center za otroke in mladostnike«, ki bo pomembna točka za vse otroke in mladostnike za kvalitetno preživlja-nje prostega časa. kajti. Katarina po-udaja. otroci so naše bogastvo. Zahvala Lyons klubu Domžale za donacijska sredstva Na naši šoli, OŠ ROJE DOMŽALE, jc v tem šolskem letu vključenih 90 učencev, od teh ima 43 učencev redno logopedsko terapijo enkrat tedensko, po potrebi tudi večkrat na teden, oz. v nekaterih primerih enkrat na štirinajst dni. H kvalitetnejši terapiji pripomore tudi dobra tehnična oprema, ki je z omejenimi razpoložljivimi sredstvi ne bi mogli nabaviti. Člani Lyons kluba so lani namenili 600.000 sit našim otrokom. S temi sredstvi smo delno pokrili stroške za nabavo aparatov Verboton in sne-malnika tona. Podobno aparaturo smo imeli na šoli že od leta 1078, ki smo jo uporabljali in skrbno vzdrževali celih 25 let. Dve leti smo bili brez nje in v tem času poskušali pridobiti sredstva za nabavo nove, kar je zahtevna naloga, ker sta aparaturi zelo dragi. Verboton in snemalnik bomo s pridom uporabljali v logopedski terapiji z,:i korekcijo artikulacijskih (glasovnih) motenj, ki so pri naših otrocih zelo pogoste, za izboljšanje slušne pozornosti in razlikovanja pri motnjah branja in pisanja in kot pomoč pri terapiji težjih govorno-jezikovnih motenj. Aparat je tehnično opremljen tako, da ga je mogoče prilagodili posameznemu otroku oz. prirediti za J,,......~StJL,. korekcijo motnje, ki jo poskušamo odpraviti pri posameznem otroku. S pomočjo aparata lahko otrokom lajšamo težave pri: - zaznavanju, prepoznavanju in ponavljanju bistvenih elementov govora - (ritem, intonacija, pavze ...), ki naredijo govor razumljivejši, - da zaznavajo oz. poslušajo bistvene dele spektra glasov govora s pomočjo filtriranja (oktavne oz. poloktavne optimale za posamezen glas), kar je predpogoj za dobro oblikovanje glasov, - da premagajo psihične ovire pri zaznavi glasov, zaradi katerih je njihov govor neprimeren, - da odstranijo dele glasov materne-ga jezika, ki motijo dobro izreko, - da trajno obvladajo pravilno izreko vseh glasov maternega jezika, - da se s pomočjo hitrejšega procesa obvladovanja slušnega vidika govora prihrani čas za druge, prav tako pomembne elemente jezika v procesu korekcije govorno-jezikovne terapije. Občasno direktno snemanje govornega statusa pri posameznem otroku, ki ga lahko izvedemo s pomočjo snemalnika, deluje stimulativno na otroke in starše, za strokovne delavce in študente logopedije pa so posnetki lahko dober študijski material. Članom Lyons Kluba Domžale se za darovana sredstva iskreno zahvaljujemo v imenu učencev, staršev in članov kolektiva naše šole z zagotovilom, daje njihov prispevek smotrna in dolgoročna investicija, predvsem pa velika pridobitev za otroke, ki potrebujejo logopedsko terapijo. Slavlca Lenček unlv. dipl. def. logoped 7. navtični veleslalom »Največji navtični dogodek na trdnih tleh« Kranjska Gora, 8. februar. Yacht Club Domžale je tudi letos, na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, organiziral Navtični veleslalom v Kranjski Gori, tokrat že sedmega po vrsti, pod generalnim pokroviteljstvom družbe Mobitel in Diners ( In h International. Letos se je po beli strmini nad hotelom Larix pognalo med vratca kar 412 tekmovalcev. Kot vsa leta poprej pa je bil ta navtični Spektakel tudi tokrat dobrodelno obarvan, saj so organizatorji podarili Iskrici Nedeljskega 400.000 Sit. Vsi zainteresirani jadralci so se lahko pred samim začetkom tekme ekipno prijavili na tekmovalno kombinacijo smučanja in jadranja Jadralni klub Funnavtic ho v Portorožu organiziral jadralsko regato pod imenom Aprilska regata, ki bo štela za kombinacijo, udeležili pa se jo bodo seveda lahko tudi vsi tisti, ki se niso udeležili veleslaloma. Sama tekma je trajala dobri dve uri, tekmovalci in tekmovalke pa so bili razdeljeni v devet starostnih skupin. Na startu seje zvrstilo kar nekaj znanih imen iz navtike in tako so se med vratca zapodili med drugimi tudi Gašper Vinčec, Ivan in Katja Štravs. Uroš Žvan, Michael Hruby, Jure Žbogar, itd. Izvedbo in tehnično brezhibnost tekme so organizatorji tudi tokrat zaupali Smučarskemu društvu Domžale, ki je poskrbelo, daje proga zdržala vse tekmovalce. Medtem ko so se nekateri zunaj po tekmovanju brezskrbno zabavali ob nastopu skupine Yuhubanda, so organizatorji sponzorje in častne goste pogostili v VIP prostorih. Po glasni enourni zabavi se je program nadaljeval s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim ter Žrebanjem bogatih in zanimivih nagrad pokroviteljev. Prireditev sta sklenila predsednik YCD, Oto Repovž, in predsednik organizacijskega odbora. Marko Ar-než, s predajo darilnega bona Iskrici Nedeljskega ter povabilom na osmi Navtični veleslalom ob letu osorej. ti Kdor se veseli otrok, se veseli življenja. Ob materinskem dnevu Drage mame, seveda tudi očetje, stari starši, vzgojitelji in učitelji in vsi ljudje, ki nosite ljubezen v svojem srcu. Iskrena hvala za vse, kar nam v svoji ljubezni dajete. Skupaj se veselimo in praznujmo, ker imamo drug drugega. Ker smo zrasli ob vaši ljubezni smo otroci tudi prepričani, da vam poleg vsakodnevnih skrbi prinašamo tudi veliko veselja in sreče. Spomnite se vseh srečnih dogodkov. Kako veseli ste bili ob našem rojstvu, koliko ljubezni in zadovoljstva ste čutili ob našem prihodu, kako bogato je postajalo vaše življenje, potno energije. Kakšno veselje vas je prevevalo, ko smo se vam prvič nasmehnili, koliko topline smo skupaj doživljali. Vsaka naša reakcija vas je vznemirjala, vas bogatila. Ko smo se z vsem trudom prvič postavili na noge, ste bili naravnost ponosni na nas, da ne govorimo o občutkih, ko smo napravili prve samostojne korake. Počasi so prihajale prve besede, mama, ata. Koliko ljubezni je bilo. Vaši otroci smo začeli tekati, postali radovedni, v vsaki kotiček smo pogledali, pri tem seveda prestavili vse kar je bilo premičnega. Kakšna energija in aktivnost je prišla v vaš dom, koliko nove neustavljive energije, kije postajala vse večja in vam dajala upanje, da bo iz vašega otroka postal velik človek. Koliko veselja je bilo, ko nas je učiteljica pohvalila, tako ponosni ste bili na nas in tudi mi smo se veselili z vami. Z nami ste se veselili vseh dobrih pa tudi manj dobrih ocen. pa tudi vseh drugih brezštevilnih drobnih uspehov, ki so v vsakem življenju. Bilo nam je lepo z vami in seveda upamo, da tudi vam z nami. Prišel je tudi čas prve ljubezni, tiste lepe, ko je bil dovolj lep pogled in je bil svet ves v rožicah. Spremljali ste tudi našo veliko ljubezen, ki nas je pripeljala v zakon in vaša in naša sreča se je ponovila. Skupaj se veselimo majhni in veliki otroci, kajti kjer je ljubezen je tudi sreča in veselje. Naj bodo svetli vsi dnevi, kijih preživljamo, naj bodo napolnjeni s ponosom, da imamo drug drugega. Prireditev ob materinskem dnevu, je še en kamenček sreče, ki smo ga pripravili otroci, da bi razveselili vse, ki nosite ljubezen v svojem srcu in jo razdajate nam vsem. Prisrčno vabljeni v Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah, v soboto, 25. marca 2006, ob 17. ali ob 19. uri. Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni. V Imenu organizatorja Župnijsko Karltas Domžale dr. Marija BlzJak-Schv/arzbartl dr. med. Ljubljanski pomožni škof v Dobu Dr. Anton Jamnik: »Vi ste moji prijatelji!« Na povabilo g. Slavka Judeža, dobskega župnika, je v nedeljo, 19. februarja 2006, faro oziroma dobske farane obiskal gospod dr. Anton Jamnik, ki ga je papež Benedikt XVI. novembra 2005 imenoval za novega ljubljanskega pomožnega škofa. Ob 10. uri je daroval sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Martina. V pridigi je spregovoril o Jezusovih besedah iz Janezovega evangelija ki je tudi njegovo škofovsko geslo: »Vi ste moji prijatelji (če delate, kar vam naročam )<(. Poudaril je tudi, da smo lahko drug drugemu angeli varuhi, lako da si pomagamo med seboj v stiskah in težavah. Po končani sveti maši je vsem navzočim vernikom podelil svoj škofovski blagoslov, še posebej pa je pohvalil (»fenomenaino«) Mešani pevski zbor župnije Dob, saj je s svojim ubranim petjem zelo oza-Ijšalo škofovo sveto darovanje V spomin na župnijo Dob, kije posla- la prva župnija (razen seveda rojstne), kjer je kot škof daroval sveto mašo. mu je domači župnik, g. Judež, v imenu vseh župljanov podaril mitro iz zlatega brokata in rdeče svile z njegovim škofovskim grbom. Besedilo: Bogdan Osolln Foto: Janez Avsec Zahvala za pomoč Iskrena hvala za pomoč ob požaru, ki nas je prizadel na božično jutro. Zahvaljujemo se za takojšno pomoč pri gašenju in čiščenju ter za finančno in materialno pomoč. Posebej hvala prostovoljnim gasilskim društvom Radomlje, Homer, Domžale - mesto, Vir in Dob ter ( entru požarne varnosti Domžale. Iskrena hvala za pomoč vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem ler znancem. Občini Domžale, Centru za socialno delo Domžale, Rdečemu križu Domžale. Rotary klubu Domžale, učencem ter staršem 3. b razreda, učiteljici Kristini Otrin Ferlič ter vsem učencem drugih razredov Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Tapetništvu Osolin Rova. Kamnoseštvu Burgar Mengeš, Zidarstvu Tomaž Dermastja ter Pečarstvu Robi Dermastja. Vsem skupaj in vsakomur posebej iskrena hvala. Rodetovl s Škrjančevega DOMŽALE Razmišljanje ob 8. marcu Ženska boljša intuicija in logično razmišljanje moških Teorij o razlikah med spoloma je veliko,,vendar ameriška psihologinja Janet Hyde meni, da 78 odstotkov domnevnih razlik sploh ne obstaja ali pa so zelo majhne. Ženske verjamejo, da imajo bolj razvito intuicijo in napako nemalokrat drago plačajo, moški pa smo prepričani, da jih prekašamo v logičnem razmišljanju in se ne moremo sprijazniti, če nas v tehniki ali matematiki presežejo. Iz tega tudi sledi, da je ženska govorica drugačna od moške. Ženska želja moškemu »bi mi naredil uslugo ...?« je moška zapoved ženski »naredi mi uslugo ...« Nekako tako: ženska govorica je direktnejša in za medsebojno sožitje je potrebno poznati in upoštevati razlike v načinu izražanja oziroma komuniciranja nasploh, v kar naj bi se morda poglobili prav ob dnevu žena. Kakorkoli že, prepričani smo, da govori nasprotni spol drugačen jezik. Pri pojavljanju problema si ženska največkrat misli, da jo moški ne posluša, moški pa najprej pomisli, da ga želi spremeniti. Zato morata partnerja s pogovorom najprej navezati tesnejše vezi. Sicer pa so raziskave pokazale, da se moški in ženske kar dobro razumejo, da imajo podobne moralne predstave in da niti pri argumentih niso razlike tako velike, da ne bi mogli najti skupnih točk. Za dobro komuniciranje se je treba najprej znebiti predsodkov in nazorno prisluhniti, kaj želi povedati sogovornik. Nasploh pa je treba vedeti, da je življenje simfonija vseh mogočih barv, okusov, temnih in svetlih tonov, kakor pravi pesnik Tone Pavček, da pa seveda svetlega nikoli ne spoznaš in začutiš, če se prej ne srečaš s temnim. Ženske bolj kot kdajkoli zmagujejo, tako v osebnem kot v poslovnem življenju. Nekoč je ženska kuhala, moški je skrbel za hrano. On je plodil, ona je rojevala. Danes pa ženske pravično zahtevajo svobodo in spoštovanje, ki si ju moški lasti že tisočletja. Zahtevajo enakopravnost, ki seji je družba do nedavna izogibala. Ženska je res in bo ostala telesno šibkejša od moškega, njena privlačnost ter z njo povezana premoč pa se nahajata prav v tej šibkosti ter čustveni predanosti, ki prinašata smisel in pomen moškemu. Današnja družba teži k duhovnosti in enakopravnemu uveljavljanju obeh spolov. Moški se moramo prilagoditi novi družbeni ureditvi ter prisluhniti miselnosti, ki jo ženske uveljavljajo samoumevno, vendar jim morda do sedaj nismo posvečali primerne pozornosti. Dan nam je razum za razmišljanje, vprašanje pa je, kako ga bomo uporabili. In kako Cerkev gleda na žensko? Res je bila vloga ženske v zgodovini, odkar je Adam jabolko odkrhnil, nesorazmerno in občasno tudi krivično obravnavana, skoraj se ne zavedajoč, da prav ženska tako imenovana zapeljivost vzpodbudi moškega, da jo zasnubi, da se lahko uresničuje Stvarnikovo naročilo: »Ljubita in množita se.« No, po bitki je lahko biti general. Zagotovo pa je iz današnjega zornega kota prav lahko reči, da če katera verska institucija ceni žensko, potem je to prav gotovo katoliška Cerkev, ki tako prisrčno časti Marijo, Jezusovo in božjo mater. Koliko ur ravno redovnice storijo za blagor človeštva, to lahko ve samo Bog, mi pa se vsaj kratko malo ozrimo v misijone. Tako. Ob 8. marcu vsem ženskam iskreno čestitam v želji, da jim ta dan rože posebej cvetijo, vendar zgovorno opozarjajoč, da ima leto 365 dni, če ni prestopno. Ivan Kepic £ačetek obnove dvorca Črnelo v Turnšah (nadaljevanje iz prejšnje številke) Dvorec in grajska kapela sta torej po letih neprimernega ravnanja potrebna obnove in učinkovite revitalizacije. V veselje mi je napisati, da ima danes dvorec lastnika, gospo in gospoda Burico, ki si želita in sta pripravljena prenoviti celoten grajski kompleks, vključno z parkom. Prav tako se zavedata, da bo potrebno dvorec s pripadajočimi gospodarskimi objekti revitalizirati. Revitalizacija je pojem, ki se v spo-meniškovarstveni stroki pojavlja že od 70-ih let dalje. Pojem revitalizacije v sebi ne združuje samo sanacije kot fizične obnove, pač pa tudi željo po dodajanju kvalitetne vsebine v prenovljen objekt, da bi se le ta kar najbolj uspešno in učinkovito vklopil v aktivno življenje sodobnega človeka. Ta kompleksna prenova naj bi torej v sebi zajemala varovanje arhitekturne dediščine, njeno ambientalno, vsebinsko, fizično in pomensko vrednost, hkrati pa bi objekt v okviru omenjenega varovanja nudil tudi gospodarske možnosti, ki bi omogočile lastnikoma kvalitetno vzdrževanje in prezentacijo celotnega grajskega kompleksa. Obnova dvorca Črnelo bo v skladu z željami in načrti lastnikov ter s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE v Kranju predvidoma potekala v naslednjih letih. Pričujoči članek sem napisala ne samo kot predstavitveni članek, pač pa tudi kot vabilo vsem vam, ki se zavedate, da je dvorec Črnelo arhitekturna, duhovna in zgodovinska vrednota vseh Dom-žalčanov in ki imate morebiti v svojih zasebnih arhivih kakršnekoli fotografije, stare razglednice ali druge pisne dokumente v zvezi z dvorcem, da se nam pridružite pri obnovi. Predvsem bi nas zanimala fotografska dokumentacija pred II. svetovno vojno. Seveda vam bomo ves fotografski material vrnili. Ob koncu obnove bo zbran material tudi objavljen in citiran. Za dodatne informacije sem dosegljiva na telefonsko številko ZVKDS, OE v Kranju 04/280-73-11. Že vnaprej se vam v svojem in v imenu lastnikov zahvaljujem in upam, da se bomo ob priložnosti tudi srečali. Odgovorna konservatorka, Maja Avguštin, unlv. dipl. umet. zgod. Čebelarsko društvo Domžale V pričakovanju boljšega leta kot je Mo 2005 Osnovna ugotovitev Občnega zbora Čebelarskega društva Domžale v februarju je bila, da je društvo sicer v letu 2005 dobro delalo, vendar je bila letina zelo slaba, posebej za čebelarje, ki svojih pomočnic niso vozili na pašo izven območja občine. Jeseni je čebelarjem povzročila velike skrbi varoza. Čebelarsko društvo Domžale ima skoraj 100 članov, ki uspešno delujejo v treh čebelarskih družinah: Krtina, Homec in Domžale. V svojem poročiluje Marjan Koderman, predsednik društva, predstavil aktivnosti v letu 2005, med katerimi so bile najpomembnejše: skrb in preventivne dejavnosti za zdravje čebel, organizirano izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvali- fikacije - čebelar, čebelarka; dobra udeležba na predavanjih, strokovna ekskurzija z ogledom čebelarjenja, sodelovanje na zboru slovenskih čebelarjev ter srečanje s koroškimi čebelarji v občini Domžale; urejanje katastra čebeljih paš ter uvajanje panjskih listov, s katerimi se ohranja avtohtonost kranjske sivke; uspešne predstavitve dejavnosti čebelarjev na različnih prireditvah (ob občinskem prazniku, drugih obletnicah, odprtju nove Knjižnice Domžale, HITovem sejmarjenju), predstavljanje na tržnem prostoru, sodelovanje z drugimi društvi ter druge aktivnosti. Prisluhnili smo tudi poročilu tajnika društva, Janeza Miheliča, v katerem je povedal, da je imelo v letu 2005 92 članov 1145 panjev, v letu 2006 pa je panjev nekaj manj, 1059, kar je posledica velikih pro- blemov z varozo v letu 2005. Upravni odbor se je redno sestajal ter skrbel za obveščanje vseh članov, skrbel je za čebelnjak na Brdu, se povezoval s čebelarskim centrom ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Čebelarji so sprejeli vsa poročila ter program za leto 2006. V njem bodo nadaljevali z vsemi aktivnostmi na področju skrbi za zdrave čebele, ob tem pa vabijo vse čebelarje in če-belarke, da se udeležujejo različnih oblik brezplačnega izobraževanja, zanj sredstva prispeva tudi Evropska skupnost, predvsem s področja pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar, čebelarka, ki bo osnova za nadaljnje čebelarjenje. Nadaljevali bodo z vodenjem potrebnih evidenc, pospeševanjem pridelave čebelarskih izdelkov. Tudi v letu 2006 se bodo udeležili srečanja slovenskih čebelarjev v Celju ter strokovne ekskurzije, predstavljali se bodo na različnih prireditvah, pričakujejo pa vas tudi na tržnem prostoru. V razpravi so opozorili na problematiko članstva, na pomembnost strokovne revije Čebelar, na to, da bo le usposobljen in izob- ražen čebelar lahko opravljal vse naloge, ki jih na tem področju narekuje tudi evropska zakonodaja, na prizadevanja za uveljavljanje blagovne znamke kontroliranega slovenskega medu, na potrebo po vključevanju mladih čebelarjev, ki jih je premalo, na preveliko birokracijo in administracijo tudi v čebelarjenju. Uspešno delo ter zahvalo za dosedanje sodelovanje so izrekli gostje iz čebelarskih društev Mengeš, Kamnik in Lukovica, Vera Vojska iz Urada županje Občine Domžale pa se je društvu zahvalila za uspešno predstavljanje dejavnosti na različnih prireditvah v letu 2005 ter dobro sodelovanje. Ob koncu so se dogovorili, da bo Društvo čebelarjev Domžale prispevalo velikonočno svečo za novo cerkev na Viru, posebno skrb bodo namenili medsebojnemu informiranju ter sodelovanju med čebelarji, čemur je bilo namenjeno tudi druženje po uspešno končanem občnem zboru. V. Vojska Ljubezen mora biti prava za mame, babice! Dan po vlentinovem, dnevu ljubezni, prijateljstva. V zraku je še vedno čutiti prijaznost in toplino. Razmišljam o tem, zakaj imamo le dneve, ki so temu namenjeni in ne kar mesec ali leto. Če bi ljudje razmišljali pozitivno, zlasti pa, da drugemu ne smejo narediti tistega, česar nikoli ne bi želeli samemu sebi, potem bi bilo več lepih in srečnih trenutkov. Nagelj za mame, babice, prababice, ki je postal že tradicionalen. Ta neusmiljen ritem življenja, praznik naših mam in žena se vse bolj tišči na stran in že skoraj v pozabo. Mi pa se bomo tega dneva in predvsem naših najdražjih mamic, žensk, spomnili in jim vznak pozornosti poklonili rdeči nagelj na Limbarski gori, na tradicionalni prireditvi, ki bo v nedeljo, 26. marca ob 10, uri na 18. pohodu po nagelj. Valentinovo se še ni dobro poslovilo, žeje tu dan žena. Marca je še materinski dan, v aprilu velika noč, maja praznik dela, junija dan državnosti, rojstni dnevi in godovi, potem pa se naše žene čudijo, kam je šel tvoj denar! Vsi pričakujemo, da se bo vse navedeno dobro izteklo, v zadovoljstvo obeh spolov. Jože Novak Turistični ogled Domžal Na rahlo zasneženi ponedeljkov dan se je zgodil turistični ogled Domžal in kratek obisk Kamnika' pod strokovnim vodstvom Taje Gubenšek, predsednice Muzejskega društva Domžale, ob asistenci moje malenkosti. Sprejela sva uslužbence Dijaškega doma Novo mesto, s katerimi domžalsko Muzejsko društvo izvaja skupen projekt razstavljanja slikarskih del Jožeta Karlovška, ki se je rodil v Smarjeti pri Novem mestu, kasneje pa je živel in deloval v Domžalah. Karlovšek je bil gradbenik, ki se je ukvarjal z raznoliki umetnostmi. Prvenstveno je poznan kot slikar bajeslovja s pripovednimi podobami in spremljevalnimi motivi ornamenta. Gre za posebno tehniko slikanja na les z lužnimi barvami, za katero je prejel »Iznajditeljsko spričeval. Deloval je tudi kot stavbenik, keramik in pedagog (izdal je 13 knjig za Srednjo gradbeno šolo in za njih prejel Prešernovo nagrado). Naša »ekskurzija« seje začela v Knjižnici Domžale, tem »novodobnemu hramu kulture,« ki v isti stavbi združuje potrošniško in bralno dejavnost. Na razstavnih mestih knjižnice so nas pričakale Karlovškove še neobjavljene predloge za slikanje na les (predvsem ornament - motivi cvetja), ki so delovale precej skopo, okoli njih pa smo pogrešali tudi ustrezne obrazložitve. Omenjeno razstavo je po drugi strani zasenčilo delo osnovnošolcev, ki so pripravili nekaj plakatov o Karlovškovem življenju. Na srečo so vsaj Tajine in moje uvodne besede udeležence pritegnile do te mere, da pretirane nejevolje ni bilo. Stvari so se začele premikati na bolje že na naslednji de-stinaciji, v Menačnikovi domačiji, kjer je bila na ogled »prava razstava« z originalnimi Karlovškovimi deli na lesu. Razen cvetja smo videli tudi nekaj rahlo drugačnih motivov. Tako je bilo na stenah moč zaslediti nekatere »nad-realistične«, razmeroma »drzne kreature«, ki še danes delujejo moderno, ki jih je Jože ustvaril proti koncu svoje življenjske poti. Prijazni gospe, ki sta vzdrževalki domačije, sta nas v »muzejskem delu hiše«, kamor Dom-žalčani še vedno nosijo starejše stvari z določeno zgodovinsko vrednostjo, postregli z obilico dobrot: od krofov in ostalih domačih sladic pa vse tja do »borovničk« in domačega žganja. Pot smo nadaljevali na Gorjuši z ogledom Jamarske zbirke (zbirka kamnov in fosilov, Hohen-wartova zbirka kapnikov, Robnikova in Slamnikarska zbirka) in Železne (oziroma Babje) jame, kjer smo bili deležni strokovnega vodstva Aleša Stražarja, ki je »jamar s kilometrino«. Sledil je ogled Konjeniškega kluba Krumperk, kjer so nas pozdravili prijazni konjički, ki so se pustili tudi božati. Tudi sam sem težko verjel, da občasno pomalicam celo kak horseburger! Zraven kluba pa že več kot 10 let propada glomazna graščina, katere lastništvo je bilo v preteklosti predmet zapletenih denacio-nalizacijskih postopkov. Skupaj z nekaj hektarji zemlje in gozda je pripadlo nekemu Avstralcu. Vzdrževalec konjušnice, g. Drago Krumpak, nam je še povedal, da »ga ni junaka«, ki bi se lotil prenove gradu. Bojda bi bil edini splačljivi posel igralnica ali kurbišče. Tako pač je. Zaključna etapa je bila najbolj naporna in nemara celo vredna pozabe. S krajšo zamudo smo prispeli v Medobčinski muzej Kamnik na Zapricah, kjer nas je vodič, ki »spila musko« pri Slapovih, že kar takoj opozoril, da ima na rapolago omejen čas. Nakar se izkaže, da o tematiki, ki je zajemala kamniško meščanstvo v I9.st., rimske izkopanine iz l.st. in zbirko krivljenega pohištva, ne ve dovolj niti za slabih 20 minut, kolikor je ostal v naši družbi. Spremljevalni okoliščini sta bili tudi hud mraz v muzeju (otrpnili so nam prsti na nogah) in »oderuška vstopnina« (sploh za tisto, kar smo videli). Čisto na končuje bled kamniški vtis vendarle nekoliko popravil ljubljanski kustos g. Lesar, kije s svojo pojavo spominjal na lik iz kakega filma Davida Lyncha. Vodil nas je skozi galerijo slikarja in grafika Mihe Maleša (roj. 1903), Karlovškovega sodobnika, v centru Kamnika, ki seje ukvarjal izključno s krščanskimi motivi, predvsem z »devico« Marijo. Že vidno utrujeni smo se napotili še na »kosilo prvakov« v novejšo gostilno »Kamrica« v Mengšu, kjer smo prejeli velike krožnike z malo manjšimi porcijami »neobičajnih kulinaričnih specialitet« (vsega je bilo ravno prav). Poleg glavnega obroka z obloženo jagnjetino in pečenim krompirjem, smo bili postreženi še s »testeninsko pred-jedjo« in »konkretno sladico« z gibanico in domačim vanilijevim sladoledom. Ali kot bi rekla novomeška kuharica: »Za nas je vse dobro.« Torej, vsega dovolj za spokojen počitek in odhod proti domu. Žiga Čamernlk Društvo izgnancev Domžale Gremo v kraje izgnanstva Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale organizira obisk krajev v Nemčiji, kamor je bilo izgnanih veliko naših članov. V Nemčijo gremo v petek, 19. maja 2006, ob 5. uri z avtobusne postaje v Domžalah in se vračamo v soboto, 20. maja 2006, v večernih urah. Program: - ob 5. uri odhod iz Domžal, vožnja po avtocesti mimo Kranja, Jesenic, skozi karavanški predor na Koroško. S krajšimi poslanki bomo nadaljevali pot do koncentracijskega taborišča Dachau in si ogledali muzej. Nato gremo na krajši organiziran ogled mesta Miinchen, ko bo tudi prosti čas. V večernih urah bomo nadaljevali pot v Altotting, kjer bo večerja in prenočišče. - Zajtrk, po zajtrku ogled mestnega jedra, kjer se v bližini nahaja samostan, v katerem so v času pregnanstva bivali številni Slovenci. Nato vožnja v Ecksberg ter ogled ustanove za prizadete osebe, v kateri so v letu 1943 nekaj mesecev bivali izgnanci iz Slovenije. Če bo dopuščal čas, bomo obiskali še Burghausen. - Proti večeru vožnja proti domu. Za udeležbo pokličite 031 385 105 (Jože). V teh dneh je prišla med naročnike prva letošnja številka VEST-NIKA, glasila Društva izgnancev Domžale. Če ste jo naročili, pa je niste prejeli, prosimo, da pokličete. Prijeten marec in lep pozdrav D. I. STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjenje slik stran 13 Qbčni zbor SRD Konfin - Sveta Trojica 17. februarja smo se člani Športno - rekreativnega društva Konfin - Sveta Trojica v Gostilni »Soklič« v Zalogu pod Sveto Trojico že trinaj-stič zapored zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednik društva Klemen Ravnikar, je pozdravil vse prisotne, še posebej predstavnike drugih društev, saj smo v naši sredi z veseljem pozdravili predstavnike OŠ Dob, TRD Turnše - Češenik, TD Rača, TD Jarše - Rodica in Društva narodnih noš Domžale. Sledilo je poročilo predsednika o delu v letu 2005, nato poročilo blagajnika in še poročilo nadzornega odbora. V razpravi na podana poročila smo dali besedo tudi našim gostom iz sosednjih društev. Naše delo so pohvalili in vsak izmed njih je podal tudi svojo misel. Predsednik društva je nato povedal še, kaj vse nas čaka v tekočem letu, IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Del {udeležencev občnega zbora pri čemer smo se vsi lahko prepričali, da je plan za leto 2006 zopet zelo obširen in pester. Veliko zanimivega se bo dogajalo, nekaj od vsega naštetega, kot npr. »Krokarjev slalom«, pa se je v tem zimskem času tudi že realiziralo. Našo aktivnost so opazili tudi drugi in tako se nam je pridružilo tudi sedem novih članov. Člani so v razpravi predstavili tudi vrsto zanimivih predlogov in idej, ki jih bomo na rednih sestankih zagotovo še obravnavali. Vsi smo pozdravili predlog, da pripravimo kulturni program, recital, v spomin na naše pokojne člane in sim-patizerje (kipar Tone Demšar, pesnik Dane Zaje, Matija Fileš), kamor bi povabili tudi njihove svojce. Uradni del občnega zbora se je tako končal, sledilo pa je družabno srečanje s pogostitvijo. Marija Ravnikar mm" Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik Kljub dežju čudovit smučarski dan na Kobli Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik je v svoj program uvrstilo tudi smučarsko tekmovanje za Pokal Krajevne skupnosti Dob, ki so ga letos izpeljali na Kobli. Čeprav je ves dan deževalo kot bi bilo konec sveta, se organizatorji niso dali. Blizu 100 tekmovalcev ter njihovih navijačev, spremljevalcev, staršev in ljubiteljev smučanja je kljub dežju doživelo čudovit smučarski dan, kjer ni manjkalo prav ničesar, kar je treba za prijeten dan na snegu. Predvsem pa jih je ves dan spremljala dobra volja. Prav v teh dneh so izdali tudi svoje glasilo ZVONČEK, v katerem predstavljajo aktivnosti, izvedene v letu 2005, objavljen pa je tudi bogat program, ki zagotavlja, da članom in čjanicam Turističnega društva Turnše, Češenik, s predsednikom Janezom Orehkom, tudi v letu 2006 ne bo dolgčas. Pa še rezultati: cicibanke: 1. Ana Žagar, 2. Tina Ravnikar, 3. Kristina Sušnik cicibani: I. Evgen Sušnik, 2. Gregor Milanovič; 3. Klemen Kreft pionirke: 1. Maja Rusjan, 2. Alja Mi-helčič, 3. Karmen Ravnikar pionirji: 1. Jaka Žagar, 2. Domen Košič, 3. Gašper Milanovič st. članice: 1. Marja Gerbec, 2. Lenka Žagar, 3. Jožica Košič članice: I. Katjuša Kreft, 2. Dušanka Videmšek; 3. Marta Sušnik st. člani: 1. Zvone Mihelčič, 2. Andrej Žagar, 3. Marko Kotnik člani: 1. Iztok Turk, 2. Marko Sušnik, 3. Gorazd Kušar deskarji: 1. Žiga Kosmatin, 2. Tadej Koderman Na svidenje na Pokalu KS Dob 2007! Bojana, foto Rok Ravnikar Smučarsko tekmovanje v Osovju Na smučišču v Osovju že vrsto let organizirajo tekmovanje v veleslalomu, ki se ga udeležijo društva Gasilske zveze Kamnik in Komenda. Letos pa se je med povabljenimi društvi znašlo tudi PGD Rova. Zbrali smo sedem deklet in fantov, ki so bili razdeljeni v vse štiri možrie kategorije pionirk, pionirjev, mladink in mladincev. Tekmovanja so se udeležili Neža Pezdirc, Barbara Urbanija, Nadja Wicher, Matija (irčar, Klemen-K očevar, Urban Pavlic in Jure Urbanija. Kljub temu, da smo letošnje leto nastopali izven konkurence, pa so se naši tekmovalci borili po najboljših močeh, zasedli odlična mesta, navijali za svoje Rovski tekmovalci v veleslalomu, manjka Nadja Wicher tekmovalce in neizmerno uživali v zimskih radostih. Na sobotno jutro. 14. I. 2005, smo se zbrali pred gasilskim domom na Rovah in se odpeljali proti Tuhinjski dolini in smučišču Osovje. Po podelitvi štartnih številk so nas razvrstili v različne kategorije. Tekmovalcev na startu je bilo kar 145 in med njimi smo tudi mi dosegli zelo dobre rezultate. V kategoriji pionirk je Barbara Urbanija dosegla 2. mesto, med mladinkami smo imeli najmlajšo predstavnico Nadjo Wicher, ki je osvojila 5. mesto. V kategoriji mladincev pa smo nastopili štirje tekmovalci. Najboljša med njimi sta bila Jure Urbanija, 2. mesto in Klemen Ko-čevar, 4. mesto. Tekmovalci, ki so se tekmovanja udeležili so dobili tudi malico, katere stroške je plačalo PGD Rova Vsi nastopajoči so na tekmovanju izredno uživali in upamo da se bo le tega ali podobnih tekmovanj v prihodnosti še udeleževali Za zaključek pa še kratka, vsem znana misel: Važno je sodelovati, se zabavati in uživati, ne zmagati! Tadej Šinkovec Občni zbor Krajevne organizacije ZB Jarše - Rodica Krajevna organizacija ZB in udeležencev NOB Jarše-Rodica je imela 24. februarja 2006 redni občni zbor v prostoru KD v Grobljah, na katerega smo bili povabljeni tudi predsedniki vseh društev v našem kraju. V letnem poročilu je predsednica ga. Pavla Matičič razčlenila delovanje društva in se dotaknila tudi volitev rekoč: »Letošnje leto je leto občinskih volitev in ljudje v resnici želijo sodelovati v procesih političnega in ekonomskega odločanja, saj so ključnega pomena za njihovo eksistenco (zaposlenost, življenjski stroški, dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva itd.). Niso običajni ljudje tisti, ki morajo slediti volji politikov in njihovim ozkim interesom, temveč morajo politiki slediti volji in interesom ljudi. Interesi običajnih ljudi, narodov in celotnega človeštva pa so brez dvoma mir, blaginja in bivanje v zdravem okolju. Po volitvah so povprečni politiki oddaljeni od svojih volilcev in delujejo v skladu z interesi raznih vplivnih skupin in posameznikov pa tudi ljudi v interesu politične stranke, ki ji pripadajo enako pa tudi v lastnem interesu pridobiti še več politične moči in bogastva. Dolgo- ročno gledano bodo preživeli samo listi politiki, ki bodo od ljudi in za ljudi, zato bomo na občinskih volitvah volili takšne politike.« Tudi v preteklem letu so se spomnili padlih in pobitih udeležencev v NOB s položitvijo vencev pri spomenikih, ob dnevu mrtvih pa so s kulturnim programom izvedli komemoracijo pred spomenikom talcev v Zg. Jaršah, kjer so imena 83 padlih žrtev fašističnega nasilja z območja Jarš. Skupaj s praporščakom so se udeležili različnih proslav in pogrebov, za novo leto pa se spomnijo članov starih 80 let in več in jih obdarijo s skromnim da- rilom. Predstavniki društev smo jih zaželeli uspešno delo tudi v bodoče, predvsem pa obilo zdravja, da bi še dolgo uživali zasluženo jesen življenja, obljubili pa smo jim vso pomoč, tako pri urejanju okolice spomenikov NOB, kot tudi pri drugih dejavnostih. Želimo, da bi še dolgo ohranjali, negovali in razvijali tradicije predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja ter našega narodnoosvobodilnega boja. Ob zaključku zbora je sledilo družabno srečanje z bogato pogostitvijo, za katero je poskrbela KS. Nevenka Narobe Bi morale biti trgovine ob nedeljah zaprte? Po komaj nekaj nedeljah, ko trgovine svojih vrat niso odprle, se sodobni potrošniki zopet lahko sprehodimo po večjih trgovskih centrih. Tokratne mimoidoče smo povprašali po njihovem mnenju glede (spet) novo določenega obratovalnega časa. G. Štefan: »Meni se zdi prav, da so trgovine ob nedeljah odprte, pa čeprav sam ponavadi med vikendi ne nakupujem. No, menim pa tudi, da če trgovci delajo ob nedeljah, naj dobijo tudi primerno plačilo za to. Tudi sam sem pogosto delal ob nedeljah in mi nikdar ni bilo težko.« Ga. Marjanca: »Meni se odprtje trgovin ob ne- deljah sploh ne zdi v redu in tega nikakor ne podpiram. Vikendi in predvsem nedelje so čas ža družino, tega pa potrebujejo tudi trgovci. Tako da sama nakupujem ponavadi ob četrtkih in petkih, le redko ob sobotah, ob nedeljah pa absolutno ne, pa čeprav stanujem prav nad trgovino. Pri vsem skupaj gre le za spodbujanje potrošništva, kar je sicer razumljivo, a obenem tudi zelo žalostno.« G. Milan: »Ja, na referendumu smo odločili, da bodo trgovine ob nedeljah zaprte in nikakor ni v redu, da se želja državljanov ne upošteva, poleg tega pa referendum zahteva zelo veliko denarja. Tako da odločitve za ponovno odprtje že s tega vidika ne podpiram, potem pa so tu še prodajalci, ki morajo svoj čas preživljati na delovnem mestu tudi ob nedeljah. Sam ob nedeljah zato nikdar ne nakupujem.« Ga. Mojca: »Pri nas doma nimamo v navadi nedeljskega nakupovanja, tako da običajno vse nakupimo najkasneje v soboto. Tudi sicer se mi ne zdi prav, da so trgovine ob nedeljah ponovno odprte; navsezadnje je tako pokazal tudi referendum « Alenka Žumbar Marjanca Kulturno društvo Groblje Dramska skupina KOMEDIJA • v Pričarani ženin v soboto, 25. marca 2006, ob 20. uri in v nedeljo. 26. marca 2006, ob 20. uri KONCERT Pevske skupine OSPUS QUATRO iz Argentine v četrtek, 30. marca, ob 19. uri Kulturni dom (iroblje Vabljeni KULTURNO DRUŠTVO IHAN vabi na tradicionalni Valček za mamo Prireditev bo v petek, 24. marca 2006, ob 19. uri v Kulturnem domu v Ihanu. Vabljeni. KULTURNO DRUŠTVO MLIN RADOMLJE VABI NA KRSTNO UPRIZORITEV KOMEDIJE NINE MAV HROVAT MOJA ŽENA JE HUJŠA IN HUJŠA PREMIERNA UPRIZORITEV BO 11. MARCA 2006, OB 20. URI, V KULTURNEM DOMU RADOMLJE VABLJENI! Turistično društvo Jarše-Rodica vabi na GREGORJEVANJE SOBOTA, 11. MAREC 2006, OB 18. URI pri Osolinovem mlinu v Sr. Jaršah in RAZSTAVO ROČNIH DEL SOBOTA, 18. MAREC 2006, ob 17. uri v Kulturnem domu Groblje Razstava bo posvečena vsem mamicam in ženam in bo odprta tudi v nedeljo od 8. do 19. ure. Vljudno vabljeni! Medobčinsko društvo invalidov Domžale vabi vse svoje člane in članice ter prijatelje društva na tradicionalno 31. srečanje v soboto, 1. aprila 2006, ob 10. uri v hali Komunalnega centra Domžale Pripravili srno bogat kulturni program, srečelov in družabno srečanje. Pridružite se nam in z. nami preživite prijeten dan. IP PUST 2006 stran 14 Množičen obisk virskega pustnega karnevala V času oblasti pustne mafije je bilo delo po 8. členu zakonika Pustne sekcije Striček na Viru sicer strogo prepovedano, vendar pa so vse aktivnosti tekle v pripravi dogodkov na pustno nedeljo. Zjutraj so se najmlajši lahko zabavali s čarovnikom Gregom, 16. pustni karneval na Viru pa se je pričel tam okoli 14. ure in 16 sekund. Na Viru se je zbrala množica 15.000 gledalcev, ki so na dva km dolgi, letos v nasprotno smer obrnjeni trasi, z zanimanjem pričakali sprevod 1000 sodelujočih v 42 skupinskih maskah. Letošnji karneval je zaznamovala ptičja gripa, poleg tega pa smo naleteli še na ostale aktualne teme, kot so pomilostitve v slovenskih zaporih in odhod slovenskih vojakov v Irak, največ navdušenja pa sta poželi maska iz Gameljn in Hitr Adolf. Med etnografskimi maskami smo z veseljem pozdravili kurente, škoromate in zelenega Jurija. Karneval sta obiskala tudi domžalska županja Cveta Oražem Zalokar in podžupan Toni Dragar. Najbrž sta se prepričala, da je bil občinski ključ na Viru vendarle kar na varnem. Pustno rajanje se je nadaljevalo s Čuki na balinišču Budničar, od pokojnega pusta pa smo se s sežigom poslovili na pustni torek. Fotografije s prireditev si lahko ogledate na spletni strani www. stricek.com. Franci Lajovic Najpogostejša tema kar štirih velikih skupin je bila ptičja gripa In obiskovalci so karneval zapuščali dodobra zaščiteni pred nevarno boleznijo. Foto: COZ 12Ne (topkj) : G ,rce< jUl r krvni obtok, ^|VB: U arterije, "hrbet beljakovine PLOD HLADNO) Z prebavila, £ vranica, jy| trcbuina Pust obiskal Brezo Trgovski center Breza je bil 25. februarja v celoti pustno razpoložen. Na pobudo upravnika Franca Prelovška je namreč PUST obiskal tudi Brezo ter privabil veliko otrok in njihovih staršev. Največja atrakcija so bili pravi kurenti - kar 14 jih je bilo iz Male vasi pri Gorišnici na Dravskem polju, živahne otroške oči pa je očaral tudi čarodej Brane. Bilo je kar nekaj izvirnih mask, med njimi tudi člani iz Mladinskega kluba Domžale - Akumulator, ki so predstavili maske, povezane s trenutno aktualno ptičjo gripo. Posebno pozornost so obiskovalci namenili ročno izdelanim maskam, ki Da maškare in mamice niso bili ne lačni ne žejni sta poskrbela SPAR s krofi ter Mc Donald's s coca-colo, posebej dobre maske pa so bile deležne nagrad: Jantar Trade d.o.o,-telekomunikacije, Turistična Agencija SCANDO in Mc Donald'sa. Obiskovalci, zadovoljni s pustom in pogostitvijo, so si lahko ogledali tudi najnovejša vozila iz prodajnega programa Avto SET d.o.o. iz Dragom Ija. To je bila res prijetna pustna sobota, ki je obiskovalce še enkrat več prepričala, da se v Brezi ne le kupuje, temveč tudi prijetno zabava. a sobota, 11. marec ob' 10:00 Fru-fru / Gledališče Zapik H.C. Andersen: SVINJSKI PASTIR lutkovna predstava Če bi bili princeska, bi imeli raje vrtnico, ki jo pošilja princ ali punčko, ki reče mama? Naša princeska sije želela punčko, princ pa je bil užaljen, ker princeska ni hotela njegovega darila. Preoblečen v svinjskega pastirja se jo odloči kaznovati ... Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 4. leta dalje. ponedeljek, 13. marec torek, 14. marec sreda 15. marec četrtek, 16. marec, vsakič ob 20:00 SNG Nova Gorica Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI drama režija: Jaša Jamnik, igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičic, Marjuta Slamič, Ana Facchini, Branko Ličen, Primož Pirnat, Jože Hrovat, Miha Nemec, Milan Vodopivec, Dušanka Ristič, Alida Bevk, Nevenka Vrančič, Gorazd Jakomini. Dramo, ki je nastala pred več kot enim stoletjem, še vedno preveva aktualnost in nadvse sodobna družbena kritika, ki sodi tudi v trenutni slovenski kontekst. Vsakič znova ugotavljamo, da se od leta 1901, ko je naš največji dramatik napisal Kralja na Betajnovi, ni kaj prida spremenilo. Mogotci ter prosvetni in cerkveni veljaki se od današnjih ne razlikujejo prav dosti. Če so že Cankarjevi junaki lahko le upali na socialno pravičnejši svet, kakšno upanje ostaja nam? Kaj lahko pričakujemo od sveta, v katerem »je denar vladar« in kjer se nam vsiljuje misel, daje človek le nekaj, kar je preprosto naprodaj? sobota, 18. marec ob 20:00 MVRDDIN koncert irske / keltske glasbe Luca Pesenti violina, Fabio Pesenti kitara, Fliana Zunino vokal, bodhram, Marco Pietrasanta flavta, dude, sopran saksofon, Luciano Puppo kontrabas Skupina Mvrddin prihaja iz italijanskega mesta Savogna, svoje ime pa so dobili po mistični figuri Merlina, čarovnika kralja Arturja. Zasedbo sta ustanovila brata Fabio in Luca Pesenti, danes pa šteje pet članov. Zaradi avtentične mešanice tradicionalnih keltskih napevov, evropskih ljudskih tradicij in avtorskih priredb, so Mvrddin kmalu postali ena od najbolj uspešnih tovrstnih zasedb v Italiji. Lansko leto so izdali svoj najnovejSi album II Drago. Koncert v Domžalah je povezan s praznovanjem dneva Sv. Patricka (17. marec), irskega nacionalnega praznika. 16. do 31. marec 2006 MILENA GREGORČIČ slikarsko razstava VSTOP PROST Q_ Gl) Galerija i Magistrica umetnosti Milena Gregorčič se je rodila 14. aprila 1952 v Ljubljani. Obiskovala je ljubljansko Šolo za oblikovanje, kjer je maturirala na oddelku za grafiko. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo, kjer je leta 1976 diplomirala. Podiplomski študij je nadaljevala 01 specialki za grafiko, kjer je magistrirala leta 1978. Od leta 1979 je zaposlena na Slovenskih železnicah, kjer dela na področju oblikovanja celostne grafične podobe. Živi in dela v Ljubljani. Na otvoritvi bo nastopil Klemen Klemen. FORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-dnmy.alc.si telefon: 01 / 722 50 50 t - 1 > f -m . —...................................... Kulturni dom Franca Bernika Domžale sreda, 22. marec ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK Aroncerf dirigent: Simon Dvoršak solistka: Tamara Goličnik klavir na sporedu: W.A. Mozart Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Na začetku je imel orkester 36 članov, deloval pa je pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Domžale in Kamnik. Danes ima orkester 56 članov, od učencev osnovnih šol, dijakov in študentov različnih smeri pa do obrtnikov, zdravnikov, ekonomistov, komercialistov, inženirjev strojništva, organizatorjev dela, glasbenikov instrumentalistov in učiteljev glasbe. Od ustanovitve orkestra, pa do leta 1992 je delo umetniškega vodje in dirigenta opravljal Tomaž Habe, za njim pa je 1. februarja 1993 to mesto prevzel Aleksandar Spasič, ki je orkester vodil do leta 2002. Jeseni istega leta je vodenje orkestra ponovno prevzel Tomaž Habe, do 1. septembra leta 2003, ko je na njegovo mesto stopil Štefan Garkov. sobota, 25. marec ob 10:00 Glasbeno gledališče Melite Osojni k PRAVLJICA O ZLATI ROŽI lutkovno glasbena predstava Fantek Benjamin je neke noči sanjal čudovito lepe sanje o zlati roži. Ko pa je odhajal v šolo, je namesto na domače dvorišče stopil v gozd. Iz krošnje starega hrasta ga je poklicala kukavica in mu zaupala, da pozna pot do zlate rože... Predstavo spremlja glasba Pergolesija, Tegnerja, Mozarta, Gretrvja in Mendelssohna. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. nedelja, 26. marec ob 19:00 Milan Grgič: LIUBO DOMA, KDOR GA IMA komedija Dandanašnji nas tarejo takšni in drugačni življenjski problemi, skoraj vsem pa sta skupna dva: generacijski in stanovanjski.Ko se visoko noseča Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novo pečenemu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem ter mlado ženo), si njena starša kljub zapleteni družinski situaciji malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta. Tastovo stanovanje je res veliko, odnosi pa nevzdržni. Organizacija: Moj Teater. ponedeljek, 3. april ob 20:00 KOMORNI ZBOR A VE koncert dirigent: Andraž Hauptman na sporedu: J.S. Bach, R. Schumann, G. Schumann, L. Lebič, U. Krek, T. Bajželj, E. Oraže in slovenske ljudske pesmi Komorna skupina Ave je bila ustanovljena leta 1984 v župniji Ljubljana Vič. Ljubezen do petja, zavzeto delo, pousrvarjalna mladost in svežina so vrline, ki so skupino pod vodstvom Andraža Hauptmana privedle v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe. S časom je skupina v svoje vrste pridobila več novih članov in se preimenovala y Komorni zbor Ave. V sezoni 2002/03 je vodstvo zbora prevzela Branka Potočnik Krajnik, v 20. obletnico nastanka pa je zbor ponovno stopil pod umetniškim vodstvom Andraža Hauptmana. V tretje desetletje obstoja vstopa s projektom slovenskih velikonočnih skladb ter izdajo nove zgoščenke. Kulturni dom W *^ ?™, Franca Bernika Vstopu**' v.»i»n«;.i|i > ,.», dan «td 10:00 do 12:00 ob ••ntlali nntl 13:011111 1 •••< Ihilll'illv upravj, Lju! ■ jtiska (n I mifA 1) ta liro ta H |*Mpro**«« Extempore Groblje 2006 Hvala vsem, ki radi pridete v Groblje Kulturno društvo Groblje je tudi letos ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku - pripravilo že tradicionalno prodajno razstavo Extempore Groblje, katere izkupiček je namenjen ustvarjanju pogojev za delo društva. Letos se je njihovemu vabilu odzvalo 19 slikark in slikarjev, ki so v različnih tehnikah prikazali vrsto motivov - od pokrajinskih do tihožitij, kjer je največ cvetnih motivov ter drugih umetniških slik. Slike so Godba Domžale Na skupščini Godbe Domžale, je dosedanji predsednik Ivan Drago Tavčar zaključil izredno uspešno mandatno obdobje. Novi predsednik jc postal dolgoletni član Florjan Zabret. Vsi aktivni člani in godbeni sim-patizerji so si edini, daje dosedanji predsednik pustil neizbrisan pečat v minulem mandatu. Premalo prostora imamo na razpolago, da bi našteli vse zasluge in dosežene rezultate, vemo pa, da je godba v minulem mandatu doživela silovit vzpon. Na strokovni ravni je predvsem po zaslugi novega dirigenta Gregorja Vidmarja storila ogromen korak naprej, ravno tako tudi na gospodarskem in kadrovskem področju. Skupščina godbe je enoglasno potrdila novega FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108 navdušile zbrano občinstvo na slovesnem odprtju prodajne razstave 11. februarja 2006. Na njej je nastopil Oktet bratov Pirnat, ki že več kot štiri desetletja prepeva doma in v tujini ter je za tokratno prireditev pripravil tudi dve priredbi prof. Matije Tomca ter se z njima spomnil 20-letnice njegove smrti. Prireditev je s svojim obiskom popestril član Dramske skupine Kulturnega društva Groblje, ki je predstavil Krjav-lja iz Jurčičevega Desetega brata, povezovalka Barbara Košenina pa predsednika: to je po novem Florjan Zabret, ki si od na novo postavljenega upravnega odbora obeta veliko pomoči. Upravni odbor sestavlja trinajst članov, v večini pa ga zasedajo mlajši člani društva, ki počasi prevzemajo • odgovornost tudi na kadrovsko-menedžerskem področju društva. Po spremembi v statutu Kulturnega društva Godbe Domžale, bosta novemu predsedniku v pomoč tudi dva podpredsednika: dosedanji predsednik Ivan Drago Tavčar in drugi podpredsednik, ki prihaja iz mlajših vrst. Časa za počitek novi odbor s predsednikom na čelu nima, saj godba že v mesecu marcu načrtuje odmeven koncert. Rdeča nit koncerta, ki bo 18. marca, ob 20. uri, v Dvorani KC, bo narodnozabavna glasba na sto in en način. Tako bodo v gosteh trije uveljavljeni ansambli, ki bodo s starimi uspešnicami in novimi priredbami, skupaj z godbo, skušali ustvariti nadvse domače vzdušje. Prišel bo tudi poseben gost, ki pa ga organizatorji koncerta ne želijo izdati. Iz dobro preverjenih virov vam lahko namignem, da gre za najpomembnejšo osebo v naši državi. Le kdo bi to lahko bil? Pridite se prepričat v soboto, 18. marca, ob 20. uri, v dvorano Komunalnega centra v Domžalah. Vstopnice bodo v prodaji na običajnih mestih. Vabljeni! PATO nas je na velikega pesnika spomnila Z recitiranjem njegove pesmi Strune. Razstavo je odprl Pavel Pevec, vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Domžale, ki je vsem čestital ob kulturnem prazniku in poudaril velik pomen ljubezni do kulture ter prostovoljnega dela, s katerim se zagotavljajo pogoji za delo ljubiteljskih društev, ki jim v Občini Domžale zgledno pomagala tudi občina. Skupaj z enim od organizatorjev razstave, Tonetom Košenino, je vsem sodelujočim slikarjem in slikarkam podelil spominsko priznanje v iskreno zahvalo za velikodušno podarjena umetniška dela, s katerim Kulturno društvo Groblje nadaljuje s preurejanjem društvenih prostorov. Soorganizator Martin Leban pa je simbolično denarno nagrado, ki bi si jo zaslužili prav vsak od umetnikov, podelil Dragu Kopšetu. Prireditev, s katero so kulturniki želeli približati svoje dejavnosti vsem krajanom in krajankam, je lepo uspela in je bila lepo darilo ob kulturnem prazniku. Za razstavo, pri organizaciji katere sta pomagali tudi Občina Domžale ter Krajevna skupnost Jarše - Rodica, so svoja dela prispevali: Jana STRUŠNIK, Janez BIRTIČ, Jasminka ČIŠIČ, Sil vo CERAR, Alda POSAVEC, Ida REBULA, Asta PERKO STAN-TE, Feliks SMOLE, Martin LEBAN, Breda PODBEVŠEK, Jože VAJDA, Jožica SERAFIN, Ka-rolina KLINGENSTEIN, Danica SMRDELJ, Zdenka VINŠEK, Nataša RIHTAR, Mojca VI-LAR, Drago KOPŠE in Branko GAJST. V. Vojska 7. marec, ob 18. url KIRGITZIJA. Dežela step in jurt. V/.pon na Pik Lenin; potopisno predavanje. Predavatelj: Jani Bele. 8. marec, ob 19. url Predstavitev KOLESARSKIH POTOVANJ organizira: Turistična agencija Helia. 15. marec, ob 18. url filmska šola - VZGAJANJE POGLEDA, predavatelj: Dušan Ru-tar, filozof, psihoanalitik in prevajalec. VIhanu imamo knjižnico Na predvečer državnega kulturnega praznika smo v Ihanu odprli podružnico Knjižnice Domžale, iz-posojevališče knjig v Ihanu. Za nas krajane je to velika pridobitev, saj smo na ta način skupaj s Knjižnico Domžale knjigo še bolj približali uporabniku, hkrati pa dali dodatno možnost za druženje krajanov vseh starostnih skupin, kar je v današnjem načinu življenja, ko nimamo časa drug za drugega, zelo pomembno. Knjižnica je neprecenljivo bogastvo kulture, je prostor znanja, informacij in druženja. Knjižnica v kraju je še eden od realiziranih projektov sveta krajevne skupnosti in krajanov naše KS in dokaz dobrega sodelovanja vseh soustvarjalcev življenja lokalne skupnosti. S pridobitvijo knjižnice v kraju je naša K S bogatejša za dodatni temelj krajevne infrastrukture, na osnovi katere se oblikuje podobo kraja. Za obiskovalce naših krajev pa je knjižnica eden od ponudnikov, kjer lahko pridobi obiskovalec informacijo o bogati zgodovini Ihana in informacijo o aktualnih dogodkih v kraju. Potrebno je omeniti, da jc izposoje-vališče knjig v Ihanu v tem trenutku organizirano na začasni lokaciji in bo na tej lokaciji, dokler ne bomo uspeli pridobiti ustreznejših prostorov. Predvsem razmišljamo o novih prostorih knjižnice v prizidku telovadnice pri osnovni šoli v Ihanu, ki je že nekaj časa v planu za izgradnjo, pa kljub zelo uspešnim športnikom in odličnim športnim delavcem, trenerjem, veliko rekreativcem, ki jih imamo v Ihanu, naj omenim, da sta se zimskih olimpijskih iger 2006 udeležila naša krajana, in sicer Klemen Bauer in Tcja Gregorin, do izgradnje tega prepotrebnega objekta za naš kraj ne pride. Iz medijev smo izvedeli, da vodstvo občine ponovno razmišlja o realizaciji več let planirane gradnje omenjenega prizidka pri osnovni 20. marec Ob 16.15 - mlajši otroci (4. - 8. leta) ob 17.15 - šolski otroci (9. -15. leta). USTVARJALNA DELAVNICA OB MATERINSKEM DNEVU. 21. marec, ob 18. uri SAMOA, Cookovi otoki, potopisno predavanje Predavatelj; Igor Fabjan. 22. marec, ob 18. uri Filmska Šola - VZGAJANJE POGLEDA, predavatelj: Mitja Re-ichenberg, komponist in teoretik filmske glasbe. šoli v Ihanu, in sicer naj bi ta projekt realizirali v tem letu. Upajmo, da to niso samo*predvolilne obljube in da se bo projekt pred volitvami dejansko realiziral. Pa vseeno, knjižnica je na lokaciji, kjer se vsakodnevno srečuje veliko ljudi in tako gremo ljudem nasproti. S selitvijo stare knjižnice Domžale na novo lokacijo seje ponudila možnost pridobitve obstoječe opreme za knjižnico v Ihanu, hkrati seje ponudila možnost ugodnega najema prostorov stare mežnarije za ta namen in izražen je bil interes Knjižnice Domžale po ustanovitvi i/.posojevališča v Ihanu, saj po številu prebivalstva v naši KS, ki je v porastu prebivalstva, ustrezamo vsem kriterijem za ustanovitev podružnične knjižnice. V svetu KS smo se odločili, da ta projekt podpremo in ga pomagamo realizirati. Seveda poleg prej naštetih možnostih, ki so bile dane, za realizacijo tega projekta pa brez prizadevnih krajanov in donatorjev tega projekta kljub danim možnostim ne bi realizirali. Delovanje knjižnice v letu 2006 se bo financiralo izključno iz donatorskih sredstev. V imenu sveta KS in svojem imenu se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri izvedbi izposojevališča knjig v Ihanu, predvsem donatorjem, ki so prispevali finančna sredstva: to so Caffe servis d.o.o., IHAN d.o.o., ga. Danica Jarc, FARME IHAN, JUB d.d., TERMIT d.d., SAM d.o.o., GML d.o.o., PETROL PLIN d.o.o., HIDROTEHNIK d.d. , akcije za zbiranje sredstev so se udeležili s svojimi pridelki tudi čebelarji naše krajevne skupnosti. Zahvaljujem se tudi Knjižnici Domžale, gospodu ravnatelju Marjanu Gujtmanu, in njegovi sodelavki in naši krajanki gospodični Lidiji Smrkolj, gospodu župniku, dr. Silvestru Fabijanu, turističnemu društvu Ihan, g. Matjažu Brojanu za objavo odprtja in predstavitev knjižnice na Radiu Slovenija, posebej pa bi se rad zahvalil kulturnemu društvu Ihan, ki je vložilo največ prostovoljnega dela v realizacijo tega projekta in pripravo prireditve ob odprtju izposojevališča knjig. Vsem updrabnikom pa želim veliko prijetnih trenutkov pri obiskovanju i/.posojevališča knjig. Predsednik Krajevne skupnosti Ihan, Stojan LOŽAR 29. marec, ob 18. uri Predstavitev Filmskega zvezka Vzgajanje pogleda in sklepno predavanje iz cikla Filmska šola - VZGAJANJE POGLEDA, predavatelj: Goran Peršin, slavist in literarni komparativist. Novo vodstvo z novim projektom Ob prazniku slovenske kulture Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan V božansko lepem sončnem popoldnevu se je v nedeljo, 12. februarja, ob 17. uri zbralo v prostorih kulturnega društva na Studencu izredno veliko obiskovalcev, ki so s svojo navzočnostjo počastili slovenski kulturni praznik. Kulturno društvo Šmarca in Komorni zbor Šutna iz Kamnika sta v sodelovanju pripravila neobičajen program, ki je razveselil prav vse obiskovalce. Predstavili so vrsto ljudskih običajev, ob tem pa, tako kot se spodobi običajem, dodali stare ljudske pesmi. Izredno zanimivi so teksti teh pesmi, ki so jim so dodane melodije, ki so že skoraj pozabljene, zato pa toliko bolj prijetne. Komorni zbor Šutna pod vodstvom Roka Rakarja jih je izvedel izredno ubrano in doživeto. Med obiskovalci prijetnega praznovanja in druženja je bil tudi igralec in pesnik Ione Kuntner, ki je to prijetno popoldne zaključil v Cankarjevem slogu in je izreden interpret odrskega besedila in še posebno pesmi in gledaliških zbirk. Vrhunec interpretacijske izpovedi pa je v njem čutiti ob prebiranju ali lepše rečeno - ko se iz njega izliva Cankarjev svet. Kaže, da se med seboj dobro poznata. Proslava v tako majhnem prostoru, pa tako pri- srčna in velika. Vsem nastopajočim seje za sodelovanje zahvalila Monika Jeretina, še posebej pa Tini Tonin, ki jc tako lep in prijeten večer zasnovala ter postavila na oder. Kako malo je potrebno, da se spomnimo slovenskih velikanov, ki so tudi nam v veliko čast, spodbujanje in prebujanje kulturne zavesti. Alojz Stražar VRTNARSKE STORITVE Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090 0BŽAG0VANJE, podiranje in ODVOZ DREVJA V VSEH OKOLIŠČINAH OSTALE VRTNARSKE STORITVE Citroën preseneča tudi v Mengšu! • prihranek do 1.000.000 SIT (4 172,93 EUR) AVTO OETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net CITROEN B NITI PREDSTAVLJATE SI NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS pesmi, izreuno zanimivi so reKsii len pesmi, ki so jim so dodane melodije, ki so že skoraj pozabljene, zato pa toliko bolj prijetne. Komorni zbor Šutna pod vodstvom Roka Rakarja jih je izvedel izredno ubrano in doživeto. inierprer.acij.sKe izpove prebiranju ali lepše re liva Cankarjev svet. K; poznata. Proslava v tako majhr Koledar prireditev K2j v Knjižnici Domžale raj* Predstavljamo pesniško zbirko Roka v roki Vsaka pesem ima svojo zgodbo Gospod Srečo Smole je prijeten sogovornik. Besede, ki jih izgovarja, zvenijo podobno kot pesmi, ki jih je /bral v pesniški zbirki Roka v roki. »Vsaka pesem ima svojo zgodbo, tudi v ozadju slike, ki jo naslikam, je zgodba in zgodbo ima tudi moja pesniška zbirka,« pravi Rodičan, rojen 27. oktobra 1937 na Rodici. Po osnovni šoli v Jaršah, opravljeni nižji gimnaziji v Domžalah in višji v Kamniku je odšel na študij gozdarstva ter postal univ. dipl. ing. gozdarstva. Zaposlil seje kot lesar v Stolu in je, kot sam pravi, že lep čas upokojen. Na prijazni domačiji na Rodici živi z ženo Fanči. Jesen življenja preživljata v krogu dveh hčera, se veliko sprehajata, največkrat do Bistričice pod Kamniškim vrhom, in sta srečna, ker sta skupaj in zdrava. Kot že rečeno, ima njegova pesniška zbirka Roka v roki svojo zgodbo, ki se začenja v nižji gimnaziji, ko je nastala prva otroška pesem o tem, kako so se igrali »partizane«. Za pisanje pesmi, ne piše jih prav pogosto, so krivi posebni dogodki, trenutni motivi, ki najdejo mesto na z roko popisanih listih papirja. Da se niso izgubili, je »kriva« žena, kije poskrbela, da so se ohranili. Ne čisto vsi, .saj z nekaterimi g. Srečo ni bil zadovoljen. Če mu kljub popravkom pesem ni bila všeč, jo je vrgel proč. »Dokler je pesem v predalu sama, govori sebi, ko jo berejo ljudje, postane del njih ali pač ne, kakor kdo čuti ob njih,« razmišlja in pove, da v večini pesmi išče poanto, le izjemoma so pesmi, piše jih v prostem verzu, brez poante. Prosti verz ima rad, tudi rimo. Je pesnik? »Nisem,« pravi. »navajen sem se predstavljati tak kot sem, nekaj pa o meni povedo tudi pesmi.« Pa seje kljub temu nabralo nekaj deset pesmi in »ker karkoli težko preč vržem, sem jih zbral v zvežčič ter sestavil na roko napisano unikatno pesniško zbirko, katero je »v roke vzela« hči Katarina,« pravi. Pesmi je zapisala na računalnik, gospod Srečo jih je spel v knjigo in nastala je unikatna pesniška zbirka, iz katere je nastalo največje presenečenje mojega sogovornika Druga hči Urša ter njen mož Emil sta mu 27. oktobra 2005 kot darilo za rojstni dan izročila 50 izvodov pesniške zbirke Roka v roki. Prijetnejšega presenečenja si ne bi mogel želeti, pravi sogovornik ter se tudi ob tej priložnosti zahvaljuje hčerki in njenemu možu, pa Studiu Anan d.o.o. za oblikovanje in ilustracijo naslovnice ter tisk. poseben pozdrav pa tiskarju, ki pravi, da zna pol pesmi na pamet, se zasmeji g. Srečo. Pesmi namenja ženi Fanči, hčerkama, domačim, prijateljem in vsem ljudem dobre volje. Polistava po zbirki, ki se začne s pesmijo Roka v roki, bereva Sanje, ki so od sanj različne; Ljubezen, ki je, tako kot vse ljubezenske pesmi, posvečena ženi Fanči, s katero sta par od leta 1967; pa Klic, Križpotje. ob katerem se več ne srečujeta; in prideva do Pesmi o suhi reki, s katero je povezan še en konjiček g. Sreča - ne piše le pesmi, temveč tudi slika, olje, pastel. laviran tuš... Če mu je motiv všeč in ni pri roki barv. je dober tudi flumaster ali naliv-nik, da le motiv ne »uide«. Pred leti je razstavljal v Modri galeriji Spomni se prijazne kritike sodelavke Slamnika Katarine Rus. Ob tej pesmi je naslikal suho reko, ki ji bodo nevihta, dež, pa tudi pesem pomagali, »da bo močila, stekla in tekla bo in tekla...« Posebej me opozori na pesem Na jesen, kjer še posebej zaradi različnih poudarkov pride do izraza zven besed, hkrati pa mu je pesem še posebej ljuba, ker v njej opisuje čas, ki ga živi. Z njim je zadovoljen, čeprav ne manjka manjših težav, svojo zgodbo in umetniški odmev ima pesem Hiše, kije nastala po motivih Malega Mengša, ob gledanju slike neznane kopalke pa oživi zgodba z dopusta. Pesmi so različne, pravi, ene bolj, ene manj zanimive, ene skoraj brez, druge nabite s čustvi, napiše tudi prigodnice o rojstnih dnevih in ob drugih priložnostnih (ob razstavi jaslic v Grobljah npr.). Pa to še ni vse, saj se gospod Srečo ukvarja tudi s kiparjenjem. Iz gline pod njegovimi spretnimi prsti nastajajo kipi. vsak s svojo zgodbo, seveda. Njegova razmišljanja o zvenu slovenskih besed so povezana z njegovim ukvarjanjem z zapuščino Mateja Bora o venetskih napisih, posebno pozornost namenja napisom, ki še niso bili razvozlani in prevedeni. Pa bova o tem drugič. Tudi za slike in njihove zgodbe si bova nekoč vzela čas. kajne, gospod Srečo. Do tedaj pa veliko prijaznih motivov - za pesmi in slike, ter nasvidenje. Vera Vojska Razstava slik v Galeriji Domžale Andrej Pavlic: slika, ki postane prostor Galerija Domžale v okviru Kulturnega doma Franca Bernika je v februarju pripravila razstavo del akademskega slikarja Andreja Pavlica, ki se v svojevrstnih skulptural-uili slikah ukvarja z odnosom med ploskovitim in plastičnim svetom. Za prijetno vzdušje ob otvoritvi razstave je poskrbel Godalni kvartet Tartini. Na Pavličevo likovno delo moramo gledati celotno, tako da marsikatere njegove kiparske kompozicije izvirajo i/, risarskih predlog in obratno umetniku vedno tudi uspe združiti kiparske učinke s slikarskimi. Primarno vs;i razstavljena dela združuje črta, ki je sprva uporabljena v risbah kot sredstvo optične iluzije, nato pa začne prevzemati vlogo okvirja, s katerimi avtor gradi strogo simetrične prostore in vanje poslavlja figuralne like. Že na prvi pogled opazimo, da avtorja odlikuje skrbnost, specifičen pogled na stvari in svet, ki ga obdaja. To je svet natančnosti, skrbno izdelanih detajlov, minimalno obdelanih delov slikovne in kiparske površine; v redukciji uporabe konstrukcijskih sredstev, v vprašanju razmerja do tretje dimenzije in do samega vpisa v realni prostor, pa lahko prepoznamo značilne elemente minimalistične umetnosti. Pravzaprav gre za poudarjanje ideje serijskega in geometričnega zaporedja umetnine, stvaritve, ki se ne kaže le kot odsev epičnih in liričnih izrazov, temveč kot hladna analiza struktur, ki se skrivajo v njej. Slikarstvo Andreja Pavlica je nadzorovano, koncentrirano in podvrženo raziskovanju odmerjenih razmerij v prostoru slike. Poleg splošnega eks-presivnega učinka se pri Pavličevih skulploslikah, kot jih je poimenovala Anamarija Stibilj Sajn, srečujemo tudi z umetnostnozgodovinskimi referencami, ki ne privedejo do prepoznavnih določenih motivov, ampak ostajajo Andrei Pavlic: Mlnojev bik, 2004 pri splošnih oznakah kot npr. gotski prototip kiparstva, zakonitosti metafizičnega slikarstva ali inforinclovsko obravnavanje površine. Vse to predstavlja postmodernistično nagnjenje h kreativnim reinterpretacijam slik in tem, ki so že zdavnaj obležale v zakladnicah umetnostne zgodovine. To pa Pavlica kol modernističnega umetnika ne odvrne od tega, da kipce v slikal) z izrazitimi ekspresivnimi lastnostmi lil simboličnimi kunotn-cijami ne glede na velikost obravnava kot plastično obliko, ž njo pa tudi razmišlja o odnosu med notranjostjo in zunanjostjo ter o samih lastnostih materiala. Naslovi slik kažejo, da ima umetnikov pristop določena tematska izhodišča (»Altamirska katedrala«, »Idololatri-ja«, »Arhaični par«), vendar ga tO ne navezuje k nakazovanju elementov prizora, ampak mu omogoča avtonomno likovno mišljenje. Hkrati se ne moremo izognili dejstvu, da se avtor poslužuje sakralnih leni kot npr. kri-stomorfne podobe, cerkveni stavbni elementi in celo množica malih kipcev SC pred nami kažejo kol čaščenc podobice niučenikov, primerno postavljene na oltar, na pediestal odrešitve sveta. Pavličeve slike postanejo prostor za pripoved podobe, ki je vidna po doslednosti Čutenje z njo in nas tudi v mistično hladni barvni paleti vodi v svet organičnosti in arhetipske prvobitnosti. Pavličeve slike postanejo prostor, kjer ni nekega skritega pomena likovne izpovedi, temveč gre za 111-tifllHD pripoved in izraznost umetnika samega; gre za prostor, v katerega naj tudi sami umestimo svoja čustva. Katarina Rus Naj ne mine dan brez knjige Zima se že poslavlja, noči so že krajše, zato popoldan pogosto hitim v knjižnico. Pridružite se mi, v tem mesecu sem prebrala nekaj izjemnih knjig založbe Litem. francoski testament je roman z veliko začetnico. Izbrušen jezik, izjemna zgodba, melanholija, žalost, radost in globoka občutljivost za ljudi, medsebojne odnose, poezija besed, misli in sanj, upov in razkritij so odlike ruskega pisatelja, ki piše v francoščini. Andrei' Makine. Ta ruski roman me je prevzel, ker je zopet dokazal, daje nenadkriljiv v evropski literaturi in se znova približal vrhovom, ki jih zasedajo velika imena Tolstoj, Dostojevski', Puškin. A pisati v ruščini danes ne pomeni več uspeha, zato je ludi pisatelj ponudil svoje delo francoskim založnikom kot prevod iz ruščine. Gre za pretresljivo in ljubečo zgodbo fanta, ki je zrasel sredi Sibirije, kjer mu je francoska babica vlila voljo do knjig, narave, ljudi in življenja Hudo brezno je najnovejši roman pisatelja Dima Zupana. Pisatelj se s svojim peresom dotakne občutljive teme. Mlad zakonski par se razide. Žena povsem nepričakovano zapusti moža ter ga pusti z mnogimi vprašanji, ki zaman terjajo odgovor. Ob slovesu se žena odkrije v povsem drugi, neznani podobi, ki moža še dodatno izjemno prizadene in ga poniža. Pe ter sprva išče izhod nekje onstran tega sveta, v Hudem breznu, a pot do tja mu preseka usoda. Ostane mu življenje in mora se spopasti z njim. Čeprav je sam, zapuščen in negotov, okoli sebe odkrije ljudi, ki so mu blizu, ki ga razumejo in tudi potrebujejo, saj življenje ne prizanaša nikomur in vsakdo nosi v sebi hudo brezno. Lov na Zombije je roman pisatelja Francka Rudolfa, ki odkriva različne obraze tega sveta. Zgodba ni samo ena, nanjo so pritrjene še druge, ki skupaj tvorijo celoten obraz sveta, ki smo mu priča in ki ga gledamo vsak dan. Tako kot svet ne verjame v eno samo resnico, je tudi pisatelj ne vidi, saj ta drsi po ledu in se noče ustaviti ter se dvigniti nad naš čas. Roman beremo kot družinsko kroniko, v njem spoznavamo ljudi iz kulturnega in političnega življenja, ob vsem tem pa nas ves čas spremlja ciničen pisateljev jezik. Najdeno v Tokiju je zbirka zgodb, desetih sodobnih japonskih avtorjev, ki bralcu odkrivajo sodobno podobo japonskega mestnega življenja, kjer je prenatrpanost povezana z osamljenostjo, odtujenostjo, kriminalom in prostitucijo. Ameriški pisatelj Paul Bowles se je generaciji dvajsetega stoletja zapisal v spomin z vznemirljivimi opisi prizorov kastracije, homoseksualnosti, prostitucije in razčlovečenja. Mnogi so ga spoznali po njegovi filmski zgodbi Čaj v Sahari, ki je nastala po pisateljevem romanu Zavetje neba. Tokrat lahko beremo izbor njegovih najboljših kratkih zgodb, nekaj značilnih prizorov iz. romanov ter dva eseja. Potovanje k Leonardi je delo Janka Lorencija dolgoletnega urednika Sobotne priloge, novinarja, publicista in pisca kratkih zgodb. V svojem najnovejšem delu se zapuščen moški skupaj s svojo nekdanjo ljubico odpravi iskat svojo ženo, za katero je ostalo le skrivnostno sporočilo. Avtor nas vodi skozi blodnjak prevar in prividov ter v celoto poveže ljubezensko in fantastično zgodbo. Tropine je zbirka poezije pesnika Toneta Kuntnerja, ki je ob svoji šestdesetletnici postavil na knjižne police šestdeset pesmi, »obračun, ki je po Kuntnerjevo trpko mehak, obkoljen z zvestobo rodnemu slovenje-goriškemu svetu, zemlji, kmetstvu. Mariji Snežni ter obdan z bilančnimi vprašanji o tem, kar je Jenko imenoval »kratke sanje« in je v resnici življenje...« In pesnik nam odkriva večno resnico, da »ni nič dokončno odpadlega, vse ima svoj smisel, vse prehaja iz enega polnega stanja v drugo; tako kot pomlad...« Sedmerica proti Tebam je Ajshilovo dramsko besedilo in je izšlo v zbirki Iz antičnega sveta. »V drami se prepletata dva motiva: na eni strani pravični motiv obrambe in rešitve domovine, a na drugi strani medsebojno uničenje potomcev istega rodu, sinov iste matere, iste Ojdipove kraljeve krvi. Tak konec je Ojdipus sam napovedal svojima sinovoma, ki ju je pred smrtjo preklel.« Tatjana Kokalj Kritika s ponovitve dne 27.2.2006 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Kralj Ojdipus Abonmajska ponudba Kulturnega doma Franca Bernika v sezoni 2005/2006 med drugim vključuje dve »kraljevski igri«: Kralja Oj-dipusa ter Kralja na Betajnovi. Sofoklov Kralj Ojdipus v prevodu Kajetana Gantarja je nastal kot koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Gledališča Koper. Nosilno vlogo je v adaptaciji režiserja in dramatika predstave Vita Tauferja odigral Peter Musevski. Kralj Ojdipus predstavlja vrhunec Sofoklove virtuozno koncipirane gledališke tehnike, ki kljub časovni relaciji (nastanek dela je datiran v leto 429 ali 428 pr. n. št.) zmore s premišljeno zgradbo, držati občinstvo v konstantni napetosti do samega konca. Sofokles je delo zasnoval na podlagi mita, ki se začenja z Ojdipovim očetom Lajem, ki je ugrabil in zapeljal mladeniča po imenu Hrizip, ki si je zaradi sramote vzel življenje. Sledilo je Pelopsovo prekletstvo zoper Laja, katerega sin naj bi ga ubil. Ker seje bal prerokbe Laj dolgo ni imel potomstva, ko pa se je otrok vendarle rodil, je ukazal naj dečku prebode-jo noge (od tod izvira ime Ojdipus, kar pomeni »Oteklo-nog«) in ga prepustijo divjim zverem. Ker Te-banci kralja niso obsodili, je Hera kot zaščitnica zakona nad mesto poslala sfingo. Laj se je po nasvet odpravil v Delfe in na poti srečal moškega, za katerega ni vedel, da je njegov sin. Sofoklejeva različica nadaljnjih dogodkov oz. motiv Ojdipa je kasneje postal predmet številnih interpretacij, med katerimi je zagotovo najbolj znana razlaga »ojdipovega kompleksa« Sig-munda Freuda v Interpretaciji sanj. Zanimivo je, da Sofokles mita ne razvije linearno po kronološkem zaporedju, pač pa ga zasnuje, kot ugotavlja Schiller, v smislu »tragične analize«, kar pomeni, da se je vse bistveno v tej tragediji dogodilo že zunaj samega teksta. To dejstvo spretno izkoristi režiser in dramaturg predstave Vito Ta-ufer, ki Ojdipa prikaže kot model Recenzija filma Razdražene države Amerike Dokumentarec »prekaljenega mačka« iz Zasavja, Saša Podgorška, je na nek način nadgradnja Michacla Moorea, ki jc zaslovel s svetovnima uspešnicama wBowling I'm ( olumbi-nc« in »Fahrenheit 9/11,« s katerima jc (vsaj za trenutek) dokumentarni film postavil ob bok igranemu. Podgoršek jc še enkrat več potrdil svojo fascinacijo /. glasbo in plesom, saj je projekte s tovrstno tematiko izpeljal Že v preteklosti (celovečerni »Temni angeli usode« s skupino »Demoliti-on Group« in igrano-dokumentari »Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?« z Iztokom Kovačem). I lipei-adrenalinski dokumentarec o zadnji ameriški turneji glasbene skupine »Laihach« ni zgolj reportaža o »dobrem bendu«. pač pa je bolj polilična agitacija, ki se ne meni za »pravila politične korektnosti«, s svojim delovanjem pa pušča prazen prostor z;i morebitno vizijo prihodnosti. Američane neposredno nagovarja v njihovem jeziku, ki z. vidika kolektivne paranoje, postopoma postaja podoben našemu iz preteklosti, ko smo živeli še za »železno zaveso« (mar ni že Nietzsche rekel, da se zgodovini ponavlja)? »Laihach« so se že od nekdaj spogledovali s politiko, ali bolje rečeno z »ne-politiko, kot politiko nečesa radikalno dnigačnega«. Za njih so vprašanja o svobodi, demokraciji, morali in podobnih floskulah, popolnoma nepotrebna, saj gre za abstrakcije, ki jim konkretne vsebine dajemo šele posamezniki z lastnim sistemom vrednot in videnjem stvari. »Bushevska Amerika« je razdeljena kot že dolgo ne, čeprav to nemara od 1 JAHT1 L Al BACH BONFI IR , M A DIG A N zunaj ni najbolj očitno. To je Amerika, ki govori o terorizmu, zaradi katerega je potrebno povečati (nacionalno) varnost, na njen račun pa zmanjšati svobodo, kar pomeni, da se pripravlja na (permanentno) vojno proti vsem in vsakomur, ki ne deli njenega načina razmišljanja. Pri navedenem ne izbira prav nobenih sredstev (eden novejših dokazov za to je vojaški zapor Guanta-namo na Kubi) in spravlja »ob ugled« celo bivše komunistične režime, kar se tiče diktature. Seveda je njena današnja različica veliko bolj modema in so-fisticirana, zato tudi precej prikrita in neočitna, kar pa še ne pomeni, da ne obstaja [zvsjj se pod krinko svobodnih medijev, multikorporacij in civilne družbe, vendar nikar se ne slepimo: oblast je povsod! Krovni dokaz je naraš-čujoča stopnja samo-cenzure. ki smo jo kot posamezniki prisiljeni uporabljati v vsakdanjem življenju z namenom, da zaščitimo lastne družine, službe in družbeni položaj. Le kaj za vraga nam bo demokracija, če nas je strah povedati lastno mnenje? »Saj ga lahko,« porečete. »Že, že,« vendar je potem potrebno sprejeti tudi posledice, kar pa v praksi pomeni izgubo vsega naštetega. Film je bil posnet le malo po koncu zadnjih ameriških volitev, ko je ponovno zmagal Bush, zato zgovorno priča tudi o duhu tistega povolilne-ga dogajanja. Ne ponuja nobenih rešitev, pač pa zgolj pokaže na tisti prazen prostor, ki ga praviloma (tudi v demokraciji) nihče ne upa zasesti. Obstoječi svet še naprej temelji na laži, neresnici in prevari, na kar Laibachi spretno opozarjajo zgolj s svojo glasbo, polno »religioznih momentov«, ki jih v različnih cerkvah tako kronično primanjkuje. Ali kot bi rekel Laibachov glasnik. Peter Mlakar: »Najbolj moralna oblast je vedno tudi najbolj pokvarjena « Kako pa je pri nas? Pišem recenzije filmov, ki .m predvajani v Kinodvor-u. kriminalke, pri čemer vsa dejanja v okrajšani in zgoščeni obliki ujamejo hiter ritem na poti do končnega razkritja. V odlično zasnovani sceni Damijana Cavazze in Vita Tauferja lahko vidimo rahel ironičen obrat, saj se prostor odločanja izpred palače prenese v vaško krčmo, oltar pa nadomesti točilna miza. Uvodni prizor izpred Ojdipove palače postavi Taufer pred samo sceno, kot na nekakšen proskenion, kjer se z ritualnim obredom etnične glasbe ter počastitve prostora s kadilom prične tragedija, v kateri Ojdip nagovori občinstvo kot zbrano teban-sko ljudstvo. Dogajanje se nato iz eksteriera premakne v interier, po atmosferi sodeč, primorske krčme z nekaj mizami in šankom, kjer se navezava na tradicijo in ritualnost nadaljuje. Taufer se z zasedbo izključno moškega ansambla (izjemi sta otroka Antigona in Ismena, kiju odigrata Urša Uršič in Eva Brzin) veže na pravilo, ki je dovoljevalo nastop le moškim, odlitje pijače pred nazdravljanjem pa se veže na ritual darovanja materi zemlji kot pojmu rodovitnosti. Sofokles je zboru namenil nekakšno skupinsko komentiranje dogajanja, v katerega so kot homogena skupina različno vpeti. Razvoj zbora seje spreminjal in prilagajal potrebam stoletja in pri Tauferju se tradicija razvoja nadaljuje, ko tvori zbor tebanskih starešin Skupina Odpev, kar je zagotovo najbolj ino-vativen poseg v tragedijo. Zbor ob odlični glasbi, pod katero se podpisuje Aldo Kumar, povzema besede Sofokla, komentira dogajanje in s svojo razpršenostjo po prostoru pripomorejo k večji dinamiki, hkrati pa lahko v njihovi razpršenosti po odru vidimo zahteve sodobnega Časa. Vodjo zbora, ki v Tauferjevi adaptaciji odigra vlogo natakarja, z rezko dikcijo odigra Aleksandar Čaminski. Rok Vihar nastopi v več vlogah: kot mirni, preudarni Kre-on, ki na koncu z odločnostjo sprejeme vlogo kralja, kot postaran sel ter še kot služabnik na Ojdipovem dvoru, ki v svojem poročilu prinese novico o smrti Jokaste, ter oslepitvi Ojdipa. Boris Cavazza odigra duhovnika, ostarelega pastirja, vidca Tejreziasa, ki ga zasnuje kot modernega preroka, ki uživa spoštovanje, kot nekakšna medijsko izpostavljena figura. Njegov najbolj zanimivo oblikovan lik je Jo-kasta. Lik ni zasnovan groteskno ali transvestitsko. Odigra jo z rahlo bolj nežnim a vseeno možatim glasom in odtenkom zaskrbljenosti za svojega moža, kar občinstvo sprejema brez posmeha v napetosti pričakovanja nadaljnjega razvoja tragedije. Tu se Taufer naveže na tradicijo mask, ki je tu združena tudi z ekonomičnostjo same predstave. Ojdip Petra Musevskega nosi v sebi nekaj divjega kot tudi pečat lokalnosti. Z odvijanjem klopčiča se znajde v intergrarnem delu celote, katere središče je on sam. Postopno prepoznanje odigra Musevski prepričljivo, najsilnejši pa ja v samem koncu. Tauferju je s predstavo uspelo ustvariti celovit in skrbno preudaren prenos tragedije, ki združuje tako prvobitne elemente antične tragedije, kot moderni pristop, s čimer uspešno nagovarja publiko. Žiga Čamernlk Matjaž Marink Pri Lipi smo počastili Prešerna Vlaka leto se člani Vniverze za tretje življenjsko obdobje Domžale spomnimo slovenskega pesnika, ki je že pred več kot stoletjem in pol postavil našo besedo ob bok svetovnim jezikom. Letos smo praznovali še posebej slovesno. Z dvema avtobusoma smo se odpravili v Kranj, kjer je France Prešeren preživel zadnji dve leti, ko je zadihal kot samostojni odvetnik in se tudi poslovil od tega sveta. V Prešernovem gaju smo ob njegovem grobu prisluhnili pesmi Neiz-trohnjeno srce, ki jo je tenkočutno recitirala naša članica Iva Ogorek. Ko smo prišli v stari del mesta, smo se naenkrat znašli v 19. stoletju. Po ulicah so se sprehajali ljudje v oblačilih iz Prešernovega časa, vozile so kočije, pele so lajne. Na štantih so se ponujale vsakovrstne dobrote. Ogledali smo si hišo, kjer je mojster slovenske besede sklenil svojo pot in je danes njegov spominski muzej. Mnogo zanimivega smo videli v Gorenjskem muzeju. Spoznavali smo stari Kranj. Preteklost gorenjske metropole nam je z izbrano be- sedo in bogatim znanjem približala gospodična Mija Oter. Celo sonce je posijalo in nas prijetno grelo. Polni novih spoznanj in doživetij smo se odpeljali še do cerkve Marijinega oznanenja v Crngrobu, ki spada med najpomembnejše umetnostne spomenike v Sloveniji. S hriba nas je pozdravila v zimski lepoti in nas navdušila. Večkrat prezidana, stara okrog šeststo let, skriva v notranjosti številne zanimivosti. Naše potovanje skozi čas smo zaključili v gostilni Zaje v Rafolčah. Poleg dobrot za obnovitev moči smo uživali tudi duhovno hrano, Članice literarnega krožka so pod vodstvom gospe Anice Gladek pripravile program, ki ga je popestril naš pevski /bor. Zbrano smo prisluhnili spominom Prešernove sestre Lenke in njegove hčere Ernestine, vmes pa so se vrstile Prešernove pesmi. Zaključili smo ga z Zdravljico. Že naslednji dan smo s podobnim programom nastopili v Domu upokojencev v Domžalah. Pridružil se nam je še naš harmonikarski kvartet. Zanimiv program so pripravili tudi varovanci doma. Prisluhnili smo drug drugemu in skupaj preživeli lepo dopoldne. Dan kasneje po smo se oglasili še v Domu upokojencev v Mengšu, kjer so nas prav tako z navdušenjem pozdravili. Na obeh prireditvah smo čutili toplino. Povezale so nas večno veljavne Prešernove misli. Janka Jerman Govorica preprostih stvari Sveti Jožef -tihi mož iz Nazareta V Lipi tudi o umetnostni zgodovini Mlada raziskovalka Mija Oter Gorečnik nas je kot predavateljica umetnostne zgodovine navdušila nad lepotami ustvarjanja naših prednikov. Njena predavanja so bila izredno zanimiva, strokovna in sistematična. Veliko lepega smo si skupaj ogledali doma in v tujini. Pred nekaj leti smo se morali posloviti. Kot mlado raziskovalko sojo zanimale novosti cisterjanske opatije Stična Raziskovanje jo je vodilo na Dunaj in nato še v Pariz. Letos se je vrnila in veseli smo, da nam je predstavila rezultate svojega dela Poslušalci smo napolnili predavalnico Knjižnice Domžale in zbrano poslušali predavanje, ki je bilo obogateno s številnimi podatki, slikami in risbami. Tvoji slušatelji umetnostne zgodovine iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale se veselimo tvojih odkritij, nadvse pa vrnitve med nas. Hvala ti, Mija! Metka Zupanek Samostan Stična Nepričakovane najdbe v križnem hodniku Začetki najstarejšega samostana na Slovenskem v Stični segajo v leto 1136, ko je tedanji oglejski patriarh izdal listino, s katero je pravno potrdil pravice za ustanovitev cistercijanske postojanke. Takoj zatem so se v Stični že začela gradbena dela, ki so svoj prvi večji cilj dosegla s posvetitvijo samostanske cerkve leta 1156. Nepogrešljivi del vsake samostanske zasnove je tudi križni hodnik. Njegova pomembna vloga - s svojo štiritraktno zasnovo povezuje cerkev z ostalimi samostanskimi zgradbami - se kaže nenazadnje tudi v tem. daje pogosto imenovan »srce samostana«. Križni hodnik, ki ga lahko danes obiščemo v Stični, je zgodnjegot-ski; zgrajen je bil v prvi polovici 13. stoletja. Kakšen je bil pa njegov izgled pred tem? Odgovor na to vprašanje nam ponujajo nova odkritja. Do sedaj je veljalo, da je križni hodnik v Stični že v ro-maniki, torej že v 12. stoletju bil, vendar da je bil zelo preprost in v celoti lesen. Nove najdbe nam dajejo možnost postavitve nove hipoteze, in sicer, daje cisterca v Stični že v 12. stoletju imela zidan križni hodnik, ki se je v atrij odpiral z bifomimi okni, ki so imela enojne stebričke s tipičnimi romanskimi bazami z vogalnimi listi in nakladnimi kapiteli. Ostrešje je bilo po vsej verjetnosti odprto, leseno. Razlog za podnje romanskega križnega hodnika bi bila lahko krhka kamnina, iz katere so izklesani najdeni fragmenti. Gre namreč za lapor, ki morda ni vzdržal teže pritiska. Najverjetnejši čas nastanka novoodkritih fragmentov in posledično tudi čas eventuelne izgradnje romanskega križnega hodnika je tretja ali zadnja četrtina 12. stoletja. Ornamentalno lahko najdene ka-pitele razdelimo v dve skupini. V prvo spadajo kapiteli 5 stopničasto linearno ornamentiko na robovih, v drugo pa kapiteli, ki jih na robovih krasi stiliz.irana, geometrično zasnovana rastlinska, listna dekoracija. Asketska geometrična ornamentika je v polnem sozvočju z zahtevami cistercijanskega reda: v samostanih je bilo prepovedano vsakršno kamnoseško bogastvo (npr. figuralika), dovoljena so bila le kvalitetno, a estetsko zelo subtil-no in preprosto izklesana dela z geometričnim ali stiliziranim vegetacijskim okrasjem. S svojimi značilnostmi se nove najdbe v Stični navezujejo na slogovni jezik tedaj vodilne dežele umetnostnega razvoja reda, na francosko Burgundijo. Romanska arhitektura stiškega samostana je s tem znova postavljena na sam vrh umetnostnih dosežkov 12. stoletja na Slovenskem. Mija Oter Gorenčič Tudi v Makedoniji prireditev ob kulturnem prazniku Boris Kopitarje prepeval v Skopju V Slamniku radi pišemo o dejavnostih naših občanov, ki so drugačne od običajnega vsakdana. Tudi letošnji slovenski kulturni praznik je prinesel posebnost, saj se še ni zgodilo, da bi kdo od naših občanov vodil proslavo in prepeval v Makedoniji. Boris Kopitar, znani televizijski voditelj in pevec, je lani julija vodil prireditev Srečanje v moji deželi, ki je bila v Kamniški Bistrici. Ker se tam zberejo Slovenci z vsega sveta, so ga slišali tudi pevci Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Skopja, ki so tam nastopili in ki delujejo v okviru kulturnega društva, ki nosi ime po velikem poetu. Borisove pesmi so jim bile tako všeč, da so se ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku odločili, da ga povabijo v Makedonijo. Ob pomoči ambasade republike Slovenije v Skopju se je to tudi zgodilo. Na letališču ga je pričakal slovenski veleposlanik v republiki Makedoniji, gospod Marjan Šili:it, in ga po ogledu mestnih znamenitosti pospremil do dvorane, kjer so ga pevke in pevci že težko čakali. Po kratki vaji za skupni nastop je bil dirigent zbora gospod Tomislav Šopov, ki je tudi glavni dirigent makedonske državne operne hiše v Skopju, navdušen. Proslava je bila popolnoma drugačna kot vsa leta do sedaj. Boris Kopitar je hitro vzpostavil pozitivne vibracije med odrom in dvorano. Zapel je nekaj pesmi, vključno s tisto, ki je med Slovenci, ki živijo daleč od doma, zazvenela še posebej lepo. Naslov pesmi je: Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? S pesmijo se je uspešno pridružil pevkam in pevcem, recitiral pa je tudi dve Prešernovi pesmi - Zdravljico in O, Vrba. V polni dvorani so mu navdušeno zaploskali tudi ugledni gostje - velik prijatelj Slovenije in Slovencev, vodja misije EU v republiki Makedoniji, gospod Ervan Fouere, bolgarski veleposlanik v republiki Makedoniji in predsednik društva slovenskih pisateljev, gospod Vlado Žabot, ki so mu po koncertu iskreno čestitali. V kratkem času se je spletlo prijatelj-slvo. Pevke in pevci so se od Borisa Kopitarja poslovili z obljubo, da sc kmalu spet srečajo. Vera Vojska Borisa Kopitarja je na željo članov Slovenskega društva France Prešeren v Makedonijo povabil veleposlanik republike Slovenije v tej državi, gospod Marjan Šiftar, ki ga je tudi osebno sprejel. Domala vsaka župnijska cerkev pri nas premore kip ali sliko svetega Jožefa, moža Device Marije in Jezusovega »rednika« ali »krušnega očeta«. Njegov god praznujemo 19. marca. O sv. Jožefu poročata le evangelist Matej (1. in 2. poglavje) in Luka (2. poglavje). Kljub skromnim podatkom je povedano pomembno dejstvo: izhajal je i/ Davidovega tj. kraljevskega rodu. Ni bil sicer Jezusov telesni oče, a pred postavo in javnostjo je veljal za njegovega pravega očeta. S tem sc je izpolnila prerokba, da bo Jezus - Mesija (Ma-z.iljenec) iz Davidovega rodu. Zaročen je bil z Marijo in ko je opazil, da zaročenka pričakuje otroka, jo je hotel po tedanji navadi obzirno odsloviti. Bog mu je po angelu v sanjah naročil, naj kljub temu vzame Marijo za ženo, kajti izbrana je, da postane mati Mesija. Čeprav je Jožefov rod izhajal iz Betlchema, je kot tesar živel v Nazaretu, v Betlehcm se je z ženo odpravil zaradi popisa prebivalstva v času cesarja Avgusta. Med bivanjem tam je Marija rodila Jezusa. Judovski kralj Herod je hotel Jezusa, prihodnjega kralja in s tem domnevnega tekmeca, umoriti, zato je sveta družina po angelovem naročilu zbežala v Egipt. Več podrobnosti o Jožefovcm življenju izvemo i/, nezanesljivih zunajsvetopisemskih (apo-krifnih) spisov in legend. Na te podrobnosti se je rada opirala krščanska umetnost. V srednjem veku nastopa v svetopisemskih upodobitvah večinoma kot stranski lik. Upodabljali so ga kot starejšega moža s sivo brado, od renesanse naprej pa kot mlajšega moža. V 16. stoletju je njegovo češčenje zelo pospeševala sv. Terezija Avilska (1515-1582). Na osnovi njenih videnj seje v Španiji uveljavil lik Jožefa z Jezuščkom v naročju in z lilijo v roki, simbolom čistosti. Od 17. stoletja dalje jc njegovo čaščenje širil jezuitski red in poudarjal njegovo vlogo sredniku skupaj z Številni kipi in slike so iz dobe baroka: Jožef nima brade, oblečen je v dolgo antično Koncert v župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu Kitarski kvartet Aleph V nedeljo, 26. februarja 2006, jc v Župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu v organizaciji Župnije in KS Dob ter ob pomoči sponzorjev kon-certiral Kitarski kvartet Aleph. To je ansambel za sodobno komorno glasbo, ki s svojo umetniško držo in nenavadno zasedbo odpira pot v nove glasbene svetove. fJuLiiJLJ TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Leta 1993 ustanovljeni kitarski kvartet je že v istem letu prejel prvo nagrado na enem od mednarodnih tekmovanj komorne glasbe, od tu pa mu je bila uspešna glasbena pot odprta na vse festivale za sodobno glasbo v Nemčiji, Evropi in Aziji. V Kitarskem kvartetu Aleph igrajo: Andres llcrnandes Alba, Slovenka Klara Tomijanovič, Rodger Masou in Wolfgang Sehinger, v Dobu pa so se predstavili z glasbo Michaela Praetoriusa, Johna Cageja, Fre-drik Zellerja, Ludviga van Beethovna, Manuela Hidalga, Josepha Haydna, Adresa Stahla ter Luigija Boccherinija. Koncert je navdušil polno dobsko cerkev, ki se je prepričala, zakaj številni skladatelji komponirajo prav za Aleph kvartet, s čimer nastaja popolnoma nov repertoar za to zasedbo. Po drugi strani pa je treba omeniti, da navdušujejo tudi z igranjem obdelav tradicionalnih glasbenih umetnin iz zakladnice svetovne literature prejšnjih stoletij. I Ikrati so se poslušalci in poslušalke, ki so jim kitaristi zaigrali še dva dodatka, v eni od skladb prepričali, da se ne igra le na strune, temveč ubrane glasove lahko izvabljaš tudi iz kitare same. Kot zanimivost povejmo, da je svetovno znani Kitarski kvartet Aleph na gostovanju po Sloveniji koncertiral še v Cankarjevem domu in v Stični. V. Vojska nošo brez pokrivala. V naročju ima otroka Jezusa ali pa ga vodi za roko. V roki drži razcvetajočo sc palico kot znamenje, daje bil izvoljen za Kristusovega rednika (krušnega očeta). Pogosti so naslednji prizori iz njegovega življenja: 1. Zaroka. Legendarno izročilo pravi, da sta Marijina starša, Ana in Joahim komaj triletno deklico posvetila Bogu in jo izročila v službo v jeruzalemskem templju, kjer je ostala do zaroke pri 14 letih. Sv. Ilieronim pripoveduje, da je vsak od dvanajsterih Marijinih snubcev prinesel palico pred velikega duhovnika v jeruzalemski tempelj. Število jc simbolično in označuje število Izraelovih rodov. Samo Jože-fova palica je pognala brstje in vzcvetela. To jc bilo znamenje z neba, da je izbran za Marijinega moža. Apokrifni Jakobov Pro-toevangelij poroča, da je iz palice izšel golob (simbol Svetega Duha) in sedel Jožefu na glavo. Zato ga prikazujejo z razcvetelo palico, na kateri včasih sedi golob. Snubci klečijo v templju pred daritvenim oltarjem, na katerega so položili svoje palice, ali pa sc po neuspeli snubitvi prepirajo ali lomijo svoje palice. Zaroka ali poroka je prikazana tako, da veliki duhovnik v templju ali pred templjem sklepa Jožefovo in Marijino roko ali pa Jožef sam Mariji nadeva prstan. Tridentinski cerkveni /bor sredi 16. stoletja je zavrgel to legendarno snov, a Jožefu je palica ostala kot atribut. Razumeli sojo kol znamenje Marijine nosečnosti, ker je spočela, ne da bi bila imela moža. /godba je izposojen;! iz Slarc zaveze, ki poroča, daje Aronova palica o/.clenela v znamenje božje izvolitve (4 Mz 17,16sl.'). 2. Jožcfovi dvomi. V spanju se mu prikaže angel in ga pouči, naj ne zapusti Marije, čeprav je noseča, kajti »kar je spočela, je od Svetega Duha« (Mt 1,20). 3. Jezusovo rojstvo. Jožef sedi ob Marijinem ležišču in sc opira na palico; ponekod ga slikajo, kako pripravlja kašo ali suši plenice. Ob obisku treh modrih, ki počastijo Jezusa in ga obdarijo, Jožef drži svetilko ali svečo. Na begu v Egipt vodi osla za povodec. V prizoru Jezusovega darovanja v templju drži košarico z goloboma, ki sta daritveni živali. V času bivanja v Egiptu oziroma na slikah svete družine nastopa kot tesar pri delu; pri tem mu včasih pomaga dorašča-joči Jezus. 4. Jožefova smrt: zgodnji apokrifni spisi poročajo, da je Jožef umrl star III let v navzočnosti Kristusa, Marije in angelov, ki so prihajali i/, nebes. Jezus ga drži za roko. Ker je dokončal svoje življenje na rokah Marije in Jezusa, je postal zgled krščanskega umiranja in priprošnjik za srečno smrt. 5. Jožefovo kronanje: Jožef s palico v roki kleči pred Kristusom, ki mu daje na glavo krono. Prizor srečujemo v 16. stoletju v cerkvah jezuitov, ki so močno širili njegovo čaščenje. V Ljubljani stoji lepo obnovljena cerkev sv. Jožefa na Poljanah / velikim Plečnikovim kipom svetnika. Po 2. svetovni vojni je 45 let služila za filmski studio. Zaradi svoje vloge in poklica je postal zavetnik zakona, družine, čistosti, rokodelcev in delavcev. Skupaj /. njim nastopajo naslednji značilni predmeti (atributi), ki so razumljivi iz zgoraj povedanega: lilija (simbol čistosti), popotna palica (beg v Egipt), sveča (Jezusovo rojstvo), brsteča palica, žaga, kij, sveder in oblic. * Bogdan Dolenc Pesmi Marije Jene Pleteni Se spominjam svoje mame, kite pletla je iz slame. Mi pa smo ji pomagali, ko smo enkrat plesi i znali. Najprej nam je slamo dala, nam prijazno pokazala, kako treba je začeti in med prsti jo vrteti. Tam na peči smo sedeli, kite pletli in pa peli. Tople zdaj ni več peči, mati pa v grobu spi. Materin nasmeh Moje matere več ni, V temnem grobu mirno spi. Jaz pa se v spominih teh vidim njen nasmeh. K" pogledam njeno sliko, na kateri se smeji. Vedno spel se mi zazdi, kot da z mano še živi. Vse na svetu jaz bi dala, da bi se mi nasmejala. A na nasmeh ta materin, mi ostal je le spomin. Spoštovani Nisem občanka Domžal, sem pa vsak dan v Domžalah. Imam namreč mamo v Domu upokojencev, za katero dobro skrbijo, vsak dan jo obiskujem. Zato gledam smeti (prilagam fotografijo) na parkirišču ob diskontu Vele na Karantanski cesti. Ta nesnaga me zelo moti. Vem, da vi niste pravi naslov za odstranitev teh smeti. Morda pa bi objava fotografije v Slamniku le zganila odgovorne, da odstranijo nesnago, kajti bliža se pomlad in smeti se bodo pokazale izpod snega. P. S. Pri urejanju Slamnika vam želim še veliko uspehov in vam obenem čestitam za toliko dobrih prispevkov v vašem glasilu. Enkratni ste. Hvala za razumevanje in lep pozdrav Ruša Med upokojenci Prijateljevanje je najboljše zdravilo Podpisani ugotavljam, da so medsebojni odnosi med člani najlepši, če smo vsi enotni in poslušni. Že nekaj let se družijo moravški upokojenci na izletih, kolesarjenjih, pohodih, srečanjih in zabavah, ki jih organizira Društvo upokojencev Moravče. Tako se poznamo dokaj dobro na vseh področjih življenja in dela. Doživetja so nepozabni vir moči za nove izzive, ki nam jih življenje pokloni. Prijazno vabljeni tudi v letošnjem letu na skupno sodelovanje. »Da prijatelj bo vedno s teboj, upokojenec, postaj!« Joža Novak Moravški upokojenci: kolesarji pohodnlkl In obiskovalci prireditev, Izletov In drugih aktivnosti preko leta. Na povabilo članice DU Moravče, Tončke Mlhelčlč Iz Vira pri Domžalah, smo se udeležili krajšega srečanja, ob obloženi mizi In prijateljskimi pogovori, za nadaljnje skupno sodelovanje. Tokrat nagrajuje HONDA AMBROŽ Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade Študentske založbe LITERA iz Maribora. Knjige bodo prejeli: DARKO STRAHOVNIK, Goriška 42,3320 VELENJE; JELKA VRHUNEC TOPOLOVEC, Mokrice 10, 1360 VRHNIKA; KERLAN HELENA, Pšata 69, 1262 DOL PRI LJUBLJANI; MARIJA KROPEČ, LJUBLJANSKA 88, 1230 Domžale; ANTON KRANJC", Vir Hubadova 6, 1230 Domžale; TONE FERLAN, Pšata 69, 1262 DOL PRI Ul IBIJANI; MITJA SUVOROV, Gregorčičeva 19, 1235 Radomlje. Čestitamo! Za današnjo pravilno rešeno križanko nagrade prispeva HONDA AMBROŽ, ki bo podelila običajne nagrade (vikend najem vozila, motorno olje, preventivni pregled). Pravilne rešitve pričakujemo do 24. marca 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo IP Obveščamo vas, da se bo zaradi vzdrževalnih del na mostu v Radomljah, predvidoma med 10. majem in 10. Junijem 2006, znižal vodostaj Radomeljske mlinščice na 1/3 običajnega vodostaja. Občina Domžale Nordijska hoja in TVD Partizan Domžale Spoznajte najboljšo vadbo za krepitev celega telesa v naravi! Nekaj bistvenih prednosti nordijske hoje pred običajno hojo in tekom: - vadba za vse nivoje telesne pripravljenosti (od popolnih začetnikov do vrhunskih športnikov); - vadba primerna za vse letne čase; - krepimo mišice celotnega telesa (90%); - zaradi večje aktivnosti krepimo srčno žilne in pljučne sposobnosti; - izboljša se koordinacija gibanja - razbremenitev sklepov nog in hrbtenice, povečanje gibljivosti hrbtenice, izboljšano ravnotežje pri hoji; - varna vadba pri okrevanjih po raznih obolenjih, krepitvi imunskega sistema in uravnavanju telesne teže. V mesecu marcu in aprilu se začenja spomladanski del aktivnosti nordijske hoje. Člani TVD PARTIZAN Domžale pripravljamo tečaje za vse, ki bi radi spoznali ta vse bolj priljubljen špoft, prav tako pa bomo skupaj na krajših pohodih odkrivali našo bližnjo okolico. Pohodi bodo organizirani ob nedeljah v dopoldanskem času (zbor ob 10. uri, trajanje pohoda do največ 3 ure). Udeleževali se bomo tudi uradnih pohodov, ki jih bo pripravilo Združenje za nordijsko hojo Slovenije. Za vse, ki bi radi poizkusili nordijsko hojo, začenjamo z izvedbo tečajev - prav tako ob nedeljah v dopoldanskem času, lahko pa tudi v drugem terminu po dogovoru. Na tečaju boste izvedeli vse o osnovnih teoretičnih napotkih za varno vadbo in pravilno izbiro palic, naučili se boste tehnike gibanja pri nordijski hoji, pokazali vam bomo nekaj ogrevalnih in razteznih vaj z uporabo palic. Pri praktičnem delu tečaja bomo kot primer vadbe s palicami izvedli krajši pohod ob Kamniški Bistrici. Intenzivnost hoje bo prilagojena vaši telesni pripravljenosti. Tako bo vadba prijetna in koristna za vse udeležence. Palice za nordijsko hojo so vam na tečaju na voljo v našem društvu, potrebujete le primerno športno obutev, oblačila in gremo v akcijo! Prvi izlet (za pokušino) po trasi Domžale Krumperk - Domžale bo 19. marca 2006. Ob slabem vremenu se dobimo naslednjo nedeljo. Dobimo se ob 10.00 uri pri gostilni Repovž. Informacije o tečajih in vadbi so vam na voljo pri urah rekreacije društva TVD PARTIZAN Domžale, vsako sredo v OŠ Domžale, od 18. do 19.30 ure: Primož KOŠAK (telefon 01/724-34-60), Polona ŠMUC (telefon 041/663-560) Boris Kopitar Žametne vrtnice že sedmič uspešne Tudi letošnji koncert ŽAMETNE VRTNICE, ki ga je že sedmič Boris Kopitar s številnimi gosti poklonil dekletom, ženam, mamam in babicam, je v halo Komunalnega centra Domžale privabil številne obiskovalce in obiskovalke. Ti so bili ob obilici narodno zabavne in zabavne glasbe ter humorističmh vložkov deležni tudi praktičnih nagrad sponzorjev, pa tudi pozdrava podžupana Tonija Dragarja. Ta jim je zaželel še veliko tovrstnih prijaznih večerov, ki vedno znova potrjujejo, da imamo narodno zabavno in zabavno glasbo radi. Navdušili so vsi pevci in pevke ter glasbene in folklorne skupine. Vera Vojska DANSKI ARHITEKT, NAČRTOVALEC OPERE V SYDNEYJU (JÖRN) 50% TAKOJ, 50% ČEZ 3 LETA BREZ OBRESTI PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA HONDA Moč no&th sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.si P0M0Č: ALTA-fjord na severu Norveške, ARAKAČA-mehiska gomoljnica, DINAST-vladar, oblastnik, NOEMA-vsebina misli, OKEANOS-svetovna reka v grški mitologiji, OROGENEZA-proces nastajanja gorovij, gorotvornost, UTZON-danski arhitekt (J6rn) Zimovanje v Planici 20 otrok z vzgojiteljicami Uršo in dvema Andrejama iz Vrtca Dominik Savio se je od ponedeljka do petka v tretjem tednu januarja odpeljalo v Planico. Pot do tja se nam je precej vlekla, krajšali smo si jo s petjem in ogledovanjem zanimivosti ob cesti. Vedno več snega je bilo in končno smo bili na cilju. Zimovanje je bilo namenjeno otrokom iz starejših dveh skupin, v katerih so otroci stari od 4 in pol do 6 let. Zavedam se, kako pomembno je, da se otrok prvih korakov smučanja nauči pravilno. Učitelji smučanja so otroke že prvi dan glede na njihovo znanje smučanja razdelili v štiri skupine: Slončki, Pingvini, Račke in Kenguruji. Učitelji smučanja so se zelo trudili: profesionalno, otrokovi starosti in predznanju smučanja primerno so izbirali in izvajali dejavnosti na snegu. Znanje smučanja in vožnjo z vlečnico so otroci osvajali in nadgrajevali preko raznolikih iger. Poskrbeli smo tudi za prijetno počutje otrok; pridobili so si pozitivne izkušnje in se »socializira-li«. Z vremenom smo imeli srečo, tako da smo imeli za bivanje in igro na svežem zraku idealne pogoje. Od daleč smo si ogledali prave skakalnice, ki so bile res prevelike za nas. Peš smo se podali proti Tamarju, vsak otrok si je izdelal svojo miniaturno smučko, ki je razveselila domače, saj smo jih z risbicami vred poslali domov. Otroci so zelo uživali - to lahko potrdim tudi z izjavami otrok. Friderik je rekel: »Menije bil najbolj všeč ratrak pa skakalnica pa vlečnica, kije imela zaj-lo. Zelo lepo mi je bilo v Planici. Všeč mi je bilo, ker smo vsak dan poslušali dve pravljici in ko smo imeli zabavo v pižamah.« Tudi Leila je bila zadovoljna z zimovanjem, reklaje: »Fino seje bilo peljati pod tu-nelčki. Všeč mi je bilo na vlečnici, ker smo se fino peljali in ni bilo treba 'štamfat'.« Zadnji dan zimovanja so otroci na zaključni tekmi z geslom »Vsi na progo - vsi zmagovalci« pokazali, kako smučajo. Prav vsi (tudi starši, stari starši, bratci, sestrice) smo navijali in vsi smučarji so si zaslužili medalje, ki so jim jih podelili učitelji smučanja. Za zaključek smo zapeli še svojo smučarsko himno, se posladkali z dobrotami ter se polni novih in lepih doživetij odpeljali vsak na svoj konec. Andreja Marin Sokllč Uspešen projekt Osnovne šole Radomlje Popisali divja odlagališča v šolskem okolišu V Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se veliko pogovarjajo o življenju v domačem kraju in njegovi urejenosti. Pri tem so ugotovili, da odnos do narave ni dober, o čemer so jih prepričala številna smetišča v okolici njihove šole. Učenci in učenke devetih razredov so se pod mentorstvom Sonje Škarja odločili, da divja odlagališča popišejo, z njimi seznanijo krajane ter skušajo doseči, da se odstranijo. Pri tem so posebej opozorili na nevarnost, ki jo divja odlagališča predstavljajo za podtalnico, na njihovo nevarnost zaradi različnih nevarnih odpadkov, ki lahko povzročijo zastrupitev posameznih delov rodovitne zemlje ali celo gozdne požare. Projekt je bil izveden v okviru razpisa Ministrstva za okolje in prostor, tako evidentirana divja odlagališča so označili na štirih zloženkah ter jih z namenom, da na stanje onesnaženosti opozorijo prebivalce posameznih naselij, razdelili. V uvodu so na kratko predstavili posamezna območja: Radomlje, Rova, Kolovec, Dolenje in Žiče, Hudo, Rudnik, Škrjančevo ter Preserje, ob tem pa niso pozabili niti na kratek oris zgodovine posameznega območja, nato pa so se lotili analize najdenih divjih odlagališč. Skupaj so na omenjenih območjih (všteta so tudi naselja Homec, Nožice, Šmarca in Volčji Potok) našli 40 divjih odlagališč na 11.858,33 m2. Izračunali so, da je volumen tako analiziranih divjih odlagališč skoraj 20 tisoč m3. Posebej so navedli podatke za KS Preserje pri Radomljah, kjer so našli štiri odlagališča v velikosti cca 100 m2 z volumnom 235 m3. Največ odlagališč so našli na obrobju gozda, ob cestah, tudi ob vodah, v bližini rek in hiš. sredi gozdov, med grmovjem, v opuščenih peskokopih, med tako najdenimi odpadki pa je bilo največ gradbenih odpadkov, opeke, papir, les, našli pa so tudi akumulatorje, kolesa, plastenke, vrečke, pločevinke, Biba pleše Ples je področje dejavnosti, ki ga v vrtcu izvajamo kot načrtovano področje umetnosti ali ob različnih priložnostih. Tako smo v Vrtcu Domžale v letošnjem šolskem letu prav na tem področju uvedli novost, in sicer smo začeli z izvajanjem dejavnosti v obliki plesnih uric z naslovom BIBA PLESE. Dejavnost poteka v vseh sedmih enotah (Cicidom, Kekec. Krtek, Mlinček, Ostržek, Palček in Savska) v dopoldanskem času kot del kurikula. vanjo pa so vključeni otroci, ki si to želijo. Vzgojiteljice, ki zelo dobro poznajo metodiko plesne vzgoje, so se še dodatno izobraževale na Fakulteti za šport pri dr. Meti Zagorc in si tako pridobile še več specifičnega znanaja. Še prav posebej želim poudariti prednost, da vzgojiteljice dobro poznajo otroke in prav zanje pripravijo plesni program, kjer upoštevajo starost otrok, njihove psihofizične zmožnosti, predznanje, interes.... Dejavnost BIBA PLEŠE je začela potekati v oktobru in prvi vtisi so zelo pozitivni. Cilji dejavnosti so sledeči: • Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti; • Spoznavanje umetniških zvrsti; • Razvijanje izražanja in komunikacija z umetnostjo; • Doživljanje umetnosti kot družabnega in kulturnega življenja; • Razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter predstav o umetnost, komunikaciji, sebi in drugih; • Negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja; • Uporaba in razvijanje spretnosti; spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškim sredstvom - plesom - in njegovimi lastnostmi; Vsebine, ki jih vzgojiteljice izbirajo so: iz sveta rajalnih iger (kamor sodijo tako ljudske rajalne igre, kakor ustvarjalne igre), bibarije, preprosti ljudski plesi, ustvarjalno gibanje, iz-števanke, plesi drugih ljudstev sveta, sproščanje ob glasbi... Dejavnost poteka enkrat tedensko v dopoldanskem času, v prostorih vrtca in staršem zanjo ni potrebno dodatno plačati. Interes je velik, vzgojiteljice pa so povedale, da je to zagotovo zelo zanimiva in spodbudna dejavnost tudi za tiste otroke, ki do sedaj za dejavnosti na področju plesa niso izkazali posebnega zanimanja. Toliko za danes, spomladi pa vam zopet sporočim, kako se imajo »bibe« v plesni dejavnosti BIBA PLEŠE. Pomočnica ravnatel|lce Vrtca Domžale Jana Pirman železo, steklenice, blago, stole, sedeže, gume, avtomobilske dele, pralne stroje, hladilnik, samokolnice, obleke, lonce, smetnjak, folije, stiropor. vedra, žage, mrtve živali, odsluženo kosilnico, televizor, žal so našli tudi nekatere nevarne odpadke (plastenke / vnetljivo tekočino - etilni alkohol). Navedli so tudi možnosti za sanacijo omenjenih divjih odlagališč, največ bi jih lahko odstranili s pomočjo gradbene mehanizacije, zlasti tiste ob cestah, ter tako naložene odpadke odpeljali na deponijo v Dob, nekatere s čistilnimi akcijami, nekatere bi lahko kar zasuli, posebno skrb pa mladi izražajo zaradi najdb nevarnih odpadkov ter zaradi dejstva, da so številna divja odlagališča skrita in nevarna, da so možnosti okužbe, pa tudi to, da večina njih prispevajo k neurejeni okolici. Naloga, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor RS, je pomemben prispevek učencev devetih razredov Osnovne Šole Preserje pri Radomljah ter njihove mentorice Sonje Škarja k čistejšemu in lepšemu okolju v tem delu naše občine. Še pomembnejše pa je, da sedaj vsa analizirana najdena divja odlagališča pristojne službe pregledajo in čim prej odstranijo ter tako odvrnejo tako nevarnost za podtalnico kot tudi nevarnost za življenje prebivalcev na tem območju, hkrati pa zagotovijo lepše okolje. Le tako bo projekt učencev Osnovne šole Preserje pri Radomljah, za katerega jim je treba iskreno čestitati, dosegel svoj namen. Zdaj smo torej na vrsti odrasli! Vera Vojska V sklopu kulturnega tedna v vrtcu Urša smo otroci Iz Igralnice 15, z vzgojiteljicama Uršo In Darbaro, pripravili dramatizacijo: "Zakaj je smreka tudi pozimi zelena". Z njo smo razveselili prijatelje mlajših skupin. Starejši otroci so uživali pri Igranju svojih vlog, mlajši pa ob predstavi. Vsi smo bili zadovoljni. Kulturno dopoldne v Vrtcu Mlinček Ali je res le februar mesec kulture? Takrat praznujemo kulturni praznik, obiskujemo kulturne prireditve, muzeje, gledališča, knjižnice, .la, res je večji poudarek na kulturi v tem mesecu in prav je, da otroci začutijo ta kulturni utrip. Tudi v vrtcu Mlinček smo otrokom odprli vrata v svet kulture. Ogledali smo si predstavo v gledališču in obis- kali knjižnico v OŠ Radomlje. V projektu Vsak dan pravljica so otroci vsak dan slišali novo pravljico, zgodbico, ki smo jih brale in pripovedovale vzgojiteljice. Ves mesec pa je potekala tudi ustvarjalna igra knjižnica, kjer so imeli otroci na razpolago veliko primernih in privlačnih knjig. Prav čarobno pa je bilo Kulturno dopoldne s pesnico Zlatko lxvstek. Otroci so res začutili posebno govorico, s katero lahko izražamo misli, želje, čustva ter začutili umetnost kot nekaj lepega. In kdaj se kultura konča? Prav gotovo ni omejena le na mesec februar. Kultura, ki jo imam v mislih, je drobna, vsakodnevna, osnovna kultura, ki je prava vrednost in jo otroci pridobivajo celo življenje. Pri tem pa jim bodimo v pomoč mi odrasli s svojim zgledom. Vilma Hrovat, Vrtec Domžale, enota Mlinček Naša □"ateljica M* Zaposleni v vrtcu se dobro zavedamo, da je treba otroke že zelo zgodaj in na pravi način popeljati v svet knjig oz. sprva slikanic in karton k. S sproščenim in zabavnim vzdušjem ustvarjamo spontano in navidez nena-črtno bralno ozračje. Tako skupaj z otroki urejamo knjižni kotiček, beremo kakovostne zgodbe z bogato sporočilno vsebino. izdelujemo svoje slikanice,.., se povezujemo s starši in jih spodbujamo, naj bodo dober zgled otroku in tudi sami kdaj pa kdaj preberejo kakšno knjigo. Redno obiskujemo knj iž-nico, kjer si med drugim sami izbiramo slikanice, se ob njih pogovarjamo in seveda sproti utrjujemo knjižni bonton. Otroci, ki se zanimajo za knjigo, so vse bolj radovedni, družabni, komunikativni,... Zato nam ne sme biti žal časa, ki ga namenjamo vzgoji bralne kulture. Marta. Vrtec Urša Zasebni vrtec Mali princ Zimovanje Po uri in pol vožnje po ovinkasti cesti in še prej pol ure po avtocesti smo prispeli do EKO kmetije Pri Flan-dru. Najprej smo iz avtobusa odnesli smuči v kočico na smučišču, ki jo je od hiše, kjer smo bili nastanjeni, ločevala samo cesta. Že prvi dan smo preverili naše smučarsko znanje in sankaške sposobnosti oz. sposobnost ustavljanja sank, zvečer pa imeli še dovolj energije za nočni pohod s svetilkami. Nadaljevalo se je z dopoldanskim smučanjem, sankanjem, igrami na snegu. Ob popoldnevih smo obiskali Bevkovo hišo, si ogledali domače živali, jih krmili in božali. Spoznali smo, kako so v starih časih predli na kolovrat. Medtem ko je gospa predla, smo mi uporabili vrteče kolo kolovrata za instrument, zraven pa smo peli. Radi smo pokukali v kuhinjo, i/, katere je vedno prijetno dišalo, jedli so bile zelo okusno pripravljene Opazovali smo tudi gospo Marijo pri klckljanju, njene umetnine so bile razstavljene po hiši. Na domačiji so imeli tudi lasten mlin, kjer smo si ogledali, kako iz pšenice nastane moka. Otroci so vedeli povedati, da iz moke spečemo kruh. Tako nam jc Marija zamesila testo za kruh, mi pa smo spekli pletenice, ptičke, pujske, ježke in druge dobrote, ki smo jih prinesli na pokušino tudi našim staršem. Ob Valentinovem smo pripravili ples zaljubljencev. Preden smo se poslovili, smo natrli še nekaj orehov, ki smo jih tudi pojedli, še cele orehe pa smo prinesli s seboj v vrtec, da nam bo iz njih naša kuharica kaj spekla. Vsi srečni in zadovoljni smo sc vrnili v objem naših staršev. Andreja Kovač In Monika Brodarlč Obisk opernega pevca v vrtcu Urša V vrtcu Urša imamo skozi vse leto prioriteto na področju glasbene vzgoje. Ta projekt smo poimenovali Čarobna piščal. Otroci se ob tem projektu seznanjajo z različnimi instrumenti in glasbenimi zvrstmi. V mesecu februarju nas je obiskal operni pevec Zoran Potočan in nam ob prepevanju odlomkov iz opere Figarova svatba nekoliko približal operno glasbo. Zanimivo je bilo opazovati otroke, kako so to glasbo sprejeli. Najprej je bil na vrsti smeh in začudenje, po nekaj trenutkih pa seje na njihovih obrazili videlo presenečanje in zanimanje. Za to lepo in drugačno glasbeno doživetje v vrtcu se gospodu Zoranu Potočan lepo zahvaljujeva. Vzgojiteljici: Urša In Barbara, Vrtec Urša Babice in dedki na obisku Druženje dveh generacij je v vrtcu Mlinček že nekajletna tradicija. Stari starši nam vsakokrat pripravijo nepozabno srečanje. Do sedaj smo skupaj pekli, kuhali, šivali, pletli in ustvarjali iz naravnih materialov. Letos pa smo se odločili za drugačno obliko sodelovanja. Pripravili smo glasbeno dopoldne in skupaj z babicami in dedki prepevali otroške in ljudske pesmi. Vzdušje je popestrila tudi znana radomeljska ljudska pevka ga. Silva Kosec, ki nas je vse po vrsti očarala s svojim pevskim nastopom. Svoj nastop pa je zaključila Z besedami: Radi se imejte in veliko, veliko poj-te, saj nas to združuje. Prijetno glasbeno dopoldne nam je prehitro minilo. Vsi skupaj pa smo bili prijetno presenečeni, ker se je vabilu odzvalo toliko babic in dedkov. S tem so pokazali, kako radi imajo svoje vnuke. Vilma Hrovat, Vrtec Domžale, enota Mlinček stran 21 Pokalna lovorika Union Olimpiji V Domžalah je med 16. in 19. februarjem potekal finalni turnir Pokalnega prvenstva Slovenije za Pokal SPAR. Pokalno lovoriko so v samostojni Sloveniji že trinajstih v zrak dvignili igralci Olimpije. V četrtfi-nalu sta Helios in Olimpija s težavo premagala svoja nasprotnika, Laško je presenetljivo ugnalo Slovan - prvega favorita tega turnirja, Rogla pa je bila boljša od Kraškega Zidarja. V polfinalu Union Olimpija ni dovolila presenečenja in je bila boljša od Heliosa, v drugi tekmi pa so lAščani s težavo odpravili Rogio. v finalu jc Olimpija nadzorovala tekmo in prišla do druge lovorike letos - po Superpokalu še do pokalne. Vse tekme, /lasti pa liste, v katerih je igral domači klub, so bile /clo dobro obiskane, saj je bil praktično zaseden vsak sedež v dvorani, kije navdušeno navijala za doma- Zagrlzena borba pod košem - tekma med KK Hellos Domžale In KK Union Olimpija Ta Navijaška skupina Ravbarjl če. finalni furnirje bil /a Domžale prava družabna prireditev, saj so organizatorji. Košarkarski klub I lelios Domžale, poskrbeli tudi za majhna in večja presenečenja. ki so med gledalci vedno priljubljena, piko na i pa so dale tudi gostujoče zmajčice. u. ž. Atletski klub VELE Domžale v Sprinterska trojka na državnih prvenstvih Alja in Ajda Sitar ter Klara Hribar so za zaključek dvoranske sezone nastopile na dveh državnih prvenstvih, in sicer 11. februarja v Ljubljani na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke, teden dni kasneje pa na Prvenstvu za starejše mladinke. V kategoriji mlajših mladink je že vse kazalo na medaljo, saj je Klara odtekla dva osebna rekorda 8,09 s in 8,07 s v finalu, kar je zadoščalo za končno peto mesto, Alja pa je bila po kvalifikacijah s 7,94 s četrta. Na žalost je Alja v finalnem teku pri drugem startu startala prebil ro in bila diskvalificirana. Nastopila je še Ajda, ki je bila 14. s 8,44 s. Iste tri šprtinterke so nastopile tudi v kategoriji stareje-ših mladink, kjer so zaključile kot 7., 9. in 17.. Najboljše uvrščena je bila Alja Sitar, kije bila s 7,91 studi zmagovalka B finala, Klara je bila z 8,14 s deveta. Ajda pa je dosegla rezultat 8,45 s. t Osamljena skakalka Zadnja tekma februarja je bilo Prvenstvo za člane in članice 25.2.2006 v atletski dvorani v Šempetru pri Gorici. Na tekmovanju je nastqpila le Nastija Capuder, ki je tro-skok zaključila z bronasto medaljo, in sicer je dosegla rezultat 12.41 m. Čestitke in veselo na delo za poletni del se/one! Bojana Atletski klub Domžale obvešča vse svoje člane in članice ter prijatelje atletike, da lahko poravnajo obveznosti do kluba (članarino, vadnino) v naslednjih terminih v prostorih kluba v Domžalah, na kopališki ulici 4: sreda, B. marec. In četrtek. 9. marec 2006, od 17. do 18.30. ure trada, 15. marec, In četrtek, 16. marec 2006 od 17. do 16.30. ure sreda, 22. marec. In četrtek. 23. marec 2006 od 17. do 16.30. ure. Veseli bomo tudi novih članov. Atletski klub Domžale Uspešni ihanski ka rateisti Da smo Ihanski karateisti do naše letošnje prve tekme pridno trenirali, smo dokazali z rezultati na »Pokalnem turnirju Ruše 2006«, ki je bil v soboto, 18. februarja. Pred samim začetkom tekme je bilo izrečenih nekaj besed v zvezi s tem, da je turnir jubilejni in 29. po vrsti. Izveden je bil v spomin padlemu Pohorskemu bataljonu. Naši karateisti so so tekmovanja udeležili polni upanja na čim boljšo uvrstitev, kar jim je zagotovo uspelo. Da se znamo tudi zabavati in ne samo tekmovati, sta nas spomnila zakonca Marija in Sašo Peterlin, ki sta nastopila v isti skupini (skupina veteranov) in se po koncu izenačenem številu točk še enkrat pomerila, kdor bo komu odstopil drugo in tretje mesto. Špela Grad je osvojila drugo mesto v skupini starejših deklic, Primož Peterlin pa četrto mesto v skupini mlajših dečkov. Naslednja preizkušnja je bila pred nami že naslednjo soboto, 25.februarja, ko smo se podali na 1. kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo v malo telovadnico OS Tabor Maribor. Tokrat smo na pot proti dobri uvrstitvi podali kar 5 tekmovalcev, ki so dosegli zavidljive rezultate. Špela Grad je tekmovala v dveh skupinah. V skupini starejših deklic je dosegla uvrstitev na prvo mesto, v skupini mladink pa je bila druga. Pohvale vreden je ponovno nastop Marije in Saša Peterlina, ki sta vsak v svoji skupini dosegla točke za prvo mesto. Primož Peterlin je premagal svoje konkurente in tudi osvojil odlično prvo mesto. Ker je pred nami še ena preizkušnja pred samim finalom državnega prvenstva, bomo pridno trenirali in zajemali znanje našega trenerja Borisa Grada, ki se nam bo tudi sam pridružil na naslednji tekmi. Karate klub V/ankan Ihan Težkoatletski klub Domžale Uspešna športnika Neje in Tine Orešek Predstavljamo vam brata Nejea in Tineta Oreška. V težkoatiet-skem klubu trenirata tretje leto. Na lanskem mladinskem in članskem državnem prvenstvu je Nej-eu uspelo postati državni prvak v kategoriji do 69 kg, Tine pa je na državnem prvenstvu zasedel 3. mesto v kategoriji do 85 kg. Nejc in Tine, čestitke tudi v imenu našega kluba. Kako lepo je biti državni prvak? Medalje nama pomenijo potrditev najinega dosedanjega dela ter spodbudo za prihodnost. Razpored tekem nogometnega kluba Domžale v spomladanskem delu lige Simobil 4. marec Domžale Nafta 11. marec Primorje Domžale 18. marec Rudar Domžale 25. marec Domžale Hit Gorica 29. marec Drava Domžale 1. april Domžale Bela Krajina 8. april Domžale CMC Publikum 12. april Koper Domžale 15. april Domžale Primorje 22. april Maribor Domžale 26. april Nafta Domžale 29. april Domžale Rudar 2. maj Hit Gorica Domžale 6. maj Domžale Drava 13. maj Bela Krajina Domžale 17. maj CMC Publikum Domžale 20. maj Domžale Koper 27. maj Primorje Domžale 3, junij Domžale Maribor Športne urice v Osnovni šoli Domžale V Osnovni šoli Domžale poteka program, osnovan na podlagi kiirikuiii-ma. Za tiste, ki s tem izrazom še niste seznanjeni, naj vam razložim, da gre za preprosto, a smiselno povezavo športa s šestimi področji: gibanjem, umetnostjo, matematiko, jezikom, naravo in družbo. Vediteljica Petra s pomočjo pomočnice Danielc sledi načrtu, ki poudarja giba- Podelitev priznanj Športne unije Slovenije Ivan Sraj - prejema društveno priznanje Zlati red za Franc Košak športne usluge, podeljeno TVD Partizan Domžale. Čestltamol prejema Srebrni red za športne usluge. nje, v vsako uro pa v to vključi tudi eno izmed področij, česar pa otroci sploh ne opazijo, a vendar se ob tem zabavajo in učijo. Saj veste, če jim rečemo, skoči v krog, je to za nekatere samoumevno, nekateri pa še razmišljajo, »a v krog?, saj res to je krog ...« Naš namen je otroke ne le usmerjati v določene dejavnosti pri športni vzgoji, ampak usmeriti se na delo in učenje v razredu, kar lahko poteka tudi v telovadnici, sproščeno, brez zvezkov, le s svojo glavo, domišljijo in preprostim razmišljanjem. Ker dejavnost poteka v času podaljšanega varstva, seje zanjo odločilo kar osemnajst otrok. Starši prispevajo majhen prispevek društvu, šola pa nudi bre;>plačen prostor, kar je zelo pohvalno, kajti tovrstnih dejavnosti ni nikoli preveč. Želimo si. da bi se v prihodnjem šolskem letu za tovrstno dejavnost odločilo še več šol. saj bi tako skupaj prispevali k raznoliki in umsko dobri gibalni vzgoji. Za ŠD Fan vlt-as, koordlnatorlca vaditeljev Mojca Grojzdek Kdo vaju je navdušil za ta šport? Najip bratranec Štefan Dominko, tudi večkratni državni prvak, naju je pred dobrima dvema letoma povabil na trening, kjer sva se nekoliko pobližje spoznala s tem športom. Bila sva navdušena. Koliko mora trenirati državni prvak in kakšen je ta trening ? Treningi znajo biti naporni, vendar je samo tako lahko poseči po dobrih rezultatih. Delamo različne vaje, tako da trening ni monoton. Treniramo predvsem počepe, vaje za hrbet ter tehniko. Ali je morda tudi medsebojna tekmovalnost vzrok ali razlog za to, da oba še naprej vztrajata? Verjetno je tudi to eden izmed razlogov, poleg vztrajnosti. Veliko sta skupaj na treningih kot na tekmovanjih. Kakšni so vajini odnosi in kakšno mnenje imata drug o drugem? Dobro se razumeva, najin odnos je vzajemen. Ali zna slovenska javnost dovolj ceniti vajine dosežke? Če ljudem omeniš, da se ukvarjaš s tem športom, takoj to povežejo s fitnesom, ki pa z dvigovanjem uteži kot olimpijskim športom nima dosti skupnega Zato vabiva vse zainteresirane, naj pridejo pogledat treninge v kletne prostore hale Komunalnega centra Domžale Treningi potekajo vsak delavnik, razen srede, med 19. in 20.30. uro. Kako gledata starša na ta šport, ki je zelo težak? Podpirata naju, saj vesta, da so možnosti za poškodbe dokaj majhne, ker ne gre za kontaktni šport. Kako združujeta trening in šolo? Oba u »skujeva gimnazijo ter redno izpolnjujeva Šolske obveznosti, kar je pogoj, da lahko redno obiskujeva treninge Kilogrami naj ostanejo skrivnost, gotovo jih pa skrbno merita in pazita na prehrano? Posebne pozornosti prehrani ne posvečava, pomembno je samo to, da teža vse skozi narašča. Občutek imam, da sta zelo samozavestna, kako bi se pa vidva opisala? Občutek te ne vara. Kaj še rada delata? Najrajši počivava Hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje. Blaž Kuhar Kotalkar ski klub PIRUETA Na mednarodnem festivalu umetnostnega kotalkanja V soboto in nedeljo, 29. in .30. januarja, se je v San Benedettu del Tronito - ITALIJA odvijal festival umetnostnega kotalkanja. Pričel se je v soboto, s seminarjem, za vodstvo le-tega je bil povabljen svetovno uveljavljeni trener g. Peter Brleč. Seminarja seje udeležila tudi kotalka-rica Nika Babic, članica Kotalkarske-ga kluba Pirueta Domžale. Tu je imela priložnost izboljšati izvedbo tehničnih elementov, kot tudi koreografijo. Seminar se je nadaljeval v nedeljo dopoldan, ko so kotalkarji trenirali zahtevne skoke, piruete ter korake. Sledil je trening plesa in koreografije. Popoldan pa smo nestrpno pričakovali vrhunec dogajanja, kotalkarsko revijo. Sodelovali so vsi svetovni prvaki umetnostnega kotalkanja. med drugimi nam najbolj poznana zamejska Slovenka iz Opčin, ki je svetovna prvakinja v kategoriji članic že četrtič zapored - Tanja Romano. Sodelujoči so prikazali raznovrstne programe, od plesa v parih do samostojnih nastopov pa tudi mnogo atraktivnih skupinskih nastopov. Na reviji je sodelovala tudi kotal-karica K K PIRUETE Nika Babic, ki se je predstavila s polko Slavka Avsenika »Na Golici« in navdušila z originalno gorenjsko narodno nošo -seveda na kotalkah. Nika je bila z nastopom zelo zadovoljna in vesela , da je lahko sode- lovala, saj je s tem predstavila našo kulturno dediščino in pripomogla k prepoznavanju Slovenije v tujini. K. K. Svetovna prvakinja Tanja Romano, njen prvi trener g. Peter Brleč ter Nika Bablč - mlada perspektivna kotalkarica 29. mednarodni pokalni Ka-rate-Do turnir »Ruše 2006« Pokal v Domžale Karate klub ATOM Shotokan Domžale je 18. 2. 2006 na mednarodnem Karate tekmovanju v Rušah že tretjič zaporedoma osvojil pokal za prestižno 1. mesto. Zmaga je bila ob prijavi vprašljiva, vendar ne nedosegljiva. Atom je tokrat startal z zares ključnimi tekmovalci, ki jim klub in Domžale kljub zimskim počitnicam nekaj pomenita. Za Atom so tekmovali: Lovrenc Kokalj, Jernej Homar, Miha Gavez, Tamara Kokalj, Janko Gobec, Tadej Trinko, Timotej Kokalj, Gašper Skok, Žiga Skok, Edin Behič. Rok Topolovec, Matic Golobic, Rok Kurent, Tjaša Lupše Hanzlowsky, Nejc Blejc, Črt Hrovatin, Grega Teršek. Vsi so tekmovali večinoma v dveh kategorijah. Pred pričetkom tekmovanja so bila s strani Shotokan Karate-Do Internacional zveze Slovenije podeljena priznanja najboljšim za leto 2005. Za najperspektivnejšega karateista je bil proglašen Gašper Skok, za najboljšega trenerja je bil drugič zapored proglašen Domžalčan Lovrenc Kokalj in drugič zapored je bil Atom Shotokan Domžale proglašen za najboljši Klub in s tem osvojil najvišjo lovoriko za leto 2005. Vidnejši rezultati domžalskih karateistov na 29. mednarodnem turnirju »Ruše 2006«: Kate: mlajši dečki: drugi Rok Hrovatin, peti Grega Teršek; starejši dečki do zeleni pas: prvi Nejc Blejc starejše deklice: četrta Tjaša Lupše Hanzlowsky; mladinci: prvi Timotej Kokalj; ženske - članice: druga Tamara Kokalj; moški - člani: tretji Lovrenc Kokalj, četrti Miha Gavez; moški nad 35 let: prvi Lovrenc Kokalj Kumite - proste borbe: dečki: prvi Rok Kurent -55kg, prvi Žiga Skok +55kg; mladinci: tretji Timotej Kokalj -60kg, četrti Matic Golobic -60kg, drugi Gašper Skok -70kg; ženske: druga Tamara Kokalj +60kg moški: drugi Miha Gavez -75kg, tretji Janko Gobec +75kg. Čestitamo! Bojana Miki s plesom odžene zimske neprijetnosti V Plesni šoli in Plesnem klubu Miki ne čakamo na pomlad, da bo odgnala zimo, mraz, sneg in slabo počutje, saj s plesnimi dogodivščinami ne glede na čas kar sami prikličemo pomlad in preženemo zimske neprijetnosti, s katerimi se vsi srečujemo vsak dan. V Mikiju in naših Plesalnieah smo spet imeli pester mesec: udeležili smo se podelitve športnih priznanj občine Domžale, kjer smo tudi nastopali, plesali smo na tekmah Heliosa v Hali ko- munalnega centra, se udeležili prvih kvalifikacij v show plesih na katerih smo dosegli tri prva, dve drugi in tri tretja mesta v različnih kategorijah in starostih, osvajali priznanja na tekmovanju plesnih parov in skupin, ki se je 11.2. odvijalo v Hali komunalnega centra, obiskovali tečaje družabnih in trebušnih plesov, se udeležili priprav v hip hop plesih in se izobraževali doma in v tujini. Na podelitvi priznanj uspešnim športnikom Občine Domžale smo plesalci Plesnega kluba Miki spet osvojili medalje in številna priznanja. Srednjo plaketo so za svoje športne uspehe prejeli: svetovna prvakinja in dvakratna državna prvakinja Maja Sonc, državni prvakinji in četrto uvrščeni na Svetovnem prvenstvu Ana Černi-vec in Manca Čuček, velika formacija The lizards, državne in svetovne podprvakinje, mala skupina Red desert in pa mala članska skupina, ki se je na Evropskem prvenstvu uvrstila na sedmo mesto. Malo plaketo sta prejeli mala pionirska show skupina Who's got the pain in hip hop velika formacija Samuraji. Medaljo pa sta za drugo mesto na Državnem prvenstvu v show plesih prejela Maja Maselj in Uroš Pavlin. Poleg plesalcev si vse pohvale zaslužijo tudi mentorji, trenerji in koreografi omenjenih formacij, malih skupin, parov in solistov, ki so vztrajno spodbujali mlade plesalce in jih pripravljali za uspešen boj v plesni konkurenci: Blaž Godec, Martina Tekavc in Romana Pahor. Miki predajamo se redno izobražujemo na plesnem področju in na področju tim-skega dela, sodelovanja, dela z otroci in še marsičesa. Januarja smo se družili na seminarju asertivnosti, komunikacije in timskega dela, februarja pa so naši trenerji Andraž Mrak, Blaž Godec in Romana Pahor v Pineapple dance studios v Londonu nadgrajevali svoje plesno znanje. Pridružila se jim je tudi hip hop solistka Anja Trampuž, ki je lani na Državnem prvenstvu dosegla odlično peto mesto, letos pa se bo poskušala uvrstiti na stopničke. Miki uživamo bi vas radi povabili na Pomladni ples, ki bo v soboto, 18. marca 2006, ob 20. uri v Plesalnici. Ker je ples naša bližnjica do sreče in smo tisti, ki radi uživamo in to tudi pokažemo, se nam pridnižite na tem lepem dogodku druženja, veselja in praznovanja pomladi, ženskosti, materinstva. Možje pripeljite svoje žene na ples in jih s tem počastite ob njihovem prazniku žena in materinstva. Če pa se želite pred tem posebnim plesnim dogodkom naučiti, ponoviti ali pa dopolniti korake čačačaja, fokstrota, valčka, swinga in še česa drugega, pa se nam pridružite pri tečaju družabnih plesov. Za rezervacijo tečajev nas lahko pokličete v Plesalnico, vse dogodke pasi lahko ogledate tudi v našem fotokotičku, kjer so fotografije plesov, tekem, druženja in raznih plesnih dogodivščin. Lep plesni pozdrav, Romana Pahor Sankukai karate klub Domžale Počitnice so za nami, s polno paro gremo naprej! Ja, počitnice so zdaj dokončno za nami in vsi polni energije smo pripravljeni na nove treninge. Pri sankukai karateju smo imeli že takoj po novoletnih praznikih pokalno tekmo, in sicer v nedeljo, 12.02.2006. Kot smo zapisali že v prejšnji številki Slamnika, je bila v Savljah zgrajena nova telovadnica in tja so se od sedaj naprej preselile tudi pokalne tekme. Tako smo se zjutraj zbrali v Ljubljani in ob 10. uri začeli s tekmovanjem. Na začetku je vse skupaj delovalo še malo bolj zaspano, po začetnem ogrevanju in nekaj prvih borbah se je ozračje ogrelo in ko so prišli na vrsto tekmovalci v višjih kategorijah, z višjimi pasovi, smo že lahko uživali v kvalitetnih in zanimivih borbah. Poleg tega je po borbah sledilo še tekmovanje v izvajanju ju-randori tehnik, ki za razliko od borb poteka v absolutni konkurenci. Tisti vikend pa ni bila na sporedu samo tekma, pač pa sta že v soboto in nato še v nedeljo zjutraj potekala še dva seminarja, demonstratorski in sodniški, kjer so udeleženci na novo spoznali ali pa le obnovili svoje znanje in veščine tudi v sankukai karateju. Omenimo še naše najboljše tekmovalce tokrat: Člani do 80 kg: 1. mesto: Žiga Voler (Dom) Člani do 70 kg: 1. mesto: Zvone Jerala (Dom) 2. mesto: Bine Pengal (Dom) 3. - 4. mesto: Tilen Kotar (Dom) Člani do 65 kg: I. mesto: Damjan Zore (Rad) Člani (5.- 4. kyu) do 70 kg: 3.-4. mesto: Jošt Hribernik (Dom) 3.-4. mesto: Andrej Korelc (Dom) Dekleta do 58 kg: 1. mesto: Kristina Otrin Ferlič (Dom) 3.-4. mesto: Teja Grad (Dom) Dekleta nad 58 kg: 1. mesto: Kristina Otrin Ferlič (Dom) St. dečki abs.: 1. mesto: Blaž Kovačevič (Dom) 2. mesto: Tilen Kotar (Dom) 3. -4. mesto: Domen Vollmajer (Dom) Vsem iskrene čestitke za dosežen uspeh! Mladi boksar tudi v letu 2006 uspešno Za konec bi vas radi povabili še na ogled sankukai Državnega prvenstva za člane in članice v športnih borbah, ki bo potekalo v Domžalah, v veliki telovadnici OŠ Venclja Perka, in sicer v nedeljo, 12.03.2006, od 15. ure dalje. Vabljeni! B.P. V prejšnji številki Slamnika ste lahko prebrali, da sta na tekmovanju Goldcn belt Italija v Mare-nu di Piave, dva člana Mladega boksarja Dob osvojila 3. mesto. To sta bila Tjaša Žibert in Da-libor Prodanovič. Tjaša Žibert, državna prvakinja za leto 2005, je tako že naredila korak naprej v ožji izbor kandidatk za Svetovno prvenstvo kadetinj, kadetov, mladink in mladincev na Hrvaškem v Zadrti. V začetku februarju smo discipline športnega kickboxinga s sodelovanjem Srednje šole Domžale predstavljali v fitnesu FIT FIT Domžale. Demonstranta iz kluba sta bila David Nagode (3. mesto SP 2005) in Marjan Bolhar (3. mesto SPP 2005), sodeloval pa je tudi strokovnjak na področju kickbixinga, selektor slovenske kickboxing zveze, g. Dragan Miškovič, profesor telesne vzgoje Domžale. Obe skupini s Srednje šole Domžale sta z zanimanjem opazovali osnovne telesne elemente kickboksinga, ki sta jih demonstrirala tekmovalca, selektor pa je stro- kovno razložil namene tega športa ter povezavo s telesno vzgojo. Klub se zahvaljuje g. Draganu Miškoviču, profesorju telesne vzgoje, in g. Vla-dimirju Sitarju s Ptuja za pomoč, za fotografije pa profesionalnemu foto ateljeju - g. Roku Majheniču. Čestitke Marjanu Bolharju za uspešen nastop na IRISH OPEN. Tudi letos IRISH OPEN, od 4. do 5. marca, ne bo brez udeležbe iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob. Tega največjega tradicionalnega turnirja na severu se bo udeležil Marjan Bolhar, v kategoriji do 75, 80 kg. Sam se turnirja zelo veseli in upa, da bo Slovenijo kar najbolje zastopal. Poleg njega gre na turnir še 6 reprezentantov s Ptuja in Izlak. Na občnem zboru kluba pa so podelili tudi priznanja za najboljše člane v klubu, in sicer so letos priznanja prejeli: med rekreativci Brigita Kranjec in Primož Vindišar, med tekmovalci pa Tamara Radkovič, najčlanica, ter naj član David Nagode. Čestitamo! B. Smučarski klub Ihan »Napad Ihancev na Torino« Olimpijski par iz Ihana, TEJA GREGORIN in KLEMEN BAUER, je uspešno prestal letošnje zimske olimpijske igre v Torinu v Italiji. Na prizorišču biatlonskih tekmovanj v Česani San Sicario sta se vsak po svojih močeh merila z zares ostro svetovno biatlonsko konkurenco. Doseči kar štiri posamične uvrstitve do 19. mesta, ja, kapo dol Teji, ki je s svojo ostrostrelsko natančnostjo dobila »zlato medaljo« kot najboljša v slovenski ekipi. Teja tako nedvomno postaja naša najboljša »lovka na smučeh«, saj svoje lovke spretno ovija okrog konkurence in ji krepko diha za ovratnik. Skupaj s slovensko štafeto je Teja še kako dihala za ovratnik biatlonskim velesilam in ob nekoliko slabšem »dihanju« konkurence bi se kaj lahko veselili medalje, vendar je doseženo 6. mesto odlična popotnica za prihodnost. Naš moški del je na olimpijskih igrah zastopal postavni mladenič, blondinee, nemški navijači so ga vzeli že kar za svojega, prav ste uganili, naš Bauer. Z izjemno borbenostjo je končal vsa tekmovanja in zasedel 61. in 71. mesto v posamični konkurenci, s slovensko štafeto pa zelo dobro 10. mesto. Klemen je bil na teh olimpijskih igrah kot najmlajši, v kalilnici za naslednje olimpijske igre v Kanadi, Vancouver, leta 2010. Postati prekaljen borec na biatlonski fronti vsekakor ni lahko, saj kaljenje poteka v več fazah in na končni izdelek vpliva vse več dejavnikov. Krivulja biatlonske dejavnosti v »ihanskem diagramu« se strmo vzpenja tudi na račun pridnih rok posameznikov, ki s svojo aktivnostjo »izdelujemo« pravi model prihodnosti. Skromnost je lepa čednost, pa vendarle si želimo v deželi javorjevega lista leta 2010 povečati ekipo in tako v »ihanskem diagramu« preseči številko 2 in jo nadomestiti s 3. Pa nazaj v sedanji čas, brez zapletenih diagramov, povsem preprosto, vse več mladih se odloča za športno zvrst, ki je v Ihanu prisotna že desetletja. V tej zimski sezoni smo lahko izredno zadovoljni z množičnostjo in tudi z nastopi, kjer fantje ter dekieta pridno zbirajo točke za Pokal Slovenije v biatlonu in v smučarskem teku, za kar gre nedvomno zalivala trenerju Janezu GREGO-RINU ter seveda sponzorju, podjetju FARME IHAN, d.d. in njegovi blagovni znamki »Anton-sveže svinjsko meso«. Olimpijske igre so končane, pa vendarle naši biatlonci ostajajo še vedno »trdno v sedlu«. V Nemčiji, Langdorf, so v času od 28.2. do 5.3.2006 vrteli svoje »fiinte« na prvenstvu stare celine. Naši »kavboji« Klemen BAUliR, Peter DOKL in Aleš GREGORIČ so se merili v juniorski konkurenci, kako?! Številka Slamnika zopet prehiteva, kako pa so prehitevali naši trije v pravi deželi biatlona, pa seveda na naši spletni strani http://www.tsklub-ihan.si. Pa še to!! KS Ihan je imela na letošnjih Zimskih olimpijskih igrah v Torinu poleg Teje GREGORIN in Klemena BAUERJA v ognju še dve »orožji«, in sicer Boštjana LEKANA, vodjo servisa biatlonske reprezentance, ter Roberta SLABANJO, trenerja naše najboljše olimpijke Petre MAjDlČ. Seveda, pa niso manjkali tudi navijači naših dveh biatloncev!! Spoštovane bralke in bralci, upamo, da so vam te olimpijske igre približale biatlon, ki jc nedvomno še kako dinamičen in zanimiv do zadnjega metra pred ciljno črto. Zato vas ob tej priložnosti vabimo, da si morebiti še bolj približate to športno disciplino, seveda v živo, na Pokljuki, kjer ravno sedaj poteka Svetovni pokal v biatlonu. Jutri, v soboto, si lahko ogledate tekmovanji na zasledovalni način, in sicer s startom moških ob 10.15 uri ter žensk ob 13.30 uri. V nedeljo pa si lahko ogledate Svetovno prvenstvo mešanih štafet s startom ob 11.00 uri. VABLJENI!!! Pozdrav iz »ihanske olimpijske vasi«! Matjaž PAVOVEC Tabor A O Domžale Okrešelj 2006 Tabor je potekal med 3. in 5. februarjem, udeležilo se ga jc 22 članov. Frischaufov dom na Okrešlju nam je nudil varno zavetje pred idilično zimsko naravo. Medtem ko veČina v petek še marljivo dela, je peščica srečnežev že uživala v soncu in snegu. Med njimi velja posebej omeniti solo ponovitev Tschadove smeri v Turški gori, ki jo je opravil Matjaž Novak in turno-smučarsko povezavo Ledin-skega in Savinjskega sedla z Logarsko dolino. Najbolj zagnani so, pred nočnim dostopom na Okrešelj, splezali šc slap Palenk. Lepo sobotno jutro z obilico planov je skupino razdelilo glede na interese posameznikov. Sonce in trd jutranji sneg v grapah Mrzle gore so delovali kot magnet, ki se mu precej »taborečih« ni moglo upreti. Tako je Zahodna grapa skupaj s svojo varianto skozi okno doživela invazijo članov odseka. Da pa stvar ne bi bila preveč monotona, sta poskrbela Andrej in Marko, ki sta si za pot v višave izbrala Hudi prask, pri sestopu pa ostala zvesta načelu jate in sestopila po varianti Zahodne grape. Alpinistična šola seje pod vodstvom Roberta in Aleša spopadla /, strmimi pobočji predvrha Križa in ga na koncu tudi osvojila v območju Samotne grape. Sestopili pa so po Sestopni grapi. Med tem sta se v istem vrhu, malo bolj proti Štajerski Rinki, s snegom »pocukranimi« ploščami borila Janez in Klemen. Sestopila pa sta vsak na svojo stran grebena. Množičen obisk so doživele tudi vse tri Rinke in Turška gora. Na njih so se naši člani povzpeli skozi Turški žleb. Ker pa je pot z Okrešlja na vrh vseeno predolga, da bi jo prehodili v obe smeri, so se z vseh teh vrhov po smeri dostopa do koče pripeljali s smučmi. Noč s sobote na nedeljo je prinesla nekaj oblakov, ki so skupaj s sobotno utrujenostjo poskrbeli za »normalizacijo« nedeljskih planov. Tako je večina dopoldne izkoristila za kratek obisk grap v Mrzli gori, štirje najbolj zagnani pa so Vseeno zbrali dovolj moči, da so zmogli Ischadovo smer v Turški gori. Deskarsko smučarska sekcija sc je po tehtnem premisleku odločila, da se ta dan preizkusi v strminah Mrzlega vrha in Savinjskega sedla. Tabor so z vzponom v zalede-nclem slapu Sušica zaključili Valerija, Jane/, in Matjaž. Klemen Mlkllč Janez Kosirnih v borbi s prhkim snegom (Foto: Klemen Mlkllč) V Vzhodni grapi Mrzle gore (Foto: Klemen Mlkllč) Na črnobelih poljih Znova prvi veliki Zurab V A skupni 11.odprtega prvenstva HIT Nova Gorica je znova zmagal gruzijski velemojster Zurab Azmaiparashvil, z rejtingom kar 2658, obenem je tudi podpredsednik Svetovne šahovske zveze. Da se Zurab v Novi Gorici dobro počuti, je izrazil ob koncu turnirja, se zahvalil za gostoljubje in ni skrival, da rad nastopa v mestu rdečih vrtnic. Drugo in tretje mesto sta si skorajda bratsko delila Hrvat Kožul in slovenski reprezentant Duško Pa-vasovič, ki je bil v Novi Gorici že štirikrat prvi. Duško je v svojem značilnem slogu zmagal v osmem kolu s srbskim velemojstrom Ko-vačevičem. V Alapinovi varianti Sicilijanke je narekoval tempo od začetka do konca in v trdnjavski končnici s kmetom več zmagal s filigransko natančnostjo. Omeniti velja izvrstno igro Tolminca Jureta Škoberneta. Osvojil je enajsto mesto in bal za mednarodnega mojstra. Ljubljenec domačega občinstva, Jure Borišek, je odstopil po treh kolih, potem ko je dve partiji izgubil. Vzrok naj bi bile zdravstvene težave. Velovec Luka Lenič ni blestel, je pa povsem upravičil svoj nastop, saj je bil v močni konkurenci trinajsti, priboril pa sije tudi nekaj rejtinških točk. Sicer pa je bila letos udeležba v A skupini številčno skromnejša, saj se je odzvalo le devetindvajset šahistov. Med temi pa je bilo kar enajst velemojstrov, veiemojstrica, pa osem mednarodnih mojstrov in mednarodni mojstrici. Vrstni red: Azmaiparashvil 6.5, Kožul, Pava-sovič, Markuš, Epishin 6, Dražič, Korneev, Jovanič, Cvitan, Šarič, Škoberne 5.5, Kovačevič, Lenič, Martinovič 5 itd. Klinični center čvrsto v vodstvu V 59. ljubljanski delavski šahovski ligi, zaenkrat v prvi skupini najbolje kaže Kliničnemu centru 1, za katerega nastopa na prvi deski mednarodni mojster Jure Borišek. Tudi druge zasedbe so močne. Za Črne viteze je prvi mož fide mojster Marko Srebrnič, za Višnjo Goro - Stično pa fide mojster Kragelj. Velovcem tokrat ne gre prida od rok. Po sedmem kolu so v sredini tabele med 12. udeleženci. Smolo so imeli z Višnjo Goro-Stično, ko so zaradi opravičene odsotnosti igralcev želeli dvoboj preložiti, s čimer pa ni soglašal kapetan Višnjegorcev. Ker je v Višnjo Goro prišel le en Velovec, so dvoboj izgubili brez borbe s 4:0, saj imajo ob morebitni preložitvi dvoboja prednost domačini. Sicer pa vse ni izgubljeno, do konca so še štiri kola, razlike pod vrhom tabele pa so majhne. Vrstni red po sedmih kolih: Klinični center 1 23, Mentor 20.5, Višnja gora - Stična 19, Črni vitezi 15.5, Študent, Vele Domžale 15, Zeleni vlak-KC 13.5, Komenda Popotnik 13, Klinični center II 11.5, Telekom 9, Črni Graben 8.5, LŠK Upokojenci 4.5. V drugi ligi, kjer nastopa deset moštev, so zanesljivo prvi Sahara dog-si 20.5, to je v bistvu druga Velova ekipa. Dve točki za njimi so Železničarji, tretja pa Komenda Bocosoft 17.5. V tretji ligi nastopa 15 moštev, vodi pa BOR DOB I 19, pred Zelenci LPP in Komendo Sumo 17.5 Šahovske vesti Domžale, Prvega letošnjega Velo-vega turnirja v pospešenem šahu se je udeležil tudi mednarodni mojster Luka Lenič in zmagal s točko naskoka. Remi sta mu uspela odščip-niti edino le Ivačič na drugem in Jeran na tretjem mestu. Odličen je bil na četrtem mestu devetnajstlet-ni Velovec Sašo Rihtar. Vrstni red: Lenič 6, Ivačič, Jeran 5, Rihtar, Še-mrl, Bogdan Osolin, Rebemik 4.5, J. Skok 4 itd. Na februarskem Velovem mesečnem turnirju v pospešenem šahu je zmaga znova odšla v Ljubljano, tokrat z mojstrskim kandidatom Jo-žetom Perclom, ki ga je zelo težko ustaviti, če je dobro razpoložen za igro. To je delno uspevalo Karnar-,fu, ki je v zadnjem kolu remiziral s Šemrlom, medtem ko je Percl pre- magal Jerino. Zanimivo je bilo, da se Percl in Karnar sploh nista srečala v medsebojnem soočanju. Vrstni red: Percl, Karnar 5.5, Šemrl 5, V. Srebrnič, Vavpetič, .lanjič 4.5, Jeri-na, Bajec 4 itd. Tokrat se je v boj podalo dvajset šahistov. Lesce, Na drugem nedeljskem turnirju Gorenjka Lesce, kjer je imel vsak šahist na voljo deset minut, je zmagal domačin, mojster Mencinger. Zelo dober drugi je bil Velovec Jeran, šesti pa Janjič. Na turnirju je sodelovalo 28 šahistov, odigrali so devet kol. Vrstni red: Mencinger 8, Jeran, Hasanagič 6.5, Jokovič, Oskar Orel, Janjič, Ravnik 6, Jeraj, Simona Orel, Cvetkov 5 itd. Domžale, januarskega hitropo-teznega turnirja se je udeležilo 17 šahistov, zmagal je Babnik z desetimi točkami. Zelo dober je bil na drugem mestu Bogdan Osolin, kije osvojil točko manj kot prvak. Tretje mesto je zasedel Trboveljčan Jazbec. Vrstni red: Babnik 1(), Bogdan Osolin 9, Jazbec 8.5, Janjič 8, Ivačič 7, Filip, Jerina, Kotnik 6, Rebemik, Lan Timotej Turek, Peric 5 itd. Na februarskem Velovem turnirju v 'hitrecu' je blestel Ljubljančan Dušan Čepon, ki premagal vse tekmece in zmagal kar s tremi točkami naskoka. Rahlo sta mu pihala za ovratnik Velenjčan Matko in Zdravko Vošpernik. Med domačini je bil kot četrti najboljši Vavpetič, peti pa Ivačič. Vrstni red: Čepon 11, Matko 8, Vošpernik 7, Vavpetič, Ivačič, Rogale 6.5, Percl, Rebernik, Karnar, Šahinovič, Kotnik, Bizjak 6 itd. Na turnirju je sodelovalo 23 ljubiteljev hitrega šaha. Jože Skok Vele Domžale: Boštjan Jeran prvi, Jože Skok drugi u. Hit OPEN -B Nova Gorica, 27.1. - 2.2.2006 St. lue Hat Fed ELO LRat Klub 1 2 t 4 1 Jeran. Boštjan MK SLO 2099 2034 SD Kale Domžale 25W1 14B2 6W2.5 BB 3.5 2 Skok. Joža MK SLO 2082 2016 SD Vele Domžale 36B1 3BW2 10B 2.5 BW 3.5 5_la_|7 lg Ig |t MBuch Malto 7 40.5 1 18 4 [ISM* 17*5.5 1616 I13W7 17 38.0 2 Med 51 udeleženci sta se mojstrska kandidata Šl) Domžale zavihtela na najvišji stopnički: 29-letni Boštjan Jeran je v t.i. fotohni-šu prehitel (iz tabeli ce razvidno) svojega klubskega kolega, 57-letncga Jožeta Skoka. To je njun morda največji uspeh v posamični konkurenci! Nekoliko osmoljen je zagotovo Skok, ki so mu sodniki v 1. krogu po pomoti pripisali poraz, zato seje v 2. krogu srečal s slabšim nasprotnikom, kot bi se sicer. To pa seveda nikakor ne zmanjšuje izrednega Boštjana Jerana, kj je v zadnjih dveh letih naredil velik korak proti mojstrskemu naslovu. Kdaj ga bo osvojil, je le še vprašanje časa in seveda prihodnjega njegovega trdega šahovskega dela. Za Skokovo šahovsko samozavest pa Zmagovalec Boštjan Jeran DrugI na HIT-B: Jože Skok je uspeh velika priložnost, da s spremenjenim pristopom do igre (zmag, remijev in porazov) izkoristi sebi v prid svoje bogato šahovsko znanje in izkušnje. Morda je tudi Jože zelo blizu mojstrskega naslova! Upajmo, da bo obema v tem letu uspel preboj proti vrhu slovenskega šaha, hkrati pa seveda obema tudi čestitamo za zelo lep šahovski dosežek. Zavidanja vreden! Za spodbudo obema pa objavljamo njuno medsebojno partijo, odigrano že v 5. krogu šahovskega turnirja, ki je morda odločila zmagovalca. Čeprav partija nikakor ni bila miroljubna, seje kljub temu končala z remijem brez zmagovalca. Foto: Bogdan Osolin Boštjan Jeran (2099): Jože Skok (2082) 11. Hit OPEN - B (5) Nova Gorica, 2006 I.e4c6 2. d3 d5 3. Sd2 e5 4. Sgf3 Ld6 5. Le2 Lg4 6. h3 Lh5 7. O-O Lg6 8. Tel Sd7 9. Lfl Se7 10. c3 O-O 11. b4 a5 12,Db3 b5 13.a3Te8 14. Sh4 Sf6 15. Sxg6 Sxg6 16. Lb2 Db6 17. exd5 cxd5 18. c4 axb4 19. cxb5 bxa3 20. Lxa3 Lxa3 21. Txa3 Txa3 22. Dxa3 Dxb5 (črni je osvojil kmeta, vendar ni bilo dovolj za zmago, beli je igral aktivno, s kompenzacijo) O H ■ ■Ban i i t &> % i 1 Ü i i i È A® 23. d4 Db8 24. dxe5 Sxe5 25. Tbl Dc7 26. Tel Db6 27. Da4 h6 28. Tbl Dc5 29. Tb5 Dc6 30. Sb3 Tc8 31 Sd4 Del 32. Sf5 Kh7 33, Dh4 Sc4 34. Dd4 Sd2 35. Se3 Sxfl 36. Sxfl Dc4 37. Db2 Dc2 38. Dd4 De2 39. Tb2 Del 40. Dd3+ De4 4L Dd2Te8 42. f3 Del 43. I Dd3+ Kh8 44. Tb7 Te2 45. Tb8+ Te8 46. Tb7 De5 47. Tb5 De2 48. Dbl d4 49. Tb2 De5 50. Dd3 Td8 51. Te2 Dd6 52. Sd2 Sh5 5.3. Se4 Sf4 54. Sxd6 Sxd3 55. Td2 Txd6 56. Txd3 Kg8 57. Kf2 Kf8 58. Ke2 Ke7 ..... 1/2-1/2 Bogdan Osolin Prvo kolo ekipnega prvenstva Slovenije v dvigovanju uteži V nedeljo, 26.2.2006, je v Velenju potekala letošnja prva tekma v dvigovanju uteži. V prvem kolu sta se pomerila kluba TAK Domžale m JAK Rudar Velenje. Ekipo iz Domžal smo zastopali: Jernej Orešek (poteg 77kg, sunek 98), Tine Orešek (poteg 75kg, sunek 105kg), Simon Resnik (poteg 70kg, sunek 90kg), Boštjan Peterca (poteg lOOkg, sunek I25kg), Štefan Dominko (poteg 105kg, sunek 130kg), Blaž Kuhar (poteg 70kg. sunek l ) _LJUBLJANA_ Subvencije 2006 za kmetijstvo Kaj potrebujete za izpolnjevanje in vnos zahtevkov? ZA ELEKTRONSKI VNOS IZPOLNJENE VLOGE (brezplačen): - osnovni obrazci (A, B in ovojna mapa); - grafični listi, na katerih so vrisane površine (GERKi), ter na njih izrisana površina posamezne rastline, ime in šifra rastline; - ostali zahtevki za plačilo (D, dojilje, molznice, ...) Vsi obrazci morajo biti popolno in čitljivo izpolnjeni! Vlogo oddate v času uradnih ur. Manjkajoče obrazce lahko dobite v KSS ali na spletni strani ARSKTRP: http://www.arsktrp.gov.si/index.php?id=7986 ZA POMOČ' PRI IZPOLNJEVANJU SUBVENCHSKE VLOGE: - grafični listi urejenih GERKov; - zapisniki GERKov; - predtisk obrazcev z ovojno mapo; - fotokopija bančne kartice; - izmere (širina, dolžina) posameznih poljin na njivi za posamezno vrsto rastlin; - seznam živali na dan 1.3.2006; - seznam živali v turnusih (povprečno število dni v enem turnusu, skupno št. dni v letu); - izmere in izris strmih travnikov (S35, S50); - identifikacijske številke živali (dojilje, ekstenzifikacijska za molznice, drobnica, avtohtone pasme); - odločbe ali obvestilo o dodeljenih premijskih pravicah (dojilje, drobnica); - odločba o kvoti za oddajo mleka in podatek o povprečni mlečnosti; - če ste v kontroli (tisti, ki imate molznice in boste uveljavljali tudi dojilje); - subvencijska vloga 2005; - grafični listi iz leta 2005. Kako in kdaj se naročite za pomoč In/aH vnos vloge? Po telefonu ali osebno v času uradnih ur: vsak delovni dan od 7.00 do 8.00 ure Ob prijavi povejte število in rabo GERKov ter zahtevke, ki jih boste uveljavljali. Uradne ure veljajo tudi za vse, kar ni vezano na subvencije. Prosim vas, da nas izven uradnih ur ne motite. Prednost imajo tisti, ki so naročeni. Roki za oddajo vlog do 15.5.2006: osnovni obrazci in večino zahtevkov; do 28.4.2006: zahtevki za drobnico Kmetijska terenska svetovalka: Irena Zlatnar, dtpt.ing.agr. Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, objavlja Predhodno javno povabilo za sofinanciranje dejavnosti neprotitnih okoljevarstvenih organizacij in društev v letu 2006 Občina Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja, predhodno obvešča vse zainteresirane neprofitne nevladne organizacije in društva, da bo takoj po sprejetju proračuna za leto 2006 tudi formalno odprto javno povabilo za sofinanciranje okoljevarstvenih projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na območju občine Domžale. Cilj javnega povabila: Promocija in spodbujanje delovanja društev na področju varstva okolja. Cilji so natančno opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Predvidena višina razpisanih sredstev: 1.200.000.00 SIT oziroma v skladu s sprejetim proračunom. Merila za dodelitev sredstev: Maksimalna višina sofinanciranja je 70 % prijavljenih programov, izjemoma se lahko dodeli višji delež sredstev, v kolikor število prijavljenih vlog ter obseg razpisanih sredstev ne bo dosežen. Merila za dodelitev sredstev so reference prijavitelja, finančna učinkovitost in izvedljivost projekta z opisano vsebino, stopnja doseganja ciljnih javnosti v okviru predlagane vsebine projekta. V kolikor več društev skupno nastopa kot prijavitelj enega projekta, bo višina sofinanciranja z vsakim soudeleženim partnerjem za 10 % višja. Natančnejša obrazložitev meril je predmet razpisne dokumentacije. Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge in način predložitve vlog: Predlagatelj mora poslati oziroma dostaviti vlogo najkasneje do 14. 4. 2006 do 12. ure na naslov: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Za vloge, ki bodo poslane po pošti, šteje poštni žig s priporočeno pošto, najkasneje z dnem 13. april 2006. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako. da je na prednji strani ovojnice navedeno »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA SOFINANCIRANJE OKOLJEVARSTVENIH PROGRAMOV DRUŠTEV«. Kuverta mora biti opremljena tudi z naslovom prijavitelja. Vloge, ki ne bodo prispele v roku in ne bodo pravilno opremljene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Čas in kraj odpiranja vlog: Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge se bodo odpirale po vrstnem redu prejema, dne 19. aprila 2006 na Oddelku za prostor in varstvo okolja. Savska 2, Domžale. Dopolnitve vlog: Predlagatelji bodo obveščeni o morebitnih potrebnih dopolnitvah najkasneje v 7 dneh po zaključku zbiranja vlog, o izidu javnega razpisa pa v roku najkasneje 21 dni po odpiranju vlog. Razpisna dokumentacija: Je na voljo ves čas trajanja javnega razpisa na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo tudi na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, vložišče, ter na Oddelku za prostor in varstvo okolja. Savska 2, v času uradnih ur. Na željo zainteresiranega prijavitelja lahko razpisno dokumentacijo posredujemo tudi po elektronski pošti. Dodatne informacije: predlagatelji lahko dobijo informacije v času uradnih ur. kontaktna oseba Tadeja Križnar Jamnikar, ter na elektronskem naslovu tadeja.kriznar@domzale.si in okolje.prostor@domzale.si. Zadnji dan za informacije je rok oddaje ponudb. 1 Domžale Demeter Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja POVABILO: Vabimo vas. da se nam pridružite v društvu Ajda Domžale, ki je v prvi vrsti usmerjeno v širitev biološko-dinamične metode za pridelavo zdrave hrane, kije brez kemikalij in je polna življenjske energije. KJE SE LAHKO VČLANITE V DRUŠTVO AJDA DOMŽALE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01 721 48 00 - Na predavanjih v gasilskem domu v Domžalah, ki so vsak drugi torek v mesecu, ob 1900. KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: marcu in april 2006: - KDAJ: torek 14. 03. 2006 - ob 1900 - KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale, - KAJ: predavanje "Nadčutne zaznave". - KDO: predava dr. Andrej Fištravec - KDAJ: torek 11. 04. 2006 - ob 1900 - KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale, - KAJ: delavnica "Stročnice". - KDO: predava g. Janez Turinek KJE LAHKO DOBITE HBHB PRIDELKE: -na Demeter kmetijah: o Videmšek Cvetka, DOB 01 721 2003 o Udovč-Gales Marija, KRAŠNJA 01 723 41 60 o Golob Iris in Tomaž, NEVLJE 041 365 618 OBČINA DOMŽALE in Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. objavljata razpored zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev 13. marec Krajevna skupnost Jarše - Kodica Krajevna skupnost Vir 14. marec Krajevna skupnost Vencija Perka Krajevna skupnost Simona Jenka 15. marec Krajevna skupnost Slavka Slandra Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata 16. marec Krajevna skupnost Ihan Krajevna skupnost Dob 17. marec Krajevna skupnost Krtina Krajevna skupnost Homec - Nožice 18. marec Krajevna skupnost Preserje Krajevna skupnost Radomlje Krajevna skupnost Rova pri gasilskem domu pri uvozu na Avtoodpad od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 parkirišče pred veleblagovnico VELE od 14.30 do 16.00 parkirišče Prodnik d.o.o., Savska 34, Domžale od 16.30 do 18.00 parkirišče nasproti gostilne Juvan, Ljubljanska c. od 14.30 do 16.00 dvorišče osnovne šole od 16.30 do 18.00 športni park parkirišče pred trgovino Vele pri zbirališču mleka v Brezjah pri gasilskem domu ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto pri parkirišču Kulturnega doma pri gasilskem domu od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 09.00 do 10.30 od 11.00 do 12.30 od 13.00 do 14.30 Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja; - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano; - odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije; - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. Obvestilo o odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Domžale od 13. do 17. marca 2006 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škro- piv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. VABILO Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, vabita vse zainteresirane na predstavitev zaključka projekta Krajinska zasnova Volčji Potok. Predstavitev bo v torek, 14. marca, ob 17.00 uri v prostorih Knjižnice Domžale. Projekt bo predstavila mag. Marta Vahtar, vodja projekta. Vabljeni! VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10 1230 Domžale Cepljenje psov Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Veterinarska inšpekcija Območnega urada Ljubljana izdaja odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi 84. čl. Zakona o veterinarstvu, 207.ČI. ZUP-a in 18. čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru. V upravnem postopku izvajanja sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2006 se bo v občini Domžale opravljajo splošno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 20.03.2006 09.00-09.45 Dragomelj 10.00- 10.45 Pšata 11.00- 11.30 Selopri Ihanu 11.35 - 12.30 Ihan 13.45 - 13.15 Prelog TOREK, 21.03.2006 09.00 - 09.30 Nožice 09.45- 10.15 Homec 10.30- 11.00 Preserje 11.15 - 12.15 Radomlje 12.45 - 13.15 Rova 13.30 - 14.30 Jarše SREDA, 22. 03. 2006 09.00-09.30 Vir 10.15- 10.45 Količevo 11.00 - 11.30 Češenik pri Lukan Dragomelj pri Luku Mivšek, Pšata 36 pri Mihaeli Flerin, Selo p.Ihanu I pri Gasilskem domu pri Francu Bitenc, Prelog 4 pri Jakobu Grašič, Gostičeva 28 pri Gasilskem domu pri Alojzu Černivec, Kamniška 36 pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu pri Gasilskem domu pri Krajevni skupnosti pri Centru požarne varnosti pri Janezu Gaberšek 12.00- 13.30 Dob 14.00-14.45 Žeje - Sv.Trojica ČETRTEK, 23. 03.2006 09.00-09.45 Krtina 10.00- 10,30 Zalog pod Sv.Trojico 10.45- 11.30 Studa 11.45-12.15 Depala vas 12.30- 14.00 Domžale talcev 10 pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu pri Simon Francu.Krtina 37 pri Kcpec Vinku, Zalog 5 pri Kosu, Študljanska 12 pri Pavovcu, Depala vas 16 Veterinarski dom Domžale, Cesta Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju. TOREK, 04. 04.2006 14.00 Krtina 14.30 Prelog p. Ihanu 15.00 Ihan SREDA, 05.04.2006 14.00 Nožice 14.30 Homec 15.00 Rova 15.30 Radomlje 15.30 Selo p. Ihanu 16.00 Pšata 16.30 Dragomelj 16.00 Količevo 16.30 Dob 17.00 Jarše 17.30 Domžale Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 1. januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 07.00 do 12.00 in od 17.00 do 18.00 ter v sobotah od 07.00 do 09.00. Stroški cepljenja so 7800,00 SIT. Policijska postaja Domžale Kronika Policijska postaja Domžale nam je tudi tokrat poslala pregled dogodkov od konca januarja do srede februarja. Ker se skoraj vsak dan kaj zgodi, včasih tudi več dogodkov smo izbrali nekaj najzanimivejših z območja naše občine, pa tudi drugih, objavljamo pa tudi naslednji poziv: Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. St. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. 27. januar -poškodovanje vozila Na Župančičevi ulici je neznanec prerezal na osebnem vozilu znamke Renault Laguna vse štiri pnevmatike. Škoda znaša preko 200.000,00 SIT. Zaseg prepovedane droge Policisti so v Mengšu zasegli Kamničanu neznano prašnato snov rjave barve, ki mu je bila zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, zasežena in poslana v anali/o. V primeru, da bo analiza pokazala, da gre za prepovedano drogo, bodo policisti zoper imetnika podali obdožilni predlog. 30. Januar - vlom v avtomat za pijačo Na Količevcm v proizvodnem podjetju je bilo vlomljeno v avtomat za pijačo, iz katerega je storilec izvršil tatvino pijače in denarja. Materialna škoda znaša 350.000,00 SIT. 31. januar - vlom v hišo v Srednjih Jaršah Na Golčajski ulici v Jaršah je bilo med 10. in 13.45. uro vlomljeno v stanovanjsko hišo, iz katere je storilec odnesel več kosov zlatnine, digitalni fotoaparat znamke Canon, ter potne listine oškodovancev. Materialna škoda znaša okoli 480.00- 0. 00 SIT oziroma 2000 EUR. 1. februar - prijeti storilec Policisti so v raziskavi kaznivega dejanja tatvine v podjetju v Ihanu odvzeli prostost osumljencu i/. Ihana, /.oper kalerega so podali kazensko ovadbo. Preiskovalni sodnik je do zaključka preiskave zanj izrekel hišni pripor. 2. februar - drzna tatvina v Domžalah Pred Mercator centrom v Domžalah je prišlo okoli 18. ure do drzne tatvine, v kateri je mlajši moški na parkirišču veleblagovnice prišel za starejšo oškodovanko in ji iz roke na silo iztrgal nahrbtnik ter stekel do osebnega avtomobila znamke Renault 5 sive ali temnejše barve ljubljanskega registrskega območja, v katerem ga je čakal drugi neznanec, nakar sta se s kraja odpeljala. Oškodovanka je imela v črnem platnenem nahrbtniku črno usnjeno denarnico z denarjem in dokumenti. 3. februar - prijeti Ilegalci Policisti so v Lukovici kontrolirali hrvaškega državljana, ki je kot potnike v vozilu prevažal 3 drž. Srbije in Črne gore ter državljana Albanije, ki so ilegalnio prišli v R Slovenijo. Zoper voznika Hrvaške je bilo odrejeno pridržanje do izročitve preiskovalnemu sodniku, tujci pa so bili po v hitrem postopku z Opozarjamo Policijska Postaja Domžale opozarja voznike na dosledno upoštevanje prometne signalizacije in jih naproša, da so še posebno previdni pri vožnji po zelo nevarnem odseku lokalne ceste med naseljema Mengeš in Rodica (cesta čez mengeško polje). V času od leta 2000 do februarja 2006 smo policisti na omenjenem odseku obravnavali 20 prometnih nesreč, od tega tri prometne nesreče s smrtnim izidom in sedem nesreč s hujšimi telesnimi poškodbami. Na srečo se je veliko prometnih nesreč zgodilo brez telesnih poškodb in brez obravnavanja policije, na kar kažejo tudi poškodovani obcestni prometni znaki, številni sledovi voženj po polju, odpadli deli vozil. Smrtne nesreče so se zgodile: 31. avgusta 2001, 6. novembra 2005 in 9. februarja 2006. Glavni vzrok nesreč je bila neprilagojena hitrost. Povzročitelji prometnih nesreč so bili le malokrat poškodovani. Hujše poškodbe so utrpeli predvsem drugi. Asfaltna prevleka je ob mokri cesti zelo spolzka in nevarna za vožnjo. Na celotnem odseku je vozišče zelo neravno, zaradi manjših popravkov in sanacijskih del na cesti, prav tako so vidne že velike razpoke in udarne jame zaradi dotrajanosti vozišča. Hitrost je na omenjenem odseku s prometno signalizacijo omejena na 70 km/h. Večja hitrost od navedene omejitve je zelo nevarna za voznike in druge udeležence v prometu. Upoštevajte prometne predpise, predvsem glede hitrosti in varnostne razdalje med vozili. Ne bodite sebični in pomislite tudi na druge, ki jih lahko / nevarno vožnjo spravite v nesrečo ali tudi ob življenje. Policijska postaja Domžale n ZAHVALA Prezgodaj je odšla žena, mamica, babica, sestra in teta MARINKA MISVELJ iz Radomelj Ko nekaj dragocenega izgubiš, se zaveš minljivosti življenja. I Ivala vam sorodniki, prijatelji za besede, ki celijo rane. in sveče, ki Marinki osvetljujejo pot v deželo brez bolečin. Hvala zdravnikom in sestram Onkološkega inštituta, da so ji poklonili trenutke z nami in ji pomagali v boju z boleznijo. Naj ostane v naših srcih, mož Tone, hči Neli, sin Tony in bral Franci z družinami. odločbo kaznovani in zatem nastanjeni v Centru za odstranjevanje tujcev v Postojni, 7. februarja so bili vrnjeni hrvaškim varnostnim organom. Enak dogodek je bil zabeležen tudi 7. februarja 2006, ko je eden od ilegalcev ob prehodu zadobil hude ozebline na nogah in je ostal na zdravljenju v UKC Ljubljana, po okrevanju pa bo tudi on vrnjen na Hrvaško. 9. februar -intervencija na Viru Policisti so intervenirali na Viru v družini, kjer naj bi mož pretepal ženo. Policisti so ugotovili, da gre za ponavljajoča nasilna dejanja, zaradi česar so kršitelju v skladu s 39/a členom Zakona o policiji izrekli ukrep prepovedi približevanja ženi in njenem delovnem mestu. O zadevi je bil obveščen tudi preiskovalni sodnik, ki je začasno odredbo o prepovedi približevanja s sklepom podaljšal šc za nekaj dni. Zoper kršitelja so policisti podali tudi obdožilni predlog. Prometna nesreča s smrtnim Izidom V Mengšu na lokalni cesti Kodica - Mengeš je prišlo domnevno zaradi vožnje preblizu desnega roba do prometne nesreče, pri čemer je voznik iz Domžal izgubil oblast nad vozilom, zaradi cesarje vozilo zapeljalo izven vozišča, kjer se je nekajkrat preobrnilo in obstalo. Voznik med vožnjo ni bil pripet z. varnostnim pasom. Med prevračanjem je padel i/, vo/.ila in obležal pod prednjim delom vozila. Zaradi hudih telesnih poškodb je voznik na kraju nesreče umrl. Poškodba pri delu V mesariji v okolici Domžal je prišlo do delovne nesreče pri prekajevanju mesa, v kateri se je delavec pri odprtju komore za prekajevanju opekel po obrazu in roki. Požar je v mesariji povzročil za okoli 700.000,00 SIT o/iroma približno 3000 EUR. Tatvina neonskih luči Na lokalni cesti Dob - Krtina so neznanci prežagali dva železna stebra obcestnih svetilk in nato iz podrtih slebrov izvršili tatvino dveh neonskih luči. Materialna škoda znaša okoli 300.000,00 SIT oziroma 1250 EUR. 10. februar - vlom v stanovanjsko hišo Vlomilci so z neznanim predmetom vlomili skozi balkonska vrata v stanovanjsko hišo na Viru in ukradli denar in zlatnino v vrednosti preko 1.440.000 SIT oziroma 6.000 EUR. Tudi to je kronika CPV Domžal v februarju 2006 VDobu je 9. februarja, ob 23.55. uri, zagorelo v kletnem prostoru stanovanjske hiše - verjetno zaradi nepravilno odloženih predmetov na krušni peči, v kateri je gorel ogenj. Zaradi pregretja so se vžgali predmeti na peči, ogenj je zajel še leseni opaž na stenah in stropu. Gasilci so ogenj pogasili z minimalno količino vode, požarno stražo so prevzeli domači gasilci iz Doba. Zaradi visoke temperature v prostoru so popokala okenska stekla, poškodovana so vrata in elektro instalacije. V Zalogu pri Moravčah je 10. februarja, ob 18.40. uri, vo/.nik osebnega vozila iz neznanega vzroka zapeljal z vozišča in se prevrnil po pobočju. Vkleščeni voznik je med prevračanjem dobil težje poškodbe. Iz zverižene pločevine so ga rešili poklicni gasilci iz CPV, zdravstveno osebje mu je nudilo prvo pomoč in prevoz v bolniško oskrbo. V Zgornji Tuštanj jc 27. februarja, ob 9.43. uri, neznani občan pripeljal na tovornem prevoznem sredstvu odsluženo osebno vozilo brez motorja in ostalih delov. Vozilo je odložil na samotnem kraju ga zakuril in s kraja odpeljal. O dogodku je občan obvestil regijski center za obveščanje, ki je podatke prenesel gasilski enoti CPV (iasilci so po prihodu ogenj pogasili / vodo. V Kompoljah je 28. februarja, ob 9.16. uri, zagorelo v zadnjem delu priklopnika - verjetno zaradi blokirane zavore v zadnjem kolesu. Ogenj je zajel zadnje kolo, del prikolice in ponjave, pod katero so bile naložene barvne kovine (iasilci so ogenj pi>gasili /. vodnimi curki, (iasilci so štirikrat posredovali pri dimniških požarih, pogasili ogenj v komunalnem zabojniku in nudili pomoč pri vlamljanju vhodnih vrat stanovanja. Viktor Svetlin (CPV) Cesta nam gaje vzela .....ajflaaa I MIRANA A -i DOLINSKA i/ Domžal Na aleji žalosti na ljubljanskih Žalah smo se od njega poslovili 16.2.2006. Vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti, nositi v srcu srečnih dni spomine. V SPOMIN ALEŠU VREŠU Osemindvajsetega marca bo minilo leti dve, ko nas zapustil si, naš najdražji sin, brat in stric. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in bo vprašala, kje si ti Jn sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni J 28. marca bo minilo leto dni, od kar nas je zapustil naš LADO VOJSKA Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Tam. kjer si ti. ni sonca in ni luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. nihče ne ve. kako boli. ko se zavemo, da te več ni.... V SPOMIN Na materinski dan bo minilo žalostno leto, odkar nas je veliko pre-tiho in prekmalu zapustila naša MARINKA PUNGERČAR rojena Pirnat i/ Zaboršta pri Domžalah Ko želimo si tvoje bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se nam tiho zjoče, saj verjeti ne moremo, da te z nami ni več. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Leto dni že v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ni noči. da ne bi bila med nami ti. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. ostala je le praznina, ki hudo boli V SPOMIN MARJETI GROJZDEK Prvega marca je minilo leto, odkar si nas za vedno zapustila, a boleči spomin še vedno ostaja. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. Sin Marjan, hčerki Metka in Marta w Sanjaj, sanjaj draga mama. utrujena si bila. mirno spi, misel naša in ljubezen naj te spremlja vse dni. noči . ZAHVALA Po dolgi bolezni je v sedemdesetem letu odšla od nas naša draga žena. mama. tašča, babica, sestra in teta JULIJANA KOVAČ roj. ZAVEC, iz Zaboršta Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sokrajanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, sveče, cvetje in darove za svete maše in cerkev. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste našo mamo obiskovali med boleznijo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej bi se radi zahvalili JOŽICI LUŽAR. višji medicinski sestri za dolgoletno pomoč in nego na domu. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi VRBANČIC. praporščakom, organizaciji društva invalidov, trobentaču ter vsem. ki se boste naše mame spominjali Vsi njeni »Krokarjev slalom« na Konfinu V nedeljo, 12. januarja smo člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica, na progi, kjer smo redno vsak konec tedna trenirali, priredili tekmo »Krokarjev slalom«. Prijazno sončno vreme, dobro urejeno smučišče in zahtevna proga, ki so jo postavili naši strokovnjaki (Rajko Kreft, Katjuša Kreft in Marko Bratovž), so bili predpogoj, da smo si z veliko dobre volje pripravili zares prijeten dan. S tekmovanjem smo začeli nekaj minut po tretji uri popoldne. Tekmovali smo v sedmih kategorijah, od cicibanov do starejših članov. Največja tekmovalnost je bila seveda med najmlajšimi člani, ki so vseskozi pregledovali in spremljali čas svojih konkurentov. Vozili smo dva teka, potem pa je bil izačunan povprečen čas obeh voženj in iz tega so sledili tudi končni rezultati. Zmagovalci smo bili vsi, ki smo se spustili med slalomskimi vratci po konfinski strmini in seveda tudi vsi tisti, ki so nas vzpodbujali in za nas navijali. Najhitrejši med vsemi tek- movalci v obeh vožnjah je bil naš podpredsednik društva Marko Bratovž. Z uporabo sodobne računalniške opreme so bili končni rezultati znani že takoj po zaključku tekme. Sledila je razglasitev, katero smo vsi nestrpno pričakovali. Ob prijetni glasbi, ki seje slišala iz ozvočenja, kije bil nameščen na samem smučišču, se je pričelo razdeljevati medalje najboljšim smučarjem. Iznajdljivosti je bilo veliko, zato so bili nekateri tudi pri izvedbi stopničk za zmagovalce zelo inovativni. Stopničke so z markirno barvo narisali kar na snegu. Da pa ni bilo vsega tako hitro konec, je sledil še komentar naše "spikerke" Štefke. Seveda je bilo za vse udeležence na voljo tudi dovolj čaja, kuhanega vina in še nekaterih sladkih dobrot. Pa smo vsi, prijetno utrujeni seveda, zdržali do konca. Ko je sonce že tonilo za kamniškimi alpami, smo s skupnimi močmi pospravili prireditveni prostor in polni veselja in optimizma, da se vidimo tudi drugo leto, odšli domov. Marija Ravnikar Večina tekmovalcev že nestrpno pričakuje začetek tekme sam "P top dom Prosto delovno mesto »SKLADIŠČNIK« Smo trgovsko podjetje, ki se ukvarja pretežno s prodajo gradbenega materiala. Zaradi širitve skladiščne dejavnosti se je pojavila potreba po dveh skladiščnikih. Za opravljanje dela so potrebni naslednji pogoji: • najmanj poklicna šola, • osnovno poznavanje Windows okolja, • poznavanje gradbenega materiala, • izpit za viličarja, • natančnost, • kolegialnost, • pripravljenost za delo s strankami, • fizična sposobnost za opravljanje dela, • pripravljenost za dodatna izobraževanja. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z mesečnim poskusnim delom. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo se opravlja v PE Jarše. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 18. marca 2006 na naslov: SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zgornje Jarše, 1235 Radomlje s pripisom »za razpis« Dodatne informacije o navedenem delovnem mestu dobite na tel. št. 01 /729 8816 (Tina Bajde). IjäAilLO Muzejsko društvo Domžale obvešča Knjigo JOŽE KARI.OVŠEK, poklic in poklicanost, ter komplet razglednic lahko kupite v Kulturnem domu Franca Bernika in Knjigarni Beseda (Svet knjige, Godbeni dom) v Domžalah. Hkrati vas Muzejsko društvo Domžale vabi v Šmarjeto, rojstni kraj Jožeta Kar-lovška, kjer se bodo 22. aprila 2006 nadaljevale slovesnosti v počastitev spomina našega velikega ustvarjalca. V primeru večjega števila zainteresiranih, bomo poskrbeli za avtobusni prevoz. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 722 50 50 in na naši spletni strani www.kd-domzale.si s klikom na Muzejsko društvo Domžale. RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIB0S d.o.o. Zkova 4 Kamnik tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 AVTOSERV1S VODNIK Anže Vodnik s.p. AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA GENERALI • SERVIS VOZIL * SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED • PREM0NTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 MšA *u „s // VIŠJEŠOLSKI n¡VU3M/WCL rzredni študij v Lju ŠTUDIJ STROJNIŠTVA Ljubljani - 2006/07 za pridobitev VI. stopnje izobrazbe in poklica inženir strojništva VEČ INFORMACIJ O VPISU: v referatu šole na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, Ptujska 6, LJ (ob torkih in četrtkih med 11. in 17. uro, soba 170, Ksenija Hren); ❖ po telefonu: 01 2X0 53 28 ali gsm: 040 473 810; ❖ E-pošta: minerva.cdufajsiol.net; www.institut-minerva.si OPTIKA BHIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. *-¿Sí" IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA OBETAVNO NALOŽBO KI) Balkan, delniški vzajemni sklad Družba za upravljanje KD Invcstmcnts d.o.o. bo v letošnjem letu pomembno popestrila ponudbo vzajemnih skladov. Prva novost v tem letu je KD Halkan, delniški vzajemni sklad, katerega naložbena politika omogoča nalaganje sredstev na rastoče trge jugovzhodne Evrope: Romunija, Bolgarija, Turčija, Grčija, Makedonija, Srbija in Čma Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija in Avstrija. Zakaj vložiti sredstva v KD Balkan, delniški vzajemni sklad: - KA/.VO.S: Po napovedih analitikov bo vstop večine teh držav v Evropsko unijo pozitivno vplival na razvoj celotne regije, še bolj pa naj bi to veljalo za obdobje pred njihovim vstopom. - VHIS Na trgih jugovzhodne Evrope se tudi v prihodnosti pričakuje visoka gospodarska rast. Ob upoštevanju visokega tveganja lahko vlagatelji pričakujejo višjo donosnost. Povečuje se tudi zanimanje tujih investitorjev. - RAST: Po podatkih WIIW je rast BDP-ja držav tega območja višja kot je povprečje v EU25 (2,4 % v letu 2004). Tako je na primer v letu 2004 povprečna rast BDI* v Sloveniji znašala 4,2 %, v Bolgariji 5,6 %, BiH 6,0%, Romuniji 8,3 %, Srbiji 8,6% in v Turčiji 8,9%. - PRILOŽNOST; Delnice veČine podjetij na tem območju strokovnjaki ocenjujejo kot podcenjene in s tem potencialno zanimive za doseganje nadpovprečnih donosov. Veliko podjetij iz te regije po našem mnenju predstavlja dobro investicijsko priložnost predvsem zaradi potenciala celotne regije. V okviru Skupine KD Ciroup deluje na območju jugovzhodne Evrope več hčerinskih podjetij, tako družb za upravljanje, kot tudi borznoposredniških družb. Večletna neposredna prisotnost na teh trgih vsekakor pomeni prednost, saj omogoča natančnejše ocenjevanje trenutnih razmer in še bolj skrbno izbiro donosnih naložb. Naložbe delniškega sklada KD Balkan bodo upravljanje skrbno in hkrati aktivno, saj bo izbira temeljila na iskanju privlačnih naložb, za katere bodo strokovnjaki ocenili, da imajo potencial rasti. Ne zamudite - OO 31.3.2006 BREZ VSTOPNE PROVIZIJE! To pomeni, da bomo vaše vplačilo v celoti preračunali v točke vzajemnega sklada. Za več informacij vas vabimo na na.se spletne strani na naslovu www.kd-group.si in www.financna-tocka.si, veseli pa bomo tudi vašega klica na brezplačno telefonsko Številko 080 12 08 ali obiska ene od Finančnih točk. Vsem vlagateljem, ki bodo do 31. 3. 2006 pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada KD Balkan, delniški vzajemni sklad, in katerih pristopna izjava bo pravilno izpolnjena, njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad pa bodo prispela na rransaJccijski račun vzajemnega sklada do 31 3. 2006 do vključno 10.00 ure, KD [nvestments d.o.o. v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Balkan, delniški vzajemni sklad, s katerim upravlja KD Invcstmcnts, družba za upravljanje, d.o.o., Celovška cesta 20n, Ljubljana, no vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, v Finančnih točkah in pri pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada Finančne točke in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group si, kjer sta v elektronski obliki dostopna tudi prospekt in izvleček prospekta, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavI|eno polletno in letno poročilo vzajemnega sklada. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda izvlečka prospekta ter zadnjega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo. KEMIČNA ČISTILNICA MM DOMŽALE, Ljubljanska 80 t^^S^^ ČIŠČENJE •vseh vrst tekstilij • USNJA • KRZNA • pranje odej •pregrinjal »merinos posteljnine »zaves... Tel.: 724-31-60, 041/671-677, albert.bembic@email.si 30 % POPUST NA KRZNENE IZDELKE Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABEJIKI domačo potico, ročno i/delane domače piškote m ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 2^.^0 ure 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, E, EkB Urnik tečajev CPP: • 20.03.2006 ob 18.00 uri - 03.04.2006 ob 18.00 uri ZELO UGODNI STUDENTSKI PAKETI! NOVO! lacija izpita na Internetu. UDU L AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosola-amdzvezda.com HORM ANN garaínñ in industrijska vrnt.i PRIDITE PO SVOJA VRATA Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hormann, z motornim pogonom, montažo in DDV 2375 X 2000 2375 X 2t25 2500 x 2000 2500 x 2125 že za 199.900,00 SIT 83* |7€ h-. C#"» 2aj*m» r/ofifafi« (pralna vrata EPU (vodoravni motiv, beta, woctigrfttn), motor r* nogon. monlMo W 8.5 %ODv Pooblaščeni zastopnik: ELEKTRO elektro vidmar i« ,w(, «r; mr] » * « w :* twt M Im jffl W rffll !ffl ffl BI ¡MI IM Vir, Tolstojeve 1», mODomžak Tel.:01/7210 164, gsm:04l/416-737 1 'à i „ if^^ Novi delniški vza '*0ef Naložbena politika vzajemnega sklada omogoča nalaganje sredstev na rastoče trge Jugovzhodne Evrope. Prvi mesec brez vstopne provizije! www.financna-tocka,sl www.kd-qroup.sl J MM ki M, * « > am» » •• — T^l *1M» «0 31. I «CÍ HO . .,<■■■ ¡i '.t s. <: '-'i n.vnrrni v ¡y.w.an ■■ «LfkSfenm upr«vl¡4 K0 inveitmwW*. orujo» ta upravljali*, fl- 0- o., (.etovtk* c m'a ¿06, üubfiwtt. &o vWgeteHem m« a™*, M/,,.-,,- - ¡ -.,v:k;«. ni»-.i i ü ■">:< «M«bv. VHmm mtí»» pugotlui:.* „.:<: •• »a ipHrtrith tWtb w*w.i«Hir ■■ :V -„11 waa mlada. Pravila noravljai •mtf.v-o na voljo f* *#d*ji« c ip.ti, kj« m> v clthtroraki obliki aa\u>v v/afr"vwjrt min m *»ta rw voljo. f SERVIS \|jf E 1 H 7 TRGOVINA r d.o.o. www.veit-team.si 01/724 65 50 ZNIŽANJI VOZILI HAT PUNTO ACTUAL PLUS 1.790.000,00 SIT klimo, CZ, EP, jwvo, 2x oir bog, m»talic 17.469,53 EUR) HAT PUNTO ACTUAL SAPI 1.090.000,00 SIT klimo, ABS, CZ, EP, servo, 2x air bog, rnetalic I7.8S6.83 EUR) HAT ALMA 1.3 16V 1.100.000,00 SIT klima, ABS, Mrvo, In oir bag, radia, CZ, EP, metalk 18.763,14 EUR) HAT STILO 1.6 MPI 1«V DYNAMIC ■ V 3.390.000,00 SIT avtomatska klima, 6x air bag, servo, ABS, CZ, EP, radio CD, metalk (14.146,21 EUR) HAT STILO MW 1.9 JTD DYNAMIC 3.S60.O00.O0 SIT klima, ABS, sorvo, CZ, EP, 6x air bag, radia CD, metalk 114.855,61 EUR) PRISIL JI NOVI FIAT DOBLO Na saloni DOBLO S SEDEll la DOBLO FURGON. NE ZAMUDITI ■ Na »logi voill LANCIA Y po lifamno www.veil-team.s V KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko ' 01/5655 120 K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 '5¡ I % mali oglasi HORMANN garažna In Industrijska vrata PRIDITE PO SVOJA VRATA Sekcijska garažna vrata EPU [*-■vrhunskega proizvajalca Hbrmann. z motornim pogonom, montažo in ODV ¥ 2375 x 2000 2375 x 2125 2500 x 2000 2500 x 2125 že za 199.900,00 SIT / 834,17 € Ona /ajama izolirana unra/nn vrata t' Pi l (vodoravni motiv, txrla, wooclgrain). motorni pogon, montažo in R,5 "..hi A/ Pooblaščeni zastopnik: RADOX Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultiva-tor, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 l'KMAR d.o.0. strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642097 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM: 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 7897 V Domžalah oddamo v najem lepo urejen lokal, 45 m2, primeren za pisarniško dejavnost, računalništvo ipd. Tel.: 04/25 21 806 Najamem stanovanje v bloku ali hiši v Radomljah ali Domžalah. Tel.: 041 613 656 Garažo triplex v pritličju ob Zupančičevi ulici PRODAM. Tel.: 51 99 169 oz. 051 320 554 Računovodski servis cosmos Podjetje zo storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 * POSEK IN IZVLEK LESA * ODKUP HLODOVINE * OBŽAGOVANJE OKRASNEGA DREVJA IN ŽIVIH MEJ poljanšek franci s.p. perovo 14, 1241 kamnik GSM: 041-727-841 041-281-903 Center tehnike in gradnje Črnuče 7. .MolB^aaattkWirafeaWfBtBBláV' ^-^Éí^ oooriÍ^ a va j z Zaščitne rokavice ščit o zapestja, kombinacija usnja in tekstila, odporne so proti obrabi, urezu, trganju in 288 ,00 SIT T„_.............. ■ Bluza M2VE MACH2 35 bombaž, namenjeno za splošno uporabo pfttd minimalnimi tveganji 4.444 oo sit 18,54 EUR Informacije! • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 M Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Obiščite nas! 'd Mercator Obratovalni časi v marcu: Samopostrežna prodajalna SP DOMŽALE Kolodvorska 3, 1230 Domžale MESNICA, Kolodvorska 3, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure nedelja od 7.30 do 11.30 ure Samopostrežna prodajalna SP VIR Šaranovičeva 19, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Samopostrežna prodajalna SP IHAN Breznikova cesta 61 a, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Dobrodošli! -- sam Dtopdom skupina i H r1 /-irlHIr-1 Akcija velja od 8.3. do 18.3. 2006 NAKUPE V PRODAJNEM CENTRU SAM JARŠE: • Nizke cene Ugodnosti za Imetnike TOPKARTICE Strokovno usposobljeni prodajalci Veliko parkirišče SAM d.o.o. Domžale - Prodajni center Jarše Preserska cesta 1,1235 Radomlje wa Mercator Center Domžale Prireditve v marcu 2006 SOBOTA, 10, marec, ob 10, uri Lutkovna ustvarjalna delavnica Zvezdica Zaspanka SREDA, 15. marec, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica -rožice iz žice in das mase SOBOTA, 18. marec, od 18. do 20. ure Mesec preventive v Mercatorjevih centrih SOBOTA, 18. marec, ob 10, uri Animacijska predstava Tu je pomlad SREDA, 22. marec, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica - vaze iz steklenic SOBOTA, 25. marec, ob 10, uri Lutkovna predstava Lumpijev gozdni dan SREDA, 20. marec, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica - slikajmo na steklo SLOVENIJE IV/VI t ML* 1 moby mobJaw* Öl» KNJIGARNA -Žr «»lplf 1.1 VINTERSPORT ■% mi itn« oetoM TBE SI CXXtNA casucci svwriQvE DOROTHY PCRKINS 9. Zunmuüu S «*■ ' « • Pi«rr (MTV»»« A»«o«Fr». =s- simpcE -= 1 u Prisrčno vahlje REIM AU LT USTVARJAMO AVTOMOBILE MESEC MAREC, MESEC OMEJENIH SERIJ: , TWINGO EMOTION (klima, strešno okno, servo volan) _V^^^te^ MODUS ELLE (avt. klima, tempomat. radio CD MP3, strešno okno) Ibk CLIO STORIA TEAM (klima, alu platišča, radio CD MP3) i^^kW^mm^ MEGANE TEAM i, radio CD MP3) "* f^tS*** SCENIC SKY (avt, klima, stresno okno, radio CD) ESPACE SAHARA MEGANE COUPE CABRIOLET " ST. TROPEZ " Bogata serijska oprema po zelo ugodni ceni. Prepričajte se sami. | Zelo ugodni krediti. Možnost nakupa na položnice. AVTO SET doc Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si E-mail: lnfo@avtoset.si OTELQ Ji/ 5 /i mm i --.,»■, tel.: 01/729 88 02; fax: 01/729 88 32 www.sam.si 8. april: 0-TELOva PREMIERA (celodnevni spektakell