Jesenice dz BRCA2 poštnina plačana i pošti 4274 Žirovnica 'ŠKIS rvV, mam — 9z ms Uvodnik Medtem ko nekateri že sedite nekje ob morju in listate Brco, drugi iščejo več tisoč načinov, kako na čim bolj efektiven način prebroditi izpitno obdobje. Želimo vam, da čim hitreje naštudirate predvideno literaturo, napišete zadnje eseje, seminarske, diplomske ter magistrske in tudi vi vstopite v poletje, ki naj bi bilo letos poletje v pravem pomenu besede. Ne pozabite, da živimo v svetu, kjer veliko svojega prostega časa nezavedno porabimo v virtualnem svetu. Spadamo v generacijo 'skrolanja', torej listamo takšne in drugačne zaslone, kar se odraža na naših ne samo medsebojnih odnosih, pač pa tudi na nas samih. Ko se zalotite, se vprašajte, če je tisti trenutek primeren za 'skrolanje', ali pa bi lahko počeli kaj boljšega, bolj zdravega, zabavnega ali celo učinkovitega. Saj veste, 'skrolanje' lahko traja in traja, v tistem času pa lahko že marsikaj postorimo. Da ne boste samo listali zaslonov, prelistajte kakšne zapiske, knjige, našo Brco (dokler še lahko) ali pa se sprehodite skozi gozd, kjer šumi listje. Sanja Despotovič Dobra novica Drage bralke in bralci, ne pozabite, da tudi vi lahko sodelujete pri soustvarjanju Brce. Informacije ali kratke članke o dobri novici, ki zaznamuje naše okolje, lahko pošljete na kjs.brca@gmail.com (zadeva: dobra novica). Avtor izbrane novice bo simbolično nagrajen. II u Projekt je sofinanciran s strani Občine Jesenice v okviru Javnega razpisa za mladinske projekte 2015 2 Pridnost je lepa čednost Rok Kalan 3 Živijo, junij. Živijo, poletje. Ana Pirih 5 Ne joči, Peter Matevž Polajnar 7 ŠKISova tržnica Bine Baloh 9 Thundercup združil amaterske floorball ekipe Matic Noč 10 Trikratni državni prvak Tim Pahor Ana Pirih 11 Jesenice tečejo Peter Grandič 11 Gradnja na zalogo Pia Kokelj 15 Sreča - razmeroma trajn° stanje velikega duševnega ugodja Tjaša Kikelj 17 Debeljak: Masirajte po svojih ulicah in uveljavite svoj princip Sanja Despotovič 20 Informator 22 Dogodek meseca Rok Kalan, Anže Čarni BRCAMO: Urednica: Sanja Despotovič Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz, Urška Kalan Pisci: Sanja, Rok, Ana, Matevž, Pia, Peter, Bine, Matic, Nika, Anže, Tjaša Izdaja: Klub jeseniških študentov info@kjs-klub.si PRIDNOST JE LEPA ČEDNOST! Vsekakor vedno aktualna slovenska tematika. Seveda tukaj ne mislim povzemati raznih doktoratov, strokovnih člankov in razmišljanj velikih mislecev o nadpridnosti slovenskega naroda in niti ne o večni medsosedski tekmovalnosti v urejenosti vrta. Pridnost je tematika, ki jo lahko pogledaš z več različnih perspektiv in mogoče celo ugotoviš, da je babica ali kdorkoli drug, ki ti je v otroške možgane vcepljal pridnost kot osnovo srečnega življenja, živel v zmoti. V svojem 'kolumniranju' bi se najprej posvetil modrosti mojega starega očeta, ki je pravil: »Vedno tepeš pridnega konja!« Kako, ata, to je narobe, če si priden, moraš dobiti nagrado! Dejstvo je, da se na pridneža lahko zaneseš, saj veš, da bo svoje delo opravil. Zato pridnost običajno prinese še dodatno delo, na nagrado pa se pogosto pozabi. Drugo dejstvo pa je, da ni prijetno postavljati 'problematikov' na pravo mesto, ker je potem samo slaba volja, prepir in nervoza, delo pa še vedno ni opravljeno. Tako skozi življenje 'tepeš' pridne konje in večkrat se tega sploh ne zavedaš. Pridnost se po drugi strani vse prevečkrat smatra kot slepo sledenje navodilom in opravljanje trdega dela, da bo naloga opravljena čim hitreje in tako kot je treba. Ponosna mati: »O, poglej ga, kako je priden, tako kot sem mu naročila.« Kaj se po dolgih letih izjemne pridnosti zgodi? Pridno si študiral, da boš dobil dobro službo, da ti bo zopet nekdo naročil, kaj moraš narediti. Tako nas cel kup pridnih študentov z diplomo ali magisterijem čaka nadaljnja navodila, kam in kako naprej. Visoko šolan človek po mojem mnenju spada med intelektualce, ti pa naj bi skrbeli za napredek družbe, za raziskave in bili splošni ustvarjalci - ti si pameten, ti boš znal! Torej bi mi morali biti ljudje z odgovori in z navodili za naprej, namesto tega pa postajamo socialni problem. Pridnost - iznajdljivost - lenoba? Pridno ubogaš navodila, iznajdljivo po svoje rešuješ naloge, leno razmišljaš, kako boš z najmanj napora dosegel, da bo delo opravljeno. Skoraj bi si upal reči, da je iznajdljivost nekje vmes. Si upamo malo za šalo in malo zares narediti nacionalni eksperiment, da počasi in čisto tiho dodamo slovenski pridnosti malo lenobe in pridih ustvarjalnosti, potem pa skupaj držimo pesti, da se bodo pomešale v iznajdljivost? Rok Kalan ŽIVIJO, JUNIJ. ŽIVIJO, POLETJE. ŽIVIJO, ZASLUŽENA PAVZA. VVOOPEEE! No, resnica je drugačna, priznam. Ko tole pišem, ne skačem od veselja, ker ta članek tipkam že drugič, potem ko je računalnik očitno že preklopil na počitniško pavzo in se na noben način noče zbuditi. Nimam kaj, kot da grem 'jovo na novo' in se že enkrat naučim uporabljat še varnostni del vse te tehnologije, ki me obkroža. Od vsega tehnološkega stresa te dni pa me pomirja vsaj glasba blejskih indie rockerjev, ki jo te dni večkrat ujamem na njihovi 'svobodni frekvenci' - tam nekje, pravijo, njihova glasba sloni. Da boste to poletje tudi vi imeli za poslušanje nekaj svežega in da boste tudi vi preklopili na svobodno frekvenco, vam v Brci predstavljam blejsko skupino John F. Doe. Glasba bo žal tekla samo v besedi, za poslušanje pa si jo boste morali poiskati sami na virtualnem linku, ki ga delim na koncu članka. Ej, Brca, spoznajte skupino John F Doe! Pet let na lokalni glasbeni sceni. Sprva poznani kot John Doe, ki so kasneje vmes natipkali še črko F. Fantje pravijo, da so to naredili zato, da se lahko razlikujejo od ostalih virtualnih Johnov Doejev. Pa tudi zato, da si lahko ta 'F.' vsak razlaga po svoje. V teh petih letih pa niso postali bogatejši le za črko F in glasbeno kilometrino. Ustvarjalnost se je namreč pokazala še na drugačen način - s prvencem. Prvim albumom, ki so ga poimenovali JFD - John F. Doe. Deset pesmi, ki so jih uvrstili na plošček, je plod dvoletnega ustvarjanja, iskanja pravega zvoka, črk, besed, teksta. Glasbeni navdih, pravijo, se je našel v glavi, »med brskanjem po preteklih dogodkih iz vsakdanjega življenja.« Dve leti ustvarjanja pa sta se v enem popoldnevu/večeru združili v eno. Fantje so namreč svoj prvenec posneli v živo. V enem kosu. Pa naj bo, kar bo. Brez nenehnega preigravanja in popravljanja zvoka. Pogumno. Sama v tem vidim dokaz, da si fantje zaupajo in upajo. Tako letošnjega (če se prav spomnim) prvega aprila iz svojega rokava niso stresali šal, ampak čisto pravo plato, ki jih je iz blejskega lokalnega konca izstrelila na slovensko glasbeno sceno. Sicer pa moje pozornosti ni ujela samo njihova glasba, ampak tudi 'vizualije', kot temu sama rada rečem. Video material. Še posebej napoved albuma in aktualen videospot za pesem Rider, ki so ga posneli na zeleni podlagi. Pohvale vredno in sveže. Akcijsko in motoristično, če rabite še malo 'rajca'. Sicer pa poklikajte po spletu in poglejte. Poletje je super razlog za obisk kakšnega dobrega koncerta. Če ste v preteklih poletjih njihovega zamudili, naj vam kakšen letošnji koncert John F. Doejev, ki bo zagotovo kje v naši gorenjski okolici, nikar ne uide s spiska poletnih žurov. Ko sem jih vprašala, kateri je bil njihov najboljši spil, pravijo, da doslej najboljšega še niso imeli, ker so vsi »fucking top«, malo za šalo in malo za res pa mi namignejo: »Lahko ti pa povemo, kateri je bil najslabši.« S kilometrino, ki jo imajo za sabo in zdaj še svežim ploščkom v žepu, ne dvomim, da bo tistih 'fucking top' koncertov še veliko. Da pa boste tudi vi na koncu njihovega koncerta lahko rekli kakšno krepko pozitivno, se na vzdušje lahko pripravite tako, da na njihovih spletnih povezavah najdete link do brezplačnega 'dol potega' njihove glasbe. Spoznajte jo in tako kot njihov Rider se zapeljite na poletni road-trip, pa brez pihanja klime v obraz. Šipe dol in delite dobro glasbo z ostalimi. Z John F. Doeji zagotovo ne boste razočarali! Pa lepo poletje vam želim. Ana Pirih foto: Matic Kremžar https://www.facebook.com/johnfdoeband ne jočijHnliHHIHIHHBMi Ameriški novinar, pisatelj in dvakratni dobitnik Pulitzerjeve nagrade Krištof Nicholas je v svoji knjigi Halfthe sky iz leta 2009 napisal: »Glavna moralna dilema devetnajstega stoletja je bilo suženjstvo. V dvajsetem stoletju smo ustavili totalitarizem. V enaindvajsetem stoletju pa se bomo predvsem borili za enakost spolov širom sveta.« Na prvi pogled se stališče morda zdi pretirano, vendar njegove besede stojijo na zelo dobrih temeljih. Zgodovina nas uči, da je naša družba že od vzpona prvih civilizacij usmerjena patriarhalno. Moški so od nekdaj zasedali večino političnega vrha, postavljali osnove filozofskega razmišljanja in v splošnem skrbeli za preživetje svoje družine. Ženske so na drugi strani ostajale doma, vzgajale otroke in opravljale hišna opravila. Promoviranje enakosti spolov se je začelo šele v dvajsetem stoletju, danes pa lahko rečemo, da cilju še nikoli nismo bili tako blizu. Ženske v političnem vrhu niso nič nenavadnega in tudi z akademskega vidika ni več nobeno presenečenje, če revolucionarno idejo iznajde predstavnica nežnejšega spola. Vseeno pa so prepričanja o vlogah spolov še vedno velik del našega sveta. Enakopravnost je ena izmed osnovnih pravic vsakega človeka, povezujemo jo lahko z osnovno pravico do svobode. V kontekstu socialnega razvoja pa je enakopravnost še najbližje pojmu 'krepitve moči'. Ženske so se namreč skozi zgodovino dojemale kot šibkejši spol v vseh pogledih. Moška dominanca se je odražala skozi reprezentacijo moči nad ženskami, katerim je bila odrečena marsikatera danes neizogibna pravica. Spremembe v današnji družbi so ženskam pomagale pridobiti na moči, hkrati pa moškim dokazale, da je prevelika 'moč' hkrati lahko železna srajca. Napačna razporeditev 'moči' se najbolje odraža v povezavi s socialnim delom, kjer se terapevti (in seveda terapevtke) soočajo z ženskami, ki so samo zaradi občutka nemoči nesposobne zapustiti svoje agresivne partnerje, čeprav imajo vsa socialna orodja za uspešno življenje brez njih. Na drugi strani pa stojijo moški, ki so bili globoko čustveno prizadeti, vendar jim stereotipi o 'moškosti' (moški ne joka, moški ne razkriva svojih čustev) preprečijo razkritje težav, kar lahko vodi v dolgotrajnejše posledice. Zelo pomemben aspekt v boju za enakopravnost je izobraževanje. Marsikdo je še danes prepričan, da je spol biološki in ne družbeni konstrukt. Stereotipi o spolih niso nastali z evolucijo biologije, pač pa smo jih ustvarili s socializacijo. Starejše generacije so bile precej bolj izpostavljene spolnim stereotipom, kar verjetno najbolje odražajo babice in dedki. Moja babica me je večkrat nevede 'učila' razlik med spoloma. Ob vsakem nerodnem padcu ali prepričanju o krivicah sveta, je moje solze preganjala z besedami, kot so: »Ali si punčka? Samo punčke jokajo.« Sčasoma sem te besede ponotranjil in šele po dolgem skoku v prihodnost dojel, kako je bilo vse skupaj prežeto s spolnimi stereotipi. V boju za enakopravnost spolov se moramo zavedati, da je to dolgotrajen in mukotrpen proces. Stereotipov ni lahko izkoreniniti, hkrati pa moramo paziti, da spola ne postaneta uniformna. Spola moramo izenačiti na socialni ravni, nikakor pa ne smemo pozabiti, da nas drugačnost dela unikatne. Danes namreč težko rečemo, da poznamo samo dva spola. Morda nas še največ lahko naučijo ljudje, ki so se odločili za spremembo spola, ali pa tisti, ki se označujejo za predstavnike srednjega spola. Leila Aboulela je v knjigi Minaret zelo dobro predstavila, kako neumni so spolni stereotipi: »Skozi celotno življenje smo priča razlikam - stranišča za ženske, stranišča za moške; obleke za moške, obleke za ženske - a na koncu so vsi grobovi enaki.« Matevž Polajnar foto: The Lithuania tribun NAJ VEČJI SLOVENSKI ŠTUDENTSKI PRAZNIK - ŠKISOVA TRŽNICA 2015 7. maja je tradicionalno potekala SKISova tržnica. Kot se za študentski klub spodobi, smo se na tržnici predstavili tudi KJŠ-jevci. Nanjo smo se pripravljali dober mesec in jo vsak dan težje pričakovali. Z nekaj novostmi in prvič z novo ekipo smo na dan dogodka že ob 8:30 nestrpno pričakovali odprtje in naval študentov ter študentk. KJŠ-jevci smo se kot vsako leto študentom Slovenije predstavili z značilno jeseniško pijačo 'kavbojec', za gurmane pa smo poskrbeli z jeseniškim sendvičem - žličko zaseke in kosom kruha. Seveda tudi letos ni manjkalo zapestnic v obliki narcis, ki smo jih delili med študente (in predvsem študentke). Modernizacija izdelave narcis nam je omogočila, da smo jih izdelali kar 2400 in tako kot vsako leto vse v hipu razdelili. Seveda gre za to največ zaslug našemu predsedniku, ki je v zameno za razdeljene narcise dobil toliko poljubčkov, da je zrasel vsaj za deset centimetrov. Letos je bila Š KI Sova tržnica na drugi lokaciji kot zadnja leta, in sicer na travnati površini Kardeljeve ploščadi. Menjava lokacije ni bistveno vplivala na domač občutek in prijetno vzdušje, zato vse pohvale organizatorju. Poleg tržnic študentskih klubov Slovenije (ki smo jih vse obiskali in se pošteno najedli ter napili dobrot, ki si jih nudili), kjer si se lahko tako ali drugače zabaval, je bil za obiskovalce možen tudi skok z bungeejem. V vlogi skakalke se je izmed KJŠ-jevcev preizkusila Špela. K sreči se je na skok prijavila kot ena izmed prvih skakalk, ko je bila vrv še sveža in količina alkohola v krvi nizka in skok brez vseh problemov preživela. Ostali KJŠ-jevci za razliko od Špele niso bili več v idealnem stanju, zato so njen skok raje pospremili z varnih tal. Da ne boste mislili, da se je samo pilo in jedlo - tudi nova prijateljstva smo sklepa- li. Slikali smo se s predsednikom države, Borutom Pahorjem, županom 'najlepšega mesta na svetu', Zoranom Jankovičem, z vojaki, ki so varovali ministrstvo za obrambo, in prelepimi mažoretkami. Pogrešali pa smo za nas bolj pomembne ljudi. Veliko KJŠ-jevcev je bilo namreč na hokeju v Ostravi, kjer so rise spodbujali na svetovnem prvenstvu in se nam na ŠKIS o vi na žalost niso pridružili. Kot vsako leto je bilo tudi letos za kakšno minutko med dogajanjem potrebno zatisniti oči in spočiti težko glavo. A kljub temu smo vztrajali do konca. Večerno dogajanje je na prizorišče privabilo še večjo množico študentov. Seveda smo tudi letos dokazali, da imamo Jeseničani največje bicepse in ves večer varovali naše prijateljice in dekleta pred nezaželenimi vsiljivci. Vrteli smo se ob glasbi Orlekov, Mi2, zvezd večera - Parnega valjaka, Klemna Klemna in nazadnje še Help! A Beatles Tribute Banda. Ura je odbila dve zjutraj, ko smo se počasi in vsak po svoje odpravili na zaslužen spanec. SKRATKA - bilo je nepozabno, tako kot je vsako leto. Zato vas že letos lepo vabimo na Š KI Sovo tržnico 2016 in na tržnico Kluba jeseniških študentov! Bine Baloh foto: Špela Pirc bar 0 v objemu narave THUNDERCUP ZDRUŽIL AMATERSKE FLOOR-BALL EKIPE V DVORANI PODMEŽAKLA 6. junija 2015 je v dvorani Podmežakla potekal floorball turnir Thundercup, ki gaje organiziral Floorball klub Thunder v sklopu prireditve Dnevi športa na Jesenicah. Na turnirju so se pomerile amaterske floorball ekipe iz vse Slovenije. Organizator dogodka je bila jeseniška floorball ekipa Thunder, ki se je marca z doseženim prvim mestom v prvi slovenski floorball ligi (v kateri so dosegli kar dvanajst zaporednih zmag in le en poraz, ki jim je preprečil doseči 'okroglih' trinajst zaporednih zmag) uvrstila v elitno slovensko floorball ligo. Klub je bil ustanovljen maja 2002 s strani devetih igralcev tedanjega jeseniškega kluba FBK Jesenice, ki je že prvo sezono pokazal precej dobre rezultate. Po prvem letu ustanovitve se je ekipi pridružilo nekaj novih igralcev, s katerimi so uspešno nastopili tudi na mednarodni ligi in poleg tega osvojili naslov državnega prvaka. Po nekaj zelo uspešnih letih klub v sezoni 2007/08 ni nastopil na državnem prvenstvu, naslednje leto pa seje zamenjalo tudi vodstvo kluba, ki si je za cilj zadalo uvrstitev kluba v elitno slovensko floorball ligo. To jim je uspelo ob 10. obletnici obstoja, v sezoni 2011/12, česar pa naslednje leto niso najbolje izkoristili. Po koncu sezone je klub zapustilo več kot pol igralcev, nov predsednik društva pa je postal Klemen Mire. Po prenovitvi kluba so v enem letu spektakularno zaključili sezono 2014/15 in se neporaženi uvrstili v elitno divizijo. V sezoni 2014/15 so zabeležili le en poraz in trinajst zmag, ki so bile - odvisno od tekme - lahko precej lahke, a velikokrat tudi zelo težke. Na njih sta najbolj blestela David Mire, ki je dosegel kar 36 golov in 31 podaj, in Aljoša Čamdžič s 25 goli in 14 podajami. »Načrti za prihodnost so redno nastopanje v elitni floorball ligi, kar pa bo ob pomanjkanju kvalitetnega kadra mogoče le z načrtnim delom v mladinskih kategorijah,« je povedal David Mire in dodal, da k vpisu vabi vse pripadnike mladih med 7. in 12. letom (za sezono 2015/16) na e--mail fbcthunder@gmail.com. Drugo sezono bodo fantje tako ponovno nastopali v elitni diviziji, v kateri bodo zopet lahko pokazali, kako udari jeseniški grom in blisk - Floorball klub Thunder! Matic Noč foto: ekipa FCB Thunder ENOS Jesenice TRIKRATNI DRŽAVNI PRVAK -TIM PAHOR V tokratni Brci vam bomo predstavili mladega obetavnega 17-letnega judoista z Jesenic. Tim Pahor obiskuje drugi letnik športnega oddelka Gimnazije Jesenice in je nosilec črnega pasu I. DAN. Nad judom se je navdušil pred dobrimi desetimi leti, ko je slišal, da sin (sedaj njegov trener) očetovega sodelavca trenira judo. Tako je dobil idejo, da bi treniral borilni šport. Odločal se je med judom in karatejem, a ga je judo takoj navdušil in postal del njegovega življenja. Skozi različna starostna obdobja je prešel skozi nekaj trenerskih rok. Preko igre gaje osnov juda naučil Andrej Krajzel, nato ga treniral Renato Vezzosi, ki mu še vedno stoji ob strani in mu da kakšen koristen nasvet. Trenutno pa je njegov trener Miha Kavčič. »Tim se od ostalih v klubu razlikuje predvsem zato, ker je pravi garač. Na Jesenicah je bilo kar nekaj enako talentiranih judoistov, vendar nihče od njih ni bil pripravljen vložiti toliko časa in energije v trening kot on,« nam pove Miha. Ves trud pa se vidi tudi skozi rezultate, saj je Tim trikratni državni prvak v kategorijah mlajših kadetov (2013) ter kadetov in mladincev (2015). Tim trenira vsak dan, včasih tudi dvakrat dnevno. Poleg rednih treningov vključuje tudi fitnes ter individualne treninge zjutraj in med vikendi. Ker mu v klubu primanjkuje sparing partnerjev, občasno hodi na treninge v Ljubljano. Vse skupaj pa dobro usklajuje s šolo. »Na srečo se mi ni treba veliko učiti, tako da se mi obeta prav dober uspeh,« nam pove Tim. Poleg juda svoj prosti čas nameni tudi ostalemu športu, najraje pa se odpravi v hribe. V prihodnosti si želi dosegati dobre rezultate na mednarodnem nivoju in s tem zadovoljiti določene norme, ki so potrebne za vstop v reprezentanco, kar je tudi cilj prihodnje sezone. Nekoč pa si želi nastopiti tudi na olimpijskih igrah. »Pri vsem tem me najbolj podpirajo starši, ki mi omogočajo treninge, pokrivajo stroške in me vozijo na tekmovanja, pa tudi trenerji, ki verjamejo vame in mi predajajo znanje,« nam pove Tim. Kot vsak mlad športnik se je tudi Tim soočal z vzponi in padci. Pred nekaj leti je nameraval odnehati, a ga je ravno uspeh ene izmed vzornic, Urške Žolnir, in njene zlate medalje na olimpijskih igrah, tako motiviral, da je začel še bolj resno trenirati, saj je pokazala, da se s trdim delom da doseči vse. Sam zase pravi, da gre vedno naprej in se drži načela »'What doesnt kili me, makes me stronger'. Vedno se potrudim in vem, da se bo izplačalo.« Nika Plečnik foto: mladi upi.si JESENICE TEČEJO - PRIJETNO S KORISTNIM Izreden porast dobrodelnih prireditev v zadnjih nekaj letih je moč povezati s trenutno izredno slabimi razmerami na trgu dela, ki so marsikaterega posameznika oziroma družino pripeljale na sam rob družbe. Jesenice pri tem niso nobena izjema. Na žalost. V želji po dostojnem življenju smo vsako leto priča begu mladih Jeseničanov in Jeseničank v sosednjo Avstrijo. Zato je še toliko bolj pomembno da tisti, ki to zmorejo, zberejo finančno podporo za tiste, ki so se kljub težkim razmeram odločili ostati v rodni državi. Ali pa nam je vseeno? Bi iz svojega žepa zares podprl nekoga, ki ga sploh ne poznam? Odgovor udeležencev dobrodelnega teka je jasen. Jesenice so tekle, tekle za pomoč tistim, ki jih mogoče marsikateri udeleženec res ne pozna. Vendar ravno ta udeleženec pozna pravi namen prireditve. In takih je bilo veliko. Ena od njih je prav gotovo v Ameriki živeča ultramaraton-ka Petra Pirc, ki je za sredstva, ki bodo omogočila letovanje jeseniškim otrokom iz socialno šibkih družin, namenila častitljivih tisoč evrov. »Ker mi tek prinaša veli- ko veselja in ker imam srečo, da lahko tečem s tako intenzivnostjo, se počutim že skoraj dolžno, da dam nekaj nazaj,« glavni razlog za dobrodelno udejstvovanje razloži ekstremna tekačica. Ostali smo za omenjena sredstva namenili deset, družine pa dvajset evrov. Start teka je bil pri TVD Partizanu, nato pa je bila trasa speljana preko mostu čez železniško progo v smeri Gimnazije Jese- mmm niče, po Cesti maršala Tita do restavracije Ejga, kjer je pot krenila navzdol proti podhodu v Podmežaklo in po stopnicah navzgor proti železniški postaji. Pot se je nadaljevala v nasprotni smeri naravnost do mostu čez železniško progo in se spustila do krožišča, kjer smo prečkali cesto in sledil je le še manjši vzpon do startnega mesta. Prva skupina tekmovalcev se je na pot podala nekaj minut čez deseto uro, sledili smo jim ostali udeleženci. Trasa ni bila pretežka, večinoma ravninska, za nekatere je trd oreh predstavljal le zadnji vzpon. In verjemite mi - tisti, ki niste tekli, še toliko bolj - da je bil zadnji vzpon pravi preizkus, ali je tekač, ki skuša preteči več krogov brez počitka, v pravi formi. Med udeleženci je bilo veliko mladih, ki pa svoj razlog za udeležbo vidijo predvsem v druženju. Eden od njih mi je v kratkem pogovoru na delu trase, ki se spusti proti krožišču zaupal: »To Jesenice potrebujejo. Odtekel bom dva kroga, potem pa se malo podružil s prijatelji. Premalo je takšnih prireditev, kjer bi povezali prijetno s koristnim.« Čeprav mladi tekaško zares nismo tako vztrajni kot Petra Pirc, ki je zmogla 44 krogov oziroma 88 kilometrov ali Mario Ponjavič, ki je pretekel 46 krogov oziroma 92 kilometrov, se po drugi strani še kako zavedamo, kako pomembno je priti na takšno prireditev in jo podpreti. Zaradi boljšega poznavanja socialnih omrežij lahko mladi morda bistveno bolje prispevamo k (še) večji udeležbi na dogodku s tem, da povabimo svojega prijatelja ali prijateljico in razširimo informacijo bistveno hitreje, kot so to lahko storili generacije pred nami. To zavedanje med mlajšimi populacijami je seveda zelo spodbudno in nam daje upanje, da lahko z večjim optimizmom zremo v prihodnost, ki je vsaj trenutno za marsikoga in marsikatero družino zelo negotova. Peter Grandič foto: Andraž Sodja GRADNJA NA ZALOGO Jesenice, za ene delavsko mesto železarjev in hokeja, za druge prelepe vasice, planine, bližnji vrhovi, reke in potoki, za tretje pa mesto priseljencev, kjer je senca našla svoj dom. Zakaj je torej na območju z več kot 30.000 prebivalci nenaseljenih kar 748 stanovanj, nekaterim pa se z novo gradnjo še naprej mudi? Kupna moč ni nizka samo na Jesenicah, statistika navaja, da je v Sloveniji praznih oziroma nezasedenih kar 175.000 stanovanj. Od tega jih je 434 v lasti države, to pa za državljane predstavlja redni mesečni strošek. Vladni podatki kažejo, da za nenaseljena stanovanja na mesec porabimo tudi 21 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Država je dolžna za vsako stanovanje (ne glede na zasedenost) plačati stroške upravljanja, zavarovanja, vzdrževanja, v primeru praznih stanovanj pa še stroške, ki sicer pripadajo najemniku. Podatek statističnega urada iz leta 2011 mogoče ne kaže prave slike, saj velja stanovanje uradno za prazno, tudi če v njem prebivajo osebe, ki tam nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, torej na črno. Vendar so številke še vedno visoke in nezanemarljive. Tudi na Jesenicah je imel Republiški stanovanjski sklad svoje načrte. Konec leta 2013 je naznanil, da bodo ob TVD Parti- zanu na Jesenicah zgradili dva bloka s 46 stanovanji, kljub temu, da v njihovih treh blokih na Prešernovi cesti ni prodana niti polovica stanovanj. Ko občina načrta ni odobrila, so bile besede direktorja Žiga Andoljška sledeče: »Zavrnitev 6,5 milijona evrov vredne naložbe je velika škoda za občino.« Pozabili niso niti na starejše občane, ki so jim zgradili blok na Bokalovi. Soseska, namenjena udobnemu bivanju starejših oseb in v bližini doma starostnikov, je ostala bolj kot ne prazna. Po znižanih cenah so prodali le peščico od 28 stanovanj. Sprašujem se, kako torej bi bila še ena propadla naložba velika škoda za občino? Samevajo tako stara kot tudi nova stanovanja, saj je kupcev izredno malo. Trenutno so v načrtu dograditve vila bloki na Hrenovci, ki že vrsto let napol zgrajeni stojijo na senčni strani Jesenic, ironično pa so sosesko zdaj poimenovali Gorenjski sonček. Sprva naj bi bila stanovanja vseljiva do leta 2008, nato do leta 2014, končni rok pa je začrtan ob zaključku leta 2015. Kljub poplavi stanovanj, bomo tako v železarskem mestu dobili še 70 novih. Kakšne pa so cene v mestu narcis, ki po besedah mladih ni ravno priljubljena de-stinacija za iskanje primerne namestitve? Nova stanovanja se na Jesenicah trenutno prodajajo po ceni približno 1400 evrov za kvadratni meter, starejša pa za manj kot 1000 evrov za kvadratni meter. Za primerjavo: na območju malo nižje ležeče Žirovnice je cena starejših stanovanj za kvadratni meter okoli 1200 evrov, v Radovljici pa boste odšteli približno 1500 evrov po kvadratnem metru. Zakaj torej Jesenice kljub nižjim cenam še vedno ne privabljajo stanovalcev? Mesto v razcvetu poleg kvalitetnega osnovno- in srednješolskega izobraževanja ponuja tudi kulturno in športno dejavnost ter izredno strokovno raven zdravstvene oskrbe in drugih dejavnosti. Izgovori, kot so neži-vahnost trga, slaba prodaja nepremičnin in nezmožnost pridobitve hipotekarnih kreditov veljajo za vso Slovenijo, zato je treba razloge iskati drugje. Osnovna težava se pojavi že na samem začetku. Pot osamosvojitve, na katero stopajo mladi, naj bi se pričela z iskanjem stanovanja, ki si ga lahko privoščijo. Cenovno najbolj dostopna so neprofitna najemniška stanovanja, ki so največkrat v lasti občine. Razpisi za tovrstna stanovanja se pojavljajo ob velikem številu praznih ali pa na novo zgrajenih stanovanjih, torej bi pričakovali, da bo občina Jesenice pravi raj neprofitnih stanovanj. Ampak ne, saj to predstavlja velik minus v občinski proračun, iz katerega se plačujejo vse subvencije neprofitnih najemnin. Vprašajmo se torej še enkrat: zakaj je na Jesenicah 748 praznih stanovanj, hkrati pa toliko mladih še vedno živi pri starših? Odgovor vam leži na dlani. Pia Kokelj SREČA = RAZMEROMA TRAJNO STANJE VELIKEGA DUŠEVNEGA UGODJA Večina ljudi v današnjem razvitem svetu celo življenje išče srečo. Nekako tako gre v večini primerov: »Ko bom imel veliko hišo na podeželju, sanjski avto, najboljšega partnerja in pridne otroke, poleg tega pa še dobro plačo, nič kredita in dovolj prostega časa, bom srečen/srečna.« Če smo zdravi seveda popolnoma pozabimo na zdravje in ga niti ne vključimo v svoje lastne želje. Pozabljamo na vse to, kar imamo že sedaj. Skrbi nas preteklost, skrbi nas prihodnost, pozabljamo pa na ta trenutek, sedaj. Z vsemi temi skrbmi pa ravno zdajšnji trenutek zanemarjamo in ga ne izkoristimo v polnem potencialu. Nikoli ni tako hudo, kot nas skrbi, da bo. Zakaj bi nas torej tako skrbelo? Vprašati se moramo, kaj je ta trenutek tako hudo narobe? Me kaj boli, sem bolan? Me kdo muči? Imam dovolj hrane? Me kdo ustrahuje? Sem na varnem? So moji bližnji zdravi in na varnem? Če je za to poskrbljeno, nimamo skoraj nobenega izgovora več, da nismo srečni. Menim pa, da vseeno ni tako preprosto. Kot vsega v življenju se je tudi biti srečen potrebno naučiti. Za sebe lahko rečem, da sem srečna, vendar se obenem zavedam, da kaj hitro lahko pozabim na vse pozitivne stvari, ki me obdajajo, in jih jemljem za samoumevne. Ko dosežem kak cilj ali dobim kar želim, se hitro najdejo nove stvari, ki jih želim. Verjamem, da je pri večini tako. Seveda s cilji ni nič narobe, saj nas ženejo naprej, narobe je, če menimo, da bomo srečni šele, ko bomo do cilja prišli. Zakaj ne bi uživali že na poti do cilja? Zakaj ne bi bili srečni že s stvarmi, ki nas obdajajo sedaj? Želim povedati, da moramo svojo miselnost drugače naravnati, se nekako naučiti razmišljati srečno. Največja ovira smo sami sebi in ko se zavedamo, da je vse v naših glavah, lahko tudi kaj spremenimo. Samo odločiti se je treba, sedaj bom razmišljal tako in tako tudi bo! Močno verjamem v to, da če razmišljamo pozitivno, se nam bodo godile pozitivne stvari; kar dajemo, tudi dobimo. Če pošiljamo pozitivno energijo v vesolje, se nam bo prej ko slej vrnila. Da pa nam bo vsem malce lažje razmišljati srečno, lahko sledimo naslednjim pozitivnim predlogom, povzetih po Petri Škarji, predavateljici in avtorici knjig, med drugim tudi kratke knjižice V iskanju sreče. • NARAVA - Človek je srečen, ko je v stiku s samim seboj in z naravo. • ŠPORT - S športom postanemo bolj srečni, zadovoljni sami s seboj, lažje dosežemo želene cilje in imamo bolj pozitivne misli. • POTOVANJA - S potovanji si širimo obzorja, ponovno postanemo kot radovedni otroci, ko raziskujemo novosti, bolj smo kreativni in veliko bolj cenimo tisto, kar že imamo v naši prelepi Sloveniji. • SPANJE - Če gremo spat, ko sonce zaide in se zbudimo, ko sonce vzide, imamo veliko več energije. Preden gremo spat moramo misliti na vse lepo, kar se nam je zgodilo, zjutraj pa bodimo hvaležni za vse to, kar nas dobrega obdaja. Preden zaspimo in ko se prebujamo smo v stanju hipnoze, ko smo najbolj dovzetni, v našem primeru za stanje sreče, seveda! • TIŠINA - V popolni tišini, ko smo sami s seboj, brez sodobnih tehnologij, se lahko najbolje spoznamo in prečistimo stvari. • POZITIVNOST - Obdajajmo se s pozitivnimi ljudmi, pozitivnimi novicami, izogibajmo se negativnim novicam, s katerimi nas obdajajo mediji in drugi. • PRAVA VPRAŠANJA - Postavljajmo si vprašanja, na katera dobimo pozitivne odgovore in rešitve. Ne 'Zakaj se meni toliko hudega zgodi?', ampak 'Kaj lahko spremenim, da bo bolje?' Možgani se avtomatsko naravnajo na iskanje odgovora. • SRCE in ISKRENOST-Večkrat poslušajmo svojo intuicijo in svoje srce. Naredimo to, kar nam v tistem trenutku najbolj ugaja. Bodimo iskreni do samega sebe in do drugih. Povejmo to, kar mislimo. • OSTANIMO, KAR SMO - Prepoznati moramo, kakšno je naše resnično poslanstvo. Že ob rojstvu pridemo na svet kot zmagovalci in imamo določene atribute, kijih drugi nimajo, samo odkriti moramo svoj namen. • ZAPIŠIMO SI ŽIVLJENJSKE RESNICE - Ko smo najbolj na tleh, lahko preberemo svoje življenjske resnice, ki nas bodo spet postavile na pravo pot. To so tiste resnice, v katere ne moremo podvomiti tudi v najslabših trenutkih, na primer 'Vse se zgodi z razlogom.' Verjetno se vam poraja vprašanje, kako sem lahko srečen/srečna ob bolezni, smrti, ob lakoti in nevarnosti? Verjamem v to, da se vse zgodi z razlogom. Življenje nas vedno postavlja pred preizkušnje, od nas samih pa je odvisno, kako se bomo izvlekli in kako bomo reagirali na njih. Navsezadnje - dokler nisi bil nesrečen, niti ne moreš vedeti, kaj je sreča. Pustimo skrbi in uživajmo življenje, ki nam je bilo podarjeno, v vsakem trenutku posebej! Tjaša Kikelj foto: Tjaša Kikelj DEBELJAK: MARŠIRAJTE PO SVOJIH ULICAH IN UVELJAVITE SVOJ PRINCIP! Po podatkih raziskave Urada za mladino RS imajo mladi izrazito negativen odnos do predstavnikov oblasti in javnih politik. Posledično je politična participacija oziroma udeležba mladih v politiki šibka. Politična participacija na volitvah tendenčno upada, ostale oblike pa beležijo počasno rast. Po podatkih raziskave Urada za Mladino seje mladi vedno manj poslužujejo, saj ima-RS politična participacija med mladimi jo občutek, da preko volitev ne morejo realno v zadnjem desetletju upada. Predsednik vplivati na samo stanje v državi oziroma v Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kam- družbi. Zato uporabljajo neke druge vzvo-pl, je prepričan, da se razlog za to skriva de, preko katerih mladi smatrajo, da lahko v nizki stopnji občutka lastnega politič- prisostvujejo in tudi prispevajo v družbi. Te nega vpliva. »Če gledamo konvencionalno alternativne ali nekonvencionalne oblike obliko politične participacije v obliki volitev, politične participacije so mladim nekoliko bližje in jih lahko izrabijo v okolju, v katerem ustvarjajo.« Tudi politologinja dr. Alenka Krašovec pojasnjuje, da je participacija odvisna od zadovoljstva posameznika in družbe z delovanjem države in možnostjo vplivanja nanjo. »Obstajajo številni razmisleki o tem, tudi številne empirične raziskave, kako je politična participacija odvisna tudi od tega, kako posameznik vidi svojo možnost pridonosa in vpliva na to, kaj se v družbi dogaja. V današnjem času, v Sloveniji, se pri državljanih ustvarja občutek, da nimajo nobenega vpliva na dogajanje v družbi.« Peter Debeljak z Urada za mladino je prepričan, da se mladih ne sme siliti v participacijo preko ustaljenih kanalov, ampak jim je te potrebno prilagoditi. »Če mladi razumejo nek družben proces in v njem vidijo smisel, se mu pridružijo. Če pa ga ne razumejo in se ne čutijo poklicani, se ne priključijo. Torej je bolj vprašanje za tiste, ki smo na drugi strani, za politične odločevalce in tiste, ki načrtujemo neke družbene poti, kako mlade pritegniti.« Nevladni sektor zato mlade spodbuja k udeleževanju v družbenih procesih skozi nekonvencionalne oblike. Peticije, shodi in protesti so lahko po mnenju predsednika Mladinskega sveta Slovenije dobra spodbuda k aktivnemu državljanstvu, krepitvi in soustvarjanju družbe in lastnih kompetenc: »To je predvsem pomembno v okviru državljanske vzgoje, informiranja ter gradnje kulture participacije: da se to zavedanje izpostavi in da bodo mladi vedeli, da se udeleževati morajo oziroma je to zaželeno, da bodo vedeli, da imajo oni nekaj od tega, da participirajo na volitvah ne samo kot aktivni, ki volijo, ampak tudi kot tisti, ki kandidirajo in so voljeni.« Direktor Urada za mladino, Peter Debeljak, pravi, da se je kljub željam Evropske unije, da bi mladi participirali konvencionalno, pogosto izkazalo celo, da gre zgolj za legitimiranje elit: »Mislim, daje prav, da mladi marširate po svojih ulicah in uveljavljate svoj princip. Torej, če se samo pridružite mainstreemu, niste dodali nobene vrednosti.« Aktivacija mladih v družbeno pomembnih tematikah je tista, ki bo prinesla spremembe - če jih bodo znali uveljaviti zunaj že utečenih družbenih ideologij. Sanja Despotovih foto: Uroš Hočevar - Delo M. medium tisk & design www.medium.si INFORMATOR Studio Vital - 21 EUR solarij 50 min Studio Vital - 40 EUR solarij 100 min Studio Vital - 28 EUR kardio fitnes (mesečna) Tenis Jesenice 2 EUR Tenis Žirovnica 2 EUR Wellness Živa (teden) 10 EUR VVellness Živa (vikend) 12 EUR Zlata Ribica - počitek + 44 EUR kopel + savna Zlata Ribica Masaža 28 EUR Zlata Ribica Solarij (20 24 EUR žetonov) Gornjesavski muzej brez- Jesenice plačno Smučarske karte Krvavec vse dni 19 EUR Krvavec med tednom 15 EUR Vogel vse dni 18 EUR Vogel med tednom 17 EUR Ponudnik kuponov Plačilo Bazen Radovljica 2 EUR Fitnes 28 EUR Žirovnica - celodnevna Fitnes 20 EUR Samson - celodnevna Fitnes TVD Partizan 20 EUR Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice) 3 EUR Hotel Špik - squash 6 EUR Hotel Špik - kopanje in savna 15 EUR Kolosej (40 EUR) 30 EUR Manja - depilacija celih nog 12 EUR Manja - depilacija polovice nog 7 EUR Manja - nega obraza 16 EUR Manja - relaksacijska masaža 16 EUR Občinska knjižnica (dijaki do 18. leta - brezplačno) 5 EUR Squash Bled (dopoldne) 6 EUR Squash Bled (popoldne) 8 EUR Sportpoint - servis koles 16 EUR Sportpoint - servis smuči 16 EUR Studio Vital (1 obisk) 5 EUR Studio Vital (8 obiskov) 28 EUR Dodatni popusti za člane KJŠ FRIZERSKI SALON JANA - 30 % Frizerske storitve za vse priložnosti po ugodnih cenah. Cesta na lipice 6, 4248 Lesce Jana Šebjanič, tel.: 070 710 300 FRIZERSKI SALON MONIKA JEREB KLINAR, MOJSTRANA - 10 % Frizerstvo Monika Jereb Klinar s. p. nudi 10-odstotni popust na vso ponudbo. MONIKA JEREB KLINAR S. P. Dovje 27, 4281 Mojstrana Tel: 041 569 615 E-pošta: jereb.monika@gmail.com FRIZERSKI SALON URŠKA - 10 % Frizerski salon Urška nudi 10-odstotni popust na vse storitve Moste 31 A, Moste 4274 Žirovnica Tel.: 031 660 365, 04 580 12 40 FOTO VIDMAR - 20% Popust v vrednosti 20 odstotkov na vse fotostoritve. Cesta Železarjev 4b (Center Tuš Jesenice), 4270 Jesenice K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) -15 % K-Fotografija, (Cesta Železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-odstotni popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico. EVFORIA MEDITACIJE V Studiu Vital potekajo tedenske tematske meditacije pod vodstvom Monje Bolte. Redna cena je 12 EUR, za študente pa 5 EUR. Več informacij: Alen (040 217 330) 3KA RAČUNALNIŠKI TRETMA -20% Računalniški servis 3KA nudi 20-odstotni popust na vse storitve! 3KA, računalniški inženiring, Anže Kuraš s. p. Javorniško nabrežje 16, Jesenice E-pošta: info@3ka.si Tel.: 080 20 06 NAŠI NASLEDNJI PROJEKTI -KJŠ poizpitni piknik - Wakeboarding - Jadranje 2015 - Poletni Gocard - Bungee Jumping 2015 - Paintball - Kolesarjenje na Belopeška jezera - Panč festival na Ljubljanskem gradu - razna druženja na KJŠ Vsako nedeljo od 11.00 -13.00 poteka tudi KJŠ Beach volley - vključite se v skupino na Facebooku in se prijavite! Se vidmo 1 S six-packom na plažo! Odkar je Brca postala dvomesečnik, čas teče še enkrat hitreje. Nimamo kaj, poletje, njegove temperature in aktivnosti so pred vrati. V tem času smo zares hvaležni za stare debele stene na Klubu. Da se zgodovina ne pozabi, jo je potrebno ustrezno zapisati. Najprej se moramo spomniti ŠKISove tržnice, kjer smo letos za 'lubčke' zamenjali kar 2400 narcis, Špela je skočila s 50 metrov visokega stolpa in preživela brez posledic (fenomen), po dolgem dnevu pa smo bili vsi skupaj malo 'utrujeni'. Kljub slabim rezultatom naših na SP-ju nas Ostrava ni razočarala in že potekajo dogovori za Krakov 2016. Poletne aktivnosti v Završnici smo pričeli s športnim testiranjem, ki ga je finančno podprla tudi Občina Žirovnica. Tako se je na naših vajah preizkusil tudi žirovniški župan, ki je prikazal dobro pripravljenost v nogah, ker pa vsem skupaj ramenski obroč malo peša, smo se temu posvetili v večernem delu. Okolica Zavrha ponuja marsikaj in tako smo tam testirali body zorbing (prima zadeva) in tudi letos rezervirali nedeljski termin za odbojko na mivki (vabljeni). Pripravlja se še cel kup stvari, izpostaviti pa moramo priprave za Odmev 2015 in Wa-keboard vikend, ostalo pa izveste v kratkem. Še vedno imate čas, da se prikažete s kakšnim svojim študentsko-dijaškim zanimivim predlogom, posebej kakšna ideja za Kranjsko Goro bi nam prišla zelo prav. V prihodnjih mesecih bomo malo več doma in tako bo v prostorih KJŠ-ja večkrat kakšno neorganizirano druženje. Imamo FB, imamo telefone in upamo, da se malo večkrat vidimo! En dokaj prijeten dečko pravi: »Kar delam, delam dobro!« in ob tej modrosti-norosti vsem skupaj želiva blazen uspeh na izpitih. Vaša Anže in Rok '9-6.20J5 Oti ^ - Dvorana Kolpern, Jesenice